CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEBA LJUDSTVA CEUE, 26. MARCA 1965 — LETO XV. — št. 12. — CENA 30 DIN KOMUNALNA BANKA CELJE # VEZANE VLOGE - NAGRADNO ŽREBANJE # DANES IN V NEDELJO - VOLITVE V OBČINSKO SKUPŠČINO POMEMBNA ODLOČITEV DANES IZF'OLNJUJEMO OBČANI ENO S¥OJIH TEMELJNIH PRAVIC IN DOLŽNOSTI — VOLIMO SVOJE PREDSTAVNIKE V OBČINSKO SKUP- ŠČINO, IZROČAMO JIM PRAVICO, DA V OBDOBJU PRIHODNJIH ŠTIRHI LET KROJIJO POLITIKO GOSPODARSKEGA IN DRUŽBENEGA RAZVOJA NAŠE KOMUNE. Za ta poinonicbni dogodek smo^ okrasili volišča v svojih kolektivih. Že v prvih jutra- njih urah smo i)ohiieli opra- vit svojo državljansko dolž- nost. To bomo v tem tednu storili še enkrat-— v nedeljo, ko bomo volili odbornike za občinski zbor občinske skup- ščine. K)dločitev bo pomemb- na, od nje je pravzaprav od- visno, kako bodo občinske skupščine delale v prihodnjem obdobju. (Nadaljevanje na 2. strani) STOTINE POJOČIH GRL Jutri bo v veliki dvorani celjskega Narpdnega doma na- stopilo enaindvajset mladinskih pevskih zborov. Zbori bodo na- stopili na dveh koncertih, ki bosta v okviru republiške re- vije mladinskih pevskih zborov. VEC na 5. strani; CIC- m KJEGOVA DRUGA LJUBEZEN Drobcen, nebogljen je komaj dojel, da mu je strel za zidovi ma- riborske kaznilnice vzel očeta. Na livadi, ki krasi eno izmed pobočij Pohorja, je na paši kuril ogenj, zrl v pepel, pa ni vedel, da so mu v AuscKwitzu upepclili — ma- mo. Ostal je z dedom in hlačami Kot vajenec celjske tiskarne se je prijavil za sindikalni izlet na Triglav, ki ga zaradi slabega vre- mena niso izvedli. Kupil je karto do Mojstrane, pozabil izstopiti in se odpeljal v Kranjsko goro. Rad bi videl Triglav. Zagrizel se je v koleno in šel. Šel po dolini Krnice, preko Kriške stene v Vra- ta. To ga je stalo dodatnih šest ur hoje. Kaj je to v primerjavi z večnostjo doživetja. Iz Vrat se je povzpel pod Triglavsko steno, ki jo je želel videti od blizu. Poiz- kusil je plezati. Po nekaj metrih je srečen spoznal, da gre.. Cez dve uri se je izpod ledenika ozi- ral v dolino, poln zmagoslavja. To je bilo v začetku leta 1945. TAKRAT SE JE RODIL C I C. V dvajsetih letih so se njegove stopinje in prijemi raztresli po stenah Savinjskih, Julijskih Alp, Dolomitih, v stenah Mont Blanicka, Waleških Alpah, Grossglocknerja, Licuških Alp in stenah Himalaje. Danes ga vprašajte, kaj ga vleče v steno? »Kaj jaz vem. To je "gen, ki ga dobiš ob prvem vzponu. To je vrsta izživljanja, ko se boriš sam s sabo in s steno.« Nebogljeno bo zrl v vas, njegova dolga roka in še daljši prsti bodo v trenutku šinili k ustom, v katera bo vtaknil cigareto, kot da bi jo hotel pri- grizniti. Ali ga^e kdaj strah pred steno? « »Včasih pred težkimi stenami, pred takimi, ki so »razvpite«, v katerih je že mnogo plezalcev od- stopni se pojavi tesnoben obču- tek, ki ni strah. Ta občutek je samo pred plezanjem, preden pr- vič zagrabiš s prsti v steno. V teh dvajsetih letih je napravil preko 300 plezalnih vzponov, od katerih je 48 prvenstvenih. Dva med temi — Raz Dedca v Kamni- ških in Varianta v steni Travni- ka v Julijskih Alpah — sta naj- težji smeri teh skupin, smeri, ki sta doživeli le malo ponovitev. » . . . Čutil sem prijem, robtai sem po njem, samo še malo, ne- kaj centimetrov, da 'zgrabim. Le- va roka je potna In - izmučena zdrsavala, s prsti sem božal po prijemu, a ga nisem dosegel. Mrzhs me strese po hrbtu, padel boš . . . Z zadnjim naporom sem preprijel z desno, a zgrabil mimo.. Duša je hotela, a telo ni zmoglo. Danes sem preveč terjal od njega. Kot bi pretrgal vrv, na kateri visi življenje, me je pognalo iz pre- visa . . .«, je zapisal po vzponu v Razii Dedca, kjer je padel 15 m. To je bilo pred petnajstimi leti. Potem je bilo njegovo ime vkle- sano v marsikatero steno. Pred leti se je vpisal med »himalajce«. »V navezi sva bila z Antejem Mahkoto, postavila sva zadnje ta- borišče pod vrhom Trisula na vi- šini 6.450 metrov. Naslednji dan bi morala naskočiti vrh. Ponoči sem zbolel. Moral sem se vrniti.« Lahko si mislimo, s kakšnimi občutki, ko je nosil štirikrat to- vor čez južno steno Trisula do sedla, postavljal taborišča' in ga- ral kot ostali. Ko bi moral sadove tega truda požeti, je moral obrniti gori hrbet in to zaradi bolezni, ki nima z višino in plezarijo nič skupnega. Letos je znova vpisan med »hi- malajce«. Skupno z dvanajstimi alpinisti bo avgusta z letalom od- letel v Nepal, od tam pa peš na- daljeval pot do vznožja trenutno najvišjega neosvojenega vrha Hima- laje do KANBACHENA. Po pred- videvanjih bodo rabili dvajset dni hoje po dolinah in ledenikih do pristopa 7.904 metre visoke gore. Na področje, kamor se odprav- ljalo, še ni stopila evropska ple- zalska noga, niti nimajo o njem podatkov. Kaj smatraš za največjo nevar- nost, ki preti v himalajskih gorah' Ena največjih ' nevarnosti je malodušje, ki ga ustvarjajo raz- mere, predvsem "pomanjlcanje ki- sika in dolgotrajni napori^ Zgo- dilo se jSKOCIL JE NA CESTO POD ZADNJA DVOJNA KOLESA, KI SO GA V HIPU UBILA. TAKO STA, ANA, KI JE TKALKA V CELJSKI METKI IN IVAN CEPIN, ŠOFER v' CELJSKEM GRADBENEM PODJETJU INGRAD, IZGUBILA SlNA. VOZNIK NI KRjIV ZA NESREČO. razprava o družbenem nacrtu in proračunu OMEJEN MOŽNOSTI Na zadnji seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta v Celju so obravnavali predlog smernic družbenega plana in proračuna občine Gelje, Takrat so člani prfedsedstva povedali nekaj ostrih in kritičnih pri- pomb na račun nekaterih dolo- čil teh dveh pomembnih doku- mentoV. Ugotovili so, da se ne- katere splošne naloge v planih ponavljajo iz leta v leto brez konkretizacij, da je osnutek poln pogojnikov itd. Predsed- stvo je lailo takrat mnenja, da občani mesta Celja takega druž- benega plana in proračuna ne morejo sprejeti. na 2. strani RAZGOVOR O NK KLAPIVAR Vogomet v Celju: »DA« kdo ga naj vodi in igra ALI VODIJO RAZMERE V NK KLADIVAR NJUAJ V NIŽJI RAZ- RED TEKMOVANJ? STROKOVNO VODSTVO KLUBA NE MORE BITI V ROKAH DILETANTOV — IZJAVLJAJO POZNAVALCI CELJ- SKEGA NOGO\T.? In kdo je za takšen odnos kriv? Brez dvo- ma drži. da odgovori na ta in še mnoga druga vprašanja, niso tako enostavni. Dejstvo pa je, da so nekje vzroki in da bodo posledice verjetno še bolj ob- čutne, če bomo temu še naprej posvečali tako malo pozorno- sti. • J. V. NETOČNA INFORMACIJA ZA TISK SAMO lOVoVEf »Informacije«, glSsilo celjske občin- ske skupščine so v 14. številki pri- nesle informacijo, da se je komisija za programiranje in finajiciranje zau- stavila tudi pri postavki za sofinan- ciranje tiska. V osnutku proraču la je za to namenjeno 15,600.000 din, čeprav bi po ključu, ki ga je sprejel izdajateljski svet CT, v katerem so predstavniki vseh občin — ustanovi- teljic pokrajinskega tednika glede na narodni dohodek in število prebival- stva moralo biti okrog 19 milijonov. Nikakor pa ni res, da bi se prispe- vek za tisk povečal za 211 "!», kot pi- jejo »Informacije«, temveč samo za 10,11 "Iti V komisiji so verjetno poza- bili upoštevati odstopljeni proračun- ski prispevek, ki je za lansko leto Znašal 8,167.761 din, kar pomeni, da so stroški za tisk v celjski občini že Jani znašali 14,167.761 din. Težko bi sprejeli predlog komisije, ki svetuje tisku, naj omeji svojo de- javnost. Nasprotno, družbeni razvoj in vse večja potrelia po hitrem ob- veščanju občanov nalaga tudi tisku, da se Siri, ki pa so konkretno v Ce- lju Se ne more v taki meri, kot bi bilo potrebno. Veseli bi bili, če bi občinska skunpščina lahko povečala sredstva za tisk kar za 40 »/n, kot to pravi omenjeno poročilo. Takrat bi lahko ures.iičili predlog, o katerem So razpravljali na četrti seji izdaja- teljskega sveta CT, da bi »Celjski ted- ni k'< izhajal vsaj dvakrat tedensko, s čimer bi dosti hitreje obveščal občane o tekočih dogodkih. Po drugi plati proslavlja letos Celj- ski tcdnilĆ dvajseto obletnico in ne bi bilo prav, da bi ga ožili, zmanjševali, zlasti ne, ker pomeni tisk v Celju bogato kulturno tradicijo in dedišči- no še iz preteklega stoletja. Upamo, da b(jdo celjska skupščina in občani odobrili ustrezna sffcdstva tudi za tisk, ki je živi del družbenega življe- nja in kulture. VREME Nekako od 29. marca do 3. ap- rila lepo vreme. Okrog 27. marca in 5. aprila sneg Rkoraj do nižin. OBVESTILO SKLADA ZA ŠOLSTVO II. STOPNJE Obveščamo vse občane in de- lovne organi/aeije na področju celjskega okraja, da je upravni odbor sklada ua svoji s(\ji dne 18. marca 1%5 sprejel sklep, da /aradi pomanjkanja finančnih sredstev ne more sprejeti finanč- nega načrta za leto 1965 ter da ne more sprejeti odgovornosti za posledice, ki utegnejo nastati. Vse občine in delovne organi- zacije obveščamo, da bodo sred- stva sklada zadoščala za najnuj- nejše potrebe le, če bodo vse ob- činiike skupščine prispevale v sklad "»5 odstotkov sredstev kot v letu 1964, razen eeljske, ki bo svoj prispevek povečala za 48 od- stotkov \in če bo v celoti zbran 1 odstotek bruto osebnih dohod- kov vseh gospodarskih organi- zacij in zavodov, ki poslujejo po principu dohodk^a. Tako ./brana (sredstva bodo za- doščala za najnujnejše potrebe. Poudarjamo pa, da prispevek ob- čin ne zadošča za kritje osnov- ne dejavnosti, saj bomo prisilje- ni, da bomo porabili za osnovno dejavnost tudi okrog 130 mili- jonov sredstev, ki jih bodo pri- spevale gospodarske organizaci- je. V primeru, če se v celoti zbe- re 1 odstotek od bruto OD, bo za nove investicije ostalo okrog 450 milijonov in bomo lahko nadalje- vali že začete investicije. Vse prizadete opozarjamo, da danes uspešno konča popolno osemletno šolo 60 odstotkov vpi- sanih in da se bo ta odstotek v bližnji bodočnosti povečal na okrog 80; po vsej verjetnosti bo- do absolventi hoteli nadaljevati šolanje, pa ne bodo dobili prosto- ra v šolah II. stopnje, če s pospe- šenim tempom ne bomo investi- rali, saj je danes celjski okraj v razvoju teh šol za tretjino pod republiškim povprečjem. Zaradi tega so investicije še to- liko bolj nujne. Opozorimo naj še na ugotovitve V. kongresa ZKS, da imamo pri nas enajst- krat manj strokovnega kadra s sredn jbšolsko izobra,/bo kot v go- spodarsko razvitih državah ter da je treba strokovno šolstvo hitreje razvijati. Stanje pri skladu je skrajno kritično zaradi tega, ker akcija zbiranja sredstev od gospodar- skih organizacij zelo, zelo slabo poteka. Prvi rok za zaključek akcije je bil 51. december 1964, a je bil dvakrat podaljšan, in si- cer na 51. januar in 28. februar 1965, vendar akcija še danes ni zaključena; sklad ima samo 76 sklenjenih pogodb od skupnega števila 560 gospodarskih organi- zacij. Ce sklad ne bo dobil omenje- nih sredstev,\bo moral na svoji prihodnji seji sprejeti sklep, da se vse začete investicije ustavijo in da šole II. stopnje kljub več- jemu številu absolventov popol- nih osemletnih šol ter velikih po- treb gospodarstva svoje osnovne dejavnosti (vpisa) ne povečujejo, kajti če sredstev ne bo, bo mo- goče financirati samo osnovno dejavnost v sedanjem obsegu. Šole II.' stopnje predvidevajo, da se bo njihova dejavnost s šol- skim letom 1965-66 povečala za okrog 20 oddelkov, kar pomeni, da se bo vpis jjovečal za okrog 700 dijakov. Ce sredstev ne bo, pač 700 absolventov osemletne šole ne bo našlo prostora y šo- lah in postavlja se resno vpra- šanje, kam bodo ti mladi ljudje šli in kdo bo odgovoren za nega- tivne posledice, ki utegnejo na- stati?! Vse občane prosimo, da pro- blemu šol II. stopnje posvete več pozornosti, člane delovnih kolektivov pa, da v organih de- lavskega samoupravljanja ponov- no in čimprej razpravljajo o problemih financiranja šol II. stopnje ter da njihovi samo- upravni organi sprejmejo sklep, da bodo v letu 1965 prispevali najmanj 1 odstotek od bruto OD v skupni sklad za šolstvo II. stop- nje okraja Celje. Predstavnik UO sklada prof. Viktor Cop Pred devetnajstimi leti je zadonela iz tisočev otroških grl spontana in ubrana pesem, ki se je razlila po razrušenih celjskih ulicah. Posntek prikazuje otroke na prvem pevskem festivalu v Celju leta 1946. Fotoarhiv CT um m v \EDELJO-VOLITVE V OBČIVSKE SKIFŠČINE Pomembna odločitev (Nadaljevanje s 1. strani) Letos je v celjskem okraju potekel mandat 344 odbornikom občinsicih skupščin. Demokratične priprave na nove volitve so občanom omogočile, da so izredno svobodno in široko izbi- rali možne kandidate. Za teh 344 od- borniških mest so .občinske volivne komisije evidentirale 1183 predlogov. Od teh so volivci na kandidacijskih zborih predlagali 763 kandidatov in to so zdaj tovarišice in tovariši, med ka- terimi bomo izbrali bodoče odbornike naših občinskih skupščin. Sistem izbi- re kandidatov nam je omogočil, da smo v eni volivni enoti predlagali po dva ali celo več kandidatov in prav bi bilo, da med njirni odločimo šele po temeljitem preudarku. Prav zavoljo tega, ker imajo volitve delovni značaj in ker so sestavni del samoupravnih pravic občanov, nam ne more biti vseeno, kakšna bo udeležba na volitvah. Menimo, da ni treba po- sebej poudarjati, da imajo pri izvedbi volitev veliko odgovornost politične in družbene organizacije, ki bi naj ob- čane mobilizirale tako, da bi se voli- tev udeležili v čim večjem številu. Ce sodimo po prvih poročilih, ki prihajajo iz delovnih organizacij, vla- da na voliščih slovesno in prijetno vzdušje. Prav gotovo bo tako tudi v nedeljo, ko bomo občani volili odbor- nike za občinski zbor občinske skup- ščine. Še krepiti samoupravljanje! (Nadaljevanje s 1. strani) Kolika je bila težnja, da delegati pri- spevajo v diskusiji svoj delež, je razvidno iz dejstva, da v plenumski razpravi in v treh ločenih komisijah ni prišla na. vrsto polovica prijavljenih delegatov. Mnogi de- legati so bili v svojih prispevkih k raz- pravi izredno kritični pri ocenjevanju ne- katerih konkretnih razmer, ko so za eks- cese, nepravilnosti in podobno krivi pred- vsem komunisti na vodilnih položajih. Ni slučaj, da je poleg problemov na področju gospodarstva, predvsem pa od- nosov na področju proizvodnje, na kon- gresu izrazito izstopal problem družbenih služb, zlasti šolstva, prosvete in znanosti. V resoluciji je kongres temu problemu oddolži) z naslednjo mislijo, ki jo na za- ključku poglavja o nalogah komunistov v gospodarstvu. Višjo produktivnost dela, višjo življenj- sko raven iri bolj^ humane odnose med ljudmi je v bodoče mogoče dosegati le z znatno večjimi',vlaganji za količinsko in kakovostno rast splošne in strokovne izo- brazbe vseh vrst in stopenj, za hitrejši razvoj znaristvenega in raziskovalnega de- la in vseh drugih dejavnosti, ki razvijajo nove produkcijske sile in višjo človeško ustvarjalnost. Vse večjo (Odgovornost za razvoj vseh teh dejavnosti nosijo tudi de- lovne organizacije. Prihodnje obdobje bo komuniste močno angažiralo pri idejno političnem boju za utrditev in splošni razmah samoupravlja- nja, v boju proti vsem pojavom, ki bi lahko diskreditirali samoupravljanje in delitev po delu, v prizadevanjih za na^- daljnji razvoj komunalne samouprave in vseh predstavniških organov družbenopo- litičnih skupnosti, kjer naj občani dobijo zares najneposrednejši vpliv ob javneiri sprejemanju sklepov^ Na kongresu je bilo govora tudi o med- nacionalnih odnosih, zlasti pa o odnosih med jugoslovanskimi narodi, o nekaterih pojavih nestrpnosti ipd. Vse to bomo naj- lažje odpravili z uveljavljanjem delovnega človeka, njegovih pravic in dolžnosti, z izpopolnjevanjem samoupravnega in go- spodarskega sistema in s soci^lLstično po- močjo nerazvitim. j. Kr. RAZPRAVA O DRUŽBENEM NACRTU IN PRORAČUNU CELJSKE OBCINE Omejene možnosti (Nadaljevanje s 1. strani) V torek se je predsedstvo občinske- ga sindikalnega sveta ponovno sesta- lo. Tokrat so na razgovor povabili tudi predstavnike občinske skupšči- ne, pa tudi nekatere sestavljalce druž- benega plana in proračuna, da bi se o teh dveh pomembnih aktih še enkrat pogovorili. Osnutek družbenega pla- na in proračuna, kot so ga obravna- vali na tej seji, je bil že nekoliko spre- menjen, dopolnjen s predlogi svetov in komisij, zato ie tudi predsed^vo zavzelo nekoliko drugačno, stališče. Se vedno pa so mnenja, da so družbe- nim službam sredstva skromno odmer- jena in da zavolio tega letos še ne bo mogoče odpraviti vseh nesorazmerij in razlik. Ker pa je proračun že na sploh dokaj nizek, bi bilo nesmiselno, če bi zahtevali več sredstev, kot jih ta lahko odmeri. Člani predsedstva so se zavzeli za to, da je delavcem v družbenih službah treba jasno pove- dali, da je denarja malo in da bodo zavolj^^ega morale nekatere zadeve še počaKati. Udeleženci razgovora o družbenem planu in proračunu občine Celje so predlagali, naj bi se sfndikalnn orga- nizacije zavzemale za boljši način fi- nanciranja družbeno političnih skup- nosti, hkrati pa so menili, da bi bilo prav, če bi — glede na sedanje stanje — občinski proračun in družbeni na- črt vendarle podprli. Predsedstvo ob- činskega sindikalnega sveta je ta pred- log sprejelo. -ib 12 članov z našega območja Zadnji dan V. kongresa ZKS so bili izvoljeni novi organi ZKS: CK. kontrolna in revizijska komisija. Z območja doseda- njega celjskega okraja je bilo v te organe izvoljenih 12 tovarišic in tovarišev, in si- cer: Jožica Farčnik, inženir in obratovodja v celjski Cinkarni. Je sekretar tovarniškega komiteja ZKS, članica ZK od leta 1949. Stara je 34 let. Silvo Corenc, dolgoletni politični dela- vec IZ Brežic, sedaj slušatelj visoke šole za politične vede v Ljubljani. Star je 26 let, član ZK pa od 1951 leta. Ivo Jamnikar, sekretar občinskega ko- miteja v Velenju, rudarski tehnik, kon- čal visoko šolo za politične vede v Ljub- ljani; star 40 let, član ZK od leta 1946; v CK ZKS izvoljen drugič; ubdeleženec NOV pd leta 1944. Jože Lončarič, visoko kvalificiran klju- čavničar iz štorske železarne. Je poslanec republiške skupščine in član zbora na- rodov zvezne skupščine. Star je 35 let, član ZK od leta 1949. Andrej Marine, inženir agronomijo in se- , kretar okrajnega komiteja ZKS Celje. Kot političen delavec je deloval že vrsto let. Star je 35 let, član ZK od leta 1947. ^denko Picelj, delovodja iz tovarne ce-- luloze in papirja v Krškem, star 30 let, član ZK od leta 1958. Tone Skok, sekretar občjnskega komi- teja ZKS v Celju, absolviral je šolo upo- rabne umetnosti, bil novinar-karik^turist in končal visoko šolo za politične vede v Ljubljani. Star je 34 let, član ZK od leta 1947. Udeleženec NOV od leta 1944. Jožica Skorjanc, tekstilni tehnik iz tek- stilne tovarne Prebold, član tovarniškega in okrajnega komiteja ZKS. Stara je 28 let, članica ZK od leta 1958. Milena Stifter, ekonomistka in prosvet- na delavka. Je poslanka zveznega kultur- no prosvetnega zbora in podpredsednica okrajne skupščine v Celju. V kontrolno komisijo ZK Slovenije je bil izvoljen Edo Gaspari, sekretar časopis- nega podjetja »Celi^ki tisk«. Absolviral je višjo šolo za notranje zadeve. Dosedaj je bil predsednik kontrolne komisije pri okrajnem komiteju ZKS v Celju. Star je 34 let, član ZK od leta 1950. V revizijsko komisijo sta bila izvoljena Magda Kočar, analitik pri okrajni skup- ščini v Celju. Absolviral^ je višjo eko- nomsko komercialno šolo. Je poslanka re- publiške skupščine in član predsedstva občinskega odbora ZZB NOV. Stara je 44 let, član ZK je od leta 1945. V NOV j« .so- delovala od leta 1943; Janko Rebernik, tehnični vodja v kopitarni v Sevnici. Je dolgoletni politični delavec. Absolviral je srednje tehniško šolo. Star je 35 let, član ZK od leta 1955. Vsem novim članom CK ZKS, kontrolne in revizijske komisije iskrene čestitke in tonie želje za uspeh pri naporih za ures- ničitev sklepov V. kongresa ZKS, za na- predek naše socialistične družbe. BESEDA OBČANOV Odgovor na članek Previsoki davki?^ Na članek iz letošnje 10. števil- ke, ki smo ga objavili pod naslo- vom PREVISOKI DAVKT? jn v ka- terem se je Avguštinčič Zinka Iz Polja pri Bistrici ob Sotii priložova- la nad nepravično odmerjenimi davki, odgovarjamo danes z dopi- som, ki nam ga je poslala skupšči- na občine Šmarje pri Jelšah v od- govor na naš dopis, v katerem smo jo prosili za pojasnilo. Imenovana poseduje v katastrski občini Ples: 0,6963 ha njiv v 5. in 6. bonitetnem razredu, 0,4305 ha travnikov v 5. in 7. bonitetnem raz- redu, 0,2443 ha vinograda v 5. bo- nitetnem razredu. V katastrski občini Kunšperk: 1,7601 ha njiv v 4. in 5. bonitetnem razredu, 1,6308 ha travnikov v 5. bonitetnem rhzredu, 0,0164 ha vrta v 3. bonitetnem razredu, 0,2798 ha pašnikov v 2. bonitetnem razreduj 0,0342 ha stavbišča. Poleg tega poseduje še zemljišče v kat. občini Sušica, katera pa se nahaja na območju občine Brežice s kat. dohodkom din 3.754.— Katastrski dohodek za zemljišča po vseh treh posestnih listih znaša din 149.000.— od tega je dohodnina din 20.860.— l)bč. doklada din 58.110.— zdr. prisp. din 27.565.— Skupaj ' din 106.535.— Po odloku Skupščine občine Šmarje pri Jelšah št. 010-21/64-1 od 7/4-1964 spada naselje Polje pri Bistrici ob Sotli in Kunšperk glede občinskih doklad v 2. proizvodni okoliš. Po poizvedbah se je ugotovilo, da je gmotno stanje imenovane dobro, redi 7''glav živine. Lega po- sestva je ugodna. Poplave so mož- ne v zelo redkih primerih le v slu- čaju izrednih neurij. Njen mož je priučen parketar in mu je to delo poleg kmetijstva iz- daten vir postranskega dohodka. Načelnik oddelka za Marjan Mikaš Je zobozdravnik ravnal pravilno? Dne 11. marca letos sem se s svo- jo Spletno hčerko zglasila v zobni ambuKTuti zdravstvenega doma na Polzeli. V čakalnico sem prišla ob 11.30, bilo je le nekaj pacientov. Dežuriii, sesrtri sem razložila, da otrok zatrdi bolečega zoba že tri noči ne spi in da prosim, da se deklici zob zdere. Sestra mi je še dejala, da "bom prišla na vrsto le v primeru, če sem naročena. Nato sem prosila še zobozdravnika, da naj izdere zob. Vprašal me je, za- kaj prihajava tako pozno in ko sem mu povedala, da je bila hčerka v šoli, mi je dejal, da njega šola nič ne briga, ker šola ima svoje, oni pa svoje. Odšla sem po pomoč v Žalec — ker je na Polzeli nisem mogla dobiti. Prosim za pojasnilo, če je zobozdravnik ravnal pravilno. Marija Beloglavc Polzela 144 . . IN NlEN ODMEV VII. REDNA SKUPŠČINA POCITNISKE ZVEZE JUGOSLAVIJE V VELENJU Kje je ostala mladina? POČITNIŠKA ZVEZA JUGOSLAVI.IE JE V ZADNJITI LETIH NAPRAVILA POME.VIBEN KORAK PRI .^^IRIRMJIJ MLADINSKEGA TURIZMA, VENDAR PA JE TEŽKO MIMO DEJ- STVA, DA JE V POČITNIŠKO ZVEZO VČLANJENIH Li: DOBRIH 5 ODSTOTKOV JUGO- SLOVANSKE MLADINE ALI LE 152 TISOČ ČLANOV. 2AL RAZPOLAGA ZVEZA SKUPAJ S 27 STALNIMI OBJEKTI (2.600 POSTELJ) IN 42 LETOVIŠČI (6.700 POSTELJ) IN BO ZARADI NEUREJENIH FINANČNIH POGOJEV LETOS ODPADLO KAR 17 LETOVIŠČ. To bo posebej prizadelo dbsedanjo vzgojno delo Počitniške zveze in je spričo naloge po širjenju mladinskega turizma dokaz, da marsikatere službe (na teh ali onih nivojih) nimajo dovolj posluha za bogato in pomembno vzgojno delo Počitniške zveze, niti posluh za osnovno idejo, to je razvi- janje socialističnega patriotizn;ia, ' ki ga pogrešamo pri mladih ljudeh. Prav praksa počitniške zveze nam kaže, da je danes bolj kot kdajkoli premalo povezanosti med šr,ednješol- sko, delavsko, študentovsko in kmeč- ko mladino in da bodo vodstva počit- niške zveze s pomočjo turističnih dru- štev morala v večji meri' vključevati posebej kmečko mladino ter v skup- nih akcijah iskati najuspešnejše stike med njimi. Predsednik izvršnega od- bora Počitniške zveze Jugoslavije To- mislav Peševič je na redni VIL skup- ščini PZJ v Velenju poudaril številne slabosti v dosedanjem delu organiza- cije ter obenem dejal, kako slabo vpli- va nerazumevanja raznih služb v odnosu do potreb počitniške zveze, ki ni le organizacija za letovanja, tem- več izvaja široko vzgojno poslanstvo v povezovanju in medsebojnem spo- znavanju mladih ljudi. Tako je prav, da naglasimo pomemb- nost vloge počitniške zveze v med- občinskem sodelovanju, v širjenju mladinskega turizma, ki postaja prav pomembna veja turizma. V največji meri pa bo v oporo počitniški zvezi razumevanje podjetij Icakor komun v prispevkih za graditev primernih ob- jektov, ki" bodo služili mladinskemu turizmu. VIL redna« skupščina počit- niške zveze Jugoslavije je posvetila veliko skrb vprašanju, kako omasoviti vrste zveze, kako popestriti in poživeti vsebinsko aktivnost in predvsem, ka- ko zagotoviti sredstva za širjenje ma- terialne osnove,^kar je pogoj za kako- vostnejše in vrednejše delo od do- sedanjega. J. K. Kolektiv šoštanjskih usnjarjev o svojem delu JE DELO GARANCIJA? V ponedeljek popoldne so se sestali delavci tOf varne usnja s predstavniki občinske skupščine in ostalih družbeno političnih organizacij v ob- čini in z zavzetostjo razpravljali o svojih teža- vah, o svoji eksistenci ter sprejeli sklepe, ki pa so žal preveč izven odvisnosti pripravljenosti do dela, kajti stanje tovarne usnja je poleg subjek- tivnih napak v preteklosti preveč odvisno od zu- nanjih pogojev - pogojev ekonomike.' Sklenili so: # da o likviilaciji ni govora; # da je potrebno poiskati vse možnosti za nabavo surovin v ino- zemstvu; «#(iHi^ 0 da morajo vsi člani Kolektiva, še z večjim prizadevanjem in pre- danostjo kot doslej reševati trenutno kiitično stanje; # da bo treba poiskati pota za postopni prehod na proizvodnjo ren- tabilnih proizvodov; ' # da kolektiv kot celota in občinska skupščina iščeta možne rešitve za tovarno kot celoto in da predvidijo za vsak primer vse možnosti, da jih položaj-ne bi našel nepripravljene. Sklepi zgovorno kažejo, da je stanje resno in terja prav tako re- sen pristop k sanaciji v tej ali oni obliki. Pogoji v tovarni so se z leta v leto slabšali; pozitivna bilanca se je pred dvemi leti spremenila v ne- gativno in ta sedaj spričo splošfecga kritičnega stanja celotne usnjarske industrije narašča. Delati takšnih pogojih negotovosti pa je vsekakor več kot neprijetno, če ne celo kri- vično v času, ko si vsi prizadevamo za čim boljši življenjski standard. Mnenja so se na sestanku sicer razhajala, saj so proizvajalci — 'usnjarji prepričani, da bi danes mo- rala skupnost pomagati, kakor so usnjarji pomagali, ko so še bili med najbolj rentabilnimi (mišljena je prav tovarna usnja v Šoštanj u!). Prav tako nekateri menijo, da je strogo ločiti stare »grehe« (integracijo s tr- govino Dermo-Koteksoni) in sedanji položaj. Drugi pa so zopet mišljenja, da ločitev nič ne doprinese, ali ne zmanjša kritičposti položaja in da je prav, če se čimprej napravi te- meljita analiza različnih možnih re- šitev iz sedajnega stanja negotovo- sti. Osnovno merilo vseh pa je bilo, da je vsak preplah odveč, da je bolj kot kdajkoli potrebna disciplina in vztrajno delo ter skupno sodelova- nje vseh prizadetih — tako kolekti- va kot občinske skupščine. Možno pa je več rešitev. Tako je ena rešitev integracije s KONU- SOM, kar je bil celo pogoj pri da- janju kreditov iz republi.škega in občinskega rezervnega sklada za kritje lanskoletne izgube. Letošnja izguba, ki je predvsem plod razlike v sproščeni ceni suro- vin in plafonirani ceni usnja, pa ima izglede za izravnavo v skorajšnji rešitvi kritičnega stanja usnjardc.e industrije po mnenju nekaterih čla- nov kolektiva. Možne rešitve so še v specializa- ciji na tiste izdelke, ki imajo spro- ščene cene (tehnično usnje!) in kjer so šoštanjski usnjarji še vedno vo- dilni pri kakovosti. V skrajnem slu- čaju pa je tudi prav, da se usnjarji v Šoštanju temeljito in načrtno pri- pravijo na preusmeritev proizvod- nje tako, da ne bo nihče prizadet. Sestanek kolektiva šoštanj,skih usnjarjev je bil nujnost, saj je prav v tej situaciji potrebno, da se pro- izvajalci kot predstavniki občinske skupščine, in družbeno političnih organizacij zavedajo istove^tnosti in- teresov; in ti so: da storijo vse, da imajo delavci zagotovljen kruh v tej ali oni -rentabilni proizvodnji. J. K. RAZPONI NA REŠETII O RAZMERJIH MED NAJNIŽJIMI IN NAJVIŠJIMI OSEBNIMI DOHODKI JE BILO IN šE BO VELIKO GOVORA. NEKATERI GOVORE O PREVELIKIH RAZPONIH, DRUGI TRDIJO, DA SE RAZPONI MANJŠAJO IN DA TO SLABO VPLIVA NA VO- DILNE IN STROKOVNE KADRE. CE PA SE POGLOBIMO V IGRO ŠTEVILK IN SI OGLEDAMO ODNOSE MED KOLIČNIKI, POTEM PA JE VPRAŠANJE. CE MANJ- ŠANJE RAZPONOV POMENI TUDI MANJŠANJE REALNIH PLAC? Običajno in v večini primerov ne! To lahko trdimo. Vzemimo za osnovo najnižji osebni doho- dek 22 tisoč dinarjev, najvišji pa 121 tisoč; razmerje je 1: 5,5. In če govorimo sedaj o novem zmanjšanem razmerju 1: 5, v slu- čaju najnižjega osebnega dohod- ka 30 tisoč, potem je najvišji osebni dohodek 150 tisoč. V pr- vem primeru je pri višjem razpo- nu razlika 99 tisoč dinarjev, v drugem primeru pa je razlika 120 tisoč. Torej videzi varajo. In do- dajmo še, da pri tem nismo upo- števali intenzivnejši dvig cen os- novnih življenjskih potrebščin. Vzemimo, da prvi s 30 tisoč di- narji daje za prehrano dve tre- tjini: torej 20 tisoč mesečno, dru- gi z osemdeset tisoč osebnih do- hodkov pa 45 tisoč dinarjev. Pre- hrana pa se je v enem letu po- dražila za 15 odstotkov, potem prvi daje po novem 23 tisoč di- narjev, drugi 51.750 dinarjev, ob- enem pa se je obema zvišal oseb- ni dohodek za 20 odstotkov. Prvi dobi 6 tisoč dinarjev več, drugi pa 16 tisoč dinarjev. Prvemu je standard porasel za 3 tisoč dinar- jev, drugemu pa za 9.250 dinar- jev. ■ 0 Podobno je, če govorimo o dvi- gu osebnih dohodkov v različnih vejah gospodarstva. V kmetijstvu se je dvignil osebni dohodek za 33 odstotkov, v proizvodnji elck- trične^ energije pa za 25 odstot- kov. Pri tem vemo, da je osnova v kmetijstvu toliko nižja od os- nove v proizvodnji električne, energije, da 25 odstotkov pomeni' zdaleka več kot 33 v kmetijstvu. In če tako pogledamo stvar, potem vidimo, da se v odstotkih skriva čudovita past, ki ji v dobi naglih primerjav v odstotkih sle- dimo in povprečno nasedamo. Sicer ta primerjava, nima na- mena rušiti različnih vrednotenj podobnih del, kaže pa nam, da tudi blagohotna razmerja 1 :3,5 ali podobno v rentabilnih vejah gospodarstva nimajo nič kaj do- sti opravka s skromnostjo. OB SPECIALIZACIJI PROIZVODNJE CELJSKIH PEKARN »Mlakarjev kruh« najboljši? v PEKARNI NA DOLGEM POLJU JE PRETEKLI TEDEN ZAVRELO. MED DOLGO VRSTO LJUDI JE ZAVRŠALO, KO SO ZVEDELI, DA NE BODO DOBILI TISTEGA KRUHA, NA KATEREGA SO ČAKALI. VRSTE PRED NEKDANJO »MLAKARJEVO PEKARNO« NASIA- JAJO NAMREČ ZARADI TEGA, KER V NJEJ PEČEJO NEDVOMNO NAJBOLJŠI KRUH V CELJU. PRETEKLI TEDEN PA NENADOM rt,..A KRUHA N) BILO. LJUDJE SO ZVE- DELE DA V PEKARNI KRUHA NE BODO VEC PEKLI, TEMVEČ GA BODO DOBIVALI IZ OSREDNJE PEKARNE V GABERJU. KER PA TA KRUH NI NITI PRIBLIŽNO TAKO DOBER KOT »MLAKARJEV«, JE SLABA VOLJA POTROŠNIKOV RAZUMLJIVA. Pekarna na Dolgem polju je obrat podjetja »Veležitar«. Direktor te go- spodarske organizacije Jože Brumen pravi o tej odločitvi takole: O Odločitev, da v pekarni na Dol- gem polju ne bodo več pekli kruha, je posledica težnje po specializaciji proizvodnje v naših pekarnah. Meni- mo namreč, da bi bilo mnogo pri- merneje, če bi osrednja pekarna pe- kla v glavnem samo kruh, ostale pa druge mlevske proizvode. Pekarna na Dolgem polju naj bi po tem predlogu p^kla pecivo. — Prav gotovo ceste, da potrošni- ki nad to odločitvijo niso najbolj navdušeni. Boste uppštevali njihovo mnenje? # Povedati moram, da je omenje- na specializacija samo poizkus. Ce se ne bo obnesel, ga bomo seveda popravili. Zato smo veseli mnenj na- ših |)otrošnikov, ki nam pri urejeva- nju preskrbe s kruhom lahko samo pomagajo. Da bi ugodili njihovi vo- lji, smo v pekarni na Dolgem polju spet začeli — toda samo delno — peči kurh. Mislim pa, da kvaliteto kruha, pečenega v tej pekarni, po- trošniki le'nekoliko preveč poudar- jajo. — Vi torej menite, da »Mlakar- jev« kruh ni nič boljši od onega, ki ga speče j o v gaberski pekarni? 9 Da. Če v obeh pekarnah upo- rabljajo isto moko, če so v njih iste peči, ne more biti razlike v kvaliteti. — Toda razlika vendarle je. Ce ta- ko trdi večina potrošnikov, mora bi- ti nekaj resnice v tej ugotovitvi! # Pekarno v Qaberju sn\Q_r^on- struirali. Menim, da smo s tem re- šili tudi problem kvalitete kruha. Nekaj težav je seveda še vedno, ven- dar so ,to samo organizacijske po- manjkljivosti. Verjetno se mnenje potrošnikov nekoliko križa z ugotovitvami direk- torja »Veležitar j a«, tovariša Brum- na. Res je kvaliteta kruha, ki priha- ja iz gaberske pekarne, v zadnjem času nekoliko boljša, v redu pa še vedno ni. Zato menimo, da je prav, da so v »Veležitarju« vsaj delno upoštevali mnenje potrošnikov in v pekarni na Dolgem polju'spet začel^ . t peči kruh. Tega je sicer precej manj." ! Kaže pa vsaj pripravljenost Veleži- tarja, da ^ potrošniki, sodeluje. L B. DRUŽBENI NAČRT^^^NTJURSKE OBČINIi; I jTežišče na kmetijstvu OSNUTEK DRUŽBENEGA NACRTA ŠENTJURSKE OBČINE PRED- VIDEVA, DA SE BO DRUŽBENI BRUTO PROIZVOD POVEČAL ZA MILIJARDO 300 MILIJONOV DINARJEV. DRUŽBENI-NACRT TEME- LJI NA DOSEŽKIH GOSPOD ARST V A V PRETEKLEM LETU. Glavna proizvajalna panoga bo tudi letos kmetijstvo, ki predstavlja polovico družbene^ bruto proizvod- nje. Ob ugodnih vremenskih pogo'- jih in ob izboljšanju agrotehnike, bo proizvodnja . v družbenem. sek- torju pora.stla za 29 odstotkov, v privatnem pa za 5^8 odst(.^tka. Osnu- tv,k družl)enega plana predvideva, da bo kmetijska organizacija letos odkupila 80 hektarjev zemljišč, ven- dar kljub temu sloni povečanje proizvodnje predvsem na povečanju živinorejske proizvodnje ter na pro- izvodnem sodelgj^anju z zasebnimi kmetijskimi proizvajalci, ki bodo po predvidevanjih sflitaii 900 govedi in tisoč prašičev, medtem ko bodo v lastni proizvodnji spitali 800 mesna- tih prašičev in zredili 1.100 govedi. Letos je opažen tudi porast' izvoza^ kmetijskili proizvodov. Močno povečanje predvidevajo tu- di v in(hisiriji, in sicer v podjetju Alpos, kjer se bo celotni (h)hodek povečal za 18 odstotkov, v podjetju Hohor za 10, ozironui v celotni iiulu- slriji za 12 odstotkov. Maočno bodo povečali ielos tudi izvoz, ki bo do- segel skoraj milijon dolarjev. Osnutek družbenega plana predvi- deva rekonstrukcijo žagarskega obrata v Šentjurju ter nabavo stro- jev in opreme za kovinsko industri- jo. Zaradi minimalne investicijske potrošnje v preteklem letu predvi- devajo, da bodo znašale letošrije investicijske naložbe; v /osnovna sredstva približno 600 milijonov di- narjev v gospodarstvu in približno 250 milijonov dinarjev v negospo- darstvu. Osnutek družbenega pla- na daje tudi poseben poudarek raz- voju družbenih služb, za katere je letos namenjeno precej več sred- stev kot v prejšnjih letih. -ca ZADNJA VEST Zvezni izvršni svet je včeraj sprejel ostre ukrepe proti stalnemu naraščanju cen s tem, da so začasno zamrznjene skoraj vse cene. Razumljivo je, da s tem nas>opa tudi omeji- tev vseh oblik potrošnje. Več o tem ukrepu«. -- prihodnjič. PREDLOG DRUŽBENEGA PLANA ŽALSKE OBČINE Vaglo podružbljanje zemlje PREDLOG DRUŽBENEGA PLANA ŽALSKE OBCINE PREDVIDEVA NEKOLIKO ZMER- NEJŠO DINAMIKO RAZVOJA KOT LANI. STABILIZACIJSKI UKREPI BODO PRIVEDLI DO KAKOVOSTNIH SPREMEMB V DOSEDANJEM EKSTENZIVNEM GOSPODARJENJU. Predlog plana predvideva porast proizvodnje za 10,4 odstotke, uarod- ni dohodek na prebivalca pa bo zna- šal okrog 450 tisoč dinarjev. Medtem ko bb vrednost proizvod- ih je v zascbjiem sektorju ostala j'jredvidoma v mejah lanskoletnih dosežkov, bo celotno povišanje li- zične vrednosti proizvodnje odraz rasti družbenega sektorja. Investicijska vlaganja bodo manj- ša kot lani — največ bodo vložili v indusrijo iif kmetijstvo, in sicer v hmeljske-nasade, odkup zemljišča in nakup kmetijske opreme. Nego- sjjodarske investicije pa bodo po- rasle za več kot polovico od lanske- ga leta in največ bodo vložili v Jco- niiinalne objekte (okco^ 300 milijo- nov!). Izvoz bodo povečali za 12 odstot- kov ter dosegli počasnejši uvoz rc- pro materiala kot izvoz lastnih iz- delkov. Letos bodo povečali družbeni sek- tor za dobro četrtino tako, da bodo zajeli skupaj 21 odstotkov vseh ob- delovalnih površin občine. Družbena stanovanjska izgrad- nja bo zajela 104 nova stanovanja s površino 6.212 mf^, kar pa nikakor še ne rešuje stanovanjskega proble- ma v središčih žalske občine. Trgovski mreži nalaga predlog družbenega plana modernizacije lo- kalov odpiranja novih trgovin ter rast prometa. Enako sodijo za po- rast gostinskega prometa in pred- vsem dokajšen porast nočitev tujih gostov, saj ima spodnja Savinjska dolina prav tako lepe naravne mO'ž- nosti za razvoj turizma kot njena turistično bogatejša dvojčica. Jože J^n-Zalec KRIŽEM PO DOBRNI # KRIŽEM PO DOBRNI • KRIŽEM BO DOBRNI • KRIŽEM PO DOBRNI # KRIŽEM PO" DOBRNI # KRIŽE? DAH PRED POMLADJO Dobrna je vedno znova privlačna. Letog se še sicer morate pozimi zadovoljiti s ko- peljo, a prihodne leto . . . no, ne le oblju- ba, temveč resnica je, da bo bazen tudi v najtrši zimi vsem na raž|)olago. Sicer me je letos zanesla pot v Dobrno dober dan pred pomladjo, ki pa jo že občutiš ti^di v senci prijetnega parka. Klepet sprehaja- jočih se parov, klepet žena, dolge, počasne poti pod kostanji, malce nabrel^lo žubore- nje tople Dobrnice in nenasitni džuboks, ki v »Triglavu« v ritmu polke in valčka vedno znova zavrti bolnice in goste, in številni problemi, ki tarejo turistično Dobrno vse od ceste Vojnik-j-Dobma pa do problema premalega števila sob in postelj za naval sredi sezone. To je pomlad pod vznožjem Paškega Kozjaka, prebujanje turističnega kraja Dobrne, dah svežine in občutek: »No, znova sredi težav!« Naj še zveni tako romantično, toda po- gled na trobentice in vijoličasti podlesek, ki je preko noči vzklil sredi posušenih in" potlačenih trat, dobro de. In tako nekako se vftdno znova počutim v Dobrni. Govorijo o težavah in problemih, govorijo glasno, kajti glaaba ne pozna tu prekinitev, meni pa to* vzdušje prija in le, roka uboga ter beleži številne tegobe, s katerimi se spo- padajo Dobrčani, ki -se vse bolj zavedajo, da jim turizem reže rezino kruha. Ustavila sva se v bližini zdraviliškega do- ma. V parku je tako, kot da bi se prebujal čebeljnjak. Iščem direktorja. Nimam sreče. Od uprave do točilnice v Zdraviliškem do- mu, do kopališča in nazaj. Ravno Jožef ovo je in prav mika me, da bi ga dal na zob, toda šofer je prevesten, meni pa delo vele- va strpnost. Z vratarjem kopališča smo ta- koj sredi razgovora. »Pri nas si nekako ne vemo pomagati z zadružnim domom. 2e leta životari in propada. Mar ni škoda?« Le^kaj hočeva (^rugega, kot da pritrdiva. Domačin je in probleme pozna. Pomislim, koliko zamer bi se rešili mi, če bi ljudje tudi o tem, kar vedo in razmišljajo o skup- ni koristi, pisali. A kaj, kljub deprofesio- nalizaciji našega poklica, je to le še poklic, pri katerem žanješ pohvalo in grajo ob- enem. K sreči ni čisto izjemen! fn moja naloga je, da poiščem nekoga, ki mi bo o dobrniškili problemih nanizal grmado, s katero bom lahko dlje čas4/ pogreval. Slednjič sva se z direktorjem Krivcem le, našla. Posredoval je telefon, toda priprav- ljal se je za sejo in tako sva se zmenila za drugič. Na slepo srečo sem zatem potrkal na vra- ta turističnega urada v bivši dobrniški šoli. Zaprto. In ko sem bližnjega povprašal, če ni nikogar tu, je dejal, da je ta nikogar pač on, a da je pozabil ključe doma. In tako sva se spoznala s predsednikom turi- stičnega društva Viktorjem Rezancem. »Ravno prav, da ste prišli. O marsičem se lahko pomeniva!« je dejal in vztrajno vlekel pipo. Z občutkom krivde sem ob njem vlekel moravo in premišljeval, ali je on podlegel psihozi raka ali pa sem jaz ti- sti, ki se zaradi bahave smelosti preveč iz- postavlja nevarnosti. Vsekakor se mi je za- zdelo, da njegov tobak lepše diši. In še bi razmiSljeval o 40 pokajenih moravah dnev- no, če ne bi mi okusa za hip predrugačilo šilce konjaka, ki je botrovalo najinemu raz- govoru v Triglavu. »Cez noč ne moremo vragu izpuliti rep, a nekaj smo le napravili,« je dejal Viktor. Uspeh je 24 novih sob s centralnim gret- jem, prav tako 25 metrska skakalnica, pri- hodnje leto pa bomo zgradUi še sankaško progo. Tako bo pri nas iucj^ zimska sezona nekaj več vredna. Zdravilišče je vseskozi zasedeno, slabše pa je s privatnimi sobami. Toda nekaj gostov imamo vseskozi. Pred- vsem pa je važno to, da društvo dobi takso od vseh gostov, tako turistov kot bolnikov ali okrevancev, ki pridejo v zdravilišče. To pomeni letno okrog 9 milijonov vseh dohod- kov. Zal nam je, da nimamo v glavni sezo- ni dovolj postelj za vse tiste, ki bi radi pri nas preživeli svoj oddih. Lani smo ime- li nekaj časa po 100 gostov več kot je pri- javljenih vseh postelj. Novost pa je ta, da bodo vsi plačevali prenočnino s taksami v društveni pisarni, medtem ko so takse do- slej obračunavali lastniki sob. Sedaj imamo že okrog 400 postelj. Poizkušamo zaintere- sirati tudi višinske kmete na pobočjih Koz- jaka, da bi sprejemali goste, ki prihajajo na klimatsko zdravljenje. Doslej sta se po- izkusila dva in kaže, da bodo njunem pri- meru sledili še drugi.« »Omenili ste, da imate okrog 9 milijonov sredstev letno, zato me zanima, kam jih vlagate ali za kaj ste jih porabili?« »Nekaj časa smo vsa ta sredstva dajali za komunalno ureditev Dobrhe. Trgovska mreža je šepala, slabo je kazalo mesariji in pekarni in drugi uslužnostni obrti. To pa je spričo tega, da se Dobrna v času naj- večjega navala več kot podvoji, vsekakor, resna zadeva. Sedaj je to že znosno — ure- dili smo tudi kiosk za prodajo časopisov in spominkov. Dobršen del sredstev pa (^aje- mo za propagando. In zabava? Godba in ples v Kavarni ter park koncerti so le še premalo. Zato smo pogodbeno vezali kultur- no prosvetna društva za festival amater- skih družin od 4. do 11. julija (tekmovanje okrajnih pevskih zborov, okrajno tekmova- nje zabavnih ansamblov, okrajno tekmova- nje harmonikarjev). Poleg tega pa smo po- skrbeli za 5 folklornih nastopov, za Marol- tovo grupo iz Ljubljane in Slovenski ok- jl^t. Od julija dalje bo vsak dan ples ter dvakrat dnevno koncert v parku, vsake 14 dni pa bomo imeli v gosteh različne godbe na pihala. In letošnja novost, ki naj postane tradi- cionalna kot flosarski bal? Ime: lovski dan. Letos bo to še zaradi nastopa okrajnih lov- skih zvez nekakšna republiška prireditev. Gre pa za tekmovanje lovskih družin z za- bavnim programom.« »In kaj predvidevajo v zdravilišču za se- zono?« »Izgradili bodo garaže in parjcimi prostor za' okrog 200 avtomobilov. Pomembna pa jc preureditev hotela Union (del) v restavraci- jo z dnevno sobo, malim bifejem, posebno jedilnico in vrtom za 150 gostov, s keglji- ščem in baliniščem ter posebno kuhinjo, da bodo gostje lahko dobili vse vrste rib in ćevapčiće, kadar si jih bodo zaželeli. To bo pomenilo zai. Dobrno prav toliko kot ne- kaj svežega zraka. Doslej so naše gostinsl« zmogljivosti bile preveč zadušljive, posebej v sezoni.« Še in Se se je vlekel najin pogovor, iz bližnje kuhinje naju je mamil vonj pražene čebule, džuboks je poskokoval od tvvista do polke in številni pari so se vrteli; v kolu so prosljavljali krst pred dnevi rojenega fantka, ki mu je glasba kot kaže prijala (bila je tako glasna, da ne bi mogel trditi, da je jokal!), in mimogrede je nek Dobrn- čan dejal: »Pri nas je pač tako. Ples in ples. Saj vidite, mi je dejal na uho, da je tukaj več žena kot moških. In včasih smo tekmovali, kdo do dobil več košaric. Pa verjemite, da sem kratko povlekel. Tride- »sektrat.sem poizkusil en veijer, a zaman.« Žal mi je bilo, da me delo toliko veže, da bi tudi sam poizkusil, kako gre to s koša- ricami, kajti plesalcev je tudi daries pri- manjkovalo. A že me je prekinil Viktor. »Za cesto si vprašal! To jc naš največji problem. Vemo, da je v prvem planu in tako upamo, da ba- je bo. Zavedamo pa se, da to niso mala sredstva, saj moramo sočasno urediti tudi regulacijo Dobrnice, ki nam razjeda cesto. Razmižljamo pa tudi o odprtem bazenu s toplo vodo in slačilnicami ter igriščem. To pomeni okroglih 80 milijonov in preteg- njene mišice številnih Dobrničanov, saj smo se menili, da smo pripravljeni opraviti vsa zemeljska dela.« »In kaj boste napraviK z invalidiflm ga- silskim domom?« »Hm. Po mojem bi se.najbolje obneslo, da bi ga -preuredili v kmečke apartmaje^ Tako bi pridobili okro^ 20 postelj in bi 10-letno propadanje sčasoma pričelo vračati vložena sredstva.« Moram res o vsem poročati? Bojim se, da sem se že tako preveč pomladno razle- zel po strani; najbolje, da se kar sami pre- pričate o tem, kaj vse je in kaj bi še rabili v Dobrni. Zato nasvidenjel J. K. SOCIALISTifM ZVEZA V ŽALIC O PROBLEMIH BORCEV NOV Vso skrb BORCEM KMETOM z dejanji bomo reševali problematiko borcev NOV. V torek so na razširjenem plenumu občinskega odbora Socialistične zve- ze v Žalcu obravnavali perečo proble- matiko borcev NOV na področju žal- 'ske občine ter sprejeli sklepe, ki ter- jajo tudi uresničitev, kajti sklepi sami 'še .niso rešitev. Tako predlagajo, da se najnižja pri- , znavalnina dvigne na 10 tisoč dinar- jev. Glede sredstev za redne, izredne m enkratne priznavalnine ter druge vrste pomoči menijo, del bo zanje .v bodoče treba zagotoviti sredstva v finančnem načrtu. Z vso doslednostjo je treba članom ZB zagotoviti redne zdravniške pre- glede, v primerih, kjer pa člani ZB doslej še niso imeli možnosti za dose- go kvalifikacij, jim naj gospodarje organizacije omogočijo, da si pridobe ustrezno strokovno izobrazbo. Zelo pereče je tudi stanovanjsko vprašanje, zato bodo nudili ugodno kreditiranje vseh tistih rešitev (indi- vidualna gradnja, preureditev, cenena gradnja itd.), ki bodo pospešile "ureja- nje teh vprašanj ter upoštevale potre- be in finančne zmogljivosti posamez- nih borcev. Dolžnost občinske skup- ščine pa je, da pn določitvah zakona o urejanju mestnega zemljišča sprej- me sklep, s katerim bi borcem NOV zagotovili ugodnejše pogoje pri pla- čevanju prispevkov za komunalno urejanje zemljišča, v kolikor se odlo- čijo za individualno gradnjo. Dolžnost delovnih organizacij je, da prav tako rešujejo stanovanjsko vprašanje za- poslenih borcev in poskrbijo, da ima- jo to urejeno, preden gredo v pokoj. Lepo možnost ima kmetijski kombi- nat v Žalcu, da še nadalje nudi kre- dite kooperantom^borcem pod ugod- nimi pogoji, iri to tako, da podaljša odplačilni rok kreditov najmanj na pet let. V žalski občini imajo okrog 72 ne- zaposlenih članov ZB in vsi ti imajo tudi slaba, neprimerna stanovanja, prav zato je dolžnost občinske skup- ščine, da to težko, komaj vzdržno stanje, čimprej reši. Razširjeni plenuiH- je razpravljal tudi o preživnini za borce-kmete,^ki so oddali zemljo. Ta je doslej znašala 11.500 dinarjev. Ker pa ne ustreza več današnjim življenjsl^m potrebam, je plenum sklenil*, na^j občinska skupšči- na razpravlja o spremembi odloka o višini preživnin in pri kmetih borcih upošteva povišanje preživnine 'V ocf- stotku, ki ustreza udeležbi v NOB. S tem v~^zvezi je najno, da se zago- tovijo večja sredstva v sklad za pre- živninsko varsivg kmetov-borcev. Ne- dvomno bi bilo tudi prav, če bo upra- va za dohodke pri občinski upravi upoštevala Uežje slučaje borcev-kme- tov ter predložila^občiiiski skupščini predlog za odpravo davkov. 70 NOVII^ STANOVANJ v prvi polovici letošnjegajeta bo- do v Sl0vcnskih Konjicah dogradili tri stanovanjske bloke z okrog 70 stanovanji. Čeprav je številka pre- cej visoka, pa je prosilcev toliko,.čta stanovanjskega problema s temi sta- novanji še ne bodo rešili. Zato ni čudno, da so se mnogi občani zelo zanimali za individualne gradnje. Upajo, da bodo tako kmalu dobili lastno stanovanje. VEČ ZANIMANJA ZA RK ^red nedavniiTi je bil v Šentjurju pn Celju občni zbor občinskega od- . bora Rdečega križa, na katerem so udeleženci ugotavljali, da je v orga- 'iiizaciji Rdečega križa včlanjeno so- razmerno malo občanov. V posa- meznih orgaijizaci j ah so posvečali premalo pozornosti temu vprašanju. Največ članstva je na Planjni in Ka- lobju. " Udeleženci zbora so ugotavljali, da so bile krvodajalske akcije dob- 'ro pripravljene, kakor tudi tečaji prve pomoči. Med razprav^ so na- glasili, da bi v prihodnje morali po- večati število-član^tva, organizirati -razne oblike zdravstvene vzgoje in zdravstvene prosvete na vasi, pove- %:i\ti skrb za st^iatao ogrožene obča- ne, izpopolniti službo prve pomoči *ter pridobiti čirh več občanov za Tedne in občasne akcije krvodajal- ^stva. ^ Na prvi seji aovo izvoljenega up- ravnega odbora so za predsednika 'izvolili PETRA DENŽICA, uslužben- ca skupščine občine Šentjur. —ca 250 MILIJONOV ZA STANOVANJA v občini Laško so letos namenili za gradnjo stanovanj že jickaj več Koy 250 milijonov dinarjev. Sklad za. zidanje sta- JliovaH^skih hi§ je v preteklih letih sred- stva porabil tako, da je financiral gradnjo približno 50 stanovanj,- ostalo pa je dode- lil -kot posojilo individualnim graditeljem stanovanjskih hiš. Letos bodo to politiko spremenili v toliko, da sklad v lastni re- ~ žiji ne bo več gradil, temveč bo večji del sredstev namenil kot posojilo za zidanje stanovanj v zasebni lastnini. V letošnjem letu bodo več sredstev na- menili tudi za gradn.jjn stanovanj za borce NOV. V te namene so^^očili 93 milijjmov ' j, saj G^Iiverjeve lepe človeške lastnosti — ple- n%nitost. ljubezen ii>^poštenost presegajo realnost današnjega sveta. Da bo gledalec dejansko užival ob posameznili scenah, je poskrbela izredno razvita ameriška teh- nika snemanja, ki je omogočila, da vso fantastično zgodbo doživljamo stvarno in preiiričljiva Vsebina na platnu jc takale: zdravnik Guliver se je vkrcal na gusarsko ladjo z namenom, da se bo na potovanju oboga- til. Ko njegova zaročenka zve za to, se skrivoma vkrca na ladjo in jo odkrijejo šele med potovanjem. Važnejše je tisto, kar doživlja dobrotnik Guliver med do- l>rDdušnimi in iznajdljivimi Liliputancl. Nič manj ni razburljivo življenje glavnega junaka med velikani, kjer je celo obto- žen. Vendar, tako kot je vedno v takih zgodbah — Qp mnogih razburljivih avanr turah Guliver prebrode vse zapreke in se konično vrne domov. Prijetno je za oči in zanimivo. 2e danes pa lahko gledalce opozorimo na odlične filme, ki bodo na sporedu v marcu. Seveda, če jih distribu- terji ne bofio stornirali. Med drugimi bo- mo lahko gledali /sijajni italijanski film Gepard, odlični franooski dokumentarec Umreti v Madridu, uspeli jugoslovanski film Prometej z otoka Višavice, ameriška filma Tom Jones, Najdaljši 3an in ostale. Priznati moramo: odličen repertoar v marcu. J. V. ŠMARJE • KONJICE • MOZIRJE • ŠMARJE © KONJICE © MOZIRJE © SM^ ' v ŠMARSKI OBČINI BODO LETOS ZGRADILI ŠTIRI NOVE STANOVANJSKE BLOKE. GRADNJA NOVIH STANOVANJ . OBČINA JE PREDVIDELA 363 MILIJONOV DINARJEV. v Rogaški Slatini bodo^^ zgradili dva bloka z osem in devet stanova- nji, V Rogatcu in Bistrici ob Sotli pa po en blok s štirimi stanovanji. Stanovanja, ki jih investira občin- ska skupščina, bodo na^menjena predvsem za potrebe prosvetnih de- lavcev. Poleg tega bodo letos končana de- la na dvaintrideset stanovanjskem bloku, ki ga gradijo za potrebe stek- l£irne, in dvanajststanovanjski blok za potrebe zdravilišča. Tako bodo letos predali potrošnikom blizu 70 stanovanj družbenega sektorja. Vr- hu tega pa bodo zasebniki in kmet- je — borci vložili v s1;anovanjsko izgradnjo t>krog 124 milijonov di- narjev. Več kot polovica vseh vlo- ženih sredstev za individualno grad- njo so lastna sredstva, ostalo pa iz sklada občinske skupščine; štiri- najst milijonov dinarjev pa bo pri- speval republiški sklad za stanova- nja borcev — kmetov. j. 1. Pomembni predlogi volivcev na "pravkar končanih zborih volivcev v konjiški občini so se občani pogovorili o številnih aktualnih problemih. zborov se je na tere^ udeležilo okrog 15 odstotkov vseh volivcev, na zborih v delovnih organizacijah pa nekaj več. Zbori volivcev na terenu so zlasti obravnavali novo davčno politiko, klasifikacijo zemljišč itd. Nič manj ži- vahnosti pa ni bilo tudi okrog delova- nja novih krajevnih skupnosti, ki so začele z delom v druqi polovici lan- skega leta. Občani so pozdravili pred- log, da bi z* financiranje krajev-, nih skupnosti namenili 20 odstot- kov od pobranih davščin. S to odlo- čitvijo pa bi bile nekoliko prikrajšane tiste krajevne skupnosti v višinskih krajih, kjer bodo kmetje oproščeni davčnih dajatev. Zato je tembolj ra- zumljiva pobuda občanov v teh kra- jevnih skupnostih, da bi za urejanje komunalnih vprašanj uvedli krajevni samoprispevek. Če bo ta predlog osvo- jen, bodo sredstva tudi smotrno po- rabljena. Volivci iz delovnih kolektivov so govorili predvsem o popianjkanju ustreznih surovin, o nenehnem dviga- nju cen ter o delitvi dohodka med podjetji in družbeno političnimi skup- nostmi. Tako na primer participira zveza letos na ustvarjenih sredstvih z 200 odstotki več 'kot lansko leto, občina pa z dobrim odstotkom manj kot v letu 1964. To je seveda eden iz- med razlogov, da mora občina dobiti v letošnjem letu čez 100 milijonov do- tacije, pa čeprav se šteje-kot srednje razvita s precej močno industrijo, obrtjo in ostalimi panogami. Skoraj povsod so govorili tudi o šolstvu. Res je sicer, da so začeli gra- diti šolo v Zrečah, vendar s tem pro- blem prostorov š4 ne bo rešen. Menili so, da-bi bilo prav, če bi za šolstvo vsaka delovna organizacija na območ- ju komune namenila 10 odstotkov od sredstev skladov, ki so bili ustvarjeni v lanskem letu. Volivci pričakujejo, da bodo organi skupščine njihove predloge obravna- vali in jih v skladu z možnostmi tudi upgštevalii. Prosvclnim delavcem boljše dohodke v Slovenskih Konjicah je bil te dni raz- govor o položaju šol.stva. Pomenka o tem so se udeležili vsi direktorji šol in pred- stavniki družbeno političnih organizacij v občini. ■ Pogovor so sklicali zavoljo tega, ker je neurejeno materialno stanje šol- stva v konjiški komuni že resna ovira za ugodnejše učno vzgojne rezultate. Ugo- tavljali so tudi, da so osebni dohodki pro- svetnih delavcev povzročali po šolah bur- ne razprave. Se več, prosvetni delavci so v šolah ali izven njih prav zapravljali hodkih in se oddaljevali od svojih osnov- nih nalog — vzgoje. Glede na realne možnosti so v konjiški občini mnenja, da bi se naj osebni do- hodki učiteljev gibali med 46 in 72 tisoč dinarji, odvisno od službenih let. Pred- metni učitelji naj bi letos prejemali o^ 52 do 80 tisoč dinarjev, profesorji pa oti 60 do 86 tisoč dinarjev, osebnih dohodkov. Te številke so seveda le podlaga za izra- čun potrebnih finančnih sredstev za šole, kolektivi pa si bodo morali sami izobli- kovati sistem nagrajevanja, oziroma ure- diti notranjo delitev. Da je;bilo dosedanje nagrajevanje pro- svetnih delavcev nestimulativno, dokazuje tudi dejstvo, da v konjiški občini še ved- no primanjkuje 3,4 odstotka učiteljev, 51,2 odstotka pa predmetnih učiteljev. Sti- mulativnejše nagrajevanje je torej prvi korak k izboljšanju tega razmerja. V dolini je suho vreme zadnjih dni povzročilo že sušo, ki pa ni zahte- vala večje škode, ker je bila zemlja še prepojeni z vlago od obilice de- ževja v prejšnjem mesecu. Posnetek prikazuje kmetovalce — kooperan- te, ki nalagajo gnojila na vozove pred skladiščem konjiške kmetijske zadruge v Zrečah. Letos ni težav z nabavo umetnih gnojil, ki so na raz- polago kmetovalcem že pred začetkom spomladanskih del. Posnetek prikazuje vsakdanji zgornjesavinjski motiv. Po spravljanju lesa do voznih poti, ki so ga kmetovalci posekali v minuli zimi, ga je treba prepeljati naprej do žag. Aloj.z Prodnik in njegov tovariš sta les vskladiščila kar ob Savinji iznad Rogovika, od koder je blizu do žage. / Foto: J. Sever VEC CLANO,\^ PREŠERNOVE ^ DRUŽBE Občinski odbor SZDL Mozirje jc pred nedavnim sklical posvet s po- verjeniki Prešernove družbe, ker jc ta v zadnjih nekaj letih s svojo de- javnostjo zelo nazadovala. Na tem posvetu so ustanovili občinski odbor Prešernove družbe, v katerem so najbolj prizadevni poverjeniki in drugi javni delavci mozirske občine, vodi ga pa prof. Pranja Ermenče- va. Naloga odbora bo, da bo pridobil čim več članov Prešernove družbe. UREDITEV KOMUNALNIH DEL Letos bodCx v Ratanski vasi pri Rogaški Slatini uredili kanalizacijo, regulirali potok ter uredili avtobus- no postajo. Dela so za ta kraj pre- potrcbna. Veliko del bodo občani opravili s prostovolnjim delom. / Nova trgovina Celje bo dobilo novo samopostrež- no trgovino za barve, lake in kemi- kalije. Trgovina, ki jo bo odprlo tr- dovsko podjetje Tehnomercator v Stanctovi ulici, kjer so bili poprej prostori Finomchanikc, bo prva tr- govina rta samopostrežen način za barve v Jugoslaviji. Poslovala bo nonstop, v njej pa bodo potrošniki dobili poleg barv, lakov, emajla, pralnih sredstev itd. tudi v.se ostale soboslikarske in mizarske potrebšči- ne. POSLOVALNICA CELJE prodajalne: Prešernova ul. 7 in v razstavnem paviljonu na Mari- bor.ski cesti, skladišče pohištva Cesta na grad 11, skladišče lesa in stavbnega pohištva Mariborska cesta 136 in uprava Pot na Ostrož- no 8, tek 26-14. . Mladina o svoji perspektivi Pred dnevi je občinski komite ZMS v Mozirju organiziral seminar za predstavnike mladinskih aktivov Zgornje Savinjske doline, ki je bil v Planinskem domu v Logarski do- lini. Seminarja se je udeležilo 26 mladinskih aktivistov. \Miadinci sav razpravi o najaktu- alnejših problemih v svetu, o gospo- darski perspektivi Zgornje Savinj- ske doline, o družbenem planu mo- zirske občine ter delu mladine; go- vorili o svoji vlogi in dejavnosti, ki je bila v preteklem obdobju preveč stihijska in premalo vživeta z druž- benim dogajanjem. . Mf NEVSAKDANJA GRENKA ZGODBA MOJA AMERIKA: KRUH IN KRIVICA Moja pogodba z zakupnikom Fredom Carmonom se je glasila, da po preteku K) let postanejo vse nepremičnine, ki jih zgradi na moji zemlji, moja last. Toda Carmona je prodal nepremičnine ter tudi pogodbo 9 mesecev pred iztekom in to velikemu lesnemu obratu Shasta Box. In ko sem prišel po številnih letih znova v Reeding, da si ogledam moje premoženje, ki naj postane moja pokojnina (zaradi vrednosti!), sem zaprepaščen videl vse stavbe porušene, okrog 25 arov mojega zemljišča pa je Shasta Bo.x spremenil v namakalne bazene za les. In takrat sem napravil svojo veliko napako. Namesto da bi takoj iskal pravno zaščito, sem se pogovoril s podjetnikom, ki je dejal, da bo plačal trikratno vrednost vse škode po preteku pogodbe (devetih mesecih!). In tako sem čakal in verjel v pravico, čeprav sem že pred leti imel slabe izkuš- nje v Dishman VVashu, kjer "sem imel svo- jo tovarno keramike. Bilo ie v letih pred pričetkom druge svetovni vojne. Imel sem šest otrok, to- varna je lepo uspevala, prav tako pa se je kritično stanje iz 1932. leta že poleglo, z Rooseveltovo vladavino se je vrnila go- tovost. Poleg tega pa sem bil zadovoljen, da sem v kritičnih letih vnovčil del svoje- ga prihranka v zemljo v Kaliforniji, v de- želi nepreglednih pomarančnih nasadov, velikih plantaž limon, marelic, fig, jagod ter grozdja. Nekega dne se je pri meni zglasil agent cestne uprave z željo, da želi uprava ku- piti pred našo tovarno prostor, katerega pa lahko baje uporabljamo dalje za parki- ranje avtomobilov naših odjemalcev. Zanj so mi plačali 150 dolarjev. Toda že pol leta kasneje so nekega dne otroci pritekli k meni in me opozorili, da so se buldo- žerji zarili v odkupljeno zemljo in jo od- važajo. Vsi moji ugovori so bili zaman. Drugega dne sem odšel v mesto Spoke- nashel, a ker je bila samo ustmena pra- vica do veljave uporabe aemljišča, sem obvisel v zraku. Noben advokat ni hotel prevzeti slučaja. In šele čez čas, ko so naši odjemalci zvedeli za naše težave, so mi priskrbeli dobrega advokata in moral sem na obravnavo v VVashington, kjer so mi priznali 2.500 dolarjev odškodnine. Advokatov honorar je pri tem znašal 1.500 dolarjev. Prvi primer me je torej premalo izučil o poštenosti v deželi bogastva in bede, o pravici, ki jo dele proti dobremu plači- lu. In zabredel sem v težave, ki so traja- le skorajda 18 let, težave, ki so uničile mojo družinsko srečo in sem tako na ve- čer življenja sam v svoji domovini, ki me je lepo sprejela. Torej leta 1946 je moj zakupnik prodal vse skupaj, celo najino pogodbo ter od- šel neznano kam. Podjetje Shasta Box pa me je tolažilo-z odškodnino. In ko je pre- teklo leto in me v podjetju velikega mi- lijonarja skorajda niso hoteli poznati, sem_ najel advokata Newtona. Žal sem potreboval dobro leto in l!ri mesece, preden sem spoznal, da je advo- kat podkupljen od ppdjetja in da zavla- čuje s tožbo. Podjetje je ubralo običajno taktiko zavlačevanja, pri čemer navadno finančno slabšega' partnerja uničiš ali ga v večini primerov pripraviš do tega, da odstopi od tožbe in se pusti odpraviti z najmanjšo odškodnino. In za nas se je začelo resda težko življenje. Krivica me je močno prizadela. Sedaj nisem imel več obrata v Dishman Washu, temveč v Mil- waukie v Oregonu. Ko niso mogli več za- vlačevati z vročitvijo tožbe, so začeli \ taktiko preložitev tožb, češ da ne dobijo porotnikov. Pri sedmi preložitvi se mi je zgodilo tole. Bil sem prepričan, da bO' končno vendarle sodba in da bom prejel svojo tako težko pričakovano odškodnino; s seboj sem imel le nekaj dolarjev, kajti družina je sedaj živela že v pomanjkanju. In ko sem znova bil obveščen o prelo- žitvi, nisem imel več sredstev za vrnitev iz Kaliforniie. Dober mesec dni sem pre- živel v »džungli«. Dejali boste, da v Kaliforniji ni džungle in prav boste imeli. Tako imenujejo v je- ziku potepuhov in klatežev okolico .mesta (tokrat sem bil v Reedingu!). Ljudje brez sredstev živijo sredi šibja in grmičevja, tu spijo, tu^si kuhajo kakšne naprošene jedi, tu živijo, tu umirajo; in nikomur ni mar, da je tako, kot je. Ne le, da te v Ame- riki delodajalec običajno pregleda kot ži- val, koliko moči je v tebi, ki ti jo lahko izpije za svoj dobiček, v Ameriki vlada zakon ali si sposoben, da me boš okoli prinesel, kajti jaz se bom trudiKz vsemi sredstvi, da bom tebe! In prav v tem pre- prostem pravilu borbe za obstanek na asfaltn'i džungli je osnova ameriške de- . mokracije, je osnova »zlatega sveta« on- stran luže. Od domačih nisem prejel sporočila, ži- vel sem iz rok v usta, toda dočakal sem dan 27. julij 1949, ko so korično le našli porotnike, in sicer delavce podjetja Sha- sta Box podjetja, ki sem ga tožil za od- škodnino, čeprav sem obvladal angleški jezik, sem zaradi zapletenega pravnega je- zika zaprosil za prevajalca, a mi želje ni- so izpolnili. Razsodba je bila trda. Na- mesto 20 tisOč dolarjev odškodnine za po- rušene nepremičnine in za skoraj dvelet- no uporabo zemljišča, je sodišče odmerilo borih 750 dolarjev celotne odškodnine. Ta odškodnina pa je bila zdaleč premajhna, da bi lahko kril samo sodne stroške, kaj žele pomagal sebi in družini. Podjetje je zemljišče pustilo ^r popolnoma zapušče- nem stanju. Hiše porušene, zen^ja raz- rita, vsa v mlakužah. Denarja — to je bo- rih 750 dolarjev — pa od nikoder. Potek- lo je sto dni, davkarji so nas pritiskali, da moramo plačati davek in znova sem ćdšel v Reeding. Toda nisem uspel. Sod- nik me ni hotel sprejeti, advokat, pa se je izgovoril, da je na lovu in da nima časa pečati se z malenkostmi. In kot pr- vič, sem že drugič ostal brez sredstev sre- di poti, tako da sem se moral zaposliti pri nekem kmetu v Grant Passu«v Orego- nu in sem se vrnil domov šele pred no- vim letom. Takrat pa sem zvedel, da je' v tem času že prispelo 750 dolarjev. (Se nadaljuje) Odlomek protestnega letaka TV PROGRAM od 28. marca do 3. aprila © TV PROGRAM od 28. marca do 3. aprila © TV PROGRAM od 28. marca do 3. aprila Nedelja — 28. marec 10.00 Kmetijska oddaja (Zagreb); 1Č.45 Na črko, na črko (Beograd); li.30 l^lm za otroke (Ljubljana); športno popoldne; 19.00 Svetnik (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.45 Vabilo na quiz (Zagreb); 22.00 Poročila (Beograd). Na kanalu 9 — Sljeme ^11.30^ Gozdni čuvaji (Zagreb); 19.00 Rečna ladja — serijski film (Beograd);'22.00 Včeraj, danes, jutri (Zagreb). Ponedeljek — 29. marec 11.40 TV v šoli — Makedonija (Ljubljana); 15.20 ponovitev (Ljubljana); 16.40 Ruščina na TV — 48. lekcija (Ljubljana); 17.10 Govorimo angleško — 25. lekcija (Ljubljana); 17.40 Francozi pri vas doma (Beograd); 18.10 Ri- sanke (Zagreb); 18.25 Napoved in T V obzor- nik (Ljubljana); 18.45 Halo, tukaj Veselovi — TV praktikum (Ljubljana); 19.15 Tedenski športni pregled (Beograd); 19.45 Rezerviran čas (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.35 Glasbena oddaja studia Skopje (Beo- grad);. 20.45 Napoleon Verikios: Obredna ogjt- lica — TV drama (Bgbgrad); 21.55 Poročit) s kongresa ZK Makedonije (Beograd); 22.15 TV obzornik (Ljubljana). Na kanalu 9 — Sljem^ 18.25 Informativna oddaja (Zagreb); 18.45 Odkritja — poljud.noznanstvena oddaja (Beo- grad); 19.45 Propagandna oddaja (Zagreb); 23.05 Informativna oddaja (Zagreb). Sreda — 31. marec 17.10 Učimo se angleščine (Zagreb); 17.40 Film za otroke (Ljubljana); 18.00 Slike sveta (Beograd); 18.25 Napoved in TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Dosežki znanosti — ser. film (Ljubljana); 19.15 Opera skozi stoletja (Ljubljana); 19.45 Cik-cak (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.35 Lirika Huseina Tahmišiča — oddaja studia Sarajevo (Ljub- ljana); 20.45 Deset zadetkov (Ljubljana); 22.45 Kulturna panorama (Ljubljana); 22.40 Poroči- lo s kongresa ZK Makedonije (Beograd); 23.00 TV obzornik (Ljubljana). Na kanalu 9 — Sljeme 17.40 Kje je,'kaj je (Beograd); 18.25 Infor- mativna oddaja (Zagreb); 18.45 Reportaža (Beograd)r 19.45 Propagandna oddaja (Za- greb); 21.45 Spektar (Beograd); 22.40 Infor- mativna oddaja (Zagreb). Četrtek — 1. april 10.00 TV v šoli (Zagreb); 11.00 Francozi pri vas doma (Beograd); 16.40 Ruščina na T V — 49. lekcija (Ljubljana); 17.10 Govorijno an- gle^o — 26. lekcija (Ljubljana); 17.40 Men- dov" spored — oddaja za otroke (Zagreb); 18.25 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Repor- taža (Ljubljana); 19.15 Glasbene marginalije (Zagreb); 19.45 Četrti četrtek (Ljubljana); 20.00 tv dnevnik (Beograd); 20.35 Narodna glasba Studia Skopje (Ljubljana); 20.45 Ekran na ekranu (Zagreb); 21.45 Rezerviran čas (Ljubljana); 22.15 Poročilo o kongresu ZK Makedonije (Beograd); 22.35 TV obzornik (Ljubljana). Petek — 2. april 17.10 Angleščina na TV (Zagreb); 17.40 TV v šoli (Zagreb); 18.10 Skrinjica, ki pripove- duje (Zagreb); 18.25 TV obzornik (Ljublja- na); 18.45 TV tribuna (Ljubljana); 19.15 Na- rodna''glasba Studia Sarajevo (Beograd); 19.45 TV akcija (Ljubljana); 20.00 • TV dnevnik (Beograd); 20.30 Državljan Kane — celovečer- ni film (Ljubljana); 22.30 Poročilo s kongresa ZK Makedonije (Beograd); 22.50 TV obzornik ^Ljubljana). Sobota — 3. april 17.40 Lutkovna oddaja »Kljukec in Luna« (Ljubljana); 18.05 Predst«|Vljamo vam — so- pranistka Anita Mezeto-ra (Beograd); 18.25 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Ime in pri- imek — mlad igra (Beograd); 19.30 Vsako so- boto (Ljubljana); 19.45 Cik-cak (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 BKB trio — oddaja studia Sarajevo (Zagreb); 20.40 S kamero po svetu (Ljubljana); 21.10 Rezervi- ran čas (Ljubljana); 22.15 Pariz — rokomet za pokal cvr. prvakov (Evrovizija); 23.00 TV obzornik (Ljubljana); VABIMO VAS NA IZLETE; 1. 9-dnevno potovanje z avtobusom v CARIGRAD IN~SOFIJO. Prijave do 15. 4. 1905 * 2. 5-dnevno avtobusno potovanje: GROSSGLOCKNER—SALZBURG—DtJNAJ prijave do 20. 4. 1965 3. Člani ZB! 3-dnevno potovanje v MAUTHAUSEN in STALAG KVII B; prijave do 5. 4. 1965 4. 8-dnevna strokovna ekskurzija v PA- RIŠ na ogled Salona grafične in papirne industrije. Prijave do 30. 4. 1965 5. 9-dnevna strokovna ekskurzija v LON- DON na razstavo elektronike. Prijave do 5. 4. 1965 6. 6-dnevna strokovna ekskurzija v BER- LIN na farmacevtsko in medicinsko teh- niško razstavo. Prijave do 30. 3. 1965 7. 8-dnevna strokovna ekskurzija v LON- DON in PARIŠ na mednarodno razstavo gradbenih strojev. Prijave do 10. 4. 1965 VABIMO VAS NA IZLETE Z AVIONOM: 1. BEIRUT—DAMASK—BALBEK v času od 29. 4. do 5. 5. 3965 2. KAIRO — SUEZ — ISMAILIA — PORT SAID v času od 29. 4. do 3. 5. 1956 3. COPENHAGEN—STOCKHOLM! 6-dnevno potovanje. Odhod 1. skupine 9. maja 19G5. Odhod 2. skupine 8. avgusta 19651 Za vse informacije se obračajte pred potovanjem na našo poslovalnico KOM- PAS CELJE, TOMŠIČEV TRG 1, tel. 23-50 #PRODAM Ugodno prodam razno pohištvo. Muršec, Šentjur pri Celju. Motor »l3onavia« 1962, dobro ohranjen, ugod no prodam. Ogled vsaki dan pri Ivanu Mi- javšku, Liboje, Petrovce. Hlev za zajce, z 20 predeli, uto — drvarnico prodam. Teharje 22. Prodam 1.000 kg sena. Franc Ipšek, Zvodno 24, Teharje (pri strelišču). Polkavč in novo belo emajlirano steno 160 X 50 cm prodarri. Naslov v upravi lista. Spalnico z vložki ugodno prodam. Naslov v upravi lista. Za gotovino ali ček prodam NSU PMMO, nemška izdelava, 150 ccm (22.800 km). Ogled od 15. ure dalje. Jagodic Viktor, Ce- lje, Tkailska 3. Dvosobno takoj vscljivo stanovanje (70 m") prodam takoj. Celje, Aškerčeva 3/1. Kompletno spalnico in trdega lesa ugodno prodam. Naslov v upravi lista. Kuhirtjsko kredenco, trodelno omaro in šival- ni stroj »Singer«, prodam po ugodni ceni. Naslov v upravi lista. , Popolnoma nov, nerabljen kuhinjski pomival- nik z dvema skledama prodam. Informacije v popoldanskem času v Celju, Otok, Tru- barjeva 53 B — 4. nadstropje. Lepo živinsko krmo ob cesti prodam. Mast- nak. Gorica 29, Dobrna. Dvodelno omaro iz trdega lesa prodam. Na- slov v upravi lista. Dobro ohrarijer.o spalnico prodam. Hajnšek, Celje, Nova vas 13. Prodam 20 stotov sladke kroie. Pavla Fajs, CtSje, Ulica bratov Vošnjakov 27 (Nova vas). Osebni avto Opel Rekord, model 57, v odlič- nem stanju, z radio aparatom, prodam. Ce- lje, Mariborska cesta 200 — avtomehanična delavnica. Manjši vinograd, s.adoYnjak z zidanico in vs<»n 'tfiwmayf»iir, "^m-fMtmi^^ea'^žeft^iis^e postaje Paška vas, prodam. Naslov v upravi lista. Fiat 600 Multinla, 6 sedežev, po generalni 60p km, prodam najboljšemu ponudniku. Naslov v upravi lisla. Vseljiv lokal v centru Celja (vodovod, tele- fon), prodam. Ponudbe na upravo lista pod Navedite ceno za m^« # SLUŽBE ISCEMO VEC RAZNAŠALCEV ZA LJUB- LJANSKI DNEVNIK. POJASNILA PRI POD- RUŽNICI CELJE — TITOV TRG 3. Sprejmem gospodinjsko pomočnico srednjih let. Plača dobra, ostalo po dogovoru. Na- slpv v upravi lisla. Štiričlanska družina sprejme gospodinjsko jlbmočnico. Nastop službe takoj. Naslov v upravi lista. Brivsko-frizersko pomočnico sprejmerr^. Plača 40.000' din in stanovanje. Pismene ponudbe na upravo Hsta p(;d šifro >'DOBRA«. Gospodinjsko pomočnico, lahko tudi začetni- co, sprejmem takoj. Rosenstein, Celje, Ka- juhova il. # STANOVANJA Zamenjam dvosobno stanovanje v centru me- sta za večjega. Naslov v upravi lista. Oddam sobo proti posojilu. Naslov v upravi lista. Iščem sobo v mestu. Nudim pomoč v gospo- * dinjstvu. Naslov v upravi lista. Iščem prazno ali opremljen'o sobo v Celju nli bližnji okolici. Najemnina po dogovoru. Ponudbe na upravo" lista pod šifro »MAJ 1965«. Zamenjam lastno dyosobno stanovanje v bli- žini parka v Celju, za nekje v predmestju, ali na vasi. Pismene ponudbe na upravo lista pod šiSfo »UPOKOJENEC«. ' Zamenjam enosobno stanovanje za enako. Po- nudbe na upravo lista pod šifro »SONČ- Na«. Mlacmporočenca iščeta proti dobremu odpla- čilu prazno ali opremljeno sobo v mestu ali okolici. Naslov v upravi lista. Sostanovalca sprejmem. Naslov v upravi lista. Delavec srednjih let, nujno išče sobo. Naslov v upravi lista. Mirna šivilja išče prazno sobo. Naslov v upravi lista. # RAZNO V dobro oskrbo na deželo vzamem otroka, starega od 1 do 5 let. Naslov v upravi listaJ Najditelja kompletnega orodja za, motor »MAXA«, izgubljenega na cesti med Dobr- no—Velenje—Liboje, naprošam, da ga proti nagradi vrne Ervinu Dergajnerju, Lokovina 28, Dobrna. Obnovljeno hišo s krasnim vrtom in manj- šim sadovnjakom v Ptuju, zamenjam za slično v Celju ali okolici. Naslov v upravi listh. • KINO KINO »SVOBODA« ŠEMPETER Dne 27. in 28. maj-ca 1965 — »UPOR NA LADJI BAUNTI« — Ameriški barvni CSP Dne 30. marca 1965 — »LJUBEZEN V STOCKIIOLMU« — italijanski film Dne 1. aprila 1965 — »BASTER KITTON GENERAL« — ameriški film KINO »PARTIZAN« SEVNICA Dne 27. in 28.taarca 1965 — »KOZARA« — jugoslovanski film Dne 31. marca 1965 — »MAŠČEVALEC« - Demškl film Novosti v zavarovanju stanovanjskih premič- nin in pri osebnih nezgodnih zavarovanjih Kot Vam je gotovo že zHano, veljajo za vse vrste zavarovanj od 1. januarja 1%5 dalje novi zavarovalni pravilniki in ceniki, ki so vsklajeni z doseženo stopnjo našega družbenega razvoja in živ- ljenjskega standarda. Obveščamo Vas o spremembah in novostih v zavarovanju stanovanjskih in osebnih predmetov, za katere je predviden sedaj en sam, in to v resnici popoln *Qačin zavarovanja. STANOVANJSKI IN OSEBNI PREDMETI SO PO NOVEM PRA- VILNIKU ZAVAROVANI ZA ŠKODE, KI BI NASTALE ZARADI: 1. Požara ali kake druge nesreče — strele, -eksplozije, viharja, poplave, toče, zemeljskega ali snežnega plazu, utrganja zemljišča, j)adca zračnega letala in manifestacije. To .zavarovanje zajema odslej še: potres, pečenje in izlitje vo- de iz vodovodnih in kanalizacijskih cevi ter podobnih naprav, uda- rec motornega vozila in škodo zaradi prebitja zračnega zidu. 2. Vlomske tatvine, ropa, poškodovanja stanovanjskih prosto- rov (sten, vrat, ključavnic), ki jih je povzročil vlomilec zato, da pride v prostor, kjer so zavarovane stvari. ^ Na novo je do zneska din 200.000 zavarovana škoda zaradi na- vadne tatvine, in sicer za: — perilo, dokler je zaradi pranja, sušenja ali likanja izven stanovanjskih prostorov v pralnici, sušilnici, likalnici; — perilo, obleka in preproge, dokler se nahajt^jo na^rasi'^ali na dvorišču poslopja, v katerem je stanovanje zavarovanca — za- radi sušenja, čiščenja in zračenja; — na prevozu zavarovanih stvari v novo stanovanje. 5. Počenja-ali razbitja stekla na oknih, vratih, vitrinah, stekli nih ploščah na mizah, policah, zidnih /ogledalih in sanitarnih na- pravah, zaradi katere koli nevarnosti razen pri premeščanju ali nameščanju v prostore, ki niso navedeni v polici ter zaradi prask, izjedanja ali sličnih poškodb na površini stekla, 4. Poškodovanja električnih strojev in aparatov, ki se rabijo v gospodinjstvu (hladilnik, radijski in telfcvizijski sprejemniki), ki bi nastalo «aradi delovanja električnega toka. Izključena pa so iz zavarovanja poškodovanja, nastala zaradi starosti, iztrošenosti in trenutnih atmosferskih vplivov. Pti delnih škodah na električnih strojih in aparatih sodeluje zavarovanec v vsakem primeru z zneskom din 3.000. 5. Zavarovanje krije tudi nevarnost odgovornosti zavaro^uinca kot zasebnika, starešine gospodinjstva, najemnika ali lastnika sta- novanja, kolesarja in športnika. Zavarovalna vsota za odgovornost znaša: * — za smrt ali poškodbo oseb do din 2,000.000 (doslej din 300.000) — za poškodbo stvari tretjih oseb do din 1.000.000 (doslej din 30.000). Zavarovana je tudi odgovornost zakonca in mladoletnih otrok, ki žive z zavarovancem v družinski skupnosti ter odgovornost gospodinjske pomočnice pri opravljanju njenih tovrstnih opravil. f>. Prtljaga je zavarovana do iO"o od zavarovalne vrednosti za vse zgoraj naštete nevarnosti (razen navadne tatvine) tudi, ko se začasno, vendar ne dalj kot 6 mesecev nahaja izven stanovanja \ drugih j)rostorih v naši državi alif v tujini. Do sedaj je bila prtljaga zavarovana le do 10 "/o zavarovalne vsote, vendar ne več kot do din 50.000. Zavarovanje krije tud^ škodo na stvareh, ki bi izgipile v zava- rovalnem primeru ali pri reševanju pred škojlo. 7. Uvaja se zavarovanje nove vrednosti. Škoda na premični- nah, katerih vrcninost je znašala pred škodo nad 50 "/o od nove vrednosti se povrne v višini nove — nabavne vrednosti. Ce pa so jjrenu'čnine amortizirane 50% ali več, se povrne škoda v višini 50% nove vrednosti. Obvestilo zavarovancem proti posledicam nezgod Nevarnosti, ki ogrožajo človeško življenje, njegovo delovno zmožnost in zdravje, uaraščajo z ve(*anjem prometa, z naprcdkotn tehnike, s širjenjem oziroma nastajanjem novih dej#vnosti, špor- tov, itd. J i Razširjenost nezgodnega zavarovanja dokazuje, da ljudje ■ čutijo potrebo po njem. Na območju Slovenije je že preko pol mi- lijona nezgodnih zu«'arovancev, ki so se zavarovali prostovoljno. •Razvoj in praksa sta \wka'4ii\\a, da je pri sedanji sto|)nji druž- benciga razvoja in življtuijskega standarda naših ljudi potrebna širša zaščita za posledice n(!zgodnih dogodkov, kot jo nudi seda- nje zavarovanje. Zato prinaša novi Splošni pravilnik za nezgodnČ zavarovanje, ki velja od 1. janna,fja 1965 dalje, zavarovancem boljše zavarovalne pogoje in širšo zaščito. » Naj navedem samo nekaj novih ugodnosti za nezgodne zava- rovance: . ' — veljavnost nezgodnega zavarovanja, ki je bila sedaj ome- _ jena na ol)močje Evrope in Sredozemskega morja, se razširi na celi svet, « -'»M — zavarovanje obsega na novo tudi posledice nezgod, ki se pripetijo zavarovancu kot potniku v javnem letalskem T^rometu, 'zaradi potresa, zaradi grobega kršenja varnostnih predpiso^ in ce- ^i* lo zaradi nenaklepnega kaznivega dejanja, — obveznost zavarovalnice; velja tudi, če se zavarovanec po- j nesreči i)ri ])ripravah oziroma polaganju šoferskega izpita, kadar ^ vozi poc nadzorstvom pooblaščenega inštruktorja. % SPLOŠNA ZAVAROVALNICA CELJE I i Ulica XIV. tlivizije 4 ' KUPIM 1—2jn» desk, lahko rabljenih, kupim. Turki, Celje, Dečkova cesta 44 a. ' Dvosedežni moped kupim. Ferme Maks, i'e- čovjfc 9, Štore. Kmetijski kombinat Žalec — obrat »Mleko« Celje sprejme v službo 2 uslužbcnca-ke na sledeča delovna mesta: 1. KNJIGOVODJA OSEBNIH DOIIODKOV 2. FAKTURIST — LIKVIDATOR DOŠLIH FAKTUR Pod 1 in 2 se zahteva srednja šolska izobrazba ali večletna praksa na ena- kih delovnih mestih. • Nastop službe je možen takoj. Pismene ponudbe je poslati la »Mleko« Celje — obrat KK Žalec. ZAHVALA . Iskreno se zahvaljujemo tov. primariju dr. Završniku, za njegovo požrtvovalnost in pozornost, ki jo je posvečal in z njo lajšal trpljenje med težko boleznijo naše drage mame MARIJE POŽEm Enako se zahvaljujemo tudi vsem osta- lim zdravnikom, medicinskim sestram, strežnemu osebju, kakor tudi tov. prof. dr. Cundru, tovarni emajlirane posode, pihalnemu kvartetu »-France Prešeren^-:, Pogrebnemu zavodu, prijateljem, znan- cem, g. župniku in vsem, ki so jo spre- mili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoče družine: Povale^, Poienel in ostaU OBVE^ILO Prosimo vse dobavitelje, da ne nabavijo nobenega blaga na našo naročilnico ose- bam, ki nimajo posebnega pooblastila od podjetja za 'nabavo blaga Obrtno podjetje >^Obrtnik-x Prebold • GLEDALIŠČE SLOVENSKO UUDSKO GLEDALIŠČE CEUE Petek, 26. marca 1965 ob 19.30: Spevvack: NAŠI TRIJE ANGELI. Komedija. Premiera. Premierski abonma in izven. Vstop- nice bodo v prodaji dan pred predstavo In na dan predstave od 17.30 do 19.30. Sobota, 27. marca 1965 ob 19.30: Spevvack: NASI TRIJE ANGELI. Komedija. Sobotni abonma in izven. Nedelja, 28. marca 1965 ob 10. uri: Spevvack: NAŠI TRIJE ANGELI. Komedija. II. nedeljski dopoldanski dbonma in l/vcn. Torek, 30. marca 1965 ob 19.30: Spevvack: NAŠI TRIJE ANGELI. Torkov abonma in izven. Vstopnice so še na razpo- lago, i Sreda, 31. marca 1965 ob 11. uri: * VEČER SLOVENSKE LJUBEZENSKE PO- EZIJE. Zaključeno za Tehnično šolo Celje. Četrtek, 1. aprila 1965 ob 19. uri: Spevvack: NAŠI TRIJE ANGELI. III. šolski večerni abonma. Nekaj vstopnic je še na raz- polago. Petek, 2. aprila 1965 ob 15.30: Spevvack: NA$I TRIJE ANGELI. I. šolski popoldanski abonma in izven. Sobota, 3. aprila 1965 ob 19. uri: Spevvack: NAŠI TRIJE ANGELI, Abonma za delovne organizacije in izven. Nedelja, 4. aprila 1965 ob 10. uri: Spevvack: NAšI TRIJE ANGELI, I. nedelj- ski dopoldanski abonma in izven. Nedelja, 4. anrila 1965 ob 19.30: Spevvack: NAŠI TRIJE ANGELI. Nedeljski večerni abonma in izven. O KONCERTI Si4da, 7. aprila: VII. abonmajski koncert VEfER PESMI I\ ARIJ DOLORES IVANČICU, sopran (Milwaukee, ZDA) MITJA GREGORAC, tenor DRAGIŠA OGNiANOVIC, bas MARIJAN LIPOVŠEK (klavir) Na sporedu so arije iz oper Ero z onega sveta, Rusalka, Ljubezenski napoj, Evg. Onje- gin, Simon Boccanegra, Figarova svadba, črn- ske duhovne ter slovenske narodne pesmi. Ob 20. uri v Narodnem domu. Prodaja vstopnic v Glasbeni šoli. AVTOTURISTICNO PODJETJE IZLETNIK CELJE v sodelovanju s PUTNIKOM Beograd vas va- bi na izlete: 1. Veliko turistično potovanje z luksuzno ladjo JUGOSLAVIJA v GRČIJO—TURČIJO —ITALIJO, potovanje dne 25. 5. 1965 — pri- jave do 25. 4. 1965. 2. DUNAJ, PRAHA, KARLOVE VARI, BU- DAP^ST — 8-dnevno avtobusno potovanje dne 25. 4. 1965 — prijave sprejemamo do 25. 3. 1965. 3. DUNAJ, PRAHA, VROCLAV, VARŠAVA, KRAKOV, BUDIMPEŠTA — 9-dnevno avto- busno potovanje dne 23. 5. 1965 — prijave sprejemamo do 20. 4. 1965. 4. RIM, NAPOLI, POMPEJI, BENETKE — 8-dnevno potovanje z vlakom ane 30. 4. 1965 — prijave sprejemamo do 1. 4. 1965 in poto- vanje dne 21. 5. 1965 — prijave do 20. 4. 1965. 5. PARIZ, NICA, MONTE CARLO, BENET- KE, potovanje z vlakom dne 19. 5. 1965 — prijave sprejemamo do 10. 4. 1965. 6. P R A H A »SPARTAKIJADA« — 5 sku- pin v času od 28. 6. do 2. 7. 1965. Rok prijav za vseh 5 skupin je do 10. 4. 1965. 7. TRST — MIRAMARE, obisk cvetlične razstave v času od 22. 5. do 6. 6. 1965, vabi- mo kolektive in posameznike. / 8. MUNCHEN — prometna razstava *>AV- TOSALON« v čas!u od 25. 6. do 3. oktobra 1965 — 4-dnevna avtobusna potovanja po na- ročilu društev in za posameznike, zahtevajte podrobne informacije. 9. TRST in BENETKE, stalni avtobusni Izleti, prijave sprejemamo za kolektive in po- sameznike. 10. SOFIJA — VARNA — PLODIV — šest- dnevno potovanje z avtobusom, dne 5. 5. 1965. Prijave sprejemamo do 5. 4. 1965. 11. ISTAMBUL — SOFIJA — sedemdnevno potovanje z avtobusom dne 18. 5. 1965. Prija- ve sprejemamo do 18. 4. 1965. 12. SOFIJA — PLODIV — ISTAMBUL — ANKARA — BEJRUT — BALBEK — DA- MASK — AMAN -r- JERUZALEM — dvanajst- dnevnopotovanje z avtobusom in avionom dne 10. in 21. 6. 1965. Prijave sprejemamo do 10. oziroma do 20. 5. 1965. 13. KOLN — obiščite mednarodni sejem po- hištvene, stavbne, ladijske in avtomobilske opreme ter strojev in orodja za obdelavo le- sa in lahkih gradenj. Za obisk tega sejma organiziramo 22. 6. 1956 šestdnevno potova- nje z vlakom. Prijave sprejemamo do 20. 5. 1965. 14. Štiridnevno potovanje z avtobusom po severni Italiji organizirano 1. 5. 1965, po sle- dfcčem programu: TARVISIO — TOLMEZZO — CORTLNA D- A.MPEZZO — BOLZANO — LAGO DI GARDA — VERONA — PADOVA — BENETKE — TRST. Prijave sprejemamo do 1. 4. 1965. 15. kiLANO — PARIZ — NICA — MONTE CARLO — BENETKE — desetdnevno potova- vanje ž vlakom dne 19. 5. 1965 ter 6. 7. 1965. Prijave sprejemamo do 15. 4. 1965 oziroma do 5. 6. 1965. ' Sprejemamo rezervacije ze letni oddih, odločite se pravočasno In zahtevajte podrob- ne irjormacije. Obveščamo kolektive, da že sprejemamo naročila za skupinske izlete v času prvomaj- skih praznikov, število avtobusov je omeje- no. Vse Informacije in prijave pri IZLETNIK-u Celje, Titov trg 3 ter poslovalnicah v Velenju in Krškem. Za cenjeni obisk se priporoča. IZLETNIK CELJE; Titov trg 3 — tel. 28-4J nasproti avtobusne postaje Kolektiv »OPREMA« mizarstvo in parketarstvo Celje,"proslav- ^ Ija 3. 4. 1965 / 10-letnico obstoja \ Cenjenim odjemalcem naših izdelkov in uslug se zahvaljuje- mo za uspešno sodolevanje v preteklem obdobju. Tudi v bodočp vam bomo nudili izdellie in usluge: stavbenega in ])ohištvenega mizarstva ter parketarstva in polaganje plastič- nih mas. ' Po naročilu, konkurenčriih cenah * ter hitro in solidno izdelano - ^ Kolektiv »OPREMA« Celje ' OBVESTILO BORCEM NOV! V času od 15. marca do 15. aprila 1%5 leta so bodo vršili si- stematski zdravniški pregledi vseh borcev NOV, ki stanujejo na področju občilu; Celje; in, ki imajo priznano jjosebno dobo zakljnč- do 9. 9. 1943 v dvojnem štetju. Vsi ti borci bodo klicani na ta pregled s posebnim vabilotn od zdravstvenega ^oma Celje. Prosimo vse tovariše, kateri i)<)do vabljeni na sistematski zdravniški pregl<;d, da se temu vabilu sigurno odzovejo, ker so ti pregledi vezani z velikimi stroški. V kolikor se kdo od vabljenih tovarišev iz objektivnih razlogov ne bi mogle odzvati, prosimo, da o tem takoj po prejemu vabila obvesti zdravstveni dom Celje, da bi ta lahko namesto njega po- klical na pregled drugega tovariša. Združenje borcev NOV i . občine Celje Tobačna tovarna Ljubljana poslovna enota Celje <( razpisuje prosto delovno mesto skladiščnika galanterije Pogoj kvalificiran trgov.ski delavec. Nastop službe možen ta- koj. Osebni dohodki po pravilniku. Razpis velja do zasedbe delov- nega mesta. \ Razgovor'o ND Kladivar NOGOMET V CELJU: »DA«!| ^ KDO GA NAJ VODI IN IGRA RAZMERE, RAZPRAVE IN DOGODKI OKROG NOGOMETNEGA KLUBA KLADIVAR, SO VZNEMIRILE CELJSKE LJUBITELJE NOGOMETA IN VELIKO ŠTEVILO NAŠIH BRAL- CEV. LETI SO V PISMIH UREDNIŠTVU ŽELELI, DA SE NEKATERE STVARI JAVNO OSVETLIJO. TO JE NAPOTILO UREDNIŠTVO, DA SMO PRIPRAVILI RAZGOVOR Z NE- KATERIMI BIVŠIMI IN SEDANJIMI ČLANI VODSTVA ND KLADIVAR. NA POGOVOR SMO POVABILI: PREDSEDNIKA ND KLADIVAR GENERALA JAKO ROJŠKA, ČLANA UO PRANJA LUBEJA, BIVŠEGA PODPREDSEDNIKA KLUBA RAFKA SKOMINO TER FRANJA PLEVNIKA, FRANJA ORLfi, RIKA PRESINGERJA, DRAGA ZORKA IN IGRALCA ALOJZA MARINCKA. RAZGOVORA, KI JE BIL PRETEKLI PONEDELJEK V PROSTORIH UREDNIŠTVA CT, SE IZ NEZNANIH VZROKOV NISO UDELEŽILI VSI VABLJENI. ZATO NA VELIKO VPRAŠANJ NISMO DOBILI ODGOVOROV; PRISOTNI UDELEŽENCI NAMREČ NISO VEC ČLANI TEHNIČNEGA VODSTVA DRUŠTVA. RAZMERE V VODSTVU DRUŠTVA R. SKOMINA: Zd?, semi.da jenaj- prej potrel)i]o osvetliti razmere in odnose v sami upravi kluba. Do razprtij oziroma nesporazumov v vodstvu je po moje prišlo zaradi tega, ker so posamezniki s svojo vo- ljo krojili usodo kluba. Sklepe, ki jih je upravni odbor kot samo- upravni organ sprejel, so posamez- niki spreminjali ali celo ignorirali. Dokler je bil predsednik tovariš Liibej, smo se sestali in se posve- tovali o bodočem delu. Po njego- vem odhodu so vsi širši posveti odpadli. F. OREL: Izvoljen sem bil v upravni odbor kluba in redno liodil na sestanke, če iso me vabili. Pri- pravljen sem bil pomagati, toda vse leto me ni nihče vprašal za svet, niti za mnenje. Na seji uprav- nega odbora sem opozoril,'da mo- ramo odnose med člani odbora ure- diti, če hočemo, da bo delo uspeš- no. Nihče/ nj smatral za potrebno, da bi to upošteval. A. MARINČEK: Soglašam z izja- vami obeh tovarišev. Odnj^i med člani upravnega odbora sodili ne- znosni. Na seje me'niso klicali, kljub temu, da sem član. V ve- čini primerov se je o vsem odlo- čalo med štirimi ali ne vem koli- kimi očmi. Ko sem zahteval pojas- nilo, zakaj me ne vabijo na seje UO, so mi kratko odgovorili, da me niso mogli najti, v resnici sem pa štirikrat na teden treniral na Glaziji. R. PRESINGER: Jaz sem te pro- bleme ie navedel v odgovoru na članek'vašega novinarja. Pozneje so na seji sekretariata klaba raz- pravljal, zakaj o tem razpravlja- mo v javnosti. NAKUP IN OCENJEVANJE IGRALCEV R. SKOMINA: Po kvalifikacijski tekmi s Karlovcem smo ^e zmenili, da kupimo le tri igralce, in to ta- ke, ki so za klub najbdlj potreb- ni. Dogajalo pa se je nasprotno. Brez vednosti UO so vključevali v priprave za jesenski del celo vrsto neznanih igralcev, za katere smo se nekateri odborniki spraše- vali, kdo in od kod so. Posledica tega so bili seveda tudi veliki ne- potrebni stroški, ki jih je klub s tem imel. Za vse te nepravilnosti dolžim le tovariša Sušina. F. OREL: Kljub temu, da sera bil član odbora, sem bil le redko seznanjen s tem, kakšni in kateri igralci prihajajo v klub. Menim, da so tudi domači igralci sposobni, tekmovati v drugi zvezni ligi, se- veda z dobrim strokovnim vod- stvom. A. MARINČEK: Sprejemanje tu- jih igralcev v klub je bilo po mo- jem mnenju nesmotrno. Tipičen primer je Halilagič. V vsem jesen- skem delu je moral igrati kril- ca, čeprav je prej vsa leta igral le levo krilo. R. SKOMINA: Nesmiselno se mij zdi, da so, poudarjam, brez soglas-? ja UO sprejeli igralce, ki jih dru-^ gi klubi odslavljajo kot slabe, alii kot igralce, ki ne ustrezajo kolek-' tivni — športni igri. Pri vstopu; v ligo smo trdno sklenili, da bomol igrali predvsem z domačimi igral-! ci. ] A. MARINČEK: Sedaj se pa do-j gaja nasprotno, da je več tujihi kot domačih. ? F. OREL: V Celju imamo dovoljj mladih, talentiranih igralcev, ki bi z ustreznim strokovnim vodstvoraj lahko tako ali bolje igrali. :' R. SKOMINA: Kladivar je edinij slovenski klub, ki je prišel v ligo; z domačimi igralci. Zato je UO sprejel sklep, da ne da izpisnice; nobenemu igralcu. V resnici smo; pa najperspektivnejše — mlade' igralce odslovili. A. MARINČEK: Ocenjevanjej igralcev se je vršilo nestrokovno.; Komisija za ocenjevanje igre je, svoje delo opravljala nestrokovno,; saj so ocenjevali razen trenerja| nestrokovnjaki, in to že pred alij med igro. S tem niso z ničimerj vplivali na kvaliteto igre. Sam sera! bil premeščen v nižji ali višji raz- red celo v času, ko sploh ni bila tekem. STROKOVNOST VODSTVA R SKOMINA: Ob vstopu v ligo smo sklenili, da moramo gospoda- riti s sredstvi skromno. Ostalo je le pri besedi. Sklepe tehnične ko- misije niso upoštevali, temveč pre- pustili in uveljavili mnenje tova- riša Sušina in Aubrechta. Sedaj smo tako daleč, da so igralci iz- siljevali ter diktirali'način igre. Trener nima človeka, s katerim bi se lahko strokovno posvetoval, niti ni človeka, ki bi kontroliral delo tre- nerja. Sklenili smo, da bomo ana- lizirali vsako tekmo iij tako stro- kovno gradili igro. Dogaja pa se nasprotno, vsak igra kakor hoče. Ne vem zakaj'ne bi angažirali v strokovno vodstvo tudi bivših igralcev?! F. OREL: Poglejmo druge klu- be, ki imajo v strokovnem vodstvu strokovnjake, poleg tega pa še sta- rejše igralce. Tu so pa Ifudje, ki lahko vodijo kvečjemu klub v slo- venski podzvezni ligi. Trdno sem prepričan, da ti ljudje ne morejo strokovno voditi kluba, ker niso sposobni, saj niso nikoli niti igra- li, še manj pa se bavili z nogome- tom. S takšnim delom ni bodočno- sti. A. MARINČEK: Ni dovolj, da je nekdo deset let hodil na Glazijo in bil službujoči. R. SKOMINA: Prepričan sem, da se ta nestrokovnost izvaja namen- sko, v želji, da bi klubu škodovali. R. PRESINGER: Kot član strokov- ne komisije in UO sem zahteval iz-, vajanje sklepov te komisije in UO, ki so jih pa enostavno prezrli. Za- to sem že v jeseni opozoril UO, da moramo te razmere čimprej uredi- ti, ker se bodo drugače drastično odrazile. To niso storili. Ponovno sem opozoril in povedal, da v takih pogojih ne morem več delati in' sem jih zato pismeno prosil za raz- rešnico. KAJ PREDLAGATE, DA BI SE TE RAZMERE UREDILE? R. SKOMINA: Nujno je treba uvesti disciplino ii%dati upravnemu odboru tisto poslanstvo, ki mu gre. Sklepe, ki jih je sprejel UO, mo- rajo vsi brezpogojno izvajati. Zal smo sredi _ tekmovanja, toda treba bo začeti na novo. Trdim, da je tre- ba vse, kar je nezdravega v klubu, odstraniti. To velja tudi za igralce. Ne smemo "se ozirati na to, če je dober, če črni igro in kolektiv — ven z njim. Če bomo nadaljevali z uvozom To- ličev, Kreačev in Zivkovičev, ne bomo imeli čez leto dni kaj iskati v drugi zvezni ligi. Zato poudar- jam, da je treba nujno urediti strokovno, pa res strokovno komi- sijo in uveljaviti njeno mnenje. To je moje mnenje. R. PRESINGER: Smatram, da je treba razmere takoj urediti. Na kakšen način, to je druga stvar. Vsekakor je treba pametno in po- stopoma urejevati stvari. Prvo je treba urediti strokovno službo. R. SKOMINA: Te stvari bi mora- li razčistiti na izrednem občnem zboru, vendar to nismo. Zaradi te- ga, ker to ni bilo razčiščeno na omenjenem zboru, se ta rak, če ga lahko tako imenujem, širi naprej/* Mi sami moramo najti domačega človeka, ki bo vodil klub, ker nam v nasprotnem primeru ne bo nobe- den kupljen strokovnjak dolgo re- ševal situacije. Vsak bo gledal naj- prej in predvsem na svojo mate- rialno korist. F. OREL: V Celju so strokovnja- ki, ki bi lahko uspešno vodili de- lo, če bi spoštovali sklepe in mne- nja samoupravnih organov. *. . * V pričujočem sestavku smo strni- li nekatera mnenja in izjave tova- rišev, ki so se udeležili razgovora. Žal ni bilo tovarišev iz sedanjega vodstva kluba, da bi povedali svoja mnenja. Tako je naš razgovor ne- popoln — enostranski. Ob zaključ- ku bi nave'dli še izjave udeležen- cev, ki trde, da niso zahtevali od- stopa — temveč ureditev razmer in spoštovanje sklepov. Razgovor pripravila E. Goršič in J. Sever CELJSKI THG ' SPET PRISTOJBINE NameS|to cen s celjske tržnice objavlja- mo danes (Jopis nekega našega bralca, ki je odgovoril na razpravo o pristojbinah na celjski tržnici, ki smo jo začeli v eni prejšnjih številk: Plačevanje stojnin bi morali pravičneje urediti. Mislim, da bi bilo zelo nerodno, če bi morale trgovine odvajati prometni davek od blaga, ki leži izstavljeno" v trgovskih lokalih. Še bolj nerodno pa ie po mojem mnenju plačevati vrtičkarju stojnino od vrednosti blaga, ki ga je na tržnico prinesel, pa ne ve, če ga boi pro- dal ali ne. Tako zaračunano stojnino bi lahko primerjali s prometnim davkom od neprodanega blaga v trgovini. Nekaj drugega pa bi bila stojnina, zaračuna.ia po zavzeti prostornini. Tako delajo tudi v Zagrebu in drugiff mestih. Na prodaj- nih mizah so z črtami zaznamovani pro- stori, ki jih prodajalec »kupi«'. Pod mi- zo in v košarah pa ima prodajalec lahko karkoli hoče. S tem bi verjetno omejili tudi naval raznega kičastega blaga, kajti tržnica je navsezadnje namenjena prodaji kmetijskih pridelkov. Na tržnici naj za- vladata red in solidnostl Navijalcem ce.i pa polagamo na srce, naj se večkrat ozre- jo na veliko stavbo, ki stoji v bližini, pa ne bodo več tako smeli. ROJSTVA POROKE ^ SMRtt LAŠKO V času od 15. do 20. marca so se rodile tri deklice in 1 deček. Poročili so se: Janez Košir, učitelj iz Brez nad Laškim in Zdenka Priman, učiteljica, prav tako iz Brez nad Laškim. Josip Ježak,' monter iz Marija Gradca 11 in Majda Ko- sec, delavka iz Marija Gradca. Nadu Fra- njo, elektrotehnik iz Radeč in Julijana Kar- lovšek, prav tako iz Radeč. Ivan Janežič, frizer iz Šentjurja" in Ivana Leskovšek, uslužbenka iz Celja. Umrli so: Frančiška Brečko, roj. Kajtna — preužitkarica (79) iž Sela. Ana Reberšak, roj. Plahuta — upokojenka (82) iz Reke. Antonija Klenovšek, roj. Kovačič — pre- užitkarica (75) iz Žigona. Franc Gunzek — delavec (18) iz Gabernega. Cvek Franc — preužitkar (69) iz" Stope in Rus Franc — upokojenec (80) iz Debra. ŽALEC Poročili so se: Ivan Jedinak — delavec iz Zdekovc in Katica Matijevič — delavka iz Gomilskega. / Umrli so: Frančiška Bučej, roj. Kušar — upokojenka iz Liboj (88); Marija Rednak, roj. Sevšek — preužitkarica iz Janškovega sela (66); Marija Cokan, roj. Sabotek — gospodinja iz PemoVega (81). . • intervjui Končal bi, rad v Celju Dva Celjana sta se letos udeležila svetovne- fa prvenstva v hokeju na ledu, ki je bilo na inskem. Enega — Alberta Kerkoša — smo vam predstavili v kratkem intervjuju v eni prejšnjih številk. Drugega, ki je nastopil kot igralec pa smo za kratek- razgovor zaprosili po vrnitvi i^-deželc tisočerih jezer. Z Ivanom Ratejem, Celjanom, hokejskim reprezentan- tom in štud«itom fizkulture sva spregovorila nekaj besed ob polčasu rokometne tekme. KakJ>na je bila kvaliteta tekem na letošnjem prvenstvu in kaj je vzrok za slab plasman ju- goslovanske ekipe? Kvaliteta hokeja je bila na letošnjem pr- venstvu po mojem mnenju boljša kot lani na Olimpijadi. To velja posebno za prvo kvali- tetno skupino. Ne da bi se hotel izgovarjati pa moram povedati, da je bila vzrok za naš neuspeh predvsem izredna smola posebno na- padalcev. Vratarji pa so odpovedali v kritič- nih trenutkih. Pred odhodom na prvenstvo je bilo govora o neslogi med vodstvom in igralci. Ne bi rekel, da se je kaj takega dogajalo, saj smo se vsi igralci i.a vodstvo Iped vso tur- nejo dobro razumeli. , Kakšni so splošni vtisi o Finski in njenih Ijndch? Doživeli smo prisrčen sprejem. Domačini Jugoslavijo dobro poznajo predvsem zaradi naših nogometašev, ki so v Tampereu igrali s SZ med olimpijskimi igrami 1952. Tudi naša ekipa je bila zelo popularna in smo imeli precej navijačev. Vendar smo se jim slabo oddolžili. Sicer pa so po mojem mnenju Fin- ci skromen narod z visoko kulturo. Kaj pa misliš o prihodnjem prvenstvu, ki bo pri nas? Jugoslavija bo sigurno med štirimi najbolj- šimi v B grupi. Hoteli bomo na vsak način dokazati, da je bila tokrat smola. Tvoji načrti? Se dve leti bom študiral in igral v Zagre- bu. Nato se nameravam vrniti v Celje in tu končati hokejsko kariero, ker sem paič tu za- čel. Rad bi se pozneje posvetil vzgoji' mladi- ne, čeprav sem jaz še tudi mlad. E. G. ObZTK o finansiranjn društev Na seji upravnega odbora ObZTK so obrav.iavali predlog o finaciranju telesne kulture in sprejeli sklep: Stanje društev ostane in jih finan- cira ObZTK. V kolikor Skupščina občine Celje dodatno odobri 35 mi- lijonov za NK Kladivar, prevzame njegovo financiranje prav tako ObZTK. Absolutno pa ObZTK ne more finan- cirati NK Kladivar iz predvidene do- tacije 50 milijonov, ker s tem še'zda- leč ne bi mogli zadostiti potrebam ostalih športnih društev. Ob tej priliki je ObZTK dala na- slednjo obrazložitev: Potrebe celjskih športnih društev brez NK Kladivar z»ašajo UO milijonov. V kolikor bo odobreno 50 milijonov, bo ostalih 60 milijonov ObZTK skušala zbrati pri podjetjih preko reklamnih oglasov. Predračun NK JKladivar znaša 55,00(0.000. Iz dotacije skupščine naj bo dobili 35 milijonov, ostalo bi NK Kladivar prispeval iz lastnih dohodkov. Osnova za vse predračune so dose- danji prispevki osebnih dohodkov. V kolikor pa se ti povišajo, se povišajo ^udi predračuni društev. ŠAHOVSKE VESTI Na Ravnah je bilo brzopotezno pr- venstvo slovenskih mest. Med 16 eki- pami je Celje zasedlo 3. mesto. Naj- uspešnejša std bila Bervar in Ojstrež z 11 točkami. ^ Na občinskem sindikalnem turnirju v počastitev 20. obletnice osvoboditve vodi po 3. kolu Železarna Štore s 14 točkami pred Cinkarno 13, Emajlirko 12 itd. . Pertinač ŠPORT NA DROBNa Rokometaši Celja so v nedeljo odigrali pri- jateljsko tekmo z ekipo Rudarja Iz Kaknja. Pred teiT<> so KakanjcI premagali Velenjčane in štorjane. V tretii tekmi svoje turneje pa ap ilh Celjani premagali z rezultatom 23:13.^. Mladinec AD Kladlvarja Bizjak je na ne- deljskem krbsu v Mariboru med mlaj.Mml mladinci zasedel prvo mesto. V nedeljo se bo v Zagrebu udeležil Izbirnega tekmovanja za državno reprezentanco. Začelo se je tudi tekmovanje v slovenski nogometni ligi. Ekipa ŽNK Celje je v Murski Soboti izvlekla neodločen rezultat. To pa že daje slutiti, da bodo celjski nogometaši v spomladanskiHTi delu prvenstva igrali vidnej- šo vlogo v SNL. V prijateljski tekmi so nogometaši Polzele premagali Gotovi je z 2:1. Keglja.ška sekcija Partizan Kovinar Štore je organizirala letošnje občinsko prvenstvo v ke- gljanju za članice. Udeležba je bila skromna II kegljačic predvsem Iz štor. Rezultat: 1. Veber 813, 2. Ocvirk 802, 3. Veselak 802, 4. Ludvik 745, 5. Krumperger 730. Kladivar-brez točk Težko pričakovani derbi z ljubljan- sko Olimpijo je za nami. Nič novega se ni zgodilo. Kladivar je doživel s,voj ' tretji poraz in tokrat v lestvici zdrknil za eno mesto projti dnu. Edino kar lah- ko rečemo: nezasluženo. Celjani so si zaslužili vsaj točko, če ne flve pa tudi zmaga s tremi goli razlike ne bi bila po prikazani igri nobeno presenečenje. Toda tak'je nogomet. Odličen vratar gostov, precej nespretni domači ,na- padalci in vse se obrne proti boljše- mu. Sicer pa je bila na splošno to slaba tekma, ki ni mogla navdušiti številnih gledalcev. Tudi ne tistih, ki so plačali sedišče, pa so morali stati, ker je prireditelj prodal več sedišč kot jih dejansko je. Dr. AVgLsT REISMAN; ŽAGAR, KI JE DESET LET DELAL PIKE IN ČRTE V tistih dneh, ko je še cve- tela obrt, je na žagi premož- nega Savinjčana dobrih deset let delal tudi postaren, nepis- men Žagar, ki je prav malo ve- del o pravici delavcev. Bilo je to v letih od 1927 in 1938. Gospodar je bil, kot smo rekli, premožen človek. Poleg Žage je imel Je večje posest- vo in prijavljeno mlinarsko obrt. Posel mu je cvetel in ni mu bilo težko obljubiti Žagar- ju mezdo 2,5 dinarja na uro. Toda ko je bilo treba delavca izplačati, je vedno našel kak izgovor. Najraje je dejal, da nima drobiža, Žagar pa naj si le piše opravljene ure, izpla- čal mu jih bo pozneje. lagar tudi številk ni poznal Bil je torej v veliki zadregi. Pa je nekega dne prišel mi- rno žage mlajši delavec, ki je Žagarju razložil, da zakon predpisuje, da je nadure tre- ba plačevati za petdeset od- stotkov višje kot navadne ure.' Le pred sodiščem je to treba dokazati — tako vsaj piše v delavskih časopisih. Žagar je poslušal in se popraskal po glavi. Njegova žaga je pela od jutra do večera, on pa si ne zna zapisati nadur! Rešitev je našel ljubeznivi popotnik. V žagi so ležali na tleh kupi rjave lepenke. y>Odreži vsak teden kos le- penke,« mu je rekel, »in pri- tisni nanj vsak dan toliko pik, kolikor ur boš delal. Kadar pa ne bdš delal, potegni črto.« Dogovorjeno, storjeno. Spomladi leta 1938 se je Ža- gar pri delu težko ponesrečil in nič več ni mogel valiti na žago težkih, okroglih hlodov. Gospodar pa še vedno >mi imel drobiža«. Nekdo — spet bežen popotnik _— je Žagarja napo- til v Maribor iskat pravico. Tako so se nekega pomlad- nega jutra leta 1938 počasi odprla vrata mariborskega so- dišča in v pisarno je stopil starček — naš Žagar — z na- basanim nahrbtnikom. »Kaj pa nosite?« so ga vpra- šalL »Nadure!« Ko je Žagar stresel na mizo kup lepenke, je počasi pove- dal svojo storijo. Dejal je, da mu gospodar ne plača dolžne mezde — in to za več let nazaj — in da tudi o nadurah, ki jih je dolga leta delal, noče nič slišati. Uradniki so se sklonili nad mizo in računali. Izračunali so — ko so se dodobra namučili s črtami in pikami — da bi stari Žagar moral dobiti okrog 60 tisoč dinarjev. To pa je bil takrat precejšen denar. Okraj- no sodišče na Vranskem je za- to menilo, da bi moralo o tem razpravljati Okrožno sodišče v Celju. Toda od tam so spis vrnili na Vransko, češ da gre za zaslužek, o katerem lahko odloča samo Okrajno sodišče. Tako je julija 1938 Okrajno sodišče »dešifriralo« pike in črte žagarjevega dela. Nadure so bile deloma že zastarane, toda 50 tisoč dinarjev je ven- darle dobil. RADIVOJ REHAR ZLATA ORHIDEJA DOSEDANJA VSEBINA Ko je izvedela Jeanne o knezovi ponudbi in za- kladu, ki se obeta Vinku Sobočanu, ni hotela nič slišati o Vinkovi poštenosti in njegovi nameri, da bi knezu povedal o sv»jem razmerju z Jeanne. 45 »Brez bogastva lahlco živim, brez poštenja ne. Ljubi me, Jialiršen sem, ali pa me pusti, ker tedaj me sploh ne ljubiš.« Jeane je vedno bolj prcbledevala. Roka, s katero se je upi- rala v stol, se ji je krčevito tresla, nazadnje pa je vsa vztrepe- tala, pkmila k Vinku in kriknila: »Nehaj! Ljubim te, takšnega ,kakršen si. Vse to je bilo le igra preizkušnje. Z bratom sva hotela izvedeti, če bi bil za bo- gastvo pripravljen razdj;eti zaroko z menoj in se poročiti s kne- zovo hčerko. Preizkušnjo si prestal. Zdaj ne morem več dvomi- ti o tvojem poštenju in ljubezni do mene. Hvala ti, moj Vinko!« Priviltt se je k njemu in ga poljubila. Tudi Vinko je od razburjenja in ginjenosti drhtel. Z levico je nenehno božal Jeanine lase, usthice pa so mu šepetale o sreči. »Ah, Jeane, Jeane, kako sem neumen, kako sem neumen ...« je ponavljal. »Vendar te nečesa prosim,« je dejala Jeane čez čas, »ne od- kloni knezove ponudbe do skrajne sile. Skušaj zavlačevati stvar kolikor ti bo mogoče. To nam je potrebno, da bomo imeli do- volj časa za resno razmišljanje, kako bi napravil, da kneza ne bi užalil. Ce se nam to posreči, ti nagrade ne bo mogel vzkratiti. Ni je zametati, Vinko! Pomdsli samo, koliko si žrtvoval, da si prišel na Madagaskar in sem in tudi midva sva vložila nekaj denarja v to pustolovščino. Tudi tvoj pokojni oče ne bi bil za- dovoljen s tako lahkomišljenostjo. Morda celo knez sam ne mi- sli tako hudo resno s to ponudbo. Morda te tudi on le preizku- ša? Zato bodi previden in ne stori ničesar, kar bi ti utegnilo biti pozneje v kesanje. Mi obljubiš?« »Obljubim,« je rekel Vinko, izpustil Jeane in sedel na stol. V njegovi glavi je brnelo. Misli so se mu zapletale in izgublja- le smisel. Jeane in Paul sta odšla. Pustila sta ga samega. Vedela sta, da bo tako najbolje. Trajalo je dolgo, da je mogel zbrati misli. Izvijal se je iz zmede kakor bolnik iz omedlevice. Vendar mu to ni dosti koristilo. Še manj kakor prej je vedel, kaj je resni- ca in 'kaj ni in kaj naj stori. »Ce sta me res hotela preizkusiti,« jc pričel razglabljati, »zakaj je Jeane nazadnje ponovila v drugi obliki isto,/ kar je predlagala prej? Reči bi mi bila morala, naj stopim h knezu in mu možato povem, da se ne morem poročiti z Ranoo in se zato odpovedujem tudi bogastvu, ki mi ga ponuja. Samo s tem bi potrdila, da je bila tisto prej le preizkušnja inojega poštenja in trdnosti. Po vsem tem zdaj res ne vem, kaj naj storim. O blazna igra! Toda česa in čemu, čemu?« Vinko se je na vso moč trudil, da bi zaspal, pa se mu ni posrečilo. Mučilo ga je tisoč misli in dvomov. Zaman se je tru- dil izmotati se iz zmede vere in nevere, upa in obupa, ugibanj in resnice in je nazadnje vedel le eno: da je zapleten v igro, o kateri sicer dobro ve kdaj in kje se je začela, ne ve pa kdaj, kje in kako se bo končala. Tudi o tem, da Jeane in Paulu ne sme več v vsem slepo zaupati, ni več dvomil. Samoobrambni čut mu je narekoval previdnost in budnost. Ponovno se mu je vsililo celo vprašanje, če ne obstaja neka tajna zveza med Lan- 46 decovima in Portugalcem z brazgotino. Nagonski odpor in celo nekakšen strah, ki ga je čutil do tega človeka od prvega sre- čanja z njim v Sansibaru, se mu je pričel zdaj vzbujati tudi proti Paulu Landecu in Jeane. Vendar ga je skušal zatreti z vso svojo voljo, zakaj bilo ga je strah verjeti v nekaj, kar bi naenkrat porušilo vso stavbo njegovih dotedanjih sklepov in načrtov. Vztrajno si je dopovedoval, da vendar nima nobenih prijemijivih dokazov Zii tako sumničenje. In v zmedi nerešenih vprašanj je zaspal v upanju, da bo nemara naslednji dan le pri- nesel več jasnosti. Čeprav je spal malo in slabo, je vstal zelo zgodaj. Vse na- okoli je bilo še mirno in spokojno. Oblekel se je in odšel ven. Zavil je proti gozdu. Držal se je izhojene poti, ki ga je pripe- ljala do obzidanega studenca s kristalno čisto vodo, nad kate- rim je rasel velik ravenal. V njegovih razprostrtih in suhotnih listih je igrala rahla sapa čudovito melodijo, kakor da bi drseli nevidni prsti po napetih strunah. Vinko se je zastrmel v to ne- znano godbo, o kateri do tistega trenutka nikdar ni slišal. Ni pač vedel, da je rastlina posebnost Madagaskarja, ki služi vetru za izvabljanje čisto svojevrstnih zvokov. Globoko zatopljen v svoje misli ni opazil, da je prav tedaj prišla po stezi proti studencu knežna Ranoa. »Dobro jutro!« mu je voščila in se nasmehnila njegovi za- dregi. Njen smehljaj je bil veder kakor jutro in prijeten kakor cvet rdečih cvetlic. »Sem vas prestrašila?« je vprašala. »Opro- stite! Nisem nameravala.« »Ah!« je vzkliknil. Vinko in ni vedel, kaj na počne. V svitu prvih sončnih žarkov je bila Ronoa še dosti lepša kakor dan prej v očetovi sobi. Zdaj je tudi opazil gracioznost njene po.sta- ve, mandeljsko belino oči in globino črnih zenic. Njena polt ni bila evropska, vendar tako svetla, kakor je še ni bil videl na nobeni Malgašinji,. kar jih je srečal po prihodu na otok. Tudi poteze njenega obraza so bile tako nežne in plemenite, da bi vzdržala tekmo z vsako evropsko lepotico. In v vsem njenem bitju je bilo nekaj skrivnostno privlačnega, česar si Vinko ni znal zavestno raztolmačiti. Bil je čar eksotičnosti, prežet z než- nostjo in ljubeznivostjo. »Samotno je pri vas, vendar lepo-, čpdovito lepo.« »Res, zelo lepo,« je rekla Ranoa. »Bi si nemara želeli ogle- dati moje živali?« je vprašala nato. »Drago mi bo,« ji je odgovoril. »Potem stopite z menoj!« ga je povabila. Odšla sta dalje po stezi v gozd. Med goščavo stoletnih dre- ves, preraščenih z ovijalkami, je zaiploskala z rokama, in ze so se oglasili cvilcči glasovi, iz svojih dnevnih skrivališč so priple- zale in priskakljale k njima srčkane polopicc. »Vidite, to so moje najboljše prijateljice,« je rekla Ranoa. »Kadar mi je dolgčas, jih obiščem in se z njimi igram. Imam pa še druge prijateljice.« Ranoa je zažvižgala in prilete so od vseh strani pisane ptice in ji sedle na ramena, na roke in celo na glavo. Nič se je niso bale in tudi Vinka se niso prestrašile. Knežna jih je pričela kr- miti in ljubkovati. 47 »Čudovito!« je vzkliknil Vinko prevzet od nenavadnega pri- zora. »Le kako ste jih tako udomačili?« »Spoznale so, da se me ni treba bati in da jih imam rada. Živali so pametnejše kakor ljudje. Kmalu presodijo kdo je nji- hov sovt-ažnik in kdo prijatelj. Ne znajo se pretvarjati in ne po- znajo zahrbtnih misli. Njihovo početje je odkritosrčno. Kar mi slijo, store brez obotavljanja in naravnost. Kar ljubijo, ljubijo brez zadržkov in nikoli ne hlinijo čustva, ki ga ne občutijo.« Vinka so Ranoine besede neprijetno zadele. Imel je obču- tek, ko da mu dekle gleda v dušo in vidi vse, kar se v njem dogaja. Zraven so zvenele kakor svarilo. Postal je zmeden. »Po teh prijateljicah mi bo najbolj hudo, ko bom morala od tod,« je nadaljevala. »Kako rada bi jih vzela s seboj, a v ujetništvu v tujini bi bile nesrečne. Samo ljudje se lahko pri- lagodimo drugim okoljern^ in krajem, le da najdemo soljudi, ki nas ljubijo in spoštujejo in jih mi ljubimo in spoštujemo.« Pogledala je Vinku naravnost v oči, kakor da bi hotela iz njih razbrati, če misli tudi on kakor ona. Toda Vinku je duša^ zamirala od zadrege in razdvojenosti. Iz Ranoinih besed je spo-' znal, da je knez govoril z njo o svojem nacrtu. Da, še več, da je ona sama s tem zadovoljna in pripravljena postati mu žena ter oditi z njim v njegovo evropsko domovino. V vso prejšnjo zmedo se je vpletel še nov zapletljaj, kate- rega do tistega ti^nutka ni pričakoval. Zdaj je vedel, da z od- klonitvijo knezove ponudbe ne bi plačal le njemu dobrote z udarcem, marveč bi zadel tiidi njo, ki je bila v tej igri najbolj čista in nedolžna. V trenutku je spoznal vso globino svoje od- govornosti in razumel tudi njo samo. Zrasla in dozorela je v samoti, ločena od ljudi, pa je kakor vsako zrelo dekle sanjala in hrepenela po človeku, ki bi jo ljubil in bi ona njega ljubila. Čakala ga je, pa ga ni bilo. On sam je prvi in njemu je sklenila darovati svoje sanje, svoje srce, svojo ljubezen. Nič nenavad- nega ni, da se ni uprla očetovi volji, nič nerazumljivega, da ga je sprejel^a brez ugovora in vzljubila. Njene oči, njen smehljalj, vse njeno bistvo je pričalo o terrr. Otroško naravna tega ni mo- gla skrivati; še več, niti potrebe ni čutila, dai bi skrivala. Naj zdaj uniči njene prve dekliške sanje? Naj jo pusti v tej samoti,,da ovene. Kako naj prizadene tako zlo teiriu nežnemu, plemenitemu bitju, ki veruje vanj ne da bi ga poznalo, ne da iji dvomilo o -njegoVem moškem poštenju? Ne, tega ne more storiti. A kaj potem? Prišla sta globoko v gozd. Ranoa je obstala, iztegnila roko, utrgala prekrasno orhidejo in mu jo ponudila. »Zlata orhideja'^« je vkliknil, ko je cvetlico spoznal. »Da,« je rekla, zlata orhideja. Najplemenitejša svoje vrste, zato tako redka.« »Kakor vi,« je vzkliknil V^inko in se šele po izgovorjenem domislil, kaj je pravzaprav dejal. Ni mu odgovorila. Samo pogled in srečen usmev na ustah sta mu razodela njeno hvaležnost. In ko sta se vračala, jc Vin- ko zatrdno sklenil, da se ne bo prenaglil. Da, Jaene je imela ne- mara le prav, ko mu jc naročila, naj knezove ponudbe ne od- kloni kar naravnost. Samo da je bil zdaj vzrok njegovega skle- pa povsem drugačen kot je bil Jeanin svet. Želel je do kr^ja ,48 spoznali resnico, če ga Jeane res ljubi, ali pa ji je nemara samo do dragocenosti kneza Irona Raviievala. Grenak dvom o resnič- nosti njene ljubezni mu je polnil dušo že od prejšnjega večera. Zdaj je postal še grenkejši, še strupenejši. V Vinku so se podi- le druga za drugo najtemnejše slutnje, da je dvomil še sploh o vsem, kar je bilo z vzezi z Landecovima. Porodilo se mu je celo vprašanje, če sta sploh res to, za kar se izdajata. Da, to mora najprej izvedeti. Pred svetiščem se je knežna poslovila. Ko mu je stisnila roko, je začutil v svoji nekaj okroglega. Bil je zlat medaljon z njeno sliko. Ko je dvignil pogled od podarjenega in se ji ho- tel zahvaliti, je ni bilo več. Zaman je premišljeval, kako in kam je tako nenadoma izginila. Ostal je sam s tako nepričako- vanim darilom v roki in bolečino v srcu. Zdaj ni mogel prav nič več dvomiti. Teža razdvojenosti, ki ga je že prej čedalje bolj tiščala, ga je stisnila zdaj z vso neizprosnostjo k tlom. Kakor omotičen je prišel do vrat svoje sobe, kjer ga je ustavila stara Malgašinja in mu z znaki pokazala, da mora h knezu. Srce mu je pričelo divje razbijati. »Že zdaj?« je vzkliknil sam v sebi. Toda v sobi je našel koleg kneza tudi oba Landecova. Zaj- trkovali so. Jeanne ga je preiskujoče pogledala in vprašala, kje je bil. »Na sprehodu,« je dejal, ne da bi povedal koga je srečal in kai se je zgodilo. »Našel sem čisto studenčnico in se umi!. Tako lepo in prijetno je zunaj. Cvetlice dehtijo, ptice pojo in lemuri vreščijo.« Landec jc govoril s knezom o življenju na Madagaskarju, Vinko pa je čutil, da so Jeanneinc oči neprenehoma uprte vanj. Vendar je ni pogledal. Bal se je, da bi se njuna pogleda srečala in bi mu iz oči brala tisto, kar je skrival v sebi. Čutil se je greš- nika prav tako zdaj pred njo kakor malo prej pred Ranoo. Igra, ki jo je moral igrati, je bila težka in za igralca ni bil ro- jen. Odkritosrčen značaj ga je silil hoditi ravna pota, in hodil jih je vse do tod. Zdaj jih ni mogel več. Kljub vsej trdni volji ne. »Vse to je podlo,« si je dejal. »Poleg mene sedi moja zaro- čenka, jaz pa sem se pravkor vrnil s sestanka z drugo in si Jeannei niti ne upam pogledati v oči. Koliko časa se bo še na- daljevala ta zmeda? Kako se bo končala?« Začutil je v žepu Ranoino sliko in zazdelo se mu je, da po- staja vroča kakor žerjavica, ga peče in ga bo zažgala. Trenutek nato pa se je zalotil pri razmišljanju, katera izmed obeh je lep- ša, boljša in čistejša, in se prvič jasno zavedel, da ju v svoji podzavesti tehta. In spoznal jc, da je knezu in Ranoi uspelo omajati njegovo ljubezen in zvestobo do Jeanne, da se zdaj lovi v začaranem krogu med obema in bi — obe rad. Zdaj steguje roke proti svoji zaročenki, trenutek nato.proti knežni. »Le kako je to mogoče?« se je vprašal. »Ranoe vendar ne ljubim. Zakaj potem kolebam?« Toda od nekod iz globine srca mu je šepetal drug glas: »Je mar res he bi mogel ljubiti? Po- inisli malo! Prisluhni! Tudi ceste četrtega reda bi bilo treba veliko bolje vzdrževati Krajevnim cestam več sredstev ZA 213 KM CEST IV. REDA SO V ŽALSKI OBČINI LANI PORABILI 33 MILIJONOV DINARJEV ALI 152 TISOČ ZA KILOMETER, KAR POMENI, DA SO KOMAJDA LAHKO VZDRŽEVALI MOSTOVE, PODPORNE ZIDOVE, PROMETNE ZNAKE IN ZIMSKO SLUŽBO IN NI ZA SAME CESTE OSTA- LO SKORAJDA NIC. Glavnina cestnih dol je pac od- padla na najosnovnejše posipanje in nekatera manjša popravila. Na ta način ni mogoče vzdrževati cest, ki jih zahteva današnji promet. Praksa »krpanja lukenj« ne vodi nikamor, prav tako pa z minimalnimi sred- stvi ni mogoče v redu vzdrževati mostov. Obnova cest IV. reda terja večja sredstva, obenem pa zaradi različne obremenjenosti posameznih cest tudi znotraj IV. reda delitev cest v bolj ali manj obremenjene. Pri tem je nujno, da del sredstev prispevajo posamezna podjetja, ki imajo za nekatere ceste poseben in- teres zaradi nenehne rabe. Posebno važnost pa bodo letos da- li cestam, ki povezujejo hribovske ki;^aje z važnejšimi prometnimi žila- mi. Zaradi boljšega dela na cestah in trajnejše vrednosti je cestni sklad predlagal koncentracije razpoložlji; vih sredstev za določeno cesto ali odsek, kajti le na ta način je možno odpraviti dosedanje polovičarsko delo. Pri obnovi cest bodo strogo upo- števali vrstni red, pri čemer gre za zajetje najnujnejšega popravila tras, sodobne ureditve vozišča in za za- menjavo lesenih mostov z betonski- mi. Vsekakor bo vse to letos posebne važnosti, saj bivše okrajne ceste III. reda pridejo sedaj v upravljanje ob- činskih skupščin in teh je v žalski občini kar za 61 kilometrov. KONČNO DOGOLJUFAL KEMAL KARAMBEGOV1Ć, ČLOVEK ŠIROKIH USLUG, KI JE ZA VELIKE VSOTE UREJAL MED DRUGIMI TUDI DOKTORSKE DIPLO- ME, JE KONČNO ZNOVA DIPLOMIRAL, SEDAJ lE TRETJIČ - V V CELJSKIH PREISKOVALNIH ZAPORIH. KJER SO PREISKOVALNI ORGANI OSVETLILI NJEGOV LIK IN DEJAVNOST. SEDAJ CAKA NA RAZSODBO SODIŠČA. KI MU BO OVREDNOTILO NJEGOVO NEPO- ŠTENO, GOLJUFIVO DEJAVNOST. Varnostni organi celjskega tajni- štva za notranje zadeve so po več mesečni preiskavi dokončno izlušči- li delo KEMALA KARAMBEGOVl- ĆA. doma iz Maglaja, ki je takoj po prihodu z odsluženja kadrovskega roka začel živeti z goljufanjem in »posredovanjem« raznih dokumen- tov, ki bi jih naj uredil za ljudi, ki so želeli na lahek način priti do raz- nih diplom in dovoljenj. Poleg tega je že 1962 leta prišel navzkriž z za- konom, ko je kot prodajalec iimet- ninskih predmetov ljubljanske umetniške zadruge — z akontacijo in polnimi torbami raznih izdelkov le-to zapustil, ne da bi vrnil de- nar in slike. Za ta »podvig« ga je fubljansko sodišče obsodilo na leto in pol strogega zapora. Po prihodu iz zapora je obljubljal sorodnikom zapornikov, ki jih je srečal med ])restajanjem kazni, da jim lahko omogoči predčasno iziistitev svoj- cev — seveda proti nagradi. Ni se odrekal sposojanju denarja, foto- aparatov, ur. zlatnin in podobnih vrednih predmetov, ki jih pozneje ni vračal, ker je te predmete vnov- čeval in prodajal, denar ])a zapravil. Njegovi goljufiji so nasedali naivni občani, od katerih je zahteval za SVOJ6 dejavnost denar v obliki pre- dujma, nato pa na hitrico izginil s tistega področja. Sedaj čaka v pre- iskovalnih zaporih na sodbo. KONJSKA IDILA, BI LAHKO MIRNE VESTI ZAPISALI OB POSNETKU. ZANIMIVO BI BILO VEDETI, KAKO SE JE KONJ POČUTIL BREZ SPREM- STVA NA NAJPROMETNEJŠI CELJ- SKI ULICI. POLEG KOLES, KI ŽE TAKO MRTVIJO PROMET, KER JIH LASTNIKI PUŠČAJO NA PLOČNI- KIH, SE POGOSTO DOGAJA, DA TU- DI LASTNIKI VPREG PREMALO UPOŠTEVAJO NAVODILA. VPITI ZA- ČNEMO, KO JE 2E PREPOZNO, TAKRAT, KO SE DOGODI NESRE- ČA. TAKRAT IŠČEMO PREPOGOSTO KRIVCA MED VOZNIKI. PRIZNANJA VESTNIM VOZNIKOM Republiška komisija za varnost prometa je podelila v preteklem tednu petim vzornim voznikom pla- kete ter priznanja za dolgoletno vestnost in vzornost pri opravljanju tega težkega poklica. Priznanja so dobili: FERDINAND ŠKET, voznik v podjetju Ingrad; IVAN BANKO, voznik v podletju Izletnik; KONRAD URATNIK in MIHAEL TERGLAV oba voznika v podjetju Elektro Celje; ter voznik LUDVIK MIKŠ iz laškega rudnika. Tudi mi čestitamo nagrajencem ter jim želimo srečno vožnjo. GOSTILNIŠKO OBRAČUNAVANJE Pred dnevi je v gostilni »Krivec« v Zidanem mostu prišlo do hujšega pretepa, v katerem so sodelovali MARTIN in STANE VAJDIČ, IVAN BEVC IN SULJO ISAKOVIC. Po do- sedanjih ugotovitvah so prvi trije ob prihodu v gostilno žalili S. ISA- KOVIčA ter ga pozneje med prere- kanjem napadli s stoli. Isakovič je bil poškodovan na glavi. Med pre- tepanjem je Isakoviču uspelo po- begniti za točilno mizo, kjer je po- grabil kuhinjski nož in zabodel oba brata VAJDICA. Po pretepanju so morali vsem trem nuditi prvo pomoč v zdravst- veni ambulanti v Zidanem mostu in nato še v celjski bolnišnici. Za- radi težje rane, ki jo je imel na vra- tu STANE VAJDIC, so ga pridržali v bolnišnici. VLOM V CENTROMERKUR Med trinajstim in petnajstim mar- cem je neznani storilec vlomil v za- časne prostore prodajalne CENT- ROMERKUR na Tomšičevem trgu v Celju in pri tem odnesel več za- pcstnih ur, sončnih očal in etuijev za sončna očala v skupni vrednosti .sto tisoč dinarjev. Po nepotrjenih vesteh so varnost- ni organi storilca že po dveh dneh prijeli v Laškem. ' POŽIG V torek, 16. marca ob pol deveti uri dopoldne je izbruhnil požar v gospodar.skem poslopju ZINKE OK- ROSEK iz Pečic številka 40 pri Bre- žicah. Ogenj je uničil gospodarsko poslopje, ki so ga .sestavljali zidani hlevi, kozolec in senik. Pod kozol- cem so bili spravljeni kmečki vozo- vi, deske, seno in kmetijsko orodje. Po dosedanjih ugotovitvah je po- žar povzročil cigaretni ogorek, ki ga je odvrgel mož oškodovanke. Požar je uničil za dva milijona dinarjev materialne vrednosti. FLUOROCRAFSKA AKCIJA v CELJSKI OBČINI Na eni izmed zadnjih sej sveta za zdravstvo skupščine občine Celje je bil sprejet načelni sklep o izvediii lluorografskc akcije spomladi 1965 na območju občine. To rentgensko slika- nje bo izvedel Institut za tuberkulozo na Golniku skupaj s protituberkuloz- nim dispanzerjem zdravstvenega dom.i v Celju. Ker stane takšna akcija ogromno denarja, uspe pa le takrat, če zajame vse prebivalstvo ali naj- manj 47 odstotkov, je potrebno, da se vsi občani od ?4. leta starosti odzo- vejo pozivu, da so disciplinirani in točni, da bi moglo delo nemoteno po- tekati. Oproščeni bodo oni, ki so navezani na posteljo zaradi bolezni ali starost- ne izčrpanosti. Za prevoz onemoglih na mesto pa bo poskrbela skupščina občine oziroma krajevne skupnosti ali pa uprava podjetij. Naša naloga in dolžnost je, da zajamemo pri fluoro- grafiranju tudi vse starejše občane. Za marsikaterim pokašljevanjem in izkašljeva.'ijem zaradi naduhe ali srč- nega obolenja se često skriva tuber- kulozno obolenje pljuč. Skupnost bo vložila vse sile v iz- vedbo akcije, odziv posameznikov pa naj dokaže, da je razumel smisel in namen tluorograt iranja ter da se za- veda koristi, ki jo bo imel sam in družba. Zdravstveni dom Celje 8 SALON Dore Griln Zagotoviti si mora solidno življenje in na- vsezadnje — tudi na stare dni je treba misliti! Po lem nekoliko splošnem uvodu je Daisy svoji mladi prijateljici servirala konkretno ponudbo. Rekla ji je, da ve za delo, pri katerem bi Betty ze v nekaj mesecih zaslužila toliko, da bi lahko pustila dolgočasno prepisovanje dolgoveznih tek- stov in se lotila samostojne trgovine. Betty je napela ušesa. Ko je Daisy ugotovila^a dekleta stvar zanima, je zbrala vse^svoje sposobnosti. RazJožila je, da ji pravzaprtiv ne bi bilo treba storiti nič drugega kot to, da v vsa pisma in v, akte, ki jih mora pomorskemu sekretarju pre- pisati, vložiti še eno kopijo. Čeprav Betty ni popolnoma razumela, v ka] se zapleta, je vendarle vedela, da je to nemo- goče. Le kako naj vloži kopijo, ne da bi to kdo videl?! »No, dobro,« je rekla Daisy. »Morda bi si lahko pomagali kako drugače. Poznam namreč človeka, ki bi za kopije sekretarjevih pisem zelo rad plačeval velike, velike zneske.« Betty je molčala, kadila in premišljevala. Vendar je ni bilo strah. Pravzaprav si sploli ni mogla predstavljati vseh mogočih konsekvenc, ki bi jo lahko doletele, če sprejme Dorino po- nudbo. Tudi o svoji prijateljici ni premišljevala; ni se domislila njenega pravega poklica. Mislila je sanio na denar in na to, kako bi najlaže prišla do njega. Končno je vprašala: »Koliko pa bi dobila mesečno?« Daisy je povedala vsoto, ki jo je omenil Tho- mas. Znesek je bil tako visok, da bi bil pridobil tri, ne samo eno stenodaktilograjko. »Allright!« je sklenila Betty. »Vem, kako bo- mo to uredili. Vsako pismo bom pisala z novim kopirnim papirjem. Karbon bom spravila, nato pa ga bomo v ogledalu prebrali.« ■ Daisy je objela svojo drago Betty. Bila je presrečna, da je vsaj pri njej uspela. Doslej je Betty vsak večer prihajala k svoji prijateljici Dori Griln. Spoznala je Thomasa, ki ji je izpla- čal lepo vsoto denarja — za nov karbon papir, kot ji je dejal. In Thomas je začel proučevati papirje, ki jih je Betty prinašala. Plen je bil fantastičen. Res je sicer, da to pravzaprav ni bilo tisto, kar je sprva želel, toda namesto tega je dobil gradivo, ki je bilo pravzaprav še dragocenejše. Akti so vsebovali največje vojaške tajne o vojni mornor rici. Govorili so o načinu, kako bo ameriškcS vojska operirala, če bi prišlo do vojne z Japon- sko, kako bo branila obalo itd. Thomas vsega tega seveda ni dobil naenkrat, temveč po malem — tako pač, kvt je Betty no- sila svoje modre kopije. Tako je torej gospodu Osakiju uspelo zvede- ti stvari, na katere ni — ko je Dora Griln v \Vashingtonu odprla modni salon — niti pomi- slil. Prodajanje dragocenih modnih artiklov, pa čeprav mnogo ceneje kot bi bilo treba, se je torej splačalo! Ena sekretar jevih dolžnosti je bila namreč tudi to, da je najvišjim oficirjem in uradnikom pošiljal vsa poročila in plane mornarskega glavnega štaba. Betty seveda niti slutila ni, kako pomembni so tisti dolgočasni spisi, ki jih je prepisovala v sekretarjevi sobi — sekretar pa je bil dovolj pa- meten, da ji tega nikoli ni povedal. Sedmega dne je Betty prinesla nov sveženj modrega papirja. Tokrat je bila vsebina pisem precej drugačna kot po navadi; teksti so bili kratki, stavki pa zelo nerazumljivi in skrivno- stni. Vse, kar je Thomas iz njih raz.bral, je bilo to, da je komite tridesetim ljudem izplačal neke velike vsote denarja. Kaj neki naj to pomeni, je premišljeval Tho- mas in gledal Doro, ki je v svilenem kimonu sedela na divanu. »Kaj neki?« se je zasmejala Dora, ko jo je vprašal za mnenje. »Podkupnine vendar, prismo- da! Teh trideset ljudi je podkupljenih.« Thomas je bil presenečen in s podesetorjeno pozornostjo je prebiral korespondenco nasled- njih dni. Nekega večera je Betty ^dkrito vpra- šal: »Betty — ali se morda spomniš spiska ljudi, ki jim je komite izplačal ta denar?« Dekle se je zamislila. 2RTVE PROMETA V MEGLI VOZIL PO SREDIM CESTIŠČA Na cesti drugega reda med Celjem in Šmarjem sta v zgodnjih jutranjih urah 18. marca trčila voznik tovornega avto- mobila CE 40-.S1 FRANC PRAH, ki je pe-' Ijal pravilno po desni strani cestišča in voznik kombija CE 64-76, ki ga je uprav- ljal SLAVKO DEBELAK. Zaradi megle je voznik kombija prepozno zagledal tovor- no vozilo. Na vozilih je za 110 tisoč din materialne škode. TRČENJE NA 2ELEZN1ŠKE.M PRELAZU Istega d.ne se je pripetila prometna nesreča na nezavarovanem železniškem prelazu na cesti Store—Svetina. Voznik poltovornega avtomobila CE 57-60 J02E KRANJC, doma iz Gotovelj, je peljal pro- ti Svetini. V Železarni Štore je z vozilom prečkal nezavarovan industrijski tir v tre- nutku, ko je lokomotiva premak.nila' va- gone, ki so zgrabili vozilo in ga po tirih vlekli še 43 metrov. Premikanje vagonov ni bilo strokovno opravljeno, ker ni bilo na čelnem vagonu premikača kljub temu, da je bila gosta megla. Na vozilu je za 500 tisoč dinarjev škode. VOZIL V PREKRATKI RAZDALJI Pred dnevi se je pripetila težja pro- metna nesreča na cesti prvega reda v Žalcu. Voznik osebnega avtomobila CE 70-92 DRAGO GLUHAK, doma iz Li- boj, je na križišču v Žalcu zavil v levo. V tem trenutku je vanj trčil tovorni av- tomobil, ki ga je opravljal PETAR PER- KOVIC iz Splita. Voznik tovornega av- tomobila je voziLv prekratki zavorni raz- dalji. Na vozilih je za 200 tisoč dinarjev škode. NA TRAKTORJU IZBRUHNIL OGENJ Pred dnevi je v zgodnjih jutranjih urah izbruhnil ogenj na traktorju CE 64-61. Traktor je last lesno industrijskega pod- jetja iz Nazarja. Traktorist FRANC ŽE- JI EL je traktor po opravljenem delu ga- ražiral v garaži KZ Mozirje v Kokarju. Ko je nasledjega dne zgodaj zjutraj prišel pred garažo, je zagledal dim, ki se je valil iz garaže. Odprl je garažo in za- gledal traktor v plamenih. Ker ni uspel aktivirati gasilnega aparata, je pogasil ogej z drugimi sredstvi ter tako prepre- čil večjo materialno škodo, ki bi nastala, če bi se požar razširil na druge objekte. Ogenj je nastal zaradi okvare električne napeljave na traktorju. Škode je za 380 tisoč dinarjev. -ez OTROK UTONIL Prejšnji petek je utonil dvoletni JOŠKO SEMIČ iz Dolge Rake št. 3 pri Krškem. .Nesreča se je pripetila v času, ko je otrok zapustil dvorišče, na katerem se je z dru- gimi otroci igral. Njegova mati, ki je v kuhinji opravljala gospodinjska dela, je skozi okno pazila otroka. Nazadnje je skozi okno pogledala ob četrt na šest popoldne. Ker otroka ni bilo na dvorišču, ga je šla iskat okrog hiše. Našla ga je v meter in pol visoki vodi, ki je bila v neizgotovljeni straniščni jami. Takoj ga je potegnila iz vode in poklicala sosede, ki so mu dajali umetno dihanje, vendar je bilo že prepozno. Po vsej verjetnosti je otroku med igro spodrsnilo in je padel v nezavarovano jamo. -ez ZGORELO STANOVANJSKO IN GOSPODARSKO POSLOPJE -Minuli četrtek je izbruhnil požar na stanovanjskem in gospodarskerrt poslopju EVE KOBALE iz Donačke gore 56. Požar je upepelil oboje poslopij in več kme- tijskega orodja, poleg tega je zgorela še telica. Pogorela domačija stoji na osamljenem kraju, zato gasilci niso mogli uspešno posredovati, uspeli so le preprečiti gozdni f)ožar. V času požara domačih ni bilo pri hiši. Požar je po vsej verjetnosti nastal za- radi slabih dimnovodnih naprav. Pred odhodom od doma je namreč lastnica zakurila v peč. Škode je za milijon in pol dinarjev. -ez Sarajka Ratkoyiča je pri delu v Pe- čovniškem kamnolomu poškodovalo kame- nje po glavi in nogi; petletni Matija Guzej iz Vcjjnika si je pri padcu po stopnicah zlomil nogo; Marija Bedič se je z nožem poškodovala po glavi; Dragoslav Mičič si je pri delil v Cinkarni poškodoval nogo. DELO AVTOMOTO DRUŠTVA V LAŠKEM USPEŠNA SOLA Ko SO na minulem občnem zboru avtomoto društva v Laškem raz- pravljali o delu društva v pretek- lem letu, so ugotovili, da je bila med vsemi dejavnostmi društva najuspešnejša avtomoto šola, ki je izvedla tri tečaje, na katerih se je za vožnjo z motornimi vozili uspo- sobilo preko 70 novih voznikov. Lepo je uspela tudi ocenjevalna vožnja, ki jo je društvo izvedlo ob okrajnem praznovanju šoferjev in avtomehanikov v sodelovanju z la- škim združenjem šoferjev in avto- mehanikov — potekala pa je po iz- razito hribovitem terenu laške ob- čine. Na omenjenem občnem zboru so razpravljali tudi o nepotrebnih ne- soglasjih med posameznimi člani avtomoto društva in združenja šo- ferjev in avtomehanikov, ki prav gotovo hromi delo. Čeprav se občnega zbora ni udeležilo dosti čla- nov, so vsi ostro obsodili ta neso- glasja in sklenili, da bo treba v bo- doče takšne pojave v kali zatreti. T. K. ŽENA — DOM — DRUŽINA SPREHOD PO OTROŠKIH KON FEKCIJSKIH TRGOVINAH Drago in pomanjkljivo Otroška konfekcija je bila v očeh vseh mater, ki želijo lepo in predvsem, — praktično — obleči svoje otroke, že od nekdaj kamen spotike. Kcr pa le radko- kateri zaposlenih žena ostane še toliko časa, da bi lahko sama ši- vala in pletla, moramo to nesreč- no konfekcijo vendarle sprejeti. Trgovine, ki prodajajo otroška oblačila, so torej dobro obisko- vane, pa čeprav v njih ni tistega, kar hi bilo hkrati lepo, sodobno in uporabljivo. V Celju prodajajo otroška oblačila samo v treh trgovinah — to so »Baby^<, ;>Mojca« in otroški oddelek v »Ljudskem magazinu«., Ze samo to je ■dejstvo, ki potroš- niku ne zagotavlja najbolj pestre izbire, dejansko stanje pa to domnevo potrjuje. Odločili smo se, da bomo po- gledali, kako bi lahko mamica, ki ima na primer od osem mesecev do dveh let starega otroka, zdaj na pomlad oblekla svojega ma- lega — če se je odločila, da mu bo garderobo nakupila v celj- skih konfekcijskih trgovinah. V »Mojci« je bila prijazna pro- dajalka kar malo v zadregi: »Za pomladansko garderobo ste še prezgodnji,« mi je dejala, če- prav je zunaj že toplo sijalo son- ce. »Za osem mesecev starega otročička pa bi vam svetovala to- le jopico, ki stane 2.610 dinarjev, ali pa volneno garnituro — ki ima^ poleg jopice in kapice še hlačke. Stane pa 3.555 dinarjev.^c V »Mojci« imajo tudi nekaj majhnih bluzic, ki pa so temne, da bi bil mali v njih na oko kar preveč žalosten. Vrhnjih hlačk za tako majhne otroke ni in jih tudi ne bo. Tudi pomladanskih plaščkov pri »Mojci« nimajo. Pravijo, da zanje ni primernega blaga. Za deklice bi v tej trgo- vini lahko kupili za — 5.080 di- narjev — kakšno žametno oblek- co. Teh je povsod dovolj kljub temu. da niso prav nič praktične. Pri »Babv« so mi najprej poka- zali lep pleten komplet iz garna. Ko pa sem zagledala ceno — 5.500 dinarjev! — me je dobra volja pri priči minila. Volnene jopice s kai)icaiui so po nekaj več kot tri tisočake, same pa po 1.950 dinarjev. Pri »Babv« imajo tudi nekaj vrhnjih hlačk — pletene so po 2.640 dinarjev, elastične po 5.120, deftinaste po 2.100, v krat- kem pa bodo dobili tudi hlačke iz volnenega blaga. Izbrali bi lahko tudi igralne klačke, podob- ne trenerkam za 1.220 dinarjev in pa ljubke hlačice iz barhenta. Tudi pri Ljudskem magazinu situacija ni bistveno drugačna, le da imajo tam še nekaj prav lepih platnenih hlačk. Na sploh pa velja za otroško konfekcijo to, da je povsem sprta z otroškimi merami in postavica- mi. Na vseh bluzicah so rokavi predolgi, životci pa prekratki in preozki. Tudi hlačke so za male- ga, ki nosi v njih še pleničko, premalo prostorne. Ne preostane nam nič drugega kot izbrati več- jo številko, predolge rokave in hlačnice pa potem doma primer- no skrajšati. Toliko torej o izbi- ri v celjskih otroških trgovinah. Pri nakupu pa Vam želimo sreč- no roko! I. B«^ KAZE, DA MODNI KREATORJI LE NE MOREJO MIMO TEGA, DA NB BI VSA- KO LETO »LANSIRALI« V SVET MODE NOVIH MODELOV KOPALNIH OBLEK. LETOS so NAM POSTREGLI TUDI S THMA DVEMA, KI STA NAVDUŠILA PREDVSEM — MOŠKI SPOL. TEZKO PA VERJAMEMO, DA BI SE ZANJ OGRELE TISTE, KI JIM JE NAMENJEN, KAJTI ŽENSKE RADE TUDI V KOPAL- NIH OBLEKAH SKRIJEMO TISTO, S CIMER NAS JE NARAVA PREVEČ ALI PA PREMALO OBDARILA. NASVETI Naša kuhinjska tehtnica ne bo delo- vala dobro, če bomo na njej pustile ute- ži. Boljše tehtnice pa shranimo ruje na drugem mestu, ne pa v kuhinji, ker jim sopara škoduje. Prikuhane aluminijaste lonce bomo naj- uspešneje očistile s čebulovimi lupinica- mi, ki jih v loncu le prekuhamo. Kar je bilo v loncu prikuhanega, se bo po tem zlahka odluščilo. Črno vino z dodatkom jedilnega olja nadomešča sredstva za čiščenje predmetov iz bronce in pozlačene okvire. Po čiščenju zdrgnemo predmete z mehkim usnjem. Potni madeži nas spravljajo v slabo vo- ljo. Zdrgnimo jih z mešanico 3 delov etra, 3 delov alkohola in 1 dela salmiaka, pa bo nerodnost pri kraju. Si boste na pomlad kupili nove čevlje? Pri nakupu jih poskusite stoje, le tako boste najbolje ugotovili, če se vašim no- gam prilegajo. Ne kuoujte pretesnih čev- ljev. Prodajalkin »dober nasvet«, češ, da se bodo čevlji kmalu razširili, gre na ra- čun vaših nog, ne pozabite tega! Tetkina pošta Dragi mladi prijatelji — danes uva- jamo v »Radovedno malho« novo rub- riko. To je »Tetkina pošta«, v kateri vam bomo odgovarjali na vaša pisma. Pričakujemo namreč, da bo s prvimi pomladnimi dnevi v naše uredništvo prišlo tudi več vaših sporočil, vpra- šanj in predlogov. Danes začenjamo s pismom Rozike Žnidaršič in osnov- ne šole v Lesičnem. Takole nam piše': Dragi urednik! Najprej se vam moramo zahvaliti za vašo vljudnost. Veseli smo bili, ker ste nam risbo in prispevek obja- vili, še bolj pa smo bili veseli, ker ste nam poslali honorar. Tudi danes vam pošiljamo sestavek z naslovom »Žalostna pomlad« in ris- bo »Pomlad«. Leto dni je minilo, od- kar je umrla naša razred.ničarka. Za- to smo o njej napisali spis. Imeli smo jo zelo radi in žal nam je bilo zanjo. Želimo, da bi nam prispevek objavili. Dragi pionirji iz Lesičnega — kot vidite, smo vam prispevek »žalostna pomlad« objavili, risbo pa smo mo- rali prihraniti za prihodnjič. Pogo- voriti se moramo namreč v tiskarni, če bo tako risbo sploh mogoče obja- viti. Veste, v časopisu so namreč mnogo lepše črtne risbe, z ostalimi pa imamo nekaj težav. Za oba pri- spevka se vam zahvaljujemo in' vas vabimo, da nam še pišete. Draga tetka! V prejšnjem pismu sem ti pisala, da smo si pionirji osnovne šole Jože- ta Letonje Kmeta v Šmartncm ob Pa- ki zadali nalogo, da bomo v stalnih stikih s partizanskimi mamicami v okolici Šmartnega. Načrta smo se dr- žali in za osmi marec obiskali nekaj mamic. O tem smo vam napisali se- stavek in prosimo, da ga objavite. Vnesel! smo bili vašega ljubeznivega pispia, dragi pionirji iz Šmartna. Se- stavek objavljamo. Pišite nam še! Draga tetka! Zanima me, koliko pionirjev vam piše? Marko iz Celja Dragi .Marko — v preteklem mese- cu v uredništvo nismo dobili veliko pisem. Celo nasprotno — prav malo jih je bilo. Upajmo, da bo,bralce na- še male rubrike prav tvoje vprašanje vzpodbudilo k pridnejšemu pisanju. Pozdravlja te — tetka. ZIJVIA (Malce pozna, zato pa ljubka pesmica) Kadar pride starka zima, z njo pa dedek Mraz, nam veselo z glavo kima in vesel ima obraz. Kaj se nam tako nasmilia, mar se česa veseli, ko darove nam prinaša, srečo v mlade dni. Prosimo te vsi otroci, ne pozabi dedek nas, k letu zopet nas obišči dragi, dragi dedek Mraz. Valerija Mlakar, Tomažičeva 2, Celje Naš mladi risar, ki nam je poslal tole risbo, nas je zaprosil,, naj zamolčimo njegovo ime. No, pa naj bo — upamo, da vam bo kit{ ♦> kakor ga je risar upodobil, vseeno všeč. Na obisku pri partizanskih mamicah Na zadnjem pionirskem sestanku smo pionirji osnovne šole Jožeta Letonje—Kmeta v šmarthem ob Pa- ki izbrali pionirje, ki naj bi za dan žena obiskali partizanske mamice. Skupine iz nižjih razredov so obi- skali mamice, katerih stanovanja niso preveč oddaljena, trije pionirji iz višjih razredov pa smo obiskali mamo partizanskega pesnika Karla Destovnika — Kajuha. Ko smo se z vlakom pripeljali v Šoštanj, nismo dolgo iskali hiše, v kateri stanuje Kajuhova mama, kaj- ti obiskali smo jo že lansko leto. Kajuhova mama nas je lepo spre- jela. Posedli smo za mizo. in pove- dala nam je, da dobiva vsak dan pi- sma pionirjev iz vse Slovenije. O tem srtio se prepričali tudi samf, ko nam je pokazala mapo, v kateri ima vsa ta pisma shranjena. Res jih je zelo veliko. Mama nam je povedala, da na vsa ta, pisma tudi odgovori. Skoraj ves prosti čas porabi za pi- sanje odgovorov. Ko je pospravila pisma, nam je otožno povedala, da sta meseca februar in marec zanjo najbolj žalostna meseca v letu, kaj- ti takrat sta ji med vojno padla dva ..sina. V pogovoru s Kajuhovo mamo nam je čas potekel tako hitro, da sami nismo vedeli, kdaj je prišla ura za odhod. Poslovili smo sc od Kajuhove mame in ji obljubili, da jo bomo še obiskali. Meta Malus osn. šola Jožeta Letonje—Kmeta Šmartno ob Paki Nevarna igra Sta.aujem v velikem bloku. Vsako popol- dne, kadar sije sonce, se otroci zberemo na dvorišču, igramo se z žogo, lovimo se in skri- vamo. Mame pravijo, da smo zelo glasni in poredni. Zato mora včasih kateri od otrok ostati doma. Zadnjič se je tako zgodilo v dve- ma deklicama, ki sla potem jezno gledali na nas, ki smo se igrali pod njihovim velikim oknom. Pa je od nekod pri.šel neki deček in prinesel s sabo zračno puško. Seveda smo ga fantje takoj obstopili in prosili smo ga, naj nam pokaže, kako se strelja. Fant je začel iskati tarčo. Nenadoma je opazil dekli- ci na oknu in nameril vanju. Sprožil je, ven- dar ju k sreči ni zadel. Še danes me strese, kadar se spomnim, kaj bi se bilo lahko zgodilo, če bi metek de- klici zadel, v najboljšem pi-imeru bi se lahko razbila sipa. Ce pa bi bil deklici zadel, bi morda katera od njih lahko ostala za vse življenje invalid. Mirko z Otoka Žalostna pomlad Pomlad je bila. Ves log se je odeL v cvetje. Naša razredničarka je de- jala: »Kako lepa je pomlad!« Da, lepa je, smo tudi učenci mislili. Na- ša razredničarka pa je takrat zbo- lela. Zadnjikrat nam je rekla v po- zdrav: »Bodite pridni, saj se čez te- den dni že spet vidimo.« Toda iz bolnice so prihajale žalostne vesti. Tako smo nekega dne zvedeli, da je naša razredničarka umrla. Nikoli več ne bo videla zelenega loga in nas učencev, ki s'mo jo imeli tako radi. Žalostno smo povesili glave. Bil je lep in jasen sojični dan. Vsi učenci smo šli na njen pogreb. Ležala je v krsti, sredi samotbe mr- liške vežice na Mirogoju. Vh.nci iz lepih belih nageljnov so bili zadnji pozdrav. Pevski zbor ji je še zadnjič zapel v slovo: »Vigred se povrne..;« Da, povrne se, a nje ne bo nikoli več nazaj. Položili so jo v grobnico, mi pa smo se tihi in zamišljeni vr- nili domov. Naše ljube razredničarke ne bom nikdar pozabila! Rozika Žnidaršič osn. šola Lesično Uganka Koj se pojavi dvakrat v momentu, enkrat v minuti in nikoli v tisoč le- tih? Peter Marinko, Jesenice, Cesta revolucije 16. 3. Iz Luč pa se je pomikala kolona Švabov. Ho- teli so malo prečistiti raztegnjeno ozemlje. Vo- dil jih je stražmojster Lashof, pred katerim so vsi trepetali. To spoštovanje si je pridobil z brcami in klofutami, ki jih je rad delil. Ko jih je zagledal Germel Kristijan, je takoj zajahal konja in ga priganjal, kolikor je mogeL Vedel je, da so partizani pri Plesniku in Logar- ju. Konj, vajen le vleke, je s težavo topotaL Kristijan je že od daleč zaslišal harmoniko in petje. Prepotenega in klecajočega konja je pustil pi-ed hišo in planil skuzi vrata. »Švabi!« je vzkliknil. Borci so naglo vzeli vsak svoje, še posebej naročili Plesniku, naj vse pospravi, da ne bi kaj zasumili in se previdno razgubili med šibjein in smrekami pod okriljem veličastnih gora. »Le čakajte, nirhe!« je zagodel komandant. »Bo že prišel dan, ko vam bomo tudi tukaj po- šteno zagodli.« ..ZKlI Ji OJ.S W A L C o v D V O J N I K Georg in Patricija Nasli, uslužbenca ekonomske fakultete' univerze Columbia v New Yorku sta odpotovala v Dallas ter na kraju zločina dodobra preučila neraz- jašnjen dogodek — uboj policaja Tippita. Ko so v Deseti ulici odjeknili streli, sta zakonca VVright bila pri oknu. VVright je pohitel na ulico in videl, kako se po- lica) zvija v smrtnih krčih, medtem ko ga je ubijalec nekaj časa gledal, potem pa stekel k v bližini parkiranemu avtomobi- lu (staremu, sivemu Plymouthu). Zelo važna je trditev VVrighta, da je v času, ko je prihitel k žrtvi, videl samo neko žensko, ki je stanovala v hiši, pred katero je bil parkiran policijski avtomo- bil. Pritekla je na cesto in vpila: »Neko- ga so ubili!« ter takoj zatem odhitela v hišo. VVright ni videl Helene Markhan, niti voznika kamiona Dominga Benavide- sa, ki sla bili glavni priči dallaške poli- cije v slučaju Tippit. Wrightova žena je takoj obvestila poli- cijo, le-ta pa pogrebni zavod Hughes, ki je na kraj zločina takoj odposlal ambu- , lanlni avlo »3-19« ter sočasno vrgel kar- ton v avtomat, ki je zabeležil datum in čas (22. 11. 1963 ob 13.18). In že minuto kasneje sta na kraju zločina bila voznika ambulantnega voza Clyion Butler in Eddie Kinslev. Gre torej za tri pomembne pri- če, ki*pa jih zastonj iščemo v VVarreno- vem poročilu ali drugih protokolih. Zakaj policija niti FBI nista obvestila komisijo o teh pričah? To pojasnjuje, da je tako policija kot komisija opravila de- lo malomarno in da lahko dvomimo v ve- rodostojnost končnega poročila. Jasno je, da bi izpoved teh prič drugače osvetlila Osualdovo udeležbo, kajti nesporno je, da Os\vald ni Tippitov ubijalec. Ce bi komisija to dokazala, bi zrušila celotno obtožbo proti Os\valdu. In zaključek je drzen: Osvvaldu so pri aretaciji podtakni- li orožje, s katerim je bil Tippit ubit. In kdo stoji v ozadju? V prvi vrsti se srečujemo s predstavniki dallaške poli- cije. Kaj lahko zamerimo komisiji? Morala T^i biti toliko smela, da bi sumila v pred- stavnike dallaške policije, kajti prav Wa- rrenovo poročilo kaže, da je policija brez- obzirno lagala. Policija je dokaze, ki so razbremenie- vali Os\valda, zakrivala ter priče sprav- ljala v zagatne položaje, dokler niso dali njim ustrezno izjavo. O tem priča do- godek v zvezi z načrtom Dallasa, kjer je Os\vald imel načrlkano najbližjo pot do svoje službe, medtem ko je policija trdila, da je tu vrisana pot krogle. Tudi Warrenovo poročilo vztraja ca Osvvaldovi izjavi, policija pa še naprej trdi, da je to najboljši dokaz Oswaldove namere za uboj Kennedvja. • VVarrcnova komisija se je zadovoljila z ukorom državnemu tožilcu VVadeu in tu policije Curr>'ju, namesto da bi po- dvomila v njuno poštenost. Prav tako VVarrenova komisija ni uspela dokazati motive Rubyjevega uboja Osvval- da. Znano je le to, da je bil Ruby v teh dneh pred bankrotom, saj je bil dolžan samo davkariji nad 45 tisoč dolarjev, toda na dan zločina nad Oswaldom so pri njem našli 2.000 dolarjev in še v avtomobilu posebej 1000 dolarjev. KONEC YELLOWSTONSKI PARK SPADA MED NAJVEČJE ZNAMENITOSTI NA SVETU — TAKO PO SVOJI OBSEŽNOSTI, KAKOR PO TEM, DA NAJDEŠ V NJEM DOMALA VSE, KAR SPADA VANJ: OD GEJŽIROV DO — KUPA JELENJIH IN LOSOVLJIH ROGOV, KI JIH PRIKAZUJE NASA SLIKA IN KI SO JIH DOMISELNI (?) OSKRBNIKI ZLOŽILI V OBLIKI NEKAKŠNE UTE. KAKOR V VSAKEM NACIONALNEM PARKU NAMREČ TUDI V YELL0WST0NSKEM VELJA PRA- VILO, DA NI MOGOČE IZ NJEGA ODNESTI NIČESAR. TAKO TOREJ ROGOVJE NI NAŠLO — V SKLADU Z LOVSKIM OKU- SOM — SVOJE MESTO NA SI ENI V STA- NOVANJU KAKEGA ZBIRATELJA TROFEJ. BOJ AMERIŠKIH ČRNCEV ZA RASNO ENAKOPRAVNOST ŠE TRAJA. PRED DNEVI SO SE ŠTE- VILNI BELCI IN ĆRNCI, PRISTA- ŠI INTEGRACIJE, ZBRALI V SEL- MI, OD KODER SO ZACELI PO- HOD PROTI MONTGOMERYJU, GLAVNEM MESTU ALABAME. KER LOKALNA POLICIJA NI MOG- LA ZAGOTOVITI VARNOSTI, JE PREDSEDNIK JOHNSON UKAZAL, DA MORA 2.800 VOJAKOV IN GAR- DISTOV SKRBETI ZA VARNOST UDELEŽENCEV POHODA. POHOD, NAJVEČJI V ZGODOVINI AME- RIŠKEGA JUGA, KI GA VODI NO- BELOVEC DR. MARTIN LUTHER KING, JE DOLG 80 KILOMETROV. V SREDO SO UDELEŽENCI DO- SEGLI POL POTI. PO ZADNJIH VESTEH SO LJUDJE DOBRO RAZ- POLOŽENI IN SE IpODOBNI PRL ZORI, KAKRŠNEGA VIDIMO NA SLIKI, NE PONAVLJAJO. UPAJMO, DA BO POHOD ZA PRAVICE ČRN- CEV PRINESEL VSAJ NEKAJ VEC' RASNE STRPNOSTI. MODA 1965 GASKON NOVI GRADBENI MATERIAL Britanski gradbeniki so sestavili nov gradbeni material, ki ga odliku- jeta majhna teža in izredna priklad- nost za visokoavtomatizirano pro- izvodnjo. Ta mešanica cementa, pe- pela in še nekaterih drugih sestav prav ni čne zaostaja za prednapetim betonom, pri tem pa so proizvodni stroški manjši. Elemente, iz gasko- na lepijo s posebnim lepilom. Omet ni potreben, barvo pa nanescjo ta- koj na lakasto prevleko, ki z njo prevlečejo elemente že v tovarni. Gaskon odlično izolira zvok in je odporen proti ognju in mrazu. Ga- skon, debel 101,6 mm ustreza opeki z debelino 0,6 m. Razumljivo »Ne vem, zakaj moja leva noga tolikokrat .zaspi«, je rekel neki dol- gočasnež, ki ni znal drugega, kot govoriti o svojih boleznih, Oscarju Wildu. »Nedvomno zato, ker je vedno v vaši družbi.« mu je odgovoril du- hoviti Anglež. 26. 3. 1965 — Št. 12 Časopis je ustanovil okrajni odbor SZDL. Izhajal je 1945 kot »Nova do- ba«, do 1955 kot »Savinjski vestnik« in dalje kot »Celjski tednik«. S 1. ja- nuarjem 1965 ga souslanavljajo obči- ne: Mozirje, Laško, Celje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah,' Žalec in 00 SZDL Celje. — Urejujejo: Rudi Lešnik, glavni ured- nik; Drago Hribar, odgovorni ured- nik; Borivoj Wudler, tehnični ured- nik; Ivica Burnik, Jože Klančnik in Janez Sever. — Tednik izhaja ob pet- kih. Izdaja in tiska CP »Celjski tisk«. Uredništvo in uprava: Celje, Trg V. kongresa 5, poštni -predal 152. Tele- fon: 23-72. Tekoči račun 603-11-1-656 Cena posamezne številke 30 din. Let- na naročnina 1.200 din; polletna 600 din; mesečna 100 din. Inozemstvo 2.400 din. Anekdota 1931, leta se je Churchill v Miinchnu, kier je zbiral podatke o prvem malbour- škem vojvodu, spoz.ial s profesorjem Hanfstanglom, osebnim Hitlerjevem pri- jateljem. In Churchill je izrazil željo, da bi se spoznal s Hitlerjem. Toda vprašanje: »Zakaj Hitler tako sovraži Žide?« je one- mogočilo uresničitev želje. In Churchill je kasneje napisal: »Hitler je zamudil priliko, da bi ga ozmerjal!« SREDSTVO PROTI MORSKIM PSOM Britanska admiraliteta že dolgo časa išče učinkovito sredstvo proti napadom morskih psov. Zdaj so sporočili, da bodo v kratkem preiz- kusili substanco, ki odvrača morske pse. Snov bo preizkusila posebna ekipa v Črnem morju. Poskus bo — kakor kaže — precej nevaren. Dva potapljača bosta nam- reč pod vodo odprla mehurje, na- polnjene s svinjsko krvjo, od kate- re morski psi, če jo zavohajo, kar pobesnijo v pohlepu po hrani. Ko se bodo zverine približale, bosta po- tapljača odcepila kapsule s kemika- lijami, ki jih morski psi ne prene- sejo. V bližini bo seveda številna posadka s harpunami, pripravljena priskočiti obema potapljačema na pomoč, če bi bilo potrebno. 27. MAREC 1941 — 27. MAREC 1941 27. MAREC 1941 — 27. MAREC 1941 27. MAREC Uničiti Jugoslavijo SIMOVIĆ »Ob zori 27. marca so se valile črede pi- janih Srbov po beograjskih ulicah, na bal- konu britanskega poslaništva pa je smehlja- je opazovala njegova ekselenca, poslanik bri- tanskega kralja, divje prerivanje, ko so neki lipi trosili protineniške letake . . . Komaj dan pozneje ponuja ameriški ministrski predsed- nik Roosevelt pomoč, da bi branil neodvis- nost Jugoslavije, Sovjetska zveza pa sklepa z uporniško vlado nenapadalni pakt. Zdru- žili so sc sovražniki Evrope . . .« Nemci so zaničljivo opisovali takratne beo- grajske dogodke. Nekoliko upravičeno so se norčevali iz kraljevskega dečka Petra II., toda globoko so se zmotili o ljudeh, ki so drli na beograjske ceste z gesli: »Bolje rat, nego pakt!« »Simovič se imenuje general, ki je hotel povesti Jugoslavijo k zmagam«, piše nemški poročevalec. »Zastonj se je hvalil neki arma- dnl general, da bo v dveh dneh stal s četami pred Dunajem. Toda nove' balkanske fronte ni, pač pa so vsi skupaj morali doživeti, da so zgubili poslednja tla na evropskem konti- nentu.« To je bila bridka resnica, toda od- prla se je nepričakovana fronta, ki je niso predvidevali niti Nemci niti Angleži. Hitler je vest o puču v Jugoslaviji sprejel z napadom besnosti. Jugoslavija je prekrižala račune vsem. »Beograd je plačal prvi krvni davek. Hit- ler je izvedel operacijo »Maščevanje«, ki je pod ruševinami in v ognju terjala prvih se- demnajst tisoč žrtev. V štirih letih jih je bilo stokrat več.« (Nadaljevanje sledi) /- ANA LANG IZ CHICAGA: V noveiu časopisu opažam uiuo- go sprememb in nieuiiu, da se časopis vsebinsko izboljšuje z vsako številko. Škoda, da priha- ja tako neredno. Vsekakor je pri nas jjoseben dogodek, če pride CT, ker ga z uu)žein prebirava z velikim veseljetu. Ze 2? let sva zdoHia in v Celju se je medtem veliko spreiueuilo, vendar se še spominjava UHUjgih ulic in cest, čei)ruv so skoraj vse preimeno- vane. Želiva vatu obilo sreče in .uspehov. Še suma bi se rada ogla- sila z nekaj vrsticami v CT iz Chicaga, ker vidim da objavljate pisma bralcev, kar je zanimivo 1) ran je. Mnogo pozdravov iz dalj- ne dežele! Prav lepa hvala za prijazne be- .sede. Če nam boste pisali, nas boste vselej razveselil. KARLO KOPRIVO IZ ŽIGONA PRI JURKLOŠTRU: Tednik mi zelo ugaja. Predla- gam pa vam, da bi objavili Gu- zejeve doživljaje. Šentjurčan je bil, njegovi pripetljaji pa so po- vezani skoraj z vsemi kraji ua področju, kjer izhaja CT. Pre- pričan seru, da bi bralci tednika radi prebirali povest o Guzeju. Hvala za predlog! Skušali vam bomo ustreči! CILKA KLADNIK IZ GORICE PRI SLIVNICI: S povestjo o Guzeju bi uaroč- iiikoni zelo ustregli. Zlata orhi- deja nii ugaja, da jo izrezujem. V CT bi morali več pisati o novi- tali in življenju iz šentjurske okolice, o rojstvih, porokah in vsem. Trudimo se, da vam ustrežemo. Prosimo, pošljite obljubljeno gradivo. MARIJA KOZMUS IZ PANEČ: Vaš list je boljši po vsebini in mi ugajajo zlasti podlistki ter različne novice. Pogrešamo pa, kot je nekdo že omenil, program RTV. Skušajte ga nekam vriniti! Televizijski spored smo že vključili, radijskega pa zaradi pomanjkanja prostora ne more- mo. ZMAGA REMIH IZ IMENEGA PRI PODČETRTKU: Rada prebiram CT, ker najdem tudi ža mlade kaj zanimivega. Večkrat kupujem srečke, pa bi rada, da bi rešitve našli v tedni- ku. Upam, da bi lahko našli ko- tiček za izzide loterije! Prostorna stiska v CT je res- nično velika. RUDOLF PAVŠEK IZ STUTT- GARTA: Vljudno vas prosim, ako je mo- goče, pričnite mi takoj pošiljati vaš tednik. V tujini bo moj pri- Ijljfbljeni spremljevalec. Tovari- ške pozdrave! Ustregli vam bomo in želimo, di bi ga z zadovoljstvom prebi- rali! FRANCI PEŠEC IZ JELOVA- RA: Pol leta že sprejemam CT. za kar sem vam hvaležen. Naj- prisrčneje pozdravljam uredni- štvo in vse bralce CT, posebej pa še moje tovariše v celjskem ša- hovskem klubu, da se uvrste na čini bolj še mesto na republiškem |)rvcnslvii! Udeležujete se ga tudi vi: Obilo sreče in borbenosti! ANGELCA GASPARIC IZ CARNIERESA V FRANCIJI: J^redno sem vesela, da lahko sprejetnam vaš CT. Zlasti mi ugajajo novice iz domačih kra- jev. L(>p |)()zdrav iz Iranci je! OlTilo prijetnega ob branju CT vam in ostalim rojakom. 1,7 Pristave pri Mestinju, smo sprejeli naročilnico za CT, ki jo je nekdo dal na pošto 9. ne da l)i napisal ime naročnika. Na- ročniku bi zelo radi ustregli: pro- simo za naslov!