PoStnlna olafana v ootovlnl LGtO LVII.
V Uublfenl, v torek, dne 30 aorila 1929
Št. 98
St. 2 Din
Naročnina
Dnevna izdaja
za državo SHS
mesečno 23 Din polletno ISO Din celoletno 300 Din
za inozemstvo meiecno 40 Din nedet|ska izdata celote no v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D

VENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov I stolp. petU-vrsla mali oglasi po 1'30 in Z D, vefcll oglasi nad 43 mm vlSlne po Din 2-30. veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po IO Din g Pr veciem □ naroČilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondel)ka In dneva po prazniku
lircanlšivn /e v Kopllarievl ulici Si. (i lll Rokopisi se ne vračalo. nelranklrana platna se ne sprelemalo - Ureanlšlva tele/on št. 20S0. upravnlštva 61. 2328	Informativen lisi za slovenski narod i		, Upravo le vKopliarlevi ul.Si.t> - Čekovni račun: l./uhlfana štev. lO.tiSO In 10.349 ?? Saralevo št. 7363, Zaareto SI. 39.011. Vrana in Dunat št. 24.797
__ - -- .4			
Vzgled velikega vojvode
Črne zastave plapolajo po Jugoslaviji in žalost je legla v srca, ker je umrl zopet eden tistih naših velikanov, ki so izvedli veliko delo osvobojenja in zjedinjenja. Tako grandiozno jč bilo to delo, da si ga pred nekaj leti nismo mogli niti misliti in da ga še danes ne moremo popolnoma doumeti v vseh njegovih velikih posledicah.
Eden od velikih mojstrov tega legendarnega •teta pa je bil pokojni vojvoda Stepa Stepanovič. Skupno s svojimi veliki tovariši Ptitnikom in Mišičem je vodil srbskega vojaka skozi vsa težka vojna leta do zmage in skupno z njimi je dal svojemu narodu njegovo popolno osvoboditev. Vsak od teh treh velikanov je s svojimi deli za večne čase zapisal svoje ime na najlepšo stran naše zgodovine, vsak od teh treh velikih vojskovodij si je za vedno osvojil veliko hvaležnost svojega naroda, ali v srce svojega naroda se jc od teh treh velikanov zapisal pokojni vojvoda Stepanovič najgloblje, ker je ves njegov značaj naravnost zrasel iz naroda.
Pred vsem pa je bil vojvoda Stepanovič skoraj nedosegljiv primer pravega patriota. Nikdar in ob nobeni priliki ni poznal ali celo iskal sebe, temveč vedno je poznal le eno dolžnost, da je ves v službi naroda. Vsak hip pripravljen, da da domovini vse svoje sile, se je po izvršeni dolžnosti povrnil v svoj mirni čačak ter prepustil slavo drugim. Že nadalje pa ostal vodnik svojega naroda in kot predsednik Narodne odbrane skrbel, da ostanejo vedno živi sveti narodni ideali in da dekadenca povojnih duš nc umaže še njih.
Velikanske usluge je storil svojemu narodu, slavne zmage mu je izvojeval, dvignil se z njimi v prve vrste najboljših in najbolj zaslužnih sinov naroda, a kljub temu je ostal skromen, kakor da bi bil človek brez zaslug. Ta njegova lepa skromnost pa ni bila narejena in ni bila nobena poza, temveč je izvirala iz njegove duše in njegove visoke nravstvenesti. Samo človek visoke moralne kvalitete je močnejši kot vsako častihlepje, samo globoko veren človek, smatra tudi svoje najočitnejše zasluge le kot svojo nujno izvršeno dolžnost, ki ne more in ne sme nikdar zahtevati posebne nagrade.
Ta je tem ljudem idealizma nepotrebna, ker zaradi stvari same, ne pa zaradi nagrade delajo in žrtvujejo svoje moči. Edina nagrada je tem ljudem zavest, da so v polni meri storili svojo dolžnost in da so popolnoma uporabili vse talente, ki jih jim je dal Bog. Zato pa odlikuje te može tudi mirnost in uravnoteženost, zato ne poznajo ne mržnje in ne sovraštva, razen do onih ljudi, ki jim je profit vse Proti tem ljudem so neizprosni, tu ne poznajo usmiljenja in le naravno je, da so imeli kmečki oderuhi v Stepanoviču svojega najmočnejšega sovražnika. Pa ne samo kmečki oderuhi, temveč vsi, ki so iz dela drugih kovali rumenjake in ki so mislili, da je bilo veliko delo osvobojenja izvršeno le za razne parazite tega dela. Kar razpasli pa so se po vojni ti paraziti mučeniške krvi osvoboditeljev in dostikrat je že kazalo, ko da je njih popolna zmaga zasigurana. V takih žalostnih dneh, ko je dvigalo parazitstvo vedno bolj svojo glavo, je bil pokojni vojvoda krepak opomin, da so še tu možje, ki morejo vse te parazite tujega junaštva vreči ob tla. S pogumom je ob takih dneh uprl narod svoje oči v velikega vojvoda ter črpal moč proti svojim izkoriščevalcem in klical vojvodo na najvišje mesto. Ali mož, ki je bil vedno pripravljen služiti narodu z vsemi svojimi silami, se edino temu klicu ni odzval, ne iz napačne skromnosti, temveč iz globoke prevdamosti, ker to ni bilo njegovo polje.
Veliki ljudje ustvarjajo veliko dobo in majhni ljudje ubijejo polet tudi največje dobe. Srbski narod si jc svoje velike može ustvaril, ker je skozi stoletja učil svoj narod, da mora biti požrtvovalen, ker je vzgojil svojo mladino v duhu kosovskih junakov. Cela generacija je vzrastla v tem duhu in ta generacija je tudi izvedla stoletni sen ter pripravila in usposobila ves narod za težko osvobodilno borbo. Šc nad povprečje tc velike generacije pa so se dvigali oni velikani, ki so bili na čelu vsega osvobodilnega dela. Bili so to najvišji izraz srbske narodne sile in ponos imena. Med teini velikani pa zavzema poleg kralja Petra, Putnika, Mišica in drugih najodličnejše mesto tudi pok. vojvoda Stepanovič in dvakrat odlično vsled svoje skromnosti.
Takšno generacijo, kakršni so načelovali ti velikani, moramo vzgojiti tudi ini. To jc j naša naloga in to jc naša dolžnost, ki izhaja j iz dela prednikov. In takšno generacijo bomo vzgojili, če bomo dosegli, da bo spomin na velikega vojvodo naši mladini vedno živ |
Veliki vojvoda na mrtvaškem odru
Velike priprave za njegov pogreb - Pogreba se udeleži tudi Nj. Vel kralj Vsa država pod vtisom smrti vojvode -- Sožalja tujih armad - Med 2. in 3.
uro bodo vse trgovine zaprte
Belgrad, 29. aprila. (Tel. »Slov.«) Belgrad in Čačak, kakor vsa država, stojijo pod vtisom smrti vojvode Stepanoviča. Dopoldne so v Čačku prepeljali pokojnikovo truplo v pravoslavno cerkev, kjer ga stražijo štirje šuma-dinski četniki.
O pokojniku so podali tovariši svoje spomine. Vojvoda Peter B o j o v i č je dejal, da je bil pokojni Stepan Stepanovič mož v vsakem pogledu. Kar ie podvzel in začel, je vse dobro premislil in proučil, pa tudi izvršil. Bil je vojak, velik patriot, pa tudi velik človek. Najlepša beseda ne bi mogla v zadostni meri opisati njegovih vrlin.
V Čačak, kakor v Belgrad, prihajajo iz vseh strani izrazi sožalja. Priglašajo se depu-tacije. Na prošnjo društva rezervnih častni-kov in bivših vojakov jc dovolil prosvetni minister tridnevni dopust svojim uradnikom, ki so rezervni častniki in bivši bojevniki, da se udeležijo Stepanovičevega pogreba. Pro-
metni minister je dovolil 50% popust na železnicah tej organizaciji, ako potujejo njih člani v Čačak na pogreb.
Ob pol 8 zjutraj je prispela v čačak de-putacija četniškega združenja šumadinskega. Deputacija šteje 8 članov. Člani so oblečeni v četniške uniforme z orožjem in četniškimi zastavami.
Belgrajska oblast jc namesto venca na • pokojnikovo krsto poklonila 5000 Din za dobre namene društvu vojnih invalidov. Belgrajska trgovska zbornica je poslala sožalje pokojnikovi rodbini, obenem pa je darovala 'vsoto denarja za dobrodelne ustanove v pokojnikov trajen spomin. Jutri bodo po vseh krajih Jugoslavije ustavili delo med 2. in 3., ko bo Stepanovičev pogreb.
Dopoldne so zunanjega ministra obiskali tuji poslaniki na našem dvoru. Angleški poslanik Kenard je izrazil sožalje v imenu svoje vlade, Šeba v imenu češkoslovaške vlade.
Obenem ■' obvestil zunanjega ministra, da bo češkoslovaška armada poslala svoje zastopstvo na pogreb. Češkoslovaško delegacijo bodo tvorili: vojni ataše na našem dvoru Vu-čital, generalštabni polkovnik Dvorak in ka-petan Smazal. Španski poslanik grof Torihos je poslal daljše pismo, v katerem je izrazi! sožalje španske vlade.
Belgrajska trgovska, obrtna in industrijska zbornica jc danes izdala oklic na belgraj-ske trgovce, obrtnike in industrijalce oklic, naj jutri od 2 do 3 med pogrebom zaprejo lokale.
General Hadžič je danes odpotoval v Čačak. Jutri odpotujejo ministri Srskič, Korošec in Uzunovič, ki se bodo udeležili pogreba v imenu vlade. Čujemo, da se bosta udeležila pogreba tudi Nj. Vel. kralj in predsednik vlade general Peter Živkovič.
Iz življenja velikega vojvode
Poslednje ure
Vojvoda Stepa jc umrl točno ob pol desetih zvečer. Smrt jc nastopila nenadoma. Vendar so zdravniki opazili, da se je ob 6 zvečer vojvodovo stanje zelo poslabšalo.
Kljub vsemu je bil vojvoda pri polni zavesti in zavedal se je, da mu žila ne bije pravilno. Vprašal je zdravnika: »Kako je z žilo?« Odgovorili so mu, da dobro.
»Tako, tako,« je odvrnil vojvoda. »Ampak ni v redu, pa ni v redu.«
Zdravniki so mu priporočali, da bi kaj jedel.
»Kaj bi jedel?« je vprašal.
»Malo juhe, čaja ali mleka.«
»Malo pozneje,« jc dejal vojvoda in se obrnil k steni.
Ob 6 zvečer so zdravniki še enkrat pregledali vojvodo in ugotovili, da jc njegovo stanje brezupno. Vsak hip so pričakovali katastrofo.
Vojvoda je ležal na svoje vojaški postelji, negiben, na desni strani. Nič ni govoril, samo pogled mu je bil bister. To stanje jc trajalo do desetih.
Ves čas so bili razen zdravnikov pri vojvodi njegova žena, gospa Lena, njegov posilni in njegov vojak.
V	drugi sobi je bila hči, gospa Milica, vdova po dr. Dragomiroviču, ki je neprestano spraševala po stanju vojvode.
V	trenutku, ko je začel hropeti, sc je vojvoda obrnil, pokazal z roko proti oknu, in vzdihnil:
»Polazite napredl«
To je bil zadnji znak njegovega življenja.
Tri največje zmage volvode
Komaj jo dovršil pokojni vojvoda artilerijsko šolo, že je moral oditi v vojno. Leta 1876. se je kot kadet udeležil srbskotutške vojne, leta 1885. kot komandir čete srbsko-bolgarske in potem kot general vseh težkih vojn, ki jih je vodil srbski narod celih sedem dolgih let za svoje osvobojenje. V vseh teh bojih je bila vojna sreča na strani velikega vojskovodje in cela vrsta zmag je proslavila njegovo ime.
Od vseh velikih zmag pa so bile tri največje in odločilne in v vseh treh se je pokazala vsa veličina Stepanovičevega duha. To so one tri blesteče zmage: pri Ceru, osvojitev Odrina (Drinopolja) in veliki p r oboj na solunski fronti.
zgled, kaj jc dolžnost pravega patriota, da bo sledila vzorom velikega vojvode.
Niti s smrtjo sc ni nciiaio delovanje pok. vojvode za narod, ker njegov visoki primer bo vedno bodril mladino, da ostane zvesta idealom in da bo vedno nesebično v službi naroda.
Bilka na Ceru
Takoj po avstrijski vojni napovedi je moral Stepanovič izvesti mobilizacijo srbske vojske, ker je bil vojvoda Putnik ob izbruhu vojne v Gleichenbergu in se je vrnil v domovino šele sredi avgusta. Nato je bil Stepanovič zc.p'et imenovan za poveljnika svoje zmagovite druge armade in z njo je tudi izvojeval sijajno zmago pri Ceru.
II. armada je š'ela tri divizije iu je nila najmočnejša operativna armada srl>ske voj- | ske. Njena naloga je bila, da v smeri planine Cera in Iveka napade neprijatelja in ogrozi njegov levi bok.
To nalogo je II. armada tudi dobro izvršila, ali v noči na 16. avgust bi se kmalu zgodila težka nesreča. Tedaj je namreč bila zapletena kombinacijska divizija II. armade nepremišljeno v popolnoma nepripravljen napad. Če bi tedaj neprijr.telj bil odločen in odgovoril s protinapadom, bi mogle postati nedo-gledne posledice. Posebna zasluga vojvode Stepanoviča je bila, da je to nevarnost odstranil in popravil položaj diviz.ije. Obenem pa je na ogroženem mestu udaril z združenim napadom kombinirane iu moravske divizije, prebil fronto in nato z napadom v bok in v hrbet odločil bitko pri Japradru. Če bi moravska divizija tedaj neprijatelja ostreje zasledovala, bi bil poraz popolen iu najbržp ne bi prišlo niti do njegove 2. ofenzive.
Prva velika zmaga zaveznikov v svetovni vojni je bila bitka na Ceru in to je izvojeval vojvoda Stepanovič.
Osvojitev Jedrena
Kaj je vse izvršila Stepanovičeva II. armada in kako velik človek je bil pokojni vojvoda, se vidi iz njegovega armaJnega povelja ob priliki demobilizacije II. armade v 1. 1913. Med drugim pravi v tem povelju:
II. armada je danes dovršila svojo nalogo, ki sta jij odredila kralj in domovina. Danes, ko preneha delovati, podajani zgodovini račun njenega dela ...
1.	Takoj v početku vojne 1912 ji jc bilo zapovedano, da osvoji Krivo Palanko in da čez Stracino prodira proti Kratovu, ga osvoji in čaka nadaljnja povelja. V kratkih petih dneh je II. armada to izvršila in prejela venec svoje slave, v katerega je spletla: Carjev Vrh, Krivo Palanko, Krativo, Stralin in Črni vrh ...
2.	Po teh zmagah je dobila povelje, da z bolgarsko vojsko — tedaj zavezniško — oblega Jedren. Z nadčloveškimi napori jc izvršila tudi to, osvojila Jedrene in osvelila smrt srbskega kralja Vukašina na Marici, svoji domovini pa izvojevala neugasljivo slavo srbskega orožja, ki bo večno sijala, kakor solnce.
3.	Ko so pozneje Bolgari postali iz zavez- : nikov smrtni neprijatelji in oskrunjevali gro- j bove naših junakov, padlih za njih svobodo, i je bilo 11. armadi zapovedano, da utrdi in obra. ! nt Pirot, najvažnejšo oviro za bolgarsko pohod skozi nišavsko bojišče. Tudi to nalogo je dovršila II. armada.	1
Kakor se vidi, je izvršna II. armada vse vrste vojnih operacij: v začetku vojne napadalne operacije v poljski bitki, nato obleganje utrjenega tabora, nato zavzetje trdnjave, obrambo utrjenih pozicij in na koncu sijajno obrambo na odprtem polju.
Pri tem pa je razsajala v vojski bolezen, tifus in kolera, treba se je bilo borili z divjimi elementi, silnim mrazom, nepojmljivim snegom in potem deževjem. A vse lo je II. armada i/držala.
Za lo izredno bojno srečo, ki sem jo doživel, se zahvaljujem: najprej Bogu, ki mi je podelil srečo, da zapovedujem tej junaški armadi in ki mi je pomagal, da jo skozi vse te težkoče iu oviro pripeljem do zmage in slave. Nato pa se zahvaljujem junakom tc armade, ki niso omahovali niti tedaj, ko so jim zmrzovale puške v roki, temveč se neustrašeno borili in premagali vse ovire in junaško osvajal' zmage in slavo...
Poslavljajoč se danes od njih, oficirjev ir vojakov, izrekam jim svojo globoko hvaležnost in jim želim, da se vrnejo srečni k svojim rodbinam in da jih najdejo zdrave in srečne, cla \ veselju ž njimi ob toplem ognjišču proslavljc Boga, ki jih je vrnil žive. Našim padlim in umrlim tovarišem pa zakličimo: Slava njimi
Položaj na solunski fronti
Tudi pri proboju solunske fronte je imela II armada najtežjo nalogo Okupljena z jugoslovansko divizijo dobrovoljcev ter ■/. francoskima divizijama je imela izvršiti proboj fronte. Po skrbno pripravljeni ofenzivi se je pričela grandiozna bitka na Dobro-m polju in pt neverjetnem naletu srbsko vojske in dobrovoljcev bila s.:rta bolgarska odporna moč. Kakor klin se je nato zajedla zmagovita vojska v sovražno fronto in z nenavadno naglico prodirala naprej, ne meneč se za nevarnost skrajno izpostavljenih bokov. V kratkem je nato morala bolgarska vojska kapitulirati in vojvoda Stepanovič je nato povel svoje junake dalje na sever in zaohd, osvolx)dil vso Srbijo. Bosno in Črno goro in prevzel poveljstvo druge armijske oblasti v Sarajevent.
Ko pa je bilo njegovo delo končano, jt zaprosil za pokoj, odšel v svoj ljubljeni čačak ter prepustil slavo in uspeh svojega dela drugim.
Junaik je storil svojo dolžnost in zavest storjene dolžnosti je bila zanj edino plačilo.
Odlikovania vojvode
Vojvoda Stepanovič si je zaslužil s svojo hrabrostjo in s svojimi zaslugami ta odlikovanja:
Domača:
Zlato medaljo za hrabrost (1870); srebrno medaljo za hrabrost (1878); red belega orla o. stopnje (1897); medaljo kralja Petra (1903); Karadjordjevo zvezdo 3. stopnje (1904); red belega orla 4. stopnje (1907); red belega orla 3. stopnje (1910); red sv. Save 1. stopnje (1911); ''•nadjordjevo zvezdo 3. stopnjo z meči (1915);
Prvi proces pred drž. sodiščem
Karadjordjevo zvezdo 2. stopnje z meči
mv;
Karadjordjevo zvezdi) 1. stopnje z ineči {1918).
Tuja odlikovanja:
Črnogorske rede: medaljo Obilica (1910);
Ked kneza Danila 1. stopnje (1910).
Kuske rede: Sv. Stanislava 3. stopnje z meči (1878);
Sv. Stanislava 1. stopnje (1012);
Sv. Jurija 4. stopnje (1914).
Grške rede: Sv. Spasitelja 1. stopnje (1918).
Italijanske rede: italijansko krono 1. stopnje (1918).
Angleške rede: Order of the Bath 3. stopnje (1915);
Order of the Bath 2. stopnjo (1918).
Bolgarske rede: za hrabrost 2. stopnje (1913).
Franeoske rede: častno legijo 2. stopnje (1916).
Anekdote o velikem vojvodi
Kakor o vsakem velikem možu, tako je krožilo tudi o pokojnem vojvodi vse polno anekdot, iz njih se jasno vidi značaj velikega vo-jskovodje in te anekdote povedo dostikrat več, ko najobsežnejše biografije. Iz cele vrste anekdot, ki jili objavljajo belgrajski lis.i, par primerov:
Po sijajni zmagi na Ceru je prišel k vojvodi Stepanoviču prof. Mile Pavlovič, da ga naprosi mi podatke iz njegovega življenja. Pavlovič je namreč dobil od tiskovnega oddelka vrhovne komande, da napiše za francoske in angleške liste kratko biografijo vojvode.
Ko pride k vojvodi in mu pove namen svojega prihoda, mu reče ta:
»Prav nič ne boste pisali. Vse, kar se je storilo, so storili oficirji in vojaki naše armade. Oni so največ pripomogli, da je bil nepri-jatelj premagan iu dežela osvobojena. Če že na vsak način hočete pisati za angleške in
francoske liste, potem pišite tok *
Po vojni je bil vojvoda Stepanovič izvoljen za predsednika Narodne odbrane. Prof. Pavlovič je že imel kipa vojvodov Pn nika in Mišica in je hotel ime i še kip vojvode Stepano-viča. Isto pa je hotela tudi Narodna odbrana. Prof. Pavlovič je zato naročil kiparju Breža-ninu, da gre v Cačak in da naprosi vojvodo, da mu dovoli narediti njegov kip.
Brežanin pride v Čačak in pred vojvodovo hišo sreča vojvodo. Naredi se, ko da ga ne pozna, da bi tako sigurneje prišel do cilja. Poadravi ga in vojvoda ga vpraša, kaj da želi.
»Prišel sem iz Belgrada,« odgovori Brežanin. »Poslali so me prijatelji, da grem do g. vojvode in ga naprosim, da mi sedi in da naredim za Narodno odbrano in druga društva njegov kip.«
>Ali poznate vi vojvodo?«
>Nimam časti,« odgovori g. Brežanin.
>Eh, žal mi je,« odgovori vojvoda. »Vojvode ni tu. Šel je, da pogleda svojo grobnico. Sedaj se bavi s tem, dr. dozida svojo večno hišo. Kolikor ga pa jaz poznam, ne bo vam ustregel. Mislim, da ste prišli čisto zaman. Bolje je, da pospravite svoje stvari in se vrnete v Belgrad. Pozdravite Narodno odbrano, društva in prijatelje in recite jim, da si je vojvoda pripravil večno hišo, in to je njegov najboljši spomenik.«
In Brežanin se je vrnil brez uspeha domov. ★
Še pred vojno je bil Stepa komandant divizije v Kragujevcu. Izdal je najstrožjo odredbo, da se sluge pri oficirjih smejo uporabljati samo za posle, kakor jih določa pravilnik službe.
Nekoč je okoli poldne srečal Stepanovič vojaka, ki nosi porcije.
»Vojniče!«
r Izvol ite, gospod polkovniki«
»Pri kom si v službi?«
-Pri majorju Jovanoviču.«
»Kaj nosiš?«
»Kosilo.«
>Kdo ti je zapovedal, da nosiš porcije?« Gospa majorica.«
? Sedi! * H ažurnem J* In vojnik sede.
»Jej!«
Vojak je ves v zadregi. •Tej!« je ponovil Stepa.
In vojak je pojedel vse kosilo. Sedaj pa pojdi domov in povej gospe majorici, da te je srečal komandant divizije
in ti zapovedal, da poješ kosilo.«
★
Bilo je pred splošno ofenzivo. Vojvoda proučuje karto in reče svojemu načelniku štaba:
»Prosim te, vprašaj za položaj pod Kra-vico. Tu je neka vzpetost in tu treba postaviti dva kanona, ki imata streljati neprijatelju v hrbet.
Načelnik štaba gre k telefonu, pokliče komandanta baterije ter mu sporoči povelje vojvode.
»Nemogoče! odgovori komandant.
% V nil* Q i ,, O-M ) 1 I iT/,/'/, 9 r
■ "—»I	-----Q---- -
»Ker je ves prostor pod obstreloni in sovražnik zasipu je ves prostor s šrapnelskim ognjem. Ne eden od nas ne bi odnesel glave.«
Belgrad, 29. apr. (Tel. »Slov.«) Pred drž. sodiščem se jc pr'čel prv1 proces po zakonu o zaščit' države. Na zatožni klopi je Gabrijel Šmid, mesar iz Zagreba, ki je obtožen, da je one 1. dec. 1928 ob priliki, ko je hotela zagrebška policija spravit v zapor tiste, k' so izobesili črno zastavo na zvoniku, streljal na stražnike. S tem je spravil v nevarnost življenje množili drugih. Držuvno pravdništvo zaslona dr. Ucov'č. Zagovornik je Bole, predsednik senata dr. Ogorelica kot predsednik državnega sod'šča.
Obtožba navaja, da je Šmid 1. decembra streljal na organe pol'c'jske eskorte, ki je hotela prevesti v zapor prijete omladince Dar-nadiča, Račarja in Ritiga. Ti mladeniči so bili izobesili črno zastavo na zvoniku. Ko so izobešali zastave, so bili prijeti. Ko so jih hoteli stražniki odvesti na policijo, sc je n« trlici zbrala velika množica ljudi, ki so hoteli pre-
Lerinc m ScMegtov morilec
Novi Sad, 29 aprila. (Tel. »Slov.) Z oziram na vesti belgrajske »Politike«, da je bil aretiran morilec Šlegla, prinaša »Obzor« cd svojega novosadskega poročevalca demanti te vesti, ki da je tendenciozna in neresnična. Glede morilca Lerinca je ugotovljeno, da je intelektualno zaostal mladenič, ki je željan avantur in prizadeva. da bi proslavil svojo neznatno osebo in vzbudil interes široke javnosti za sebe.
Beigrajshe cesti
Belgrad, 29. aprila.
Zunanji minister dr. Voja Marinkovii, ki se mudi za sedaj še v Davosu, se Ax> najbrž vrnil 15. maja v Belgrad.
Ljubljanski župan dr. Dinko Puc je osebno prinesel v Belgrad proračun ljubljanske mestne občine. Finančni minister dr. šverljuga ga jc potrdil.
Odbor društva za zidanje katoliške katedrale v Belgradu je sklenil, da se z gradbenimi deli prične še to leto.
Novi dubrovniški škof dr. Carevič se mudi v Belgradu, da položi prisego. Obiskal je pa-peškega nuncija Pellegrinettija in pravosodnega minislra Srskiča.
Za romanje v Rim je prosvetni minister dovolil, da zados.uje, če odbor, ki pripravlja romanje, predloži seznam vseh učiteljev in profesorjev, ki se nameravajo udeležiti potovanja. S tem že dobijo dopust.
Seja gospodarsko-finaričnega odbora se je danes vršila. Nadaljeval se je isti dnevni red, kakor na zadnji seji.
Zagreb, 29. aprila. (Tel. »Slov.«) Proti šu-niču bi se imela razglasiti razsodba 1. maja. Proglasitev pa se je preložila na 3. maja ob 11. dopoldne. K razglasitvi bo pripuščeno le omejeno število občinstva.
Zagreb, 29. apr. (Tel. »Slov.«) Zagrebški župan je poslal rodbini pokojnega vojvode Ste. panoviča sožalje v imenu zagrebškega mesta.
Ko je 1. 1915 nastopila proti Avstriji tudi Italija in je izbruhnila vojna tudi na Goriškem, je moralo taniošnje prebivalstvo občutiti na svoji zemlji vso nesrečo in vse strahote vojne. Po večini same žene z otroci so bile nenadoma odgnane s svojih domov v zaledje, pustivši vse svoje imetje. Tekom vojne je bilo mnogim uničeno vse. Porušene so bile hiše, prekopana rodovitna zemlja za jarke in ka-verne, uničeno žlahtno sadno drevje in trte v vinogradih, od premičnin pa ni ostalo ničesar. Ko se je končala vojna so se mnogi vrnili na svoja domovja, ki pa so bila vsa razdejana in od mnogih hiš ni ostal kamen na kamnu. Sredstev za zgradbo novega poslopja in ureditev posestva ni bilo. Mnogi so se odločili, da prodajo za mal denar razdejano posestvo, da so bili vsaj za bližnjo bodočnost preskrbljeni s svojimi družinami.
Tem vojnim oškodovancem je ostala edina nada, da se jim bo po vojni povzročena škoda povrnila. V tem upanju je oškodovance potrdila sentžermenska mirovna pogodba, v kateri je določeno, da morajo vse države odško-dovati svoje državljane za vso škodo, nastalo vsled vojne.
Tako Italija, kakor tudi naša država, so dale povzročeno škodo oceniti in obe sta prijavili vojno škodo. Ker se reparacije plačujejo v dolgoletnih obrokih, so si države nabavile za
Vojvoda stopi ledaj srdil sam k telefonu in zaukaže, da morala stati na tem mestu oba kanona.
»Nemogoče!« ponavlja komandant.
»Nima besede «nemogooe»! Vi veste, da je tam gori ena hruška. Ce ne boste ob petih zjutraj na onem mestu oba kanona, tedaj boste vi ob osmih viseli na tej hruški. Ste ra-zumelh«
Ob štirih zjutraj se oglasi telefonski zvonec in komandant baterije raportira:
Gospod vojvoda! Po vašem nalogu sem postavil vso baterijo na odrejeno mesto in čakam na povelje.«
Vojvoda se komaj vidno n&smehne Ln reče:
./Vedel sem. da ste dober kapehui, predlagal vas bom za majorja.«
prečiti, da bi policija arelirance odvedla. Iz gneče so se čuli klici: »Živela svobodna Hrvatska!« Nato so pričeli pokali streli na policijske organe. Ker je bila gneča zelo velika, je bil smrtno zadet Stanko Petrič, ranjeni pa Kcrenič, Čurčec in Zimšek. Vsega je padlo 20 do 30 strelov. Mnogi navajajo, da jc Smid neprestano vpil: Živela svobodna Hrvatska! Hrvatska Hrvatom! ; Nadalje se očita, da je s tem povzročil živlijensko nevarnost za številne navzoče. S tem se jc okrivil zločina po § 431 srbskega kazenskega zakonika.
Obtoženec je med zasliševanjem vse tajil. Priznal je samo, da je rekel »Živela Hrvatska! Hrvatsko naj imajo Hrvati!« Za obtoženca je posebno obtežilno pričala njegova žena, dalje priča Marija Peternelova, ki je potrdila, da je videla, kako je obtožerec štiri do petkrat ustrelil.
izplačilo vojno škode posojila, ki so krita z reparacijami. Obe državi sla po večini že izplačali vojno odškodnino oškodovancem.
Izvzeti so le oni, ki so imeli svoja posestva na Goriškem, a so državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. In zakaj? Zato, ker se Italija brani plačati vojno škodo našim državljanom, češ, da v to ni vezana. Naša država pa se je postavila na stališče, da odškoduje samo prebivalce Srbije in Črne gore, za katere je vojno škodo prijavila in tudi že plačala.
Določilo sentžermenske pogodbe je tako jasno, da ne dopušča nobenega dvoma o tem, ali imajo naši državljani iz Goriškega pravico do vojne odškodnine.
Način, kako se je to vprašanje do sedaj reševalo, je za mnogo vojnih oškodovancev poguben. Štirinajsto leto teče, odkar so utrpeli katastrofalno škodo, deset let je že preteklo, odkar se to vprašanje rešuje, ne da bi se bilo do danes premaknilo z mrtve točke.
Kako je prišlo do tega, da se je rešitev vojne škode odkazala ministrstvu za socijalno politiko piscu ni znano, ali po svoji naravi spada to vprašanje pod ministrstvo za zunanje stvari. Bodisi že kakorkoli, to vprašanje vsled jasnega določila senžermenske pogodbe gotovo ni tako komplicirano, da bi se tekom 10 let ne bilo moglo rešiti tudi za naše državljane, od katerih mnogi stradajo in že leta in leta vidijo edino v rešitvi tega vprašanja svojo odrešitev. Ako je nastal spor med kraljevino Italijo in našo državo, kdo ima vojno škodo plačati, poleni pač ne morejo biti oškodovanci tisti, ki bi mogli razčistiti to vprašanje s tožbami v Haagu. Niti kot posamezniki niti kot celota nimajo oškodovanci tega denarja, da bi mogli plačati stroške za tak proces. Rešitev tega vprašanja je stvar prizadetih vlad.
To vprašanje se za oškodovance in pripadnike naše države konečno mora rešiti in dolžnost vseh merodajnih faktorjev je, da posvetijo temu vprašanju večjo pozornost, kakor doslej. Gre tudi za mnogo družin, za katere je lo vprašanje življenskega pomena.
Po odobren ju netlunnkih konvencij je ministrstvo za socijalno politiko urgiralo pri zunanjem ministrstvu izplačilo vojne škode. Za-iiieva pa gre iu samo za III. cono v Dalmaciji in okrajih Sušak, Logatec, Rakek. O izplačilu vojne škode najteže prizadetim Goričanom pa t še vedno ui govora.
f Župnik Dobnihar - umrl
V ponedeljek 29. aprila je nenadoma umrl č. g. Janez D o b n i k a r, župnik na Jančem. Pogreb bo v čel r tek 2. maja ob 10 dopoldne na Jančem.
Zadmge in agrarna banka
Belgrad, 29. aprila. (Tel. »Slov.«) H. in 12. maja bo imel upravni odbor Glavne zadružne zveze važno konferenco, na kateri se bo razpravljalo o položaju, ki je nastal po uzakonitvi zakona o privilegirani agrarni banki. Obravnavalo se bo vprašanje, kako naj zadruge izrabijo ugodnosti, ki jih ima ta zakon in kako naj se delnice vpisujejo, ali naj jih zadruge vpisujejo, ali naj sc izvrši sindikat.
Ureditev države.
Centralizem iu decentralizem sta problema državne tehnike. Oba sta vprašanje uprave, narodno edinstvo pa je moralno, duševno in etnično vprašanje. Če centralizem ne pomeni utrditev državnega in narodnega edin-stva, zakaj se ne išče nova in boljša pot ter zakaj nasprotnike centralizma nazivajo separatiste? Problem ureditve države ni toliko problem politične in upravne formule, kakor je problem politične in upravne sposobnosti. Ce torej nismo imeli sposobnosti, da izvedemo centralistično ureditev države, ne pomeni to da ne bi bili sposobni, urediti državo na drugi pcdlagi. Kakšna bo ta podlaga? To je stvai študija. Psihologija našega naroda je kolckti-vistična. In kolektivizem odgovarja njegovemu duhu, tako danes kakor v preteklosti. V njem je treba tudi iskati smernice za državno ureditev, ne gledajoč skozi centralistična, federalistična ali avtonomistična očala.
Socialna zakonodaja ne sme biti monopol mestnega prebivalstva, ker je socialna naloga države, da osigura vse državljane brez razlike na spol iu poklic.« Nato govori Marjanovič zelo na kratko še o glavnih smernicah finančne politike, poudarja važnost čim večje zaščite vlagateljev in nato govori o potrebi korektno delujoče uprave.
Glede Narodne odbrane pravi Marjanovič, da mora biti njen cilj ta, da so vedno vse sile in v-a sredstva vsega naroda lakoj razpoložljiva. Pripravljenost naroda mora biti moralna in fizična v največji meri.
Nato govori še na kratko o zunanji politiki. Naglasa potrebo sporazuma z vsemi sosedi ler navnja kot glavno nalogo, da pride po načelu >Bal' an balkanskim narodoml« do zdiužilve vseh balkanskih Slovanov.
Siovemja - ŠČaferska 6:4
ŠAHOVSKA TEKMA V GRADCU.
Slovenski udeleženci šahovske tekme so prispeli v Gradec v soboto ob 8. Profesor Beckel je imel predavanje o razvoju šaha in njegovi bodočnosti sploh. Predavanja se jc udeležilo nad 300 ljudi. Ob 9 sta igrala, menjaje se, Vidmar in Becker simultanko proti 31 nasprotnikom. Izid je bil: 19 dobljenih, 10 remis in 2 izgubljeni igri.
V	nedeljo sc je pričela ob 9 dopoldne pokrajinska tekma na 10 deskah. Poleg tega sta igrala na častni deski prof. dr. Vidmar in prof. dr. Becker. Proti koncu igre je kazalo, da bo igro dobil Vidmar. Vidmar pa je igro končal remis.
Na ostalih desetih šahovnicah je Slovenija zmagala s 6:4. Od naših igralcev so zmagali Pire (proti znamenitemu igralcu Berkho-ferju), Furlani, Stupan, Milan Vidmar ml., Gabrovšck, Remis: Kramar-Schwab. Izgubili so: Ciril Vidmar, Tekavčič, Vogelnik.
Ob 8 zvečer je bil v »Thaliji« slavnostni banket, ki se ga je udeležilo okrog 60 gostov. Deželni glavar dr. Rintelen je imel pozdravni nagovor predvsem za naše jugoslovanske goste. V lepih besedah je poudarjal prijateljske stike med Avstrijo in Jugoslavijo, zlasti med Slovenijo in Štajersko. Za pozdrav se je v imenu naših gostov zahvalil dr. Vidmar.
Nesreče v tovarnah
Split, 29. aprila. (Tel. »Slov.) V Omišlju se je pripetila nesreča, ker je eksplodiral bencin. Delavec Ivan Marušič je z gorečo vžigalico hotel kontrolirati bencin. Z vžigalico se je preveč približal. Bencin se je vnel in eksplodiral. Marušič je težko ranjen. Ko so ga prepeljali v bolnico, je podlegel poškodbam in umrl.
V	omišaljski tovarni se je ponesrečila neka deklica. Stroj ji je odrezal del roke. Tovarniško vodstvo izjavlja, da ga ne zadene nobena krivda nad nesrečo.
Dunajska vremenska napoved. Slabše vreme, deževno.
Vojna škoda goriških oškodovancev
o nacionalnem programu dela
Nekaj dni pred imenovanjem znanega hrvatskega publicista g. Milana Marjanoviča za šefa presbiroja, je objavilo »Vreme-; pod naslovom: »Napredna inteligenca formulira nacionalni program dela« članek, ki ga je napisal g. Marjanovič. Vsled lega dobiva program g. Marjanoviča poseben pomen in tudi svoje važnost. V tem programatičnem članku pravi g. Marjanovič v glavnem to-le:
»Država ni nastala ue z licitacijo, ne a procesi in ne z razširjanjem že prej osvobojenega ozemlja. Nastala je z nacionalno pripravo, vojno borbo in revolucijo, ki so bile sankcionirane s krfsko deklaracijo, 28. oktobrom in 1. decembrom. Deset let je šlo vse nfzaj. Ko je prišel 6. januar, treba razumeti, da se taki koraki podvzemajo zelo redke in da se take redke in plodonosne prilike nudijo generacijam samo enkrat ali nikoli. Če nismo tega razumeli od 1. 1918 do 1929, treba, da razumemo sedaj.
Narodno in plemensko vprašanje.
Srbi, Hrvati iu Slovenci so se vedno čutili Slovane. To vero treba negovati. Moramo najprej za sebe, potem pa za ves svet premagati fatalni dualizem kulture, značaja in tipov civilizacije, od česar smo sedaj tako zelo trpeli. Dokler bosta v nas ta dva sveta, ne bomo nikdar popolnoma eno. Mi Srbi, Hrvati in Slovenci šele postajamo en narod. Srbi morajo opustiti dosedanjo politiko romantizma iu hajdu-štva. Hrvati pa morajo zavreči sedanjo psihologijo sanj, tožb in pritožb z mišljenjem fev davno-juridičnega državnopravnega historiz-ma. Delo in nc vojna! Kultura in ue moč! Sposobnost producirati, a ne pridobivati! Kvaliteta in ne število! Duh iu ne materija! To mora biti ideal današnjega in bodočih rodov.
Smatramo, da je že prišel čas, ko treb? tudi pri nas zavreči inaterijalističr.a naznanja na svet. Človek in družba nista samo meha nizma, temveč organizma, življenje pa ni igra slučaja. Duh nove dobe je nasproten razdiralni osebni in politični borbi. Ta boj je treba regulirati in sorodnost interesov treba uporabi ti v smeri koordinacije.
Kapital treba razvit iz sedanjega stadija surove grabežljivosti v socialno-produkcijski sistem. Delavstvo mora priti do vpliva in udeležbe pri delitvi produkcije. Zasebno lastnino pa treba zaščititi, ker je ona vedno objekt za intenzivno delo.
Vse gospodarske stanove v državi treba or ganizirati na sindikalni podlagi in vsak stan naj v koordinaciji z drugimi brani svoje interese. Taka organizacija se mora razširiti na vse stanove, na ročne delavce in na intelektualce, na kmete in veleposetnike.
Jča
/ /
aj/e novega
Koledar
Torek, 50. aprila. Katarina Sicnska, Marijan. — Jutri: Filip in Jakob.
Jubilej prosvetnega deta
Dr. J. Hohnjcc — 10 let na čelu kat. prosvete na
Štajerskem,
Maribor, 29. aprila 1920.
Danes poteka deset let, odkar je bil prevzel vodstvo kat. prosvetnega dela na Štajerskem narodni poslanec dr. Josip Hohnjec; 30. aprila 1919 je bil izvoljen na občnem zboru SKSZ za Slov. Štajersko za njenega predsednika. Dr. Josip Hohnjec, ki je desetletja stal kot podpredsednik mariborske SKSZ ob strani njenemu dolgoletnemu voditelju dr. A. Korošcu, je prevzel vodstvo štajerske kat. prosvete v trenutku, ko je bilo treba na ruševinah prosvetne organizacije, zrqfiljane v vojnem metežu, pričeti s podrobnim delom zunaj na deželi. Najprej so se organizirali tečaji, na katerih se je zbiral ter izobraževal cvet slovenske katoliške mladine. Leta 1923. zaznamuje prerod; matica kat. izobraževalnega dela na Štajerskem, ki se je preimenovala v Prosvetno zvezo, je bila v par letih podvojenega organizatoričnega snovanja zajela pod svojem okriljem 148 izobraževalnih društev, 11 mla-deniškib in 73 dekliških zvez.
Tvorne sile, ki so pognale iz tega notranjega preroda, pa so se pokazale v naslednjih treh letih. Pod vodstvom dr. J. Hohnjeea so se vršili avgusta meseca 1924 mladinski dnevi v Mariboru, katerih se je udeležilo skupno preko 16.000 slovenskih fantov in deklet. Naslednjega leta so sledili v dneh 7.—9. septembra z velikim uspehom delavski dnevi, 13.—15. avgusta 1926 pa kmetski dnevi. V obdravski prestolici so se ob teh mogočnih zborih slovenske mladine in slovenskih stanov polagali čvrsti in novi temelji slovenske mladinske katoliške izobrazbe ter skupnostnega stanovskega življenja.
In je sledila pod slavljenčevim idejnim vodstvom tretja etapa v razvoju in razmahu mariborske prosvetne katoliške centrale — v poslednjih dveh letih pa se je spopolnila organizacija prosvetnega dela do podrobnosti ter se je izvršila pregrupacija posameznih okolišev v 22 prosvetnih okrajev. Dokazi dela in uspehov so se pokazali na zadnjem občnem zboru Prosvetne zveze dne 30. novembra t. 1., ki se je ob polnošteviini udeležbi delegatov vršil v dvorani Zadružne gospodarske banke.
Deset let stoji narodni boritelj in predvodi-telj dr. J. Hohnjec z izkušeno roko in spretnostjo na čelu kat prosvetne centrale v Mariboru — deset let neumornega dela za duSevni, moralni in verski napredek slovenskega ljudstva. Ob desetletnem jubileju izroči Prosvetna zveza svojemu predsedniku in voditelju dr. J. Ilohnjecu zahvalno jubilejno diplomo, ki vsebuje čestitke k delu in uspehom, združene z željo, da bi še dolgo vrsto let posvečal svoje sposobnosti razmahu kat. prosvetnega dela na Štajerskem. Tem čestitkam se pridružujemo tudi mi ter izrekamo hkrati željo, da bi predsednik dr J Hohnjec še dolgo, dolgo vrsto let stal na čelu mariborske kat. prosvetne centrale.	✓
Kako se zbira opefta za jeseniški „Dom"
Jesenice, 29. aprila.
Nabiralna akcija za novi prosvetni dom Kat. del. društva krasno napreduje. Je pa tudi povsem originalna. Društvo si je nabavilo nabiralne pole. Vsaka stran pole je razdeljena v sto delcev, kar pomeni sto opek po 1 Din. Cela pola predstavlja tedaj 200 kosov opeke. Društveni člani, ki so pole prevzeli, kar tekmujejo, kdo bo imel prej več pol podpisanih. Nikjer nisi varen pred njimi, povsod te iztaknejo. Sediš v konzumu in ravno plačuješ, dobiš vrnjen drobiž, ga hočeš spraviti. V tem hipu je že zraven nabiralec: »To-le bo pa ravno za tri, za pet, ali šest opek.« Konfiscira drobiž ter zapiše tvoje ime preko toliko predelov, kolikor je bilo dinarjev, zabavno je bilo, ko sta si dva prijatelja drug drugemu podpisovala. France, ki tudi sam pobira podpise, je podpisal Tonetu kar 10 opek, Tone je pa Francetu vrnil zopet podpis za 10 opek. Tako je šlo naprej. Ko je bila stran polna, jo je bilo treba oddati neizprosnemu Jankotu. Seveda sta morala oba »izmenjevalca« seči v lastne žepe. Pravita, da ne bosta več posnemala tistega gostilničarja in njegove žene, ki sta drug drugemu »firkelce« plačevala, nazadnje pa ni bilo ne denarja, ne vina.
Najagilnejši med vsemi nabiralci je gotovo Tancarjev Lojze, občinski dacar mesta Jesenice. V enem tednu je imel sedem pol podpisanih. Ko bi ga vsak nabiralec posnemal, bi bilo opeke kmalu dovolj, četudi jo bo v resnici potreba okoli 80 vagonov. Sploh ugajajo pole z napisom »Graditelji kat. del. prosv. doma« in podpisujejo jih vsi Jeseničani prav radi.
Kakor smo že v nedeljskem »Slovencu« na kratko omenili, sc je tudi veliki ameriški dobrotnih gospod Anton Grdina iz Clevelanda spomnil na nas in uvidel resnično potrebo društvenega doma tik ob državni meji, ki naj bo v čast in ponos najmlajšemu mestu Jugoslavije, Jesenicam. Daroval je za novi doni lepo število zelenih in drugobarvnih ameriških spildkov«, ki bodo znatno pripomogli do uresničenja velikega načrta. Bog mu stotero poplačaj!
Za otroke, zaostale v razvoju, slabih kosti, za odrasle. ki «o slabotni,
mesto ribjega olja je prava slaščica, Jemlje << ■ slastjo tudi poleti.
General Milan Nedič
Vest o odhodu generala Milan Nediča na novo velevažno mesto pomočnika armijskega generala v Skoplju nas je sicer vzradostila, a obenem navdala z žalostjo. V gospodu generalu izgubimo iskrenega prijatelja, ki se je s posebno ljubeznijo zanimal za naše kraje in njih prospeh.
Posebno velika je bila njegova skrb za Škofjo Loko in okolico. Zanimal se za bodočo železnico oo škofje Loke, za nove ceste, njegove velike zasluge za dokončno rešitev garnizije bodo ostale Loča-nom nepozabne.
General Nedič je bil poleg tega velik ljubitelj naših gora. Poznal je vsak vrh, vsako pot in stezo, posebno v škofjeloških hribih; še pred kratkim je krepko podpiral stremljenje planincev za gradbo Tavčarjeve koče pod Blegašeni.
S svojim domačim in ljudomilim vedenjem si je pridobil ljubezen celega prebivalstva povsod, kjer je imel stike z ljudstvom. Ločanom so posebno v spominu lanske vojaške vaje, kjer je držal vzoren red in ni bilo zato niti najmanjših pritožb, škoda pa, kjerkoli je je bilo, se je takoj plačala.
Priljubljenemu gospodu generalu in vzornemu vojaku želimo iz hvaležnega srca tudi v nadalj-ni prevažni službi mnogo uspeha, zdravja in sreče z željo Na svidenje!
Gledal sem žogobrc
Ljubljana, 29. aprila.
Najprej radi naslova, da nc bo nesporazumi jenja. »Žogobrc« pri nas še ni oficielno priznan izraz za tisto, čemur pravijo oficielno nogomet. Ampak gre za logiko, prosim. Jc res, da je treba pri brcanju žoge metati noge na vse strani, ampak končno so vse kretnje nog usmerjene le na žogo in formulirane tako, da vedno pomenijo brco; če brca zgreši žogo. pogodi pa koleno nasprotnika. Jaz sem odločno za »žogobrc«, četudi nisem član nobenega nogometnega kluba.
V nedeljo popoldne je bila na ograjenem prostoru pred šišenskim kolodvorom velika reč. Časonisi so poročali, da je bilo zbranih okoli "S500 glav mešanega občinstva Sodim, da je bilo 'jOOO glnv. Računati je namreč treba tudi tiste, ki so uživali razgled no snortnem prostoru s skladovnic losa na dvorišču pivovarne »Union« in z drugih vzvišenih mest tostran plank.
škoda, da policija ni dovolila plezati tudi na kostanje ob Gosposvetski cesti.
»Tam je blagajna, kjer se dobe vstonnice. Je še dovolj prostora notri Kaj bi se obešali na ograjo!« je dopovedoval radovednežem neki reditelj.
»Ja, ko je pa večji užitek, gledati zastonj!« se je odrezal nekdo.
Na igrišču jc bilo v akciji rezervnih moštev obeh klubov. Belo-črni in zeleno-črni. Oblečeni so bili namreč tako, drugače pa vsi belo-kožci. S hvalevredno spretnostjo so tekali za žogo in mora biti to jako koristno, kajti imeli so vsi. no. večinoma vsi, nevarno razvite mišice na nogah. Pomislil sem: »Kaj bi bilo z menoj, če bi mc kdo zamenjal z žogo?«
»Urrrrršič! Zdela uš pa lohka gol zabou!« je zatulil že prileten prijatelj nogobrcnega športa, ki je stal blizu mene. Ker so bile navzoče tudi dame, da so plaho oprijele rok svojih spremljevalcev in se boječe ozirale v tisto smer. kjer je omenjeni gospod dajal duška svojemu razpoloženju.
»Bravoooo, Erman! Ta je pa kampeljc! Krasno strelja!« je ugotavljal drugi.
»Ilirijan« in »Primorec« sta stregla žogo, ki je letela po zraku, z glavama. Oba bi jo bila rada prestregla, zato nista pazila na glavi, ampak na žogo. Utrjene lobanje morajo imeti ti ljudje, zakaj karambol je bil silen. Pa sta si fanta še v roko segla, kot da sta drug drugemu napravila uslugo.
Enemu izmed belo-črnih se jc nonudila lepa prilika, da hi bil z energično brco pognal žogo v mrežo. Ni slabo brcnil, ampak ne žoge, marveč nasprotnika pod koleno, da se je kar zvalil pc tleh in si umazal hlače. To se lahko vsakemu primeri. Občinstvo pa je bilo drugačnega mnenja. Oni gospod se jc ves tresel od razburjenja, nežni del gledalcev se je nervozno grizel v ustnico in krčevito mečkal robčke, torbice ali rokave svojih bližnjih, kar so pač imeli diobni prstki trenutno v posesti. Preteča bomba ne bi tako učinkovala.
»Pa je šel gol po gobe. Lahko bi ga imeli iu krasen gol bi bil. Večna škoda! Take prilike ne bo nikoli več. Saj pravim, mene manjka zraven.«
»Saj to še ni prava tekma. Pozneje bo šlo bolj zares!« je miril nekdo.
»Vseeno! Takle «golaž» bi bil zlata vreden. Ne pazijo nič, to je. Lahkomiselni so, zato prezre ugodno priliko.«
Kratek, odrezan žvižg. Prvi igralci odhajajo, na pozorišče prihajajo drugi.
»Živiooo Primorje. živioooo!« Zares, naj jim bo »živio«, kaj(i krepki, zdravi, živahni mladeniči so in žogo so prinesli s seboj Kakor mačka z mišjo so se nekaj časa igrali z njo in sami sebi »zabijali gole«.
»Živiooooo Ilirija!« To so bili zeleno-črni. Z glušečim aplavzom in gromkimi živio-klici jih jc pozdravilo občinstvo. S tekmovalci je prikorakal na igrišče tudi žogobrcni sodnik g. Miesz z Dunaja. G. Miesz je s piščalko v ustali skrajno pozorno sledil igri. Vsak hip sc je oglasila njegova piščalka. Tudi tekati zna, ampak ne tako urno kot drugi, nego bolj mirno in dostojanstveno.
»Ga lomijo, nc poznajo discipline, zato jih krepko drži na vajetih,« se jc čulo iz občinstva. Nekateri so bili nemirni, ker so si želeli ogorčenja in kravnlov.
»Za vsako malenkost prekinja igro. Tako nc pridemo nikamor. Naši sodniki niso tako natančni,« so govorili.
L>Rokaaaa! Fiu. fiiiiuuu! škandal! Preklicana navada, da 7. roko odbija žogo. To ni športna maniru!« Ampak strokovnjaki so mi potem pravili, da je bila tekma vzorna. Oni /r vedo. —n.
Na begu ustreljena
Dva hrvatska komunista ustreljena na avstrijski moji.
Maribor, 29. aprila.
»Sloveaiski liste, je poročal o najdbi dveh ustreljenih moških na avstrijski meji, ob mejišču župnij Sv. Duh, Sv. Jurij in Sv. Križ.
V četrtek dopoldne sla se zglasila pri obmejnem komisariatu dva orožnika iz Zagreba, ki sta zahtevala spremstvo do Sv. Jurija in Sv. Duha. Komisariat jima je dodelil spremljevalca. Orožnika sta vodila dva uklenjena človeka. Orožnika sta hotela oba aretiranca konfrontirati z nekim Ledi-nekom. Orožnika sta kažipota kmalu odslovila ter se z aretirancema napotila v petek proti meji. Blizu meje pa sta zvedela, da so Ledineka aretirali že poprej finančni pazniki.
Oba orožnika sta se napotila do Sv. Duha na Ostrem vrhu blizu Luč. Oba aretiranca sta pokazalo neko mesto tik ob meji, kjer sta izkopala iz skrivališča dve veliki vreči komunističnih spisov. Proti večeru sta ju hotela orožnika odvesti nazaj v Maribor, toda oba sta izjavila, cla vesta še za neko skrivališče komunističnih propagandnih tiskovin. Orožnika sta ju odvedla v označeno smer tik ob meji. Vsi štirje so se napotili vedno globlje v gozd. Ko so prišli tile meje, sta hotela oba komunista kljub temu, da sta bila uklenjena, pobegniti. Iztrgala sta se in pobegnila. Na klice orožnikov se nista hotela ustaviti, temveč sta tekla kar naprej. Orožnika sta ustrelila za njima. Po strelu orožnika nista vedela, ali sta zadela ali ne, ker kljub iskanju nista mogla najti trupel. Orožnika sta se vrnila v Maribor in tam sporočila beg obeh komunistov. V soboto so naši finančni stražniki našli ob meji trupli obeh komunistov. Na lice mesta so prišli tudi avstrijski orožniki, kajti meja teče ravno preko mesta, kjer so našli trupli.
Maribor, 29. aprila 1929.
Vaš dopisnik je danes zvedel k tej zadevi še te le podrobnosli V petek popoldne sta prispela orožnika z obema uklenjencema na mejo. Najpreje se je po izpovedbi nekaterih okoličanov, izvršila hišna preiskava pri posestniku Š., čigar domačija so nahaja 50 metrov od avstrijske moje. V resnici so našli pri njeni velike množino komunističnih letakov.
Nato pa je vodila pot oba orožnika po strmem pobočju (00°) proti jarku, kjer teče potoček. Proti 0 zvečer je nato počilo nekaj strelov, šele naslednjega dne, v soboto, proti poldnevu je našel neki avstrijski posestnik iz Lučan mrtvi trupli, nakar je brž odhitel na orožniško postajo v Lučanah ter tam prijavil najdbo Ko so prišli avstrijski orožniki na lice mesta so bili finančni stražniki že tam.
Kaj pravi komisija?
Na podlagi rezultata preiskave ter izpovedi domačega župana svetokriškega ter tamkajšnjega ! nad učitelja je mogla komisija ugotoviti identiteto usmrčencev namreč bivšega komunističnega poslanca G j u r o D j a k o v i č a iz Slavonskega bro-da in M i k u 1 o H e c i m o v i č a , zasebnega nameščenca iz Zagreba.
Ugotovilo se je tudi, da sta oba ležala ob najdbi preko potočka, ki žubori po označenem obmejnem jarku. Onstran meje, približno 2 metra na Avstrijskem, na ozemlju občine Schlossberg so našli mlako krvi, iz česar se da sklepati, da sta umrla onstran naše meje, da pa so ju obmejni avstrijski organi spravili tostran meje, da bi se na ta način ognili vsem pogrebnini in drugim sitnostim.
Pri obdukciji se je nadalje ugotovilo, da je eden od obeh podlegel radi zunanje, drugi pa radi notranje krvavitve. Pogreb obeh se jc vršil danes, v ponedeljek dopoldne pri Sv. Duhu na Ostrem i vrhu. O tem sta se obvestili pokojnikovi rodbini j v Brodu, oziroma v Zagrebu.
Z ozirom na razne govorice, ki so se tekom | včerajšnjega dne širile v Mariboru, češ, da so oba naš i še uklenjena, kar bi seveda nasprotovalo tozadevnim izpovedbam obeh orožnikov, se je uradno ter po sodnih izvedencih ugotovilo, da so te govorice brez vsake podlage. Iz močno oddrgnjenega zapestja na levi, oziroma desni roki obeh usmrčencev, sta sodna izvedenca mogla ugotoviti, da je v tem oziru sklepati na verodostojnost obeh orožnikov, da sta namreč oba uklenjena holela ubežati, kar dokazujejo tudi sledovi na zapeslju rok olieh usmrčencev. To se jc zgodilo v trenotku, ko sta potegnila roke iz spon. — Glede izpovedi obeh orožnikov sc bo vršilo postopanje pri vojnem sodišču.
Tukajšnja policija je danes dopoldne iu popoldne zasliševala
aretiranega Ledineka.
Ledinek priznava, da je vodil od avgusta sem razne sumljive elemente po sumljivih [»tih, po skrivnih, prepo edanih potih preko državne meje. Te sumljive elemente, ki so prihajali i7 Maribora, je sprejemal v Kamilici in jih vodil preko Sv Križa in Sv. Duha ter obmejnega jarka na avstrijsko stran. V obratni smeri pa je vodil razne od onstran mejne črte ter jih spremljal do Kamilice. Pri tem jc Ledinek prav dobro zaslužil. Kakor sam pravi, je prejel vsakokrat po 15 do 30 šilingov. Radi tega je dobil pri tukajšnjem okrajnem glavarstvu šest mesecev zapora, na podlagi čl. 180 začasnega carinskega zakona iz leta 1922. Razen tega sc bc sodil Ledinek na podlagi določb zakona o zaščiti države in pride pred državno sodišče v Belgradu.
Zakaj pridemo do neurejene sfollce?
Ko pride hrana v želodec, se takoj izločijo velike množine želodčnih sokov. Ako se teli sokov izloči preveč, postane hrana kisla masa v ferinentaciji, ki ostane nekaj ur v želodcu in povzroča velike bolečine. Ako vzamete malo praška Ma^no v malo vode, ko začutite bolečine, prenehajo bolečine in krči, ker prašek Mfltfllfl odstran ju preobilno kislino, zaustavl ja fcrmentucijo, ilblažuje in zdravi vneto membrano želodca in tako takoj in brez bolečin uredi prebavo in redno stolico. Dobiva se v vseh leksrnah in drogerijah. 1 zavojček s točnim navodilom Din 4r—'
Tndi nalhngsi kadilci
bodo imeli bele, zdrave zobe in stalno sveža usta, ako vporabljajo vsak dan
Odis pasto.
Vso škodo, ki jo čez dan napravi na N aših zobeh nikotin, Vam zvečer odstrani
Odis Pasta.
V zvezi z odkritjem pravcate zaloge komunističnih brošur, o čemur smo poročali že v nedeljski številki med mariborskimi vestmi, so se aretirale danes ob meji še štiri osebe, katerih zasliševanje sc je danes vršilo. Vendar sc rezultat dosedanjih poizvedb drži v strogi tajnosti, ker so najdene brošure v pretežni večini bolgarskega izvora. Radi tega se spravlja vsa ta akcija komunističnih elementov, ki se povečini rekrutirajo iz Hrvatske, v zvezo s Paveličevo akcijo. Polagoma sc odpira temna koprena, ki je bila v prvem trenutku legla na ves dogodek.
Nov uspeh Slov. Plan. društva
V Kamniški Bistrici je postavljen nov planinski dom. Tamošnja stara turistovska hiša se je nadomestila z novo ponosno planinsko zgradbo, ki je sedaj že ludi popolnoma opremljena. Minulo nedeljo so je vršil pregled na prevzem nove stavbe, ki so se ga udeležili poleg večjega odposlanstva osrednjega odbora SPI) in Kamniške podružnice in poleg graditeljev tudi odposlanci Kamniške meščanske korporacije, ki je lastnica cele širne Kamniške Bistrice, ter zastopnik župana v Kamniku in številna družba prijateljev Kamniške Bistrice. Nova stavba, kakor tudi njena oprema je napravila kar najboljši vtis in zato se je sklenilo, da se novi planinski dom takoj izroči prometu in prihodnjo nedeljo dne 5. maja priredi slavnostna otvoritev.
Novi dom ima poleg prostorne kuhinje, velikega krasno izdelanega salona z verando in prostorov za oskrbnico in osobje 12 zelo ličnih sob za goste, ki imajo po eno, dve in štiri postelje; ima štiri moderno urejena stranišča in velike klelne piostore. Blizu glavne stavbe je zgrajeno posebno poslopje za verando in za skupna ležišča. Tukaj je tudi posebna kuhinja za turiste, ki bodo pozno prihajali in zgodaj odhajali. Tako bo glavna postojanka mirno zavetišče in Kamniška Bistrica postane pravo planinsko letovišče.
„Lov na lisico"
L j u b 1 j a n a , 29. aprila.
Ali ste že čuli, da je kdo lovil in preganjal lisico po cesti? Morda. Ampak, da bi jo lovil 7, motornim kolesom, lo se pač jako redko primeri. V nedeljo se je jirimerilo, da so jo lovili in je bila lisica tudi na motorju. Motokolesarski klub »Ilirija« v Ljubljani je priredil ta lov, ki se ga je udeležilo 18 motokolesarjev. Ni šlo za pravo, resnično lisico, ampak za avtomobil, ki naj bi predstavljal lisico, ki jo lovci zasledujejo. Ob poldveh pojioldne je lisica:: odbrzela iz ljubljanske Zvezde proti Medvodam. Točno uro pozneje so ji sledili lovci':. Prvo -vizitke, je »lisica pustila zasledovalcem na mostu čez Soro v obliki rdeče pobarvanega žaganja. Nato je bežala čez Pirniče, Vikerče, Smlednik, Vodice, Skaručno in Gameljne.. V Spodnjih Gameljnah Je pustila zadnje sledove, krenila nazaj proti Ska-ručni in se skrila v bližnjem gozdu. »Lisičji« avtomobil je spretno maskiran s smrečjem, tako, da ga je bilo težko opaziti v skrivališču. Baš so se gospodje iz »lisičjega trupa;: udobno utaborili. da bi si pripravili »piknik , ko jih je zasačil prvi zasledovalec, g. Fritz, in sicer jedva dobro uro potem, ko se je odpravil na lov. Kmalu sin sledila 5e dva »lovca:, nakar so se napotili s »plenom: proti »Urbančku na Jezici, kjer je čakal prvega, ki izsledi lisico", lep pokal za nagrado.
Te vrste lisičjega lova v Sloveniji še ni bilo in je nudila prireditev udeležencem mnogo užitka ne samo pri »Urbančku , ampak tudi med lovom.. Zadevo je spretno aranžiral in vodil načelnik športne komisije g. Pavle Stelč. Med iskanjem lisičjih sledov se ni pripetila nobena nezgoda in tudi pozneje nc, ko so peljali »pokal« v Ljubljano. »Auto-lisica-, jc bila last g. Rud. Zaloknrja, a v njenem »trupu« so sedeli gg. Zupan. Pipenbacher in Debelak. Meseca septembra bodo priredili zopet tak lov, a v večjem obsegu.
Nadležni kašelj
odpravi se najhitreje s Kresival-om
To že neštetokrat pre-iskušeno sredstvo o-\ mehča brzo in gotovo ^ vsako zasluzenje. Pazite na originalni zavoj jBa^ek".
Ostale vesti
it Nj. Vel. kralju Aleksandru. Vaše Veličanstvo je izkazalo l)ubljanski univerzi najvišje odlikovanje, ko je dovolilo, da se sme nazivati z Visokim imenom Vašega Veličanstva. Društvo Pravnik, pod čigar praporom so slovenski pravniki v pretekli dobi čvrsto pripravljali pot univerzi v Ljubljani, se za ta čin visoke naklonjenosti Njegovemu Veličanstvu iskreno zahvaljuje in ga zagotavlja resnične udanosti. — Predsednik dr. Danilo Ma-jaron.
ic t Župnik Janez Dobnikar na iančah, je včeraj ob 4 popoldne nenadoma preminul. Obvestilo glede pogreba sledi jutri. — Pokojni gospod je bil rojen 31. decembra 1858, v mašnika je bil posvečen 19. julija 1884.
-k Z občnega zbora »Županske zveze« v Ljubljani. Včeraj se je vršil lepo obiskan občni zbor Županske zveze«, na katerem je bil za načelnika izvoljen g. župan Ferdo Novak, ker dosedanji načelnik g. župan Res-man ni hotel več pristati na izvolitev. — Po soglasnem in navdušenem sklepu je bila poslana na Najvišje mesto nastopna brzojavka: Na občnem zboru Županske zveze« za ljubljansko oblast v Ljubljani 29. aprila zbrani župani in zastopniki občin izrekajo Vašemu Veličanstvu v imenu občin te oblasti najvda-nejšo zahvalo za Najvišjo odliko žarišču naše kulture slovenski univerzi s tem, da ste blagovolili dovoliti, da sme nositi Visoko ime Vašega Veličanstva. To visoko odlikovanje bo zapisano z zlatimi črkami v analih slovenskih občin. Bog živi Vaše Veličanstvo I V največji udanosti — Za »Župansko zvezo« tačasni načelnik: Ferdo Novak.
it Ob priliki poljskega narodnega praznika dne 3. maja ne bo posloval urad generalnega konzulata v Zagrebu. Gospod generalni konzul bo sprejemal tega dne častitke prijateljev poljske države od 11 do 13 v Hau-likovi ulici 8/II.
ic Navadna dopisnica zadostuje, da se udeležiš žrebanja za »Slovenčeve« nagrade, ki se bo vršilo letos 2. junija in ki bo razdelilo nagrade v vrednosti nad 32.000 Din. Po tej dopisnici sporoči, katero izmed šestih določenih javnih ustanov naj -Slovenec« obdaruje. Novi naročniki si pravico do žrebanja pridobe s tem, da naroče naš dnevnik vsaj za tri mesece
ic Vse cenjene naročnike prosimo, naj.plačujejo naročnino za naš dnevnik le po *-Sloven-čevili« položnicah, ki imajo številko 10.650. V zadnjem času se dogajajo pomote zlasti zato, ker se nekateri naročniki poslužujejo položnic »Slovenskega lista«, ko hočejo poslati naročnino za »Slovenca«. Vsak časopis ima svojo posebno številko položnice. Na to prosimo nekoliko bolj paziti, da ne pride Ho zmede.
Polovične vožnje
od dne 3. do 7. maja se lahko udeležite tudi Vi, če kupite vozovnico z mokrim žigom do Lesc in se tam udeležite v nedeljo, 5. maja tabora Krekovih družin. Ob enem pa lahko poromate na Brezje in Bled. Izkaznice dobite na prireditvenem prostoru.
it Kolik« ljudi se jih je ieselilo v februarju? Izseljenski komisariat v Zagrebu poroča, da se je
meseca februarja t. 1. izselilo iz naše države čez morje 1145 oseb, t. j. 574 manj, kot v februarju leta 1928. Skupno število izseljencev od januarja do februarja letošnjega leta, ki znaša 2179 oseb, je za 732 oseb manjše, kot število izseljencev v istem razdobju lanskega leta. Iz Hrvatskega m Slavonije se je izselilo 314 oseb, iz Vojvodine 310, iz Dalmacije 300, iz Slovenije 9(1, iz Bosne in Hercegovine 66, iz Srbije 47, iz Črne gore 12. V Argentino jih je slo 562, v Združene države 212, v Kanado 186, v Uruguay 74, v Brazilijo 51. Februarju se je vrnilo v domovino vsega 272 izseljencev,
it Srbska javna delavka umrla. V noči od sobote na nedeljo je umrla v Belgradu v 76 letu starosti znana srbska prosvetna in kulturna delavka Milka V u 1 ov i č k a , kj je v razvoju srbske pro-svete in kulturnega napredka zadnjih desetletij pomeni a važno osebnost.
ic Uboj na cesti. Ko »e je dne 27. t. m., v soboto zvečer vračal s tedenskega dela Ivan I n-g 1 i č iz občine Klanec pri Komendi, je mimogrede stopil b krojaču na Križu po naročeno novo obleko. Ko se je približno okrog 11 ponoči vračal domov skozi vas Križ, je bil na cesti s koloni napaden in je dobil par smrtnih udarcev po glavi. Po preteku 13 ur je umrl. Ves čas je bil v popolni nezavesti. Na cesti ga je našel kriški fant, ki je poklical še druge. Ko so ga spoznali, so napregli voz ter ga prepeljali na njegov dom. Zločinca so zaprli.
ic Samouinor mlade neznane ženske. Dne 25.
aprila okrog 9.30 je prišla ua pokopališče v Šte-panjo vas neka okrog 20 let stara mladenka. Hodila je od groba do groba in jokala. Kmalu nato je odšla s pokopališča proti Fužinam. Tam zavila proti Lmbljanici ter na bregu odložila površni plašč, pas in čevlje, a nato hipoma skočila v kalne valove narasle reke, katera je neusmiljeno pogoltnila — nesrečnico. Navedena je srednje velike postave, precej dobro razvita, bolj bledega podolgastega obraza, kostanjevih las, oblečena je bila v siv površni plašč, ki je na uc'-anji strani z ovratnikom vred obrobljen s črnim ,lotom. Čez plašč je bila prepasana z 2 cm širokim rdečim pasom, obuta je bila v nizke že ponošene in na prstih zakrpane čevlje na zadrgo. Kljub takojšniemu in napornemu iskanju jo še do danes niso mogli najti. Zato je tudi še skrivnost, kdo je bila uesrečnica in zakaj je šla v vodo.
ic Vreme. 29. aprila ob 8. zj. Ljubljana barom. 757. topi. min. 6, maks 18, megla. Maribor barom. 755.3. topi. min. 8, maks. 16. Oblačno Zagreb barom. 756.5. topi. min. 12, maks. 17, oblačno. Belgrad barom. 756.2, topi. min. 11, maks. 18, oblačno, dežja 1 mm. Sarajevo barom 756.6, topi. min. 10, maks. 17, oblačno, dežja 9 mm. Skoplje barom. 756, topi. min. 12, maks. 19, oblačno, dežja 1 mm. Split barom. 756.5, lopi. min. 14, inaks. 16, oblačno, dežia 11 mm. — Povsod mirno.
ic Pred razjasnitvijo Šleglovega umora. Bel-grajski listi poročajo, da je morilec šoferja Mijato-viča iz Novega Sada, Imre Lorinc priznal, da je bil zapleten tudi v doslej nepojasnjeni umor ravnatelja Jugoštampe, Tonija šlegla. Lorjnc je navedel kot glavnega Šleglovega morilca nekega mladega Dalmatiiica, ki je že prijet. Ako je Lorincova izjava resnična, bo Sleglov umor v najkrajšem času pojasnjen
ic Učiteljskim abjturijentkam! V Kamniku potrebujemo na dekl osn šoli do konca tega šol. leta nadomeščajočo učiteljico.
ic Pregelj, Izbrani spisi III. zv Odisej iz Komende. Cena broš. knjigi Din 45. elegantno vezani v celo platno Din 60. Komur se je zdel, ko je čital Jerneja Bogovca, jezikovni slog iu način Pregljevega pripovedovanj! pretežek in neumljiv pač ne bo mogel tega trditi tudi o tretjem zvezku, ki obsega lepo povest Petra Pavla Glavarja pod novim naslovom -Odisej iz Komende«. 0 tej Pregljevi povesti piše odličen kritik v svoji iceni. »Mirno moremo zapisati, da je med mnogimi odličnimi spisi romantično vsebino, ki se z njimi hvala Bogu ponaša slovensko slovstvo, »Odisej iz Komende« najlepši in najsočnejši sad tega sadovnjaka. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
ic Danes je izšel vozni red izdaje Coliij. Dobi se ga pri prtljažni blagajni ua glavnem kolodvoru. Cena Din 30.
fc
* ČASTITI DUHOVŠČINI se priporoča šamisete, pralni in kaviukasti ovratniki. Na željo se pošlje tudi po pošti. Jožica Ašič, Ljubljana, Poljanska cesta 35.
ic Za osveženje krvi pijte skozi nekaj dni vsak dan zjutraj čašo naravne »Franz-Josef«-grenčice! Po mnogih zdravnikih predpisana »Franz-Josef«-voda urejuje delovanje črev, krepi želodec, zboljšuje kri, pomirja živce in povzroči tako splošno dober po-čutek in jasno glavo Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Albus ročno milo se dobiva v vseh v stro ko spadajočih trgovinah.
PlebKa pena dale
mchho ftoZo.
Albus ročno milo je toaletno milo visoke vrednosti. Mehka pena prodira v najfinejše celice in jih očisti dnevnega prahu in znoja. Ne draži in ne škoduje koži, nasprotno jo naredi mehko in gladko.
Izdatnost Albus mila je napravi koristno in ne drago. Gospodinja, ki je pozna, je ceni zaradi njegove vedno enakomerne vrline.
Albus ročno milo
Izdeluje: Albus tovarna mila, Novi Sad.
*	STARCI IN STARKE, Vam je Alga najbolj potrebna, kajti ako zvečer malo masirate roke in noge, se boste čutili prerojene. Alga Vam da veselje do življenja in svetost. V vseli lekarnah in drogerijah 1 steklenica 16 Din.
*	NAJNOVEJŠE DAMSKE OBLEKE IN BLUZE priporoča tvrdka Agn. 2argic, Ljubljana, Sv. Petra cesta šl. 11.
-X- KUPIM 100 vagonov lepili cepanih BUKOVIH DRV. Ponudbe na S. Tičar, Maribor. Jez-darska ulica 10.
*	OVRATNIKE IN CHEM1SETTE ZA DUHOVNIKE v vseh velikostih razpošilja JAKOB LAH, MARIBOR, glavni trg 2.
Ljubljana
Nočna služba lekarn.
Nočno službo vršita: Sušnik ua Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti.
O Opozarjamo na današnjo proslavo 500-letnice mučeniške smrti sv. Device Orleanske,
ki jo bo priredila Slovenska Orliška zveza ob 8 zvečer v beli dvorani hotela »Union«, da se pokloni svoji zaščitnici. Spored te proslave bo: 1. Grieg: Otmica. Akademski trio. 2. — Pesem Devici Orleanski. (Iz Vigredi.) 3. Grieg: Ženitovanje Akademski trio. 4. Dr. p. Roman Tominec: Govor in predavanje s skioptičnimi slikami o sv. Ivani d'Arc, 5. Grieg: Solvejgina pesem. Akademski trio. — Vstopnice k tej proslavi po 5, 3 in 2 Din se dobe danes ves dan v pisarni Slovenske Orliške zvez v Ljudskem domu, I. nadstropje. — Vse zavedno katoliško ženstvo naj se pokloni sveti junakinji!
O Po 55 letnem službovanju je legla k počitku. Malone osemdesetletna starka je zaspala v Gospodu Meta M a r j e š i č. Pravi gorenjski cvet utrgan iz pobočja gorenjskih planin, je stopila 24 letna Metka v službo pri družini Grilc in 55 let dolgo zvesto in vztrajno služila v tej družini. Tri poredne Bonačeve Franceljn.e je pestovala, učila in svarila lepo:
Sv. devica Orleanska
(K današnji orliški proslavi v Beli dvorani »Uniona« ob 8 zvečer.)
Kot legenda iz davnih dni se glasi povest Svete Ivane, device Orleanske. In vendar ni legenda v navadnem pomenu besede, ampak zgodovinsko izpričana resnica. Sv. Ivana je zagledala luč sveta 1. 1410 v skromni vasici Dom-remy na meji med Burgundijo in Lorensko. Kot hčerka preprostih kmetilkih staršev, je pasla čredo svojega očeta in doraščala ob svo-jib ovčicah v lepo, krepko'dekletce. Njena domovina, Francija, je bila tedaj ob robu propada. Angleži so hoteli spraviti Francijo pod svoje žezlo. V prvi polovici 15. stoletja je bila Francija le po imenu še samostojna država. Severozahodni del s Parizom vred je. bil že angleški in Angleži so oblegali zadnjo veliko francosko postojanko, Orleans ob Loiri. Francoski kraljevič Karel VII. je križem rok gledal propast lastne domovine. In ob tej veliki odločilni uri je nastopila, kot nekdaj .Tu-dita v Izraelu, skromna pastirica Ivana kot rešiteljica domovine in naroda.
Sledeč, volji božji, ki ji je bila razodeta v raznih videnjih, je osemnajstletna Ivana prišla ua kraljevi dvor, da dobi tudi od posvetne oblasti potrdilo za svoje poslanstvo v vodstvu francoske vojske. Pridobila si je kraljevo zaupanje. Dali so ji napraviti popolno vojaško obleko čisto bele barve in kralj ji je izročil poveljstvo nad armado. A preden se je armada podala v boj, je Ivanka ukazala, da se morajo odstraniti iz bojne čete vsi sumljivi vo-
jaki, vsi pa da morajo prejeti sv. zakramente. Tako pripravljena, je njena vojska osvobodila Orleans v začetku maja 1429 — torej točno pred 500 leti. — Čakalo pa jo je še drugo uic manj važno delo: da pripelje kraljeviča Karla v Reims, kjer naj bo kronan in maziljen za zakonitega francoskega kralja. Tudi to delo je sijajno izvršila; v juliju istega leta je bil kralj kronan. Ivanka je prisostvovala slovesnim obredom v cerkvi; stala je ob kraljevi slrani blizu oltarja v vojaški opremi, z belo zastavo v rokah. Zvezda njene slave je stala na višku. A blesk je ui omamil; takoj po cerkveni slovesnosti je zaprosila kralja, da se sine vrniti iz vojnega trušča v tiho domačo vas, češ, da je njena naloga dovršena. A kralj ,ji ni ugodil; morala se je vnovič postaviti na čelo vojske, da osvobodi še ostale dele francoske dežele. Ivanka se je vdala. Toda nastopil je preobrat v njenem življenju; Bog jo je postavil na novo pot, na pot ponižanja in trpljenja.
Neodločni kralj ni znal izrabiti ugodnega položaja v prid francoskim zmagam; Angleži so si zopet opomogli. Ivanka je še zmagovala in osvobodila nekaj trdnjav, a do popolnega uspeha ni prišlo. Ko je nekoč udarila iz mesta Compiegne, so jo angleški zavezniki ujeli in izročili Angležem za vsoto 10.000 liver. — Tu se prične za Ivanko prava mučeniška pot. Celo leto so imeli Angleži zaprto v mestu Ronenu; neznosne muke je morala prestati v ječi. Sodnijska obravnava pa jo je obsodila kot čarovnico na smrt na grmadi. Junaško je zagovarjala svoje božje poslanstvo, sirova sila pa je poteptala njeno resnično izpoved in iz-vrSila svojo krivično obsodbo.
30. maja 1431 so postavili na mestnem trgu v Ronenu grmado za rešiteljico Francije. Tisočera množica je valovila na trgu, ko so pripeljali Ivano iz ječe, kjer se je še tisto jutro s spovedjo in svetim obhajilom pripravila za svojo zadnjo veliko pot. Še enkrat je slovesno izpovedala svojo nedolžnost. Velik je bil trenutek, ko se je Ivana pokazala na grmadi, stiskaje preprost lesen križ na srce. Plamen se je vzpel po nji in jo lizal višje in višje. Vsa zavita v plamen, je zaklicala še trikrat ime Jezus; kmalu nato pa se je sesulo njeno telo v pepel. V divjem sovraštvu so Angleži zgrebli njen pepel in ga usuli v reko Seine, hoteč zbrisati na ta način za vedno spomin nanjo.
Deset let po njeni smrti je Karel VIL povzdignil njeno rodbino v plemiški stan. Nekaj let za tem je dal tudi papež Kalist III. še enkrat preiskati sodnijsko obravnavo, na kar je cerkveno sodišče izjavilo, da je bila obsodba nezakonita in krivična. Tako so se polagoma razpršile sence, ki so za nekaj let omra-čile Ivanino podobo, iznova je vzšla zvezda njene slave in sedaj nam sveti še vse žarneje kot prejšnjim stoletjem, saj Ivana D' Are ni več samo francoska narodna junakinja, ampak je svetnica katoliške cerkve po sveni svetu.
ti fiA fM

dvornega svetnika, tovarnarja in kurata. Vsi trije so ji hvaležni in zlasti poslednji ji poklanja na grob spominčico 100 Din za najbolj zapuščenega vojnega slepca in obljublja, da se je bo spominjal pri sveti daritvi Ti pa naša zvesta Meta položi Majniški Kraljici eno šmarnico v našem imenu pred Marijin prestol in uživaj sad svojih vztrajnih molitev in neumornega dela. Na svidenje!
O Ogled šentpetrske župne cerkve in Co-dellijeve grajske kapelice priredi Umetnostno-zgodovinsko društvo danes ob 3 popoldne. Pojasnjeval bo msgr Viktor Stcska Povabljeni so vsi člani in prijatelji Umetnoslno-zgodovinske-gu društvu.
0 Geografsko društvo na univerzi opozarja na današnje predavanje dr Škerlja: »Razširjenje in cepljenje človeškega rodu.« Predavanje se vrši v predavalnici št. 77 (I. nad.) in prične ob IS. uri.
© Smarnice pri Sv. Petru bodo vsak dan v majniku ob 7. zvečer.
© Poiar na Rožniku. Naš Rožnik bo menda lepega dne ves pogorel. Komaj je malo ozelenel in so šetalci navalili nanj, je na njem že trikrat gorelo. V nedeljo (»opoldne je požar nastal v gozdni parceli g. Kneza na meji med področjem mestne občine in Viča. Požar so pravočasno pogasili Ča-dovi delavci, tako, da je škoda le malenkostna. Ogenj so seveda zanetili brezobzirni šetalci s svojimi ogorki. Zaslužili bi jili pet in dvajset po podplatih.
© Samouinor ravnatelja kina j-Matiee«. V nedeljo okrog pol polnoči se je v svojem stanovanju v Rožni dolini c. X. štev. 2, ustrelil v sence s pištolo ravnatelj kina Mutice Kristijan Kacafura. Ka-cafra se je smrtno zadel in so mu takoj izstopili iz rane možgani. Klican je bil rešilni avto, ker pa je bil Kacafura že v agoniji, ga reševalci niso odpeljali v bolnišnico, temveč so na prošnjo sorodnikov poklicali zdravnika dr. Kanca Kacafura je po polurnem umiranju izdihnil. Kaj je vzrok tega strašnega dejanja, ni znano Kakor znano, je Kacafura kol družabnik neke propadle tvrdke v Ljubljani izgubil vse svoje premoženje, kar ga je zadnje čase zelo potrlo.
© V Belgijo gredo. Včeraj dopoldne je oblegalo Zidarjevo potovalno pisarno na Dunajski cesti 65 Bosancev in Dalmatincev, kj so se odpravljali na pot v Belgijo. Ta skupina delavcev ne gre v tujino za delom po posredovanju borze dela, ampak po direktnem dogovoru z neko železno tovarno v Nerpeltu, provincija Linburg v Be giji.
© Električna cestna železnica v Ljubljani na L maj letošnjega leta ne obratuje do 18 ure zvečer, ker imajo uslužbenci, glasom ko'ektivne pogodbe ta čas prosto. Po 18 uri obratuje normalno.
© Mestna zastavljalnica opozarja sbanke-za-mudnike, katerih predmeti (septembrska zlatnina, srebmina itd.) pridejo 2. maja na dražbo, da bo izjemoma poslovala še istega dne od 8—10 ure. ker sreda kot uradni dan odpade.
0 FILZ KLOBUKE, domske in moške, kn-milno (isti in lika tovarna JOS. KEICH. Izvršitev « 24 urah.
O URE za birmo. F. Čuden. Vrešernovu L
Maribor
□	Mestni župan dr. Jtivan je o priliki smrti vojvode Stepann Stepanovičn odposlal včeraj sošalno brzojavko vojnemu ministru, centralnemu odboru Narodne odbrane ter upravi mestu čučak.
□	Na pogreb vojvode Stepanovičn se je odpeljal včeraj kot delegat tukajšnje Na rodne odbrane njen glavni tajnik g. Anton Skala.
□	Nova tvornica žarnic se postavi na prostoru nekdanje tvornice Volta. Z obratom se prične v najkrajšem času.
□	Slovesna blagoslovitev treh zvonov pri Sv. Juriju ob Pesnici se je pretvorila v veličust-nD cerkveno in narodno slovesnost ob naši severni moji. Slovesne blagoslovitve se je udeležila ogromna množica ljudstvu; tudi veliko število avstrijskih Slovencev je bilo navzočih. Mariborske goste s stolnim kanonikom dr M Vra-berjetn na čelu je v prisrčni dobrodošlici pozdravil župni upravitelj Trstenjnk. Cerkveni obred posvetitve je izvršil stolni kunonik dr. Vraber, ki je ob tej priliki imel tudi vzvišeno propoved. Nove zvonove, ki so delo tvrdke Blihl. je ocenil zelo dobro prejšnji šentjurski župnik Fr. Spindler.
□	Himen. Poročila sta se v nedeljo v tukajšnji frančiškanski cerkvi poštni poduradnik \inko Kenc in Jeriču Baumunova, posestnica iz Sv. Lovrenca na Dravskem polju.
□	Mednarodna tekma motornih koles se vrši 12. maja ua tezeuskem dirkališču. Tekme
se udeleži tudi veliko število avstrijskih m nemških športnikov. Pričetek tekme oh 14.
□	Izginil brez sledu. I? letni Sluvko Ura-njek, mehanični vajenec, jc že prejšnji teden izginil od domn in se ni več vrnil k staršem. Fant je visoke postave, suhega obraza in pla-Tih las.
□	Do krvi so se stepli v noči na ponedeljek na Meljski cesti. Pri tem jo je po nesrečnem naključju skupil 35 letni hlapec Anton D., ki je dobil težje poškodbe na sencih in levem očesu. Ranjencu so nudili prvo pomoč pri tukajšnji rešilni postaji ter mu rane izprali in obvezali.
□	Radi osininkarjev so zdrknile cene dalmatinskemu vinu na 12 Din. Mariborski gostilničarji niso našli dovolj drobiža, da bi svojim gostom osminkariem mogli ustreči. Pu so morali za dinar doli. Živeli osminkarji!
□	Zastonj bo delil sladoled jutri med 11 in 12 dopoldne na Glavnem trgu znani starosta mariborskih sladoledarjev J. Hrast. Za prvi maj in pa radi propagande.	...
□	Zadruga mesarjev in preknjevaleev za Maribor in okolico si je na svojem nedeljskem občnem zboru izvolilu za svojega načelnika delavnega in splošno priljubljenega g. Romana Brezočnika, ki načeluje zadrugi že več let / ▼nemo in uspehom; za podnačelnika po je bil na novo izvoljen g. Martin Filipič.
□	Cel vlak poljskih Židov jc potoval v noči na ponedeljek preko Maribora proti Ljubljani in Trstu. Poln je jo \ Palestino, kjer se nameravajo stalno naseliti. Kakor znano, so poljski in ruski Židje edini židovski tip, ki ima ko-lonizatorične sposobnosti.
□	Težka nesreča pri delu. V selniškem kn-jnenolomu jc prišlo včeraj dopoldne do težke nesreče, ki jc doletela dva delavca in sicer 29 letnega Petra Kašmana ter 27 letnega Dru-gotina Heriča. Pri delu sta po nesrečnem nu-klučju naletela na podstavljeno mino, ki je eksplodirala; Kašmanu jc pretrgala črevesje, Jleriču pa se je razlilo desno oko. Oba pone-siečenca so odpreinili v tukajšnjo bolnico. Kakor izvemo, je nesreča nastala radi tega. ker delavca nista vedela zu podstavljeno mino v kamenolomu.
□	Šmarnična pobožnost prične z današnjim rinem v tukajšnji stolnici. Majniška pridiga se vrši ob 19. Verniki se k pobožnosti prav prisrčno vabijo.
□	Smrtna kosa. Umrla sta: Icrezija lal-n.an, zasebnica, stara 92 let. Pogreb bo jutri ob pol 17 iz Tattenbachove 2 na mestno pokopališče v Pobrežju. — Franc Mohar, strojevodju drž. železnic v pokoju. Pogreb bo jutri ob pol Ji> iz splošne bolnice na pohreško pokopališče.
□	Radvanjsko strelišče sc je otvorilo na slovesen način preteklo nedeljo. Ostrostrelci mariborski so krenili po 9 dopoldne z vojaško godbo na čelu na strelišče, kjer je imel polkovnik Stanojlovič, poveljnik 45 pp. otvoritveni govor; sledil je propagandni govor inž. Kužiča, nakar so ostrostrelci zopet planili v sezono.
□	Z ameriške turneje se je ravnokar vrnila gospa Pavla Lov.šetova ter nastopi prvič po svoji vrnitvi v domovino na velikem pevskem koncertu --Maribora« z nekaterimi solo-spevi. Kakor znano, se vrši omenjeni koncert v petek 3. maja v veliki dvorani sUniona« s pričet-kom ob 20.
□	Prvega svetovnega kongresa za knjizm-
ško in bibliofilsko vedo, ki sc bo vršil od 15. d'i 50. juni ja v Rimu ter v Benetkah, sc bo udeležil na jjosebno pohabilo ravnatelj tukajšnje Studijske knjižnice g. Davorin Žnnkovič.
□	Materinski dan priredi jutri ob 20 tukajšnji Podmladek Rdečega križa. Sodelujejo posamezne mariborsko šole. Slavnostni govor bo imel prof. dr. Jeraj. Vstopnine ni, sprejemi jo se lc prostovoljni prispevki.
□	Mariborski ribolovci so imeli v soboto zvečer pri Gumbrinu izredno zanimivo zborovanje. Po otvoritvenih besedah predsednika g. prof. Cotiča je iinel izredno informativno ter poučno predavanje društveni častni predsednik dr. Kraus. Prav posebno pozornost mariborskih ribolovcev so zbudili njegovi strokovnjaški podatki o migraciji raznih rib, ki prihajajo preko Fcle v smeri proti Mariboru. Gotovo bo zanimalo tudi širšo mariborsko javnost, da pripo-tuje na podlagi točnih ugotovitev mariborskih ribolovcev preko Fale letno 600.000 do t milijon rožnih rib. Pozimi se vrši ta »migracija« bolj v skromnem obsegu. Omenjenega zborovanja so se udeležili mariborski ribolovci v zelo lepem številu; sprejeli so dr. Kraussova izvajanja s tc, Iim aplavzom.
□	Obrtna zadruga izvoščkov, voznikov in imetnikov avtotaks v Mariboru naznanja, da je veliki župan mariborske oblasti z odlokom z dne 10. aprila O. št. 194-25-28 odobril spremembo pravil, katera stopijo v veljavo namesto dosedanjih z odlokom 51. 7. 1926 potrjenih pravil. Glasom te spremembe ostanejo vse osebe, katere v mariborski oblasti, izven Medjimurja, izvršujejo prosti ali koncesijonirani obrt izvo-ščekov, voznikov, prevažanja oseb ali tovorov z avtomobili, člani gornje zadruge, katera sc odslej imenuje »Zadruga prevozniških obrtov zu mariborsko oblast v Mariboru«. V kolikor so bile te osebe doslej včlanjene v drugih zadružnih organizacijah, se vabijo slednje imenovani z,.drugi nemudoma prijaviti vse podatke za izpolnitev potrebnih članskih in pripadniških imenikov.
nukup ie prijaviti županstvn v 14 dneh. Prijava avtomobila ali vozila mora obsegati: a) ime in opravilo lastnikovo (firme), b) njegov stanovanjski naslov (naslov sedeža firme), c) kraj gara-žiranja, č) od kdaj je prijavitelj lastnik vozila, di pri osebnih avtomobilih irne firme, ki je izdelala vozilo. — Kdor zumudi v predpisanem roku prijaviti vozilo, temu predpiše županstvo zu tretjino višjo davščino, kakor pa bi jo bilo sicer na podlagi pravočasne prijave plačati.
Dopisi
gospodarstvo
Trbovlje
Spored I. cerkvenega koncerta, ki se vrši v deljo 5. inaia ob pol 4 uri popoldne v župni cerkvi v Trbovljah. Sodeluje mladinski zbor, 20 članski orkester in orgije. Na orgije spremlja g. dr. Anton Dolinar, pri orkestru sodelujejo najboljši godbeniki iz Trbovelj, Hrastnika in Zidanega mosta, dirigenta g. Mibad Rožanc in Anton Radanovič. Spored; 1. Dr. G. Krek: Slavnostna predigra »Moja duša poveličuje Gospoda«; 2. G. F. Matiidel: "Largo« (orgije in godbeni orkester); 3. a) W. A. Mozart: r>Ave verum« (tenor-solo, gosli in orgije), poje Br. Dinnajer; b) Dr. A. Dolinar: »Ave Marija« (tenor-solo, gosli in orgije), poje Br. Dirmajer; 4. St. Premrl: »Marija, dobrotno nam ohrani dom in rod« (mladinski zbor, orkesler in orgije); 5. P. H. Satt-ner: »Evharistični troti" (mladinski zbor in orgije);
8.	A. Becker; op. 20: »Adagio« (gosli in orgije);
9.	P. H. Sattner: »Marija, kako si lepa« (mladinski zbor, orkester in orgije); 10. Mihael Rožanc: »Mag-nificat« (sopran-solo, orkester in orgije); V. Vodo-pivec: »Himna Kristusu Kralju« (mladinski zbor, orkester in org'je). Ker vlada veliko zanimanje za koncert, si preskrbite pravočasno vstopnice. Pred-prodaja od 28. aprila naprej v obeh konzumih. Vstopnina 15, 10 in 4 Din.
Žužemberk
Jurjev semenj je bil bolj slab. Živine se je sioer prignalo zelo veliko, a cena ie poskočila, zato se kupčija kar ni moe;la razviti. Tudi razne krame so Irgovci napeljali toliko, da so bile stojnice druga drugi napoti, a prodali so vsi skupaj malo. ko pa kmet nima denarja.
Ogenj smo zagledali na večer pred Jurjevim v naši soseščini. Pogorela je do tal domačija Martina Brlana v Malih Rebrcah št. 1, občina Zagradec. Domačija je bila prazna, ker se je iastnik z vso družino že pred letom preselil na Cvibet pri Žužemberku. Zato razven praznili poslopij ni nič drugega zgorelo, kar je še sreča v nesreči. Tudi to je dobro, da je stala domačija precej na samem in da je bilo vreme deževno in mirno, vsled česar ni bilo nevarnosti za sosede. Brlan je bil k sreči primerno zavarovan. Sumi se, da je zažgala zlobna roka.
ŠMARTNO PRT LITIJI
Občinski odbor je na seji dne 28. t. m. sklenil. da se pošlje brzojavni pozdrav in zahvala Nj. Vel. kralju Aleksandru, ker je tako izredno odlikoval našo univerzo in s tem cel slovenski narod.
Novo mesto
Kakor f.e poročano, bo imelo Prosvetno društvo v torek, dne 30. aprila t. I. ob 8 zvečer v Rokodelskem domu skioptično predavanje o podzemskem svetu. Predava g. ing. Zobec. — S tem predavanjem se letošnja sezona zaključi in upamo, da se ga cenj. občinstvo v obilnem številu udeleži.
•Societe des phosphates tuuisiens et des eagrair. et des produiis chimiques . — Kapital le družbe znaša 81.750.000 frankov (054.000 delnic po frankov) in čisti dobiček za 1928 22.4 milj. frankov in dividenda za 1928 20 frankov. Družba je nastala iz fuzije med »Phosphates Tunisiens' in /Societe des Engrais Azotčs »'t Compuses .
I (premeni be v trg. rrgi-trn. Vpisi: Leopold Mulcj. trgovina z lesom. Itled; Janko Klim, trgovina z mešanim blagom v Farni vasi (preselitev iz Slovenjgradca); A. Florjančič, zdravilne snovi. Ljubljana; J. Hrehovič, manufaktura na debelo v Ljubljani; Marija Gor, avtomobili, Maribor; Franc K*. Oblak, radio in tehn. predmeti, Maribor; Ivan Hcrgant, tvornica olja iu poko-ta v Medvodah; Štefan Mekiš, izvoz živine. Nos kova. Izbris: F. Lehan, agentura. Ljubljana (obratovanje prestalo).
Likvidacija: • Varčenkredit , sjilošni in hranilni zavod v Mariboru, r. z. z o. z. bo na izrednem občnem zboru H), maja sklepala o likvidaciji.
Občni zbori: Arbor, d. d. v Ljubljani (Kred.
zavod) 10. maja ob 11; Franc novi, d. d., Šoštanj, 5. maja.
Borza
DENAR
\Voaehnagg in
29. aprila 19»
Dr. Frau Windischer:
Slovenska trgovina
(lz predsedniškega poročila na občnem zboru •Merkurja-.)
V naši trgovini v Sloveniji se je položaj poslednja leta bistveno izpremenll. V zadnjih štiridesetih letih se je v naših krajih precej hitro vršilo prodiranje in vstopanje naših ljudi v trgovino. Gospodarsko-politično in narodno-politično gledano ,je zadovoljiv in bodreč pojav, dn je rasUo število slovenskih trgovcev jm> naših krajih že pod starim režimom in da so na mesto prej nacionalno tujega življa ali pa poleg tega stopali naši ljudje. Ta preporod v naši trgovini je i»o končani vojni posebno hitro napredoval tudi v mestih in takih središčih kupčijskega življenja, ki so se prej žilavo in trdovratno držali in branili. Poleg gospodarskih momentov je brezdvomno učinkovalo tudi dejstvo, ki je bilo v starih razmerah mogočnega vpjiva. Nacionalno tuji živetj je iiguhil svoje zavetnike iu zaščitnike, pa je poleg tega dejstva, ki je Vflžho v praktičnem življenju, v mnogih primerih učinkovala tudi miselnost tujega plemeni«, ponos, trma, strah, plahost in negotovost, posebno prve čase po prevratu. V našem srednjem stanu igra trgovina imenitno vlogo. Ob času naše pro-buje in našega narodnega vstajenja so bili mladi trgovci jako živ, delaven, aktiven element in jim gre v zadnji hdveh desetletjih prejšnjega stoletja velika zasluga in hvala za delo na polju narodno prohude po društvih, shodih, taborili, v družabnem življenju, ko je bilo med Slovenci se jako malo ljudi, ki so sc nosili po gosposko in so škrica v mladi narodni družbi še radi gledali po strani, j Sposoben, stremeč, marljiv mlad trgovec, sotrud-| nik, pomočnik, kontorski nameščenec je imel vse ; izglede, da v najlepših letih pride do gospodarske ! samostojnosti. V razmeroma mladih letih so po-I stajali trgovci, pa so imeli moralne in gmotne ; podpore. V takih časih in v takih prilikah jc na-I ravno, da socialne razliko in ostrine niso prihajale do izraza v tako trdi obliki kakor dandanes, ko je število trgovinskih obratov v Sloveniji veliko ter je znašalo v letih 1925 12.410, 1926 12.739, 1927 12.948, 1928 12.920: nastanjevanje in postajanje trgovin pa je napredovalo že tudi v odmaknjene kraje in samotna sela tako, da je danes malo večjih selišf. kjer ne bi našli že kupčevalca po poklicu.
Brez)K>selnosti je v obilju, pa smo v trgovini pomanjkanje služb in mest prav bridko občutili zadnje leto in nam je bilo v naSi strokovni posre-dovnlnici težko pri srcu. ko so se pač množili oglasi za službe, ni pa bilo protipostavk prostih služb in mest. Posredovalnica trgovskega društva »Merkur je svoje dni lepo in uspešno delovala, zadnja leta pa so razmere vedno bolj nevšečne,
ker prijave o prostih službah in mestih le redko Zagreb. Amsterdam 2287 bl„ Berlin 1343.12 dohaiajo. Trgovskega naraščaja i kar se t.ce pro- do lg^]2 Budimpeštn 990.55 - 993.55, Curih dajalcev i kar se tiče kontorskeca in pisarniškega ; Kj94.40_105j7.40, Dunaj 798.23 801.23, Newyork mesta, je v preobdju, pa so prav umestna pnza- , 5^5.70-5« 90. Pariz 221.41-223.41. Praga 168.10 do devnnja. da se omeji sprejemanje vajencev in 109.90 Trst 297 20_'>99 '>0
vajenk ki po kratki dobi mnofe brezupne vrste	Belgrad. Berlin 1345.63-1348.63, Budimpe-
tistih, ki so brez službe. Naglasih je v tej zvez. ; Ma 990.55_993.55 Bruselj 791.91-794.91, Curih tudi z vsem poudarkom, da moramo vso skrbnost j mo -ti dni -»-» I .._ J— nc ik cc M«..
Današnji devizni promet je bil prav znata*, /.lasti v devizi l^ondon. V tečajih je omeniti znatno popustitev Londona in Berlina, kar jc v zvezi z mednarodno oslabitvijo marke. Zaradi neuspeh« zadnje konference v Parizu in velikih oddaj zlata v nemški Narodni banki v svrho zaščite valute je danes marka popustila v Ljubljani na 134K, v Zagrebu na (sr. lečaj) 1844.62, v Curihu od 123.30 rw 123.05, v Londonu je notirat danes 20.47 (20.505). v Ne\vyorku pa 23.69 (23.70).
Devizni tetaji na ljubljanski borzi
1'9. aprila 1929.
	povpraš	pon.	srednji j	sr. V6 IV.
Amsterdam	_	mi.—	_ 1	_
Berlin		1 '49.50	J /48. -	—
Bruseli	—	790.41	It	
Budimpešta	—	992.0?	—	—
Curih	1094.40	Ii.97.4i!	1(95.911	K95.9C
Duna	7v8.a	801.23	799.73	
London	275.77	276.57	276.17	276.27
N'ewvork	—	56.80	—	—
Paril	—	222.41	—	—
Praga	108.10	168.90	168.50	168.50
Trst	297.25		m:*	—
Šport
SK Jadran. Vsi igralci odri. člani, ki se žele verificirati za SK Jadran, se pozivajo danes na sestanek v Narodni kavarni ob 20. S seboj na] pri-neso tudi slike. — Načelnik.
798.23—801.23, London 275.75—276.55, Newyork 56.70—56.90, Pariz 221.41—223.41, Praga 168.10—
168.90, Trst 297.30—299.30. , . r % i „\»-	Curih. Belgrad 9.125, Berlin 123.05, Budiui-
je skrajni cas da začno naše so e posvečati vse .	90.535 Bukarest 3.0725. Dunaj 72.985, Lon-
večjo POMrnostjičenjuijujihJenkov. V tem po- ^ 052025, Madrid 75.05, Nevyork 519.30. Pariz.
posvečati čim temeljitejši izobrazbi mladine. V praktičnem življenju čujemo le prere*to tožbe o nezadostni izobrazbi mladih ljudi. Zdi se mi. da
NEDELJSKI DOMAČI ŠPORTNI DOGODKI.
Nedeljsko srečanje starih rivalov Ilirije in Primorja je pokazalo, dn naš šport ni v krizi, če
se obeta lepa tekma pod dobrim vodstvom. Želeti ( ^	. d	,dnim delom in
,e samo, da bi tudi mednarodne tekm« pnv.bje g	'bnoJtjo ustvarjamo eksistenco. Kaj
gledu razmere niso dobre. Pri nas je pri mladini vse premalo resnega znanja nemškega in laškega jezika, ce'o srbohrvatski jezik je zanemarjen. Tn kmalu bo umetnost, dobiti za pisnrno moči z vsaj skromnim znanjem nemščine in lnščine. V tem pogledu se vse premalo zavedamo, kakšne opust-ne grehe dela učna uprava na naši mladini. Mi nismo niti Feaki niti ne živimo na otoku blaženih,
Celje
na igrišče tako rekordno število gledalcev. Sodnik g. Miesz, ki je to tekmo vodil, je izpolnil svojo nalogo izborno. Energično sojenje je v kali zatrlo vsak poizkus ostrejše igre, zato ie tudi žel burno odobravanje občinstva.
Pimorjedlirija 4:1 (1:0).
Po poteku igre je zmaga popolnoma zaslužena, čeprav malo previsoko izražena. Napadu Ilirije se je zelo poznalo pomanjkanje strelca in to je tudi odločilno vplivalo na rezultat. Moštvo Primorja po včerajšnji tekmi sodeč predstavlja tehnično posebno pa taktično dobro izglajeno moštvo. V polju ie Ilirija podala lepo igro kratkih pasov, odpovedala je pa pred golom. Predtekma rezerv je končala z 5:1 (2:1) za Primorje, v tekmi juniorjev so zmagali mladi Ilirijani z 1:0.
Maribor. Maribor:Celje 4:3 (3:2). Druga semi-finalna tekma je prinesla pičlo zmago favoritu, ki je podal zelo slabo igro. V boju za prvenstvo Slovenije bo moral podati daleko boljšo igro. Celjani so zaigrali z izrednim elanom. — Železničar: Svoboda 9:0 (3:0). Zadnja pomladanska prvenstvena tekma. Tenis-turnir Rapid:Maribor je prinesel zmago z 7:2 Rapidu.
Zagreb. Concordia:Gradjanski 3:2 (0:1), Hašk:Croatia 4:0, Derby:Sparta 0:0, Železničar: Viktorija 3:1. Concordiji se je v spomladnem prvenstvenem tekmovanju posrečilo premagati oba vodeča kluba.
Split. Hajduk:Hajduk (Sarajevo) 5:2. HAZENA.
Maribor:Ptuj 20:4.
Ptaj. Z srečanjem družin Maribora in Ptuia se je otvorila sezona tudi v hazenskem športu. Družina državnega prvaka ni predvedla pričakovane igre.	1 INOZEMSKI ŠPORT.
Dunaj. Glavni dogodek je bilo srečanje Ra-pida:Admire, ki je končala z 3:0 za Rapid. Tenis-tekme za Dawisov pokal so prinesle z 3:2 pičlo zmago Čehom.
Orel
lz sej« predsedstva Jugoslovanske Orlovske zveze.
Dne 20. aprila 1929 se je vršila v Ljubljani seja predsedstva Jugoslovanske Orlovske zveze, pri kateri je bil navzoč tudi predsednik Hrvatskega Orlovskega saveza br. dr. P r o t u I i p a c. Spo-
s svojo sposobnostjo se vse trudi trgovski in obrtni naraščaj v jezikovnem in strokovnem pogledu dandanes na Dunaju! Mal narod se more uveljavljati, more uspevati samo po kvalitativnem delu, po kvalitativni sposobnosti. Nas je malo, da se bo komaj kdo v veliki tujini učil našega .jezika od tistih, ki jih mi iščemo s svojo robo in s svojimi izdelki. In je toliko talenta v Slovencih za učenje tujih jezikov! Naše društvo prireja vsako leto tudi jezikovne tečaje. V jeseni je odziv dosti dober, na žalost pogrešamo vztrajnosti, pa je proti pomladi število udelež-! nikov le prepičlo.
! *
Sefied. Tako se bo imenovala nova družba. • ki bo prevzela dosedanjo kemično industrijo in j elektrarno »Sufid« v Dalmaciji in jo bo še pove-j čala (pogodbo z našo državo je ^Slovenec« že ol>-i javil med brzojavnimi vestmi). Kikor znano je 1 prešel vSufid« v francoske roke. in ga ima sedaj
er Nj. Vel. kraljn Aleksandru I. je celjski okoliški župan ob priliki, ko je Nj. Vel blagovolilo prevzeti protektorat nad slovensko uni-virzo, poslalo zahvalno brzojavko: Občina Celje okolica izraža svojo zahvalo, da je Vaše Veličanstvo blagovolilo prevzeti pokroviteljstvo proslave desetletnice ustanovitve ljubljanske univerze in dovoliti, da se nazivlje z visokim imenom Vašega Veličanstva. Zato kličemo: Bog živi Njegovo Veličanstvo kralja Aleksandra I. in Njegovo vladarsko rodbino. — Mihelčič, župan.
<3 Vse doslej izišle številke »Ilustracije« Ima še v zalogi podružnica »Slovenca« v Celju, Cankarjeva cesta 4.
<3 Občinski davek na vozila v celjski okoliški občini. Celjska okoliška občina bo na pod-stuvi danih ji pooblastil v koledarskem letu
1929 pobirala sledeče davščine na vozila: od , --------- . ,
dvovprežne konjske kočije v zasebni posesti razumno z mim so se ugotovile zadn|e podrobno-2P0 Din. Od osebnih avtomobilov ne glede na ' sti glede naše udeležbe na svetovaclavsklh orlov- ( nosilno možnost v zasebni posesti ali uporabi skih dneh v Pragi ter končno besedilo novih pra-letnih 1000 Din. Za vsak nadaljnji osebni avto-mcbil 1000 Din več. Od tovornih avtomobilov iu glede na nosilno možnost v zasebni posesti nli uporabi letnih 1000 Din, za vsak nadaljnji tovorni avtomobil pa Din 1000 več. Od moto-ciklov letno 300 Din. Vsak lastnik je dolžan Svoje davku zavezano vozilo prijaviti županstvu v 14 dneh in sicer od 1. ao 15. maja med iiiudnimi urami. Vsako kasnejšo prodajo ali
ril JOZ in njihove izvedbe. — Predsedltvo JOZ.
JVaSe dijašlvo
Predavanje. Prijatelje dljaštv« in dijaštvo
onozariamo na predavanje o kongresu slovanske katoliške dijaške mladine v Krakovu, ki se vrši nocoj ob 8. uri v dvorani Alcad. doma. Predavanje spremlja 50 skioptičnih slik. Vstop je prost.
Naznanila
Ljubljansko gledališče
DRAMA: Začetek ob 30. ari.
Torek, 30. aprila: Zaprto.
Sreda, 1. rnaja: THEODOR & COMP. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven.
Opera: ZaSfetek ob pol 20. ari. Torek, 30. aprila. GROF LUKSJJNBURŠKL Gostuje g. Iličif. Red D. Sreda. 1. maja: CIGAN BARON. Gostuje g. Iličič. Izven.
Mariborsko gledališče
Torek. 30. aprila ob 30. url POLTSKA KRI ah. A. Kuponi. Gostoranje g. Ncralič«.
PTUJSKO GLEDALIŠČE Petek, S. maja ob 20. uri: GROF LUKSENBUR-SK1. Gostovanje Mariborčanov.
Poizvedovanja
Našla se je double zlata verižica z obeskom. Naslov najditelja v upravi »Slovenca-.
Zgubljeno. Dne 29. aprila sem zgubil, ko sem se vozil z motorjem od Novega mesta do Stične srebrno cigaretno dozo, gravirano z Manfred Rist Weihnachten 1928 von Mama. Prosim najditelja, da jo proti dobri nagradi odda na naslov Rist, Hotel Union, Ljubljana.
Pes se zatekel. Dne 25. aprila 1929 sc je nn orožniško postajo v Šlepanjivasi zatekel rujav pes »Doberman •, star do enega iein; rvp in ušesa ima pristrižene, je precej velik, brez ovratniki) in jako krotak.
20.295. Pragu 15.38,	Sofija 3.75, Trst 27.2325. Varšava 58.20.
Dinar uotira:	na Dunaju (deviza) 12.5125, (valuta) 12.45.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 123 den., Praštediona 850 den.. Kreditni zavod 170 den.. Vevče 120 den.. Ruše 250—260, Stavbna 50 den., šešir 105 den.
Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 420—422 (422.50), kaša 420—421 (421 -420), termini: 5. 423 —424 (423.50), 6. 426.50—428. 12. 447—449, 7% invest. posoi. 86—87, agrari 53.5 d. Bančni pap.: Hipo 207—208 (208, 207), Poljo 16—17, Hrv. 50-55, Kred. 93 den., Jugo 84—85 (84—85), Lj. kred. 123 den.. Medjun. 55 den., Nar. 7900—8100, Pra-šted. 850—860 (850), Srpska 148—150 (147), Zem. 136—138 (138, 137), Obrtna 138 cjen., Etno 160 d. Ind. pap : Gutmann 203—205 (205), Slavonia 4.50 —5 (4.50), Slavex 103 den., Danica 145 bl„ Drava 475—485, Šečerana 465—475, Osj. ljev. 175—185, Brod. vag. 260 bi., Union 175—185, Isis 20—24, Cceania 180 den., Ragusea 550—560. Split cement 670 den., Trbovlje 460—467.50, Vevče 125 den,, Nar. šum. 40 bi., Piv. Sar. 230 den,, Jadran, plov. 580—590 (580).
Belgrad. Belgr. zadruga 7250, 1% invest. pos. 86.50—87.25, agrari 54.50, vojna škoda 419—420.90, 6. 427.
Dunaj. Don. sav. jadr. 80.75, VViener Bank-verein 22.45, Bodencredit 100.30, Creditanst. 45.5. Escompteges. 21.25, Živno 112.50, Jugo 6.82. Aus-siger Chemische 270, Ruše 33.25, Alpine 42.55, Trboveljska 58, Kran.i. ind. 33.10. Leyksm 7, Rima Murany 113.50.
Les
Na ljubljanski boi-zi je bilo zaključeno: 50 vagonov drv, 15 vagonov tramov, 3 vagoni bukovih neobrobljenih plohov in 2 vagona hrastovih podnic. Skupaj 70 vagonov. Tendenca čvrsta.
Povpraševanje je za: 500 m* jamskega lesa (smreka, jelka, bor) od 2.50—6 m, od 12 do 24 cm sr. prem. fko vag. nakl. post.; nadalje mehka drva t m v svežnjih suha fko meja; antene 400 kom. sinreka-jelka, 10, 11, 12 m, premer v vrhu maks. 5 cm, spodaj makst. 15 cm. fko vag. Postojna; oglje bukovo suho fko vagon meja in Postojna.
Žito
Danes je bil žitni trg mfren, dasi traja še vedno slaba tendenca. Cene se niso izpremenile za noben proizvod, toda prometa je bilo zelo malo. Le z pšenico je bilo neka.i kupčije. Tudi v Sloveniji je zopet nekoliko Ziinimanjn za ta predmet, ter je bilo zaključenih nekaj vagonov n« bazi 246 gornjebaška nakladalna postaja.
V Ljubljani so notacije nespremenjene.
Živina
Dunajski goveji sejem. (Poročilo trrdke Edv. Saborsky & Co, Dun«).) Prignanih j« bilo 2379
glav živine: 1324 volov, 563 bikov, 489 krav, 3 bivoli. Iz Jugoslavije skupno 40 glav. Cene: Voli najboljši 2.15, I. 1.60-1.90, H. t.30-IJ(l, IH. 1.20 —1.30; krave: I. 1.30—1.50, II. 1.15—1.». Biki-najboljši 1.50, I. 1.15—1.45, klavna irviiM 0.70— 1.0j. Tendenc« za prvovrstno blago in 12 I. kvaliteto nespremenjen«, xa w«dn»e bUfo 5 froftev dražje.
S/
/ t
Aprilski lilm
mid iivimiGiD vrvema
Kako žive miljarderji
Splošna je še v spominu skrivnostna smrt belgijskega židovskega bankirja Alfreda Loe-vvensteina, ki je lani na poletu čez Rokavski preliv padel ali skočil v morje. Sedaj je izdal francoski pisatelj Maurice Privot knjigo, v kateri opisuje življenje tega drznega in brezvestnega finančnega diktatorja in špekulanta. Tu izvemo med drugim o neverjetnem razkošju, ki si ga je privoščil Loewenstein. Imel je celo vrsto palač, vil in gradov. Med temi je bil lovski grad Melton Mowtray v angleški grofiji Leicester prava zakladnica najredkej-ših umetnin. H gradu so spadali obsežni, dragoceni gozdovi, ki so na Angleškem danes zelo redki. V tem gradu je sprejemal Loewen-stein mnogoštevilne imenitne goste. Najeti jc imel za take prilike vedno po dve najboljši godbi.
Bajno krasna je bila Loevvensteinova vila >Begonia« v razkošnem francoskcm kopališču Biarritzu. Tu je vedno bivalo nekaj Loewen-steinovih tajnikov, ako je bankir nenadoma dospel. Sicer je pa običajno pripeljal s seboj celo trumo svojih nameščencev, da so oprav-
ljali službo. Pošta jc morala za časa miljar-derjevega bivanja v Biarritzu najeti celo vrsto pomožnega osobja, saj je Loevvenstrin mnogokrat odposlal brzojavk, ki so stale do 80.000 frankov. Loevvenstein jc imel cela brodovja jaht, motornih čolnov in letal in v njegovi službi so bili najboljši piloti. Za ureditev konjskega dirkališča v Biarritzu je daroval IX' milijon frankov; prirejal jc vsakovrstne razkošne slavnosti. Nekaj posebnega so bili nočni lovi na lisice. Lovci so jezdili in bankir je dal svojim gostom na razpolago do 50 konj, ki so imeli na glavi pritrpene luči. Lisice so preje nalovili in jim na repe pritrdili svetilke. — Sredi šumnih veselic se je Loewenstein mnogokrat za kratek čas umaknil, pozval svoje tajnike in odredil, kaj sc ima storiti v tekočih finančnih podjetjih. Mnogokrat je Loevvenstein kar nenadoma odpotoval z letalom, ako so ga klicale kupčije. Na takem zračnem potu — iz Londona v Bruselj — ga jc tudi zatekla smrt — ali prostovoljna ali na-I silna ali po nesreči, še danes ni pojasnjeno.
Proces proti ciganskim morilcem, o katerih smo nedavno obširno poročali, sc bo v najkrajšem času pričel pred porotnim sodiščem v Košicah. Na sliki vidimo koče, kjer so ti cigani stanovali; v krogu sta
vodja ciganske tolpe in njegova ljubjea.
Žalosten konec zabavnega potovanja
Te dni je v pristanišče Cherbourg pri-plul 21 tisočtcnski parnik Caiiadian Pacific Line Duehess of Athalk. Pristaniške oblasti so ukrenile, da mora ostati parnik v najstrožji karanteni, ker so se razširile vesti, da je na parniku nad 100 oseb zbolelo za črnimi kozami in da jih je več tudi umrlo. Ta vest se je izkazala kot neresnična, res pa je, da so na krovu štirje potniki, trije Američani in ena Angležinja umrli za malarijo.
Parnik rDtichess of Athalk je nastopil svoje potovanje koncem januarja v Newyorku iu je plul, s ŠOO potniki na krovu, čez zapad-n<> Indijo v Brazilijo, Argentino in Uruguai, nato v južno Afriko in po Rdečem morju skozi Sueški prekop v Evropo. Iz južnoafriškega pristanišča D urban so se izletniki peljali z železnico do slapov Viktoria. Med potjo so zapustili vlak in del potne družbe se je z avtobusom peljal v notranfta-i! dežele. Mted vožnjo se je utrgal oblak in avtobus je obtičal v blatu. Družba, okoli 20 oseb, je ostala 24 ur brez pitne vode v pragozdu; ves čas so jo ogrožale divje zveri in kače.
Po 24 urnem neprostovoljnem bivanju v afriški džungli so družbo našli, nakar so morali iti okoli 20 milj peš skozi gozd do železniške postaje. Na posledicah tega izleta je na krovu ladje okrog dvajset oseb zbolelo od malarije. Štirji potniki so podlegli l>olezni. Njihova trupla so v Cherbourgu prenili na kopno in pokopali.
oškodovala veliko število trgovcev v Avstriji in na Madžarskem.
Ne glede na ponarejanje paprike so pa sleparji oškodovali madžarsko državo, ker so v neki dunajski tiskarni dali ponarediti spričevala o pristnosti, katere je smel izdajati le kak madžarski urad. Dalje je Kintisch dal pri nekem graverju napravit klešče za plombiranje z državnim grbom, tako da je vsakdo mislil, da zavitki s ponarejeno papriko vsebujejo uradno preizkušeno in dovoljeno blago. Vse tri sleparje so zaprli.
Popotno čtivo norveške prestolonaslednice
Norveški prestolonaslednik in njegova mlada žena sta po poročnih svečanostih v Oslu ravno mislila nastopiti ženitovanjsko potovanje, ko je na kolodvoru stopila k presto-lonaislednici mala deklica. Nekoliko v zadregi je izročila bodoči kraljici zavitek z besedami: >Tu je nekaj, kar beste med vožnjo lahko brali.«
Prineezinja je objela in poljubila otroka ter se zahvalila za darilo. Nato je zavitek odprla; v njeni je bila knjiga. Ko jo je pogledala, se je najprej začudila, nato pa se je srčno nasmejala. V rokah je namreč držala — kuharsko knjigo. Kdo je p res lolona sled ni ci daroval to koristno darilo, ve le dotični sam. Vsekakor pa je to oseba, ki razpolaga s humorjem in praktičnim pogledom v življenje. Marsikaka iriladoporočena žena laiiko modrost, katero ji nudi kubanska knjiga, prav dobro porabi, enako tudi bodoča kraljica.
Američanka tllinor Smith, 17 let stara letalka je s poletom, ki je trajal 22 ur, postavila nov trajnostni svetovni rekord za ženske.
Trgovina s ponarejeno papriko
Dunajska policija se peča z abseižmimi sleparijami dveh veletrgovcev s papriko na Dunaju. Ogrska vlada je že pred poldrugim letom opazila, da se na Dunaju prodaja paprika po ceni, ki je nižja kot pridelovalni oziroma izdelovalni stroški s carino vred. Na ovadbo madžarskih oblasti so že takrat prijeli nekega dunajskega veletrgovca s papriko. Te dni pa je prišel višji uradnik madžarskega poljedelskega ministrstva in je policiji ovadil trgovca Kintischa in Zitto ter obenem izročil obširen doikazilni materijal. Oba trgovca sta obdolžena, da sla s po močjo strojnega ključavničarja Chlonpeka zelo drago prvovrstno sladko papriko močno mešala s ceneno špansko papriko in potem prodajala kot pravo sladko papriko. Na ta način jo sleparska trojica tekom časa m znatne vsote
nelo žival. Ko so spravljali transport bikov iz vozov, se je en bik utrgal in pobegnil. Kar mu je prišlo na pot, je napadel s svojimi rogovi in vse je bežalo pred divjo živaljo v hiše. Posebno ogroženi so bili otroci, ki so gledali, kako so gonili živali iz vozov, vendar se je posrečilo, da so jih spravili na varno. Stražniki so končno s tremi posrečenimi streli bika pobili.
Bolj nedolžaio pa je potekla nezgoda dveh debelih krav. Bili sta očividno pretežki za voz, na katerem so ju peljali. Voz se je polomil in kravi sta padli na cesto, kjer sta mirno obležali. Na pomoč poklicana reševalna postaja pa je prišla že prepozno, ker sta se obe kravi medtem že dvignili z neprostovoljnega počivališča in peš nadaljevali pot v smrt.
Streli na vozeči avto
V neki vasi blizu Šopronja se je preteklo soboto zvečer odigrala krvava žaloigra. Bivši avstro-ogrski konzul dr. Emil Šatndor se je peljal s svojo soprogo v avtomobilu, katerega je sam šofiral, v smeri proti Šopronju. Ko je vozil skozi neko vas, sta nenadoma padla dva strela. Dr. Šatndor je bil zadet v trebuh, njegova soproga pa v ledvice. — Dr. Šandor je imel še toliko moči, da je zavrl avtomobil, ki se .je okoli petdeset korakov od mesta, kjer sta padla strela, ustavil. Ko so dr. Šandorja dvignili iz avtomobila, je bil že mrtev. Njegovo soprogo so takoj odpeljali v bolnico v Šopronj, kjer so jo operirali. Njeno stanje pa je brezupno. 0 morilcu manjka prav vsaka sled.
iilili
Letalec in plesalke
V nekem berlinskem varieteju jc po končanem plesu povabil neki elegantno oblečen gospod dve plesalki k svoji mizi in naročil pijačo. Ko sta mu povedali, koliko zaslužila, je bil ogorčen in jc govoril o izkoriščevanju. S tem si je pridobil zaupanje obeh plesalk. Med pogovorom je pripovedoval, da jc letalec in da vodi tečaje za pilotinje. Po šestih mesecih napravijo izpit, nakar so takoj nastavljene in zaslužijo po tisoč mark mesečno. Plesalki sta napenjali oči in ušesa ter skromno vprašali: Ali bi me tudi lahko?« — .-Seveda! Vama bi računal celo samo polovico, že zato, da ; prideta proč od tu.<- Plesalki sta se mu ginjeni zahvaljevali. — »Torej dobro,« pravi gospod, i >ravno jutri pričnemo z novim tečajem. Ven- , dar pa, če je manj kot deset učenk, ne začnem tečaja — lu sta pa le dve.« — ^Naše tovari-šice,« sta zaklicali — in takoj nato je sedelo za nizo deset plesalk.
Drugi dan so plesalke manjkale. Občinstvo je žvižgalo, ravnatelj divjal. Osem dni nato se je ponovil enak slučaj v nekem drugem varieteju in po nadaljnih osmih dneh v tretjem. Kot prve so se po dveh tednih vrnile plesalke iz prvega varieteja. Pripovedovale so, da so plačale po 200 mark in da jih je za to poučeval teoretično o letalstvu. Tik pred praktičnimi poizkusi pa je letalec izginil. Ravnatelj, ki je že davno nastavil druge plesalke, si je mel roke in dejal: »Prav se vam godi!«
Prav tako sc je godilo plesalkam iz drugega in tretjega varieteja. Vse skupaj so vložile ovadbo. »Letalec« je bil aretiran, ravno ko je zopet hotel ujeti par plesalk. Bil je neki brezposelni brivec. Sodišče ga je obsodilo na pet let ječe.
Lov na bika
Preteklo sol>oto je pobesneli bik ogrožal kar dva dunajska okraja. Natančno vzeto sta bili udeleženi pri tem tudi dve kravi, ki pa kot pravi zastopnici slabejšega spola nista napravili nič hudega. V St. Marxu je prišlo do strahclnih prizorov. Celo mesarji, ki so vendar navajeni na divjost živali, so pobegnili in poklicali polici,jo, da bi pobila pr>bes-
■ A ' ' 1	HB j- ■*•'
■ ■ c f	I Wm f. SSr1
v	
	
	, i > ■■'m
V--.	

' -

Jean Taris, francoski mojster v plavanju, je zadnji čas ponovno izboljšal svoje lastne rekorde. Pri zadnji tekmi v Parizu jc daljavo 200 m preplava! v 2:17,2 minut. Njegov stari rekord je bil 2:18,6.
Anekdote
Sloviti slikar Picaisso je nekoč sedel z mladim moženi v neki pariški kavarni. Pogovarjala sta se o različnih strokovnih vprašanjih.
>Ali veste«, vpraša Picasso mladega moža, ska j mora slikar storiti, če ne zna slikati?«
»V šolo mora iti?«
-Ne,« odgovori Picasso, šolo mora ustanoviti!«
Barona Karel in Aleksander sta bila strašno visoka. Karel je imel majorat, Aleksander pa je bil ritmojster v nekem odličnem konjeniškem polku.
Nekega dne se je zaročil Karel z gospodično Tance. Cisto enostavno: Tance. Dogodek je sporočil svojemu bratu. Ta je bil ves iz sebe in je odgovoril brzojavno: »Oče se je v grobu obrnil.«
Leto kasneje se je zgodilo Aleksandru, da se je zaročil z gospodično Meze. Cisto enostavno: Meze. Previdno je o tem obvestil svojega brata in dobil brzojavni odgovor: Hvala Bogu, oče leži zopet prav.«
Velik hotelski požar pri New Yorku. V Rockaway-ju na Long Islandu je v nekem velikem hotelu izbruhnil požar, ki se je razširil na vsa nadstropja. Ogitjegasci poslopja niso mogli rešili in so morali hrez moči gledati, kako je požar vpepelil hotel do temeljnih zidov.
Za duha in srce
- Poslovilni večer Zv. Rogoza
V soboto 27. t. m. je g. Rogoz nastopil
zadnjič v naši drami, preden odhaja na Na--	r.	Tolstegu
rodni divadlo v Prago. Nastopil .. Živem mrtvecu, kjer ima v Fedju brezdvoma
je v
svojo najboljšo vlogo Tako se je poslovil od nas z najboljšim, kar ji- ustvaril tekom desetih let Ta vočer jc pokazalo občinstvo, kako tesno se je oklenilo g. Rogoza, kajti gledališče je bilo nabito kakor redkokedaj, in občinstvo se m moglo ločiti od svojega prijatelja in ga vnovič in vnovič klicalo na oder in pred zastor. C. Rogo/, je prejel zelo veliko cvetju in darov
—	med njimi tudi enega bridko-!jubeznivegu,
—	popotni kovčeg, ki ga mu je prinesla njegova hčerka na oder. Nuš prijatelj se je v prisrčnih besedah poslovil od občinstva, ki mu je vzelo iz. ust besedo: Na svidenje. To mu kli- ( čenio tudi mi od srca, kajti veiuo, da z njim izgubi naše gledališče eno najboljših in najbolj uporabnih moči. G. Rogoz se je v desetih letih pri nas razvil v prvovrstnega igralca s širokim sporedom. Koliko podob od Onufrija
v Dnevih našega življenja do Robespierre-a v Dantonovi smrti! Od komičnega starikavega študenta — živo se še spominjamo tistega pivskega prizora v Dnevih našega življenia — ne da bi ga poznali pa do mramoruo hladnega rrvohueionarja. Robespierrea množica veselih, a hotnih, nesrečnih in drznih podob, ki jih je posrečeno izoblikoval, kakor je mogel po svojih močeh in v preobili zaposlenosti. Prišji smo si tudi navzkriž, kajti igravec in kritika si sicer nista nikaka sovražnika, p« tudi njuno prijateljstvo ni ljubeznivo, še mani pa sentimentalno, ker večkrat gradita vsak drugače.
—	Eno pa lahko rečemo: močni igravski instinkt jc Rogo/.u ponmgal preko najtežjih stvaritev in dasi miselno ta ali ona podoba morda ni bila da dna izčrpana, je bila polna teatra-ličnega življenja, na odru resnična in dobra. Zato zapušča g. Rogoz za seboj vrzel, ki je brez njega n<- bomo dopolnili in mu kličemo še enkrat: Na svidenje! , f y ^ ^ F. K.
Ljubljanska drama: Bitka
Igra v treh dejanjih. Po romanu Claudea Far-rere-a spisa! Pierre Frondaie. 'Prevel Fr. Lipah. Režiser C. Debevcc.
Pričujoča igra poudarja najmočnejša vsebinska mesta Farrereovega rotnana, zato je to predvsem v močno dramatično ubranost stisnjena zgodba. Kljub temu pa, da se nam zdi zgodba v svoji dramatični obliki okrnjena, predstavlja /Bitka« močno dramo današnjega odrskega občutja, ko vidimo, kako se brez posebnih zunanjih dogodkov na ozkem prostoru tarejo duše in da široki svet duhovnih interesov pograbi posamezna, najboljša bitja in si jih žrtvuje kot svoj žgalni dar. V delu diha prvotnost in lepota daljnega kontinenta, v katerega sega tuji svet civilizacije. Da se dejanje vrši ob času rusko-japonske vojske, je zgolj zunanja časovna plastika, ker drama, ki se v; prvih dveli dejanjih završi med tremi osebami: japonskim pomorskim poveljnikom Yorisaka. njegovo ženo in angleškim Vojaškim atašejem Fcrganom. dobi v tretjem dejanju le še epsko herojsko dopolnitev. Tretje dejanje zase je še posebej zanimivo radi izrednih odrskih zahtev, ko je treba režiserju pričarati blazno razpoloženje na oklopnici, v nasprotju z eksotično ubranostjo prvih dveh dejanj. V celoti pa drama zahteva predvsem poglobitve igravca v cele ljudi, vsako analiziranje bi pomenilo propast igre. Čc pribijemo na tem mestu veliko zmožnost režiserja C. Debevca, bi za njegov napredek primerjal Stilmondskega župana, kjer nam je prvič poizkusil podati podobna močna občutja — in pa današnjo igro; tedaj moramo ugotoviti veliko dozorevanje v najintimnejšem oblikovanju. Med igravci se je po ostri usmerjenosti pokazal zlasti g. Skrbinšek kot marki Yorisaka, nekatere trenutke je nekoliko zategoval, dočim je bila njegova karaktorna označba prav odlična, junaška in elegantna postava je bil g. Levar kot ataše Fergan; njegove osebe se odlikujejo vedno po zlitosti in tako tudi ta. V nežnosti, dobroti in preprosti človečnosti je podajala ga. Šaričeva tragično usodo markizo Yorisaka — dočim jc ga. M. Danilova kot ameriška milijonarka z značilno zunanjostjo izražala civilizacijsko brezsrčnost zupadnjega sveta. Dojka gdč. Rakarjeva je radi rezke neuglajenosti glasu večkrat odbijala, dasi je v bistvu zadela vsebinski zmisel igre. Vsi ostali igravci razen enega ali dveh mornarjev se skladno ujemajo s celoto igro, ki je prav dobra. ^fr^Jtfl^V_F- K-
Bernsteinov „Tat" v mariborskem teatru
(Gostovanje V. Podgorske in H. Nučiča.)
Maribor, 25. aprila.
Mariborska gledališka publika, sicer kujava iu bojkotujoča, se je včeraj vendarle zguncula ter natrpala gledališče. Podgorska in Nučič sta prišla k nain v vas — gostovat. Zu Mariborčane izreden dogodek; Nučič — snovatelj in dvigatelj našega teatra v letih, ko je umetniško izzorcva-nje na našem odru brstelo v višek. Podgorska pa je vzniknila na mariborskih gledaliških tleli; zapuščala je obdravsko prestolico kot nadarjena icralka-zacetnica. Včeraj je gostovala na deskah, kjer je vzniknila in rastla, kot prvoigral-ka zagrebške drame. Podgorska in Nučič sta torej prišla v goste ter doživela pravcati triumf.
V	ospredju igre je plamtela in žarela V. Podgorska (Marice) ter dominirala. Z vso svojo vi-sokopotenčno igravsko vitaliteto jc pronicala v duševno strukturo žene, robinjc gomi in do inonstruoznosti stopnjujoče ,se ljubezni: do korenin je rila in oblikovala. V drugem dejanju jv- vrhunila, dajala igri tempo in ritem ter vzety
so pozornost publike, ki je ob briljuntni njeni stvaritvi kakor obnemela, naravnost v zakup.
V	slehernem drhtljaju in ihtljaju, v najran-lfcjših pointuh šepeta in trepeta je odsevala visoka inteligenca umetnice, obdarjene z močnim igrav. kitn temperamentom in velikostilnim talentom Drugoval ji je na isti umetniški ravnini Nučič, močan in oblikovalen. V primernejši vlogi bi se njegova oblikovna sila brezdvomno izžarjalu v vse izrazitejšem in ponejšem sijaju. Raynionda Lagarda, tenkočutnega v vprašanjih rodbinskega prestiža ter neodjenljivegu, kadar' nalaga pokoro za greh, jc izluščil Grom. V takih vlogah je Grom kakor doma ter obvladuje položaj z lahkoto. Visoke umetniške kvalitete Bukšekove so kakor utonile; ob medlem ter tipično epizodiiem pojavu kakšne; lzabclle Le-gardes, da ob priliki s stopnjevano ffilo zable-ste. Rakuša pa kakor cla no more iz spon nekaterih prejšnjih svojih interpretacij, ki so si kakor na las druga drugi podobne in kakor po enem ter istem merniku ukrojene. Hudo solzav in čmeren jc bil njegov Fernand, sicer prava »skrita rilita«. V tem oziru bi »c Jtakuša lahko mnogemu priučil pri našem prroigralcu Skrbin-šku, čigar vsakokratne stvaritve v tako odlični meri odgovarjajo pravilni interpretaciji vloge. Kedar pa dolbe Rasberger po likih kakor je n. pr. Zambault v »Tatu«, tedaj gotovo uspe; to pot jc bil njegov Zambault bržkone prerezek in preoster, branjevsko zadirčen ter uialec tudi piedeklamovalen. »Tat« je šel preko odra v J. Kovičevi režiji. Sredi viharnega aplavzu, ki jc bil namenjen dragima gostoma, pa se je mnogim pc rajala ta-le misel: Kako bi neki kazal danes umetniški barometer mariborskega teatra, če bi delovali na našem odru vsi tisti, ki so na njem mojstrili, pa tudi tisti, ki so na njem vzniknili, brsteli in poganjali, potem pa v tujini rastli v veličino, ki daje sloves drugim odrom in ki jo spremlja ožja domovina z rudpstjo in bridkostjo
hkrati...?_\/{&JU{yjJLC -<■
Radio
Nogomet v radiu
Na nedeljsko nogometno tekmo med »Primor-jem« in »Ilirijo« je ljubljanska radio-postaja povabila svoje poslušalce sirom Slovenije. Mnogo je bjlo ugibanja, kako je vobče mogoče spraviti nogomet in radio v zanimivo zvezo. Nekateri so domnevali, da bodo zvedeli po radiu le suhoparna poročila o rezultatih tekme. Pa so bili prijetno presenečeni, ko jim je ves čas tekme poročal radio o natančnem poteku jgre, tako da so si poslušalci mogli ustvariti točno sliko vsega, kar se je dogajalo na pozorišču.
Na periferiji Ljubljane, ob cestah, ki vodijo v okolico, imajo skoro v vsaki boljši hiši radio. V nedeljo popoldne je bilo prijazno vreme in so marsikje imeli odprta okna stanovanj, odkoder so se culi na ulico razločni glasovi iz radijevega zvočnika. Šetalci in izletniki so postajali na cesti in poslušali poročila s športnega prostora nogometnega kluba »Ilirije« pred kolodvorom v Šiški.
Naletel sem na družbo izletnikov, ki se je vračala s Posavja v mesto. Stala je pred neko novo hišo, kjer se je s prvega nadstropja skozi odprto okno baš čulo radijsko poročilo:
»Erman strelja v gol. Situacija je zelo napeta in nevarna. Trenutno je odvisno od goimana, prestregel ga je baš v centru in ...«
»Ha, čujte, to je pa imenitno! Nogomet v radiu! Poslušajmo nekoliko!« je predlagal nekdo iz družbe.
»Pusti, pojdimo! Atene žeja! se ie branji drugi in se namenil, da bi šel dalje.
»Vedno te žeja. kakor goba si. Potrpi vendar nekoliko, saj lo jc zanimivo,« mu je prigovarjala okrogla ženska, očividno njegova boljša polovica.
»Na, pa so zapel enega zabili Iliriji.«
»Kaj pa zabijajo? Žeblje?«
■•Gole, neroda! Kakšne pojme pa imaš o nogometu?«
»Nobenih. Na golaž se že razumem, na gole pa ne.«
»Glej, pa vsakega igralca namenoma navaja in pripoveduje, kako sodeluje v tekmi. Hoia, ploskajo. »Primorcem« vzklikajo. Se dobro drže. Kaj pa to rjovenje pomeni.«
»Motnja v radiu. Tramvaj moti.«
»Ne verjamem. Sc drugo preveč razločno sliši- Šc sodnikova piščalka. Veste, kaj bo to? Občinstvo vzpodbuja posamezne tekmovalce.«
»Pojdimo, jaz sem žejen.«
»I tak potrpi, za božjo voljo, stari! Ce drugi poslušamo, še ti ne delaj izjeme!«
»Me ne zanima, sem rekel. Ce bi ti brcala žogo in bi mi to kdo po radiu poročal. bi že poslušal, da bi se smejal.«
»Priamoda slarokopitna! Vsak moderen človek se zanima za radio.«
»Ampak za brcanje žoge ne.«
Tudi. Zdrav šport je to.«
'Prosim, mirujta! Bomo pozneje debatirali o tem. »Primorje« bo seda1' zabilo »Iliriji« zopet gol. Vidite, uganil sem. Kak,. , ravi, že tretjič je bj:o to? Torej slaba prede »Iliriji«. Trije goli, hm. Bi ]>o-čakali še četrtega; saj bo kmalu.«
»Nazadnje,« je menil oni, ki jc bil žejen, tok res ne bi bilo napačno, če bi človek sedel doma za mizo, jedel golaž, pil pivo in zraven poslušal radio, kaj?«
»Dolfe, poleni ti nc boni več očitala, cla si starokopiten.«
»Aha. potem bom moderen, ne? Na ja, bomo vjdeli. Ampak v nogometni klub me ni treba silili, nc čutim poklica.«	—
Programi Kadio-Ljubljana t
Torek, 30. aprila: 12.30 Reproducirana glasba. I —• 13 Časovna napoved, reproducirana glasba. — 13.30 Borzna poročila. — 17 Koncert Radio-orkestra. — 18 Zgodovina Slovencev, prof. Kranjec. -— 18.30 Zur Gegenslandstlicorie der Personhchkeit, Znanstveno predavanje v nemškem jeziku, vseuč. prof. dr. Veber. — 19 Nemščina, ga. dr. Piskernik.
—	10.30 Naše sosednje države: Avstrija, prirodne razmere, dr. Valter Bohjnec. — 20 Niccodeim: »Zora, dan, noč«, izvajajo člani nar. gled. — 21 Radio-or-kester. — 22 Poročila in časovna napoved. — 22.15 Prenos inozemskih postaj.
Sreda, 1. maja: Opoldanski program odpade. 17 Koncert Radio-orkestra. — 18 Pravljice, pisatelj Milčinski. — 18.30 Iz rastlinstva, ga. dr. Piskernik.
—	19 Srbohrvaščina, prof. Mazovec. — 19.30 Zgo-
BOTRI!
Ne peljite birmanca v
gostilno, ampak v prodajni oddelek Radio Ljubljana.
dovina Slovencev, prof. Kranjec. — 20 Večer nordijske glasbe III., izvaja Radio-kvartct. 22 Poročila in časovna napoved.
Drugi programi:
Belgrad: 12.10 Plošče in poročila. — 19.30 O Akropolj. -- 20/20 Radio kvartet s sofojjetjem. — 21.25 Poročila. — 21.35 Narodne pesmi (solo s klavirjem). —- 22 Tamburaški orkester dijakov. — Zagreb: 13.15 Plošče. — 17. Radio-kvartct: Poljudna glasba. - Praga: 11.15 Plošče. — 12.30 Opoldanski koncert. — 16.30 Koncert. — 19.30 Stranfl: Časa nova opereta. — 22.30. lahka glasba. — Stuttgart; 12.15 Plošče — 16.15 Dvoraku v spomin. — 18.15 Predavanje. — 18.45 Radiotelmično predavanje. 20 Koncert iz Frankfurta: Bachova glasba. -- 21.40 »Orfej« (Leonhard); nato šlagerji. — Toulouse: 13.45 Koncert. — 14.15 Petje. — 14.30 Solisti. —
INQELEN ZVODNIK
- mnom *
DIN 520~
21.30 Koncert vojaške godbe. - Bern- 17 Orkester. 20 kedererju v spomin. — 21.20 Kabarefcai večer.
—	Katovice: 12.10 Plošče. — 17.55 Koncert. — 19.50 »Mazepa« opera. — Rim: 13 Trio. — 17-30 Kali-janska glasba. — '20.45 Preno6 opere — Berlin: 16.30 O nemških satirikih. — 17 Zabavna glasba.
—	18.10 Knjige. — 18.40 Nevarnosti plinov. — 20 Milloeker: Die sjebcn Schvvaben« opereta. — D»-naj: 11 Kvartet Silving. — 16 Orkester. — 17.2* Glasba za mladino. — 18 Zdravstveno predavanje
—	20.05 Toledski zlatar, opera (Offenbacb). — Milan: 11.15 Plošče. — 12.20 Kvartet. — 13.25 Jazz 16.30 Otroško petje. — 17 Kvintet. 20.30 Koncer stare vokalne in instrumentalne glasbe. — Budapest: 9.15 Plošče. — 12.05 Koncert voj. godbe. — 17.4« Madjarske pesmi. — 19.30 Prenos opere; nato koncert ciganske godbe.
BSA
dospeti
motocihli novi modeli 1929
Na ogled pri:
Pavel Štele
Ljubljana, Poljanska cesta
Obiava!
Cenj. občinstvu v okolišu Dol. Logatec, Gor. Logatec, Rovte, Hotedršica, Unec, Planina in Rakek
se vljudno naznanja, da bom odslej naprej prihajal fotografirat v Dol. Logatec redno vsako nedeljo in praznik od 8 zjutraj do 5 popoldne na dvorišče Kmetske gospodarske zadruge, kjer tudi stalno raz-vešam svojo fotografsko izložbo. Na željo stranke pridem slikat tudi na dom brez poviška cene. Izdelava solidna, cene zmerne. Cenj. interesentom, ki potrebujejo slike za legitimacije, portr. dopisnice in kabinete, družinske, ženitovanjske ali večje društvene slike, se najtopleje priporočam.
Ivan Tischler,
diplom, fotograf na Vrhniki.
Bukova m hrastova
fl	suha in polsuha, eventu-
MB W£l elno tudi same okroglice kupim za dobavo junij, julij, avgust vsako množino
FRANC OSET, Sv. Pater v Sav. dol.
LUTZ in MONOLIT peti
ŠAMOTEŽ, najcenejša, prvovrstna samota za peči in štedilnike. — Elektromotor j: CON Z Altona Bahrenfeld. Ing. Ouzelj, Ljubljana VII
Telefon 3252 Jernejcva c.3 Telefon 3252
©
Obiava
Uprava drž. monopolov razpisuje za 3. ju ni 1979 drugo ponudbeno licitacijo za dobavo električne centrale za solarno v Ulcinu. - Pogoji in načrti se morejo dobiti v pisarni industrijskega oddelka, uprava državnih monopolov, vsak delavnik od 11 do 12 dopoldne.
Iz pisarne industrijskega oddelka IN br. 5779,
dne 5. aprila 1929.
Naznanilo
Mlekarska zadruga v Vodicah ima svoi redni letni občni rbor v nedeljo 12. maja
1929 popoldne po nauku v mali dvorani
društvenega doma. DNEVNI RFD: 1. Čitanje zapisnika zadnjega ob. čnegd zbora. - 2. Poročilo načelstva in nadzorstva
-	3. Potrjenic računskega zaključka za leto 192fj
-	4. Volitev načelstva. - 5. Volitev nadr-or*!v«. -6. Poročilo o izvršeni reviziji. - 7. Odobritev kredita. - 8. Slučajnosti. — Vodice, 28. aprila 1929.
Mlekarska z.adiuga t Vodicah.
SELITVE
v pohištvenih vozeh, kakor tudi na peresnih dirah
izvršuje najtočneje in najskrbneje tvrdka
JAVNA SKLADIŠTA
družba z o. z., Ljubljana, Dunajska c. 33.
Istotam se vskladiščuje pohištvo v suhih prostorih.
I
n m n® j
« d ®H.3
o (X .»-J t^O £1
d
vi
a Si ■?« <u ™ cm rt o
^gS-SgS
«o>Q nO
.Obi
on ^ 4) . K<(
>U1 •g cz
r rs, r-J a 5J
27
SI
oŠ >3 |jp
Mar
'.5 0.

■ SjSS.3-8 n > %
r
<00 d-« SS^oS
! rtS^
Ifa»
■J 42 oo • sc c/3 u, cm
mu je rekel; Tvoj oče ni ničesar ome-
T. C. Bridges:
Na pomoč!
Roman.
V Bristol je dospel zgodaj popoldni? in takoj krenil v hotel, kjer ga je Grey že pričakoval. Grey ga je prisrčno pozdravil.
»Hudo sem vesel, da »toda kje imaš Sama?«
»Sama?« ponovi Jim. nil, naj tudi on pride.«
»Pa seveda mora tudi on prili! Saj bomo baš njega potrebovali, kadar se bomo s čolni vozili. Vem, da hoče očka tudi njega! Sam je moral napačno razumeti, kar sta se po telefonu razgovarjala. Takoj mu morava brzojaviti!«
Tekom petih minut je bila brzojavka že na poti in Jim se je počutil še lx>lj srečnega kakor že itak ves dan. Vrne se torej v hotel, se snide s profesorjem m mu pove vse, kar se je pripetilo, pa mu tudi pokaže zapiske o svojem pogovoru z Alanom.
»Izbornok pravi profesor. Dobro si opravil, Selby. Zdaj pa bo najbolje, da poskrbimo za tvojo opremo, obenem pa bomo tudi za Lust.vja nekaj nakupili. Ob osmih ima biti tu.
Šli so torej na kupovat, nato so večerjali. Potem pa je šel Jim na kolodvor Samu naproti.
Pa Sama ni bilo! .Tini odide domov in se ob deset trideset zopet vrne. Po Samu pa tudi zdaj ne duha nr; sluha! To noč i« Jim slabo spal in ie bil ob petih že pokonci, da pričaka Sama pri prvem jutranjem vlaku. A Sama ni bilo, ladja pa je imela ob devetih odriniti iz Avonmoutha!
26. Zoprni Mr. Aplin.
Jim je stal z Gregom Thoroldom na zgornjem krovu ladje Chester Castle, ko je plavala dol po zalivu. Pokazal je na črto temnih čeri tam daleč na vzhodu in rekel:
Če bi imela dober daljnogled, bi skoraj lahko videla Polcappltv
»Kaj pa Sama, bi ga viclela?^ pravi Greg.
Jim zmaje z glavo.
»Skrbi me, ali se mu ni morda kaj pripetilo. Misliti si ne moreni drugega, kakor da sta si z Mrs. Trant prišla navzkriž, ko je prišel domov in je zato izginil ter šel takoj ribe lovit.«
»Ali nič ne misliš, da bi morda tiček Sneed mogel biti vzrok, da se Sam sploh ni povrnil domov?, povprašuje Greg.
»Ne. Saj je Sam Sneeda ujel in se ga zato Sneed strašno boji. Seveda je Sneed zloben kot maček in bo Samu povrnil milo za drago, če se mu ponudi prilika; vendar pa mislim, da ga na noben način ni mogel zadržati, da ne bi prišel domov.«
; Oh, kakšno smolo imamo!« pravi Greg.
»Grozno!" vzdihne Jim. »Ti si sploh ne moreš predstavljati, kakšen izvrsten tovariš mi je bil Sam vsa leta! Moral bi bil videti, kako me je rešil, ko sva plezala dol po čereh in se je izpulil grm, ki sem se zanj držal!«
»Precej sem spoznal, da je res izvrsten fant,« mu pritrdi Greg. »Posebno sem ga občudoval, ker je vsako reč tako naravnost povedal.«
Boli iskrenega tovariša si ne moreš misliti ! Vse bi dal, kar imam, da bi bil zdaj 011 tukaj! Tako je Jim stal in tnolče strmel tja na obalo, ki je hilro izginjala.
Greg je videl, kako zelo je žalosten in st: mu je jako smilil, ker pa si zaenkrat ni mogel ničesar izmisliti, s čimer bi ga potolažil, ga pusti samega.
Ker je Jim lako zelo pogrešal Sama in tolikokral nanj mislil, ni mogel vožnje uživati. Vsaka reč v njegovi okolici je bila nova in zanimiva, vendar pa ga je najbolj privlačeval parnikov radio. Kakor vse velike ladje je tudi Chester Castle imela dva radijska operatorja. Eden izmed njiju, Frank Robson, ljubezniv temnook, majčken inožek, je l>il prav dober Člo-j vek in je imel Jima zelo rad. Ta je Jimu tudi rekel, da lahko pride v radijsko kabino vselej, kadar bo on imel službo. Zato je Jim tretji dan vožnje okoli 1 desetih dopoldne potrkal na vrata in stopil noter. Zelo pa se začudi, ko zagleda ne Robsona, antpak šibkega moža predivastih las, ki sedi pri aparatu.
Ta se obrne proti Jimu in sovražno bulji vanj, Jim pa se takoj začne opravičevati.
Oh, oprostite, da sem vas nadlegoval! Mislil sem, da ima Robson službo.«
»To je vseeno, kdo ima shižbo, ga zavrne on! neprijazno. »Potniki nimajo v radijski sobi ničesar iskati!«
Jaz nisem navaden potnik, pojasnjuje Jim. ;/rudi jaz sem radijski uslužbenec.«
Dolgin sname slušala in reče: Takle, pritlikavec!«; pa tako prezirljivo. <la Jimu lica pordijo.
»Kar pravim, je res, : odvrne Jim z odločnim gla som. Če meni ne verjamete, pa lahko vprašate profesorja Thorolda!«
>Ga ludi bom! , zarenči oni. -Za zdaj pa glej, da izgineš !c
Posestva
Kupimo
r i v t • v » •
Službe iscejo
Pouk
Stanovanja
iluibodobe
Prodamo
/i.' ;
Gostilna
Peter Mayr »Pri Petrčku« v Kranju, Glavni trg št. 3 (tik glavne cerkve), se odda v najem takoj ali pozneje strokovno izvež-banemu zakonskemu paru. Pismene ponudbe na gornji naslov.
Naprodaj hiša
s tremi sobami, kuhinjo in kletjo. — Maribor -Pobrežje, Gozdna ul. 64.
Posestvo
2 orala, nekaj vinograda, za 25.000 Din proda Jo-hana Pušnik, Bresternica štev. 61.
Vsaka drobna vrstica l*SO Din ali vsaka beseda 50 par.i
Najmanjši oglas • 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
Boljšo služkinjo
srednjih let išče intelig. vdovec v večjem kraju Banata za vodstvo gospodinjstva. — Ima troje otrok, katerih eden že pohaja v šolo, od septembra dalje bosta pa dva obiskovala šolo. Ponudbe naj se pošljejo na upravo pod št. 4551.
Sobarica
pridna in poštena, z daljšimi spričevali, se sprejme. Nastop takoj. Hotel »Triglav«, Sevnica o. S.
Razpisuje se služba občinskega tajnika
in organista
v Planini pri Rakeku. -Zglasiti se je osebno in izročiti potrebne dokumente do 15. maja pri županstvu.
Zastopnike
marljive in zanesljive — išče za prodajo vsakemu gospodinjstvu neobhodno potrebnega predmeta, za deželo in mesta, proti proviziji in fiksni plači — -Delmond«, Miklošičeva cesta 14, Ljubljana.
Stružnico
(Drehbank) 1—2 m dolgo, staro, dobro ohranjeno, takoj kupim. Ponudbe na upravo tega lista pod značko »Stružnica«.
Gospodinjstva
želi pridna, 47 letna gospodinja, najraje v žup-nišču. - Ponudbe prosim pod »Varčna gospodinja« upravi Slov. pod št. 4508.
K samostojni dami
ali gospodu želim mesta. Ponudbe na upravo lista pod »Izvrstna kuharica -Varčna gospodinja« 4557.
Šivilja
dobro izurjena, želi stalne službe v Ljubljani. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 4656.
Šofer
obenem kovač, ki bi opravljal tudi druga dela, neoženjen, išče službe. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4641.
Žagar
za venecijanko ali samico, izučen mizar, išče službe. Nastop takoj. Zmožen vseh popravil. -Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4652.
Službo pisarn, sluge
ali kaj sličnega — sprejmem. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 4660.
Na dosmrtno hrano
se sprejme starejši gospod ali gospa, z lastno sebo, za 25—30.000 Din. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Prijazni kraj«,
Šoferska šola
prva oblastv. koncesijon.. Čamernik, Ljubljana (Ju-
goavto), Dunajska cesta 36. Telef. 2236. Strokov, njaški teoretičen pouk in praktične vožnje na različnih modernih avtomobilih, s pričetkom vsakega prvega.
Šoferska šola
oblastv. koncesijonirana. - I, Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Bleiweisova c. 52. Praktične vožnje z modernimi avtomobili, teoretični pouk na podlagi najmoder. pripomočkov. Redni tečaj prične 1. maja.
Mlinarji!
Stanovanje
treh sob v centru, iščem za takoj. - Ponudbe na oglas, oddel. »Slovenca« pod »Dober plačnik«.
Oddam takoj sobo
prazno ali meblovano, s poseb. vhodom in elektr. razsvetljavo. - Naslov v upravi Slov. pod št. 4638.
Lepa soba
pri Taboru, se odda. — Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 4655.
in drugo železo in stare kovine, kupuje po najvišjih cenah Franc Stupica železnina v Ljubljani — Gosposvetska cesta 1.
urar
I.Jubl lana Sv, Petra 36
Klavirji!
Tovarna in zaloga klavir-'; Jov-prvovrstnih instrumentov različnih tvrdk, kakor: tudi lastnih izdelkov. Pose-i lion oddelek za popravila.) UerlaSovanje in popravila zal Glasbeno Matico, Konserva-torij ln druge infitttnte Izgo-] tavlja moja tvrdka. Gre tudi! na deželo. Točna postrežba-in zmerne cono tndi na obro-; ke. Izdelovalec klavirjev Rj Wnrbln<'k. LJubljana, Gre-, gorčičova ulica 0, I. nadstr.
Duplo kurjava za dirkalne motorje, zrake-plovne motorje - sedaj pa za avtomobile
Viničarja
srednjih let (35—50), ki se dobro razume na vinogradništvo, iščemo za takojšnji nastop. Ponudbe r.a Frank & drug, Zagreb, Gunduličeva 40 za graščino Kerestinec.
Najnovejši inženirski uspeh v avtomobilizmu letošnjega leta je novi „Nash" „4ii0" — motor z ventili na glavi, z dvojno kuriavo in visoko kompresijo.
Novi motor daje novemu „Nnshu" „400" večjo moč, večjo pr pravijenost, neverjetno brzino 140 km z neznatno porabo bencina Zgorevanje je popolno, ni saj in ni potrebno otvarjanje motor ja. Vzdrži kot noben tekmec.
V zraku, motor z ventili v glavi — ki ima „L" glavo — z visoko kompresijo in dvojna kurjava — je gospodar situacije. „Nash"je sedaj izpopolnil isti motor tudi na potniški avtomobil. Ogromne so prednosti tega motorja.
Športniki, strokovnjaki in vsi ljubitelji avtomobilov, poglejte in preizkusite novi ,,N.sh" „400" z dvojno kurjavo, pa ne bodete nikdar zadovoljni z delovanjem motorja starejših lip.
Vozovi v modi po celem svetu.
Kupite
.Bazler' kremo
s patent odpiračem. | 'estavite številke do 24 zadenete različna darila. Darila se delijo vsakih 8 dni. Do-kažite 1000 praznih škatljic in številke do 25 zadenete Ford-auto.
Valjčni mlin
Vajenke
za mehanično vezenje in predtisk, sprejmemo takoj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4509.
Vzgojiteljica
(Kinderfraulein), perfekt-na nemškega jezika, vešča negovanja in vzgoje (jtrok, se išče za takoj v tnalo selo Hrvaške k dve-iiia deklicama (poldrugo oziroma pet let). Zdrave, do 30 let stare, v tej vlogi izprakticirane re-flektantinje naj se javijo osebno v torek 30. tega meseca od 3 do 6 popoldne pri portirju hotela »Union« v Ljubljani, kjer dobe vse podrobne infor-formacije.
Žagarja
za žago venecijanko in cirkular žago sprejmem takoj. Naslov pove uprava »Slovenca« pod 4487.
Prešivalec
(Durchnaher) se išče za takojšnji nastop. Domača tvornica remenja i kožne obuče, Zagreb, Zavrtnica.
Šivalni stroj
zelo dobro ohranjen, se ugodno proda. - Vpraša in ogleda se pri hišnici, Vošnjakova ulica štev. 7, pritličje, desno.
Spalnico
iz trdega lesa, svetlo po-litirano, prodam po zelo nizki ceni. Anton Štolfa, mizar, Spod. Loke, pošta Lukovica.
Puhasto perje
kg 38 Din, razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Izkoristite priliko, dokler traja zaloga. L. Brozovič, kemička čistiona perja, Zagreb, Ilica 82.
za seme in prehrano do-	<C,
bite, dokler zaloga, pri
Fran Pogačniku Dunajska cesta štev. 36. '
Stavbna parcela
naprodaj ob Dunajski ce-sti na koncu Urbančko- V^h^ vega vrta. Več se poizve v gostilni »Pred Tabo- yfff![' rom«, Črnuče. i
Iščem za takoj izurjenega
Generalno zastopstvo Nash"-avtomobiloa Dečauska 21 — — — Beograd
Zastopniki inženerji: Sartor & Riger. N Sad — Josip Grad š, Ljubljanr-M" ribor
The Nash Motors Co., Kenosha, Vise. U. S. A.
Potrti žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prija teljem in znancem tužno vest, da je naša ljubljena SO' proga, stara mama in teta, gospa
Rozalija Zumer
vdovfjena Zumer roj. Debelak
Po kratki, mučni bolezni nas je danes za vedno zapustila naša predraga mama, tašča itd., gospa
Frančiška Berbuc
posestnica in gostilničarka
včeraj ob 9 zvečer, po dolgotrajni in mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala, — Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek dne 30. aprila ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Koroška Bela, na farno pokopališče. Koroška Bela, dne 29. aprila 1929,
Žalujoči ostali.
profesorjeva vdova.
Na zadnji poli jo spremimo iz hiše žalosti, Zagorje 142, dne 30. aprila 1929 ob 4 popoldne na zagorsko pokopališče. Zagorje - Ljubljana, dne 28. aprila 1929.
Žalujoči ostali.
Urednik: Franc TerseKlav.
Izdajatelj: Ivan Rakovce.
Zn Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ccč,