SVOBODNA SLOVENIJA AÄO XXXVI (30) Št. (No.) 20 Teden vrhunskih konferenc Minuli teden je bil za Zahodno Evropo teden vrhunskih konferenc med industrijskimi demokracijami ter ZDA in Kanado. O vrhunskem zasedanju sedmih industrijskih držav, ki je bilo v Londonu 7. in 8. t. m., smo poročali že v prejšnji številki našega tednika. Na njem so v glavnem govorili o gospodarskih problemih svobodnega sveta in se tudi dogovorili, kaj bo treba storiti, da do še večjih gospodarskih kriz, kakor jih je Zahod že doživljal, ne bo prišlo. V ponedeljek 9. t. m. je sledila vrhunska konferenca med štirimi velesilami: ZDA, Anglijo, Francijo in Zahodno Nemčijo, ki so se razgovarjale o „posebnih“ problemih Berlina. Zahodni zavezniki bi se med drugim radi že znebili vzdrževanja znane spandauske ječe, katere edini pripornik je čez 80 let sari bivši Hitlerjev oproda Rudolf Hess, pa sovjeti vztrajajo, da mora Hess svojo dosmrtno ječo brezpogojno odsedeti prav v spandauskih zaporih. Hess je trenutno najdražji pripornik na svetu, saj stane štiri velesile dnevno vzdrževanje te trdnjave nad 5000 dolarjev. V torek 10. t. m. je sledila vrhunska konferenca 15 članic NATO, prav tako v Londonu, medtem pa je severnoameriški predsednik Carter izkoristil še priliko in z letalom odletel v švicarsko Ženevo na kratek posvet s sirijskim predsednikom Assadom glede razmer na Bližnjem vzhodu. Separatne sestanke pa je Carter i-mel tudi s predsedniki Francije, Zahodne Nemčije, Anglije, Grčije in Portugala ter z glavnim tajnikom NATO Nizozemcem Lunsom. Poleg gospodarske vrhunske konference opazovalci smatrajo to za najvažnejšo vrhunsko konferenco članic NATO in to zaradi prisotnosti Carterja, ki se je kot novi ameriški predsednik takega zasedanja prvič udeležil. Na NATO zasedanju je Carter pomiril Zahodno Evropo, da se ZDA ne nameravajo umakniti v izolacijo, temveč, da bodo obrambno silo NATO še povečale. Istočasno pa je znova opozoril Zahodne Evropejce, naj tudi sami več prispevajo za svojo obrambo pred sovjeti, kakor so doslej. ZDA so dokazale, da so bile Carterjeve izjave resne s tem, da so ustanovile novo vojaško oporišče na severnem delu Zahodne Nemčije. Na zasedanju NATO so poleg izključno vojaških problemov obravnavali tudi politične, ki so trenutno za o-hranitev demokracij v Zahodni Evropi mnogo resnejši, kakor vojaški. Po poročilih zahodnih obveščevalnih služb ZSSR namreč ne misli na oborožen napad na Zahodno Evropo, ker vztrajno pričakuje zmagovit pohod takoime-novanega evrokomunizma po zahodnoevropskih državah, trenutno predvsem v Italiji in Franciji. S padcem Italije in nato še s padcem Francije bi tako Moskva lahko obvladala Sredozemlje, ne da bi ji bilo treba zato spremeniti razmere v Titovi Jugoslaviji, ki je že itak komunistična, dasi ne povsem po sovjetskem vzorcu. S padcem Italije bi tudi lahko vsaj dcÄoma odrezala neposredne stike Grčije ter Turčije z ostalimi članicami NATO. Če se Moskvi vse to posreči, bi se vsaj deloma maščevala za poraz, ki ga je doživela z izgubo Portugala in s tem ostalega iberskega polotoka. Ta pa bi prišel pozneje na vrsto. Tako vse to računajo v Kremlju, u-gotavljajo zahodne obveščevalne službe in se zato Brežnev ni posebro razburjal. Ko so se pretekli mesec tausta-vila ameriško - sovjetska pogajanja SALT. Zahodno Evropo nam-eč Sovjeti računajo v doglednem času dobiti b'.ez strela iz svojih pušk. Spričo teh ugotovitev je glavni tajnik NATO Luns opozoril ilanice NATO, da sovjeti sicer trošijo 12 odstotkov svojega državnega d' hodka za oboroževanje, NATO pa po’ovico manj, toda to Moskva dela v glavnem za svojo obrambo na dveh frontah: evropski in azijski proti Kitajski. Bo pa Moskva vsekakor bolj agresivna politično, ES LO VENI A LIBRE BUENOS AIRES 19. maja 1977 K V»r.1—- Ti.-.v■'- - _rv.r» vmk"*>— * -TOW.a«wii»mw< ČEŠKOSLOVAŠKI ©»KLON „LISTINA 77“ „Ko se žarnem, da mi je češkoslovaška odvzela vsofko vrsto dela, ko so mi odvzeli telefon, avtomobilslco izkaznico, delavsko knjižico, osebno izkaznico, izkaznico za bolniško blagajno in stanovanje, imojm občutek, da sem že mrtev... “ Tako je dramatično pričevanje, ki ga je telefonično sporočil Pavel Ko-huot Tržaškemu stalnemu gledališču, ko je 25. februarja letos uprizorilo njegovo „Roulette“. Ni tu samo izbruh jeze nekega dramaturga, katremu češkoslovaške oblasti niso dovolile potovanja v tujino, da bi tam prisostvoval prvi u-prizoritvi svojega dela: gre za točno navedbo, kaj se more zgoditi tistemu, ki si je drznil, ne oziraje se na strogost komunističnega režima, podpisati sedaj že slovito „Listino 77“, katere besedilo bomo priobčili v dobesednem prevodu. Odkar je „Listina 77“ 6. januarja 1977 prišla po skrivnih potih iz češkoslovaške do uredništev navečjih zahodnih časopisov, so komunistične češkoslovaške oblasti že netšetokrat zasliševale 2S0 podpisnikov od skupnega števila 241. Filozof Jan Patočka je zaradi teh zasliševanj umrl. Petdesetim podpisnikom so zaplenili rokopise, knjige, pisalne stroje. Pisatelja Vaclava Havela in Františka Paclička, časnikarja Jiri-ja Ledererja in režiserja Otta Ornesta so obdržali v zaporu tudi potem, ko so morali prestati strahotna zasliševanja skupaj z bivšim zunanjim ministrom Ji-rijem Hajekom in pisateljem Ludvikom Vaculikom. Zdravstveno stanje Ornesta, ki ima sladkorno bolezen, razen tega ga je že dvakrat zadela kap, je zelo vznemirljivo. Jeleno Masimovo, ženo Pavla Kohouta, so 10. januarja med moževo aretacijo ranili in so jo morali operirati na kolenu. Psihologinjo Ivano Sim-kovo so samolastno prepeljali v bolnišnico, ki je 90 km oddaljena od njenega stanovanja, nato so jo kljub zdravnikovemu odsvetovanju prisilili, da se je sama vrnila domov. Po prihodu domov je zvedela; da so jo že odpustili iz službe. Podobna usoda je doletela še druge številne podpisnike „Listine 77“, med katerimi so bivši tajnik osrednjega odbora češkoslovaške komunistične stranke Zdenek Mlynar, pisatelj Ladislav Dvoržak, glasbeni kritik Ivan Medek in bivši policijski nadzornik Oldricb Hromadka. „Listina 77“, ki je prežeta z načeli iz „pomladi“ leta 1968, zahteva konec zatiranja v imenu Helsinških sporazumov in priporoča pričetek dialoga o človeških pravicah z avtoritarnim in fi-losovjetsldm režimom Gustava Husaka, so oblasti seveda takoj napadle in jo obsodile kot demagoško besedičenje, dalje kot napad na socialistično državo, ki ga je izvedel zahodni imperializem. Konec januarja sta predstavnika disidentov Jiri Hajek in Jan Patočka — ki je kmalu nato umrl — zaman poskušala, da bi ju vlada sprejela. Notranje ministrstvo ju je obvestilo, da je za vlado „Listina 77“ izključno pravni problem; zato izključuje vsako možnost dialoga z disidenti, „pravni problem“ pa je seveda izročila v reševanje policiji in sodiščem. Po krajšem relativnem molku je u-radno glasilo češkoslovaške komunistične partije izreklo disidentom „opomin“, ki ne obljublja nič dobrega. „Kdor seje ovire na pot socializma, mora biti pripravljen nositi posledice.“ Kakšne so te če NATO ne bo tudi vojaško enakovreden sovjetski obokoženi sili. Zato Zahodna Evropa ne sme opustiti nobene prilike, da ho ostala na obeh, političnem in vojaškem polju, vsak trenutek dobro pripravljena na sovjetsko nevarnost. To bo možno doseči tudi, če bodo Sedanji voditelji zahodnoevropskih demokracij bolje poznali geografijo, saj se jp ob priliki tega zasedanja NATO zgodilo, da je sedanji britanski predsednik Callaghan javno pozdravil portugalskega predsednika kot „vodjo Brazila“. posledice? In kdo so tisti, ki jih utegnejo doleteti ? Premjéja Husaka očitno skrbi, da ne bi izgubil kontrole nad položajem, vendar — morda tudi na nasvet iz Moskve — ni izvedel zatiralne akcije do kraja zaradi negativne reakcije na Zahodu. Po zaporih je ostalo le nekaj podpisnikov, nekatere so samo odpustili iz služb in nekaterim so odvzeli stanovanja. Tako je trenutno stanje, če na bodo v partiji nadvladali pristaši trde roke, je sevda možno predvidevati procese za vodje odpora in za čistke Stalinovega kova pod skrajno umazanimi obtožbami in podtikanji. Kdo so podpisniki „Listine 77“? Predvsem moramo reči, da niso samo stari Du očkovi pristaši, kot so nekateri trdili. Seveda so nekateri, vendar jih ni za tretjino podpisnikov. Ostanek predstavljajo pisatelji, dramaturgi, znanstveniki, filozofi, študentje, redovniki in duhovniki raznih veroizpovedi, in — kar veliko pomeni v deželi, ki hoče biti utemeljena na diktaturi proletariata — številni delavci. Kar se tiče imen podpisnikov, je potrebno poudariti, da je idejni zasnova-Iec „Listine 77“ triumvirat, sestavljen iz treh čeških rodov: Jiri Hajek, 66-letni bivši minister v Dubčkovi vladi, Vaclav Havel, mladi avtor satiričnega gledališča, in prof. dr. Jan Patočka, stagi filozof katoliškega izvora; pri njeni sestavi pa je tudi odločilno pomagal Ludvik Vaeulik. Med podpisniki naj omenimo le najbolj znane med množico oseb raznih starosti, poklicev in izkustev: Karel Bartošek, zgodovinar, avtor črne knjige o sovjetskem vdoru; Jožefa Slanskv, vdova bivšega tajnika partije; Frantisele Kriege!, eden voditeljev iz Dubčko/e pomladi; Milan Huebel, bivši vodja višje komunistične JLms Conmnicaci&nes Secitdes A propòsito de la Jornada Mundial de las Comunieaciones Sociales, cuyo lema aprobado por Paulo VI., es „Publicidad en la comunicación social: ventajas, ries-gos, responsabilidades”, la Comisión Pontificia para las Comunieaciones Sociales previene contra el desarrollo de los monopolios en los medios de comunicación “que pueden impedir e! derecho de recibir y dar información”. En una nota explicativa, la Comisión ha dieho también que las ageneias de publicidad, corno fuente principal de ingresos para los medios de comunicación, ejercen una credente influencia en la “dirección ideològica” de la opinion publica, y exhorta a protestar inteligente y vigorosamente contra los anuncios inaeeptables. Pide a los publicistas que promuevan el perfeccionamiento de los códigos existentes sobre modos y contenidos de publicidad. La publicidad, cuya importancia crece cada dia —dice la nota— es muy ótil a la sociedad, pues por ella el comprador conoce los bienes que pueden necesi-tar y los servicios que se le ofrecen; se promueve una mas amplia distribución de los productos. y se ayuda a desarrollo de la industria y del bien comun. Pero la publicidad causa danos a la sociedad humana cuando presenta productos perjudiciales o inutiles o fomenta las inclinaciones inferiores del hom-bre, o cuando crea falsas necesidades. La libertad misma de los medios de comu-nieación puede peligrar por la presión de los medios económicos, al no poder subsistir mas que los favorecidos por la publicidad. Se abre asi el camino a los monopolios y se pone en peligro el derecho a recibir o redi a zar los anuncios y el mismo dialogo social. šole; Jiri Muller, bivši voditelj dijaškega gibanja; Jan Lopatka, literarni kritik, dalje ekonomist Vanek Silhan in bivša člana osrednjega odbora češkoslovaške komunistične partije Bohumil Simon in Vaclav iSlavik. Med podpisniki v začetku ni bilo najti imena Aleksandra Dubčka, ki je simbol in navdihovalee narodne svobode. Naravno je, da je to vzbudilo začudenje. A kasneje so ljudje izvedeli, da je bil bivši voditelj češkoslovaške „pomladi“ iz leta 1968 dobesedno odrezan od vseh vesti in novic o „Listini“, kajti v svoji hiši v Bratislavi je popolnoma ločen od zunanjega dogajanja. Ko je konec februarja kljub vsemu le prišla do njega novica o „Listini“, je tudi on dal svoj pristanek; toda ne pismeno, kajti roka nekega simbola ne more prekoračiti zidu, ki ga postavijo policijski agenti... PREVOD ,, LISTINE 77' 13. oktobra 1976 sta bili objavljeni v zbirki češkoslovaških zakonov štev. 120 „Mednarodna pogodba o civilnih in političnih pravicah“ in „Mednarodna pogodba o gospodarskih, socialnih in kulturnih pravicah"; obe sta bili leta 1968 podpisani v imenu naše republike, l. 1975 ratificirani v Helsinkih in sta 23. marca 1976 dobili zakonsko veljavo. Od tistega dne dalje imajo tudi naši državljani pravico in država dolžnost, da se jih držijo. Svoboda in pravice človeške osebe, ki so zajamčene v obeh pogodbah, predstavljajo važne civilne vrednote, h katerim so se v teku zgodovine usmerjali napori številnih progresivnih sil in katerih uzakonitev lahko na pomemben način pospešuje človeški razvoj v naši družbi. Zato z veseljem pozdravljamo dejstvo, da je tudi Češkoslovaška socialistična republika pristala na ti dve pogodbi. Njihova objava pa nas z novo nujnostjo spominja na dejstvo, da so številne temeljne pravice v naši domovini, na žalost, trenutno veljavne samo na papirju. Povsem iluzorna je na primer pravica do svobodnega izražanja mnenja, ki je zajamčena v čl. 19 prve pogodbe. Desetinam tisočev državljanov je onemogočeno delo v njihovi specializaciji samo zato, ker so mnenja, ki jih zastopajo, drugačna od uradnih mnenj. Ti dalje večkrat postanejo predmet najbolj različnih diskriminacij in zatiranj s strani oblasti in družbenih organizacij; oropani so vsake možnosti obrambe in praktično postanejo žrtve „apartheida“. Stotinam tisočev drugih državljanov pa je zabranjena svoboda pred strahom (ki jo omenja uvod v prvo pogodbo), ker so prisiljeni živeti v neprestani nevarnosti, da bodo izgubili delo in druge možnosti, če izpovedo svoje mnenje, V nasprotju s čl. 13 druge pogodbe, ki jamči vsem' pravico do izobrazbe, brezštevilni mladi ljudje niso pripušče-ni k študiju samo zaradi svojega prepričanja, ali celo zaradi prepričanja njihovih staršev! Izredno številni državljani morajo še dalje živeti v strahu, da bodo oni ali njihovi otroci oropani pravice do izobrazbe, če bi izpovedali svoje prepričanje. Uveljavljanje pravice oskrbeti si, sprejemati ali širiti vesti in ideje vsake vrste brez določitve mej bodisi ustmeno bodi pismeno ali v tiskani obliki ali s pomočjo umetnosti (točka 2, člen 13 prve pogodbe) je preganjano ne samo po izvensodni poti ampak tudi po zakoniti poti često pod obtožbo dejavnosti, ki se kazensko preganja, kot to dokazujejo procesi, ki so sedaj v teku proti mladim glasbenikom. Svoboda javnega izražanja svoje misli je zatrta s strani osrednjega vodstva vseh družbenih občil in vseh kulturnih in časnikarskih organizmov. Ne more biti objavljena nobena politična, filozofska ali znanstvena ideja niti noben umetniški izraz, tudi če se samo za malenkost razlikuje od ozkega o-kvira uradne ideologije ali estetike. Odkrita kritika pojavov družbene krize je onemogočena. Možnost javne obrambe pred lažnivimi in žaljivimi trditvami uradne propagande je izključena (zakonita zaščita pred napadi na čast in ugled, zajamčena s členom 17 prve pogodbe, praktično ne obstaja); lažnivih obtožb ni mogoče preklicati; vsak poskus, da bi nastopili proti njim po sodni poti in dosegli preklic in zadoščenje, se je izkazal prazen in brezuspešen; na področju intelektualne in kulturne dejavnosti je izključeno vsako javno razpravljanje, številni znanstveniki in kulturne osebnosti pa tudi drugi državljani so ožigosani samo zato, ker so objavili ali javno izrazili že pred leti mnenja, ki jih je obsodila sedanja politična oblast. Verska svoboda, ki je izrecno zajamčena s členom 18 prve pogodbe, je sistematično omejena po samovoljnosti oblasti, s pomočjo omejevanj dejavnosti duhovnikov in sploh cerkvenih osebnosti, ki žive neprestano pod grožnjo odvzema ali izgube državnega dovoljenja, ki je potrebno za izvrševanje njihovih funkcij, ali s pomočjo ukrepov različ- ne narave, ki pogojujejo življenje tistih, ki izpričujejo z besedami ali s spisi svoje versko prepričanje, s pomočjo ukinjenja verskega pouka ali s podobnimi ukrepi. Sredstvo za omejevanje in često tudi za popolno zatrtje vrste državljanskih pravic predstavlja dejanska podreditev vseh institucij in organizacij v državi političnim smernicam, ki jih je izdal aparat vladajoče stranke, ali sklepom, ki so jih izdale posamezne osebe, ki hlepe po oblasti in so posebej vplivne. Ne vsebina, ne oblika, ne izvajanje teh odločitev, nima v češkoslovaški u-stavi potrebne zakonite osnove in ne v drugih zakonih in pravilnih predpisih. Te odločitve so v večini primerov sprejete za kulisami, često samo ustmeno; po večini so državljanom nepoznane in jih ne morejo kontrolirati. Avtorji takih odločitev niso odgovorni pred nikomer drugim razen pred samim seboj m svojo hierarhijo; istočasno pa vplivajo na odločilen način na dejavnost zakonodajnih in izvršnih organov državne uprave, sodstva, sindikatov, dalje na dejavnost drugih družbenih organizacij, drugih političnih strank, podjetij, tovarn, institutov, uradov, šol in drugih ustanov; njihovi ukrepi imajo večjo veljavo kakor zakon sam. če organizacije ali državljani pri izvajanju svojih pravic ali izvrševanju svojih dolžnosti pridejo v nasprotje s temi smernicami in navodili, se ne morejo obrniti na nobeno instanco, ki bi bila neodvisna od stranke, ker je enostavno ni. Vse to resno omejuje tiste pravice, ki izhajajo iz člena 21 in 22 prve pogodbe (svoboda združevanja, in prepoved kakršnekoli omejitve njenega izvajanja) ter iz člena 25 (enakost pravice biti soudeležen pri vodenju javnih zadev) in iz člena 26 (enakost pred zakonom). Tako stanje preprečuje tudi delavcem in tistim, ki vrše druge poklice, ustanavljati brez vsake omejitve sindikalne ali podobne organizacije v obrambo svojih gospodarskih in socialnih interesov ter izvajati pravico stavke (točka 1 člena 8 druge pogodbe). Druge državljanske pravice, pri ka-terih je izrecno vključena prepoved samovoljnih posegov v zasebno življenje, v družino, v stanovanje, v korespondenco (člen 17 prve pogodbe), so resno kršene, tudi z dejstvom, da notranje ministrstvo na najrazličnejše načine nadzira življenje državljanov, na primer s pomočjo poslušanja telefonskih razgovorov, z namestitvijo aparatov v stanovanjih, s pomočjo kontrole pošte, s pomočjo nadzorstva oseb, s pomočjo preiskav in s pomočjo obveščevalcev, ki jih izbira iz raznih slojev prebivalstva (često s pomočjo nedopustnih groženj, ali nasprotno, obljub) itd. Na ta način notranje ministrstvo često posega tudi v odločitve delodajalcev, svetuje diskriminatorske akcije zadržanja s strani oblasti in organizacij, vpliva na sodne organe in vodi propagandistične kampanje družbenih občil. To dejavnost ne urejajo zakoni, ampak jo vrše tajno; državljan nima v tem pogledu nobenega sredstva v obrambo. V primerih politično motiviranih ka-(nad. na 2. str.); Str. 2 DM«3» „LISTI (nad. s 1. str.) zenskih zasledovanj organi, katerim je zaupan preiskovalni postopek, kršijo pravice obtoženih in njihove obrambe; te pravice so zajamčene v členu 14 prve pogodbe in s češkoslovaškimi zakoni. Osebe, ki so obsojene, so v zaporih predmet postopanja, ki je nasprotno človeškemu dostojanstvu pripornikov na način, da spravljajo v nevarnost njihovo telesno zdravje. S svojim zadržanjem jih skušajo moralno zlomiti. Na splošno kršijo tudi točko 2 člena 12 prve pogodbe, ki jamči državljanu pravico, da svobodno zapusti svojo domovino in to pod pretvezo obrambe državne varnosti (točka 3) ; ta pravica je podrejena različnim prepovedanim in nedopustnim pogojem. Samolasten je tudi postopek za izdajanje viz za vstop v deželo, tujim državljanom; številni od teh ne smejo obiskati češkoslovaške na primer samo za to, ker so imeli poklicne ali prijateljske stike z osebami, ki so pri nas slabo zapisane. Nekateri državljani navajajo —- kar pa je mogoče samo s pomočjo inozemskih družbenih občil —» da zasebno ali na delovnem mestu ali javno doživljajo sistematične kršitve človeških pravic in demokratičnih svoboščin in prosijo za podporo v konkretnih primerih. Njihov glas pa v večini primerov ne naleti na noben odmev, sami pa postanejo predmet preiskav. Odgovornost za spoštovanje človeških pravic v deželi je naravno v prvi vrsti na politični in državni oblasti. Toda ni samo njena. Vsak ima svoj del odgovornosti v splošnem položaju in torej tudi v pogledu spoštovanja uzakonjenih pogodb, ki obvezujejo ne samo vlade, ampak tudi državljane. Čut za to odgovornost, vera v čut, in voljo civilne zavzetosti ter skupna zahteva najti zanjo nov ir» uspešen izraz, so nam svetovali idejno izdelati „Listino 77“, katere rojstvo danes javno objavljamo. „Listina 77“ je svobodno združenje obveščevalnega značaja in odprto osebam različnih pogojev, ver in poklicev, ki so povezane v volji zavzeti se individualno ali kolektivno v borbi za spoštovanje civilnih in človeških pravic v naši domovini in v svetu — to je pravic, ki so priznane človeku po obeh mednarodnih uzakonjenih pogodbah, od zaključnih resolucij konferen- Jugoslovanska jedrska S podnoslovom „Washington zahteva od Belgrada sprejem kontrolnih pogojev“, je Frankfurter Zeitung 19. aprila priobčila naslednje poročilo svojega obveščevavca iz Zagreba: član jugoslovanskega vladnega pred-sedništva Bakarič je v Zagrebu pred inozemskimi časnikarji obtožil jedrsko politiko ameriškega predsednika Carterja, češ da ogroža nadaljnjo gradnjo pive jugoslovanske jedrske elektrarne v Krškem na slovensko-hrvaški meji. Kolikor nam je znano, so ZDA nedavno zahtevale nova jamstva in kontrole, posebej glede obnavljanja instalacij. Problematika je dozdevno podobnega značaja kot pri znani brazilsko-nemški kupčiji. Pred štirimi leti je bila krška gradnja ob močni nemški konkurenci oddana severnoameriškemu konzorciju Wes'tinghouse. Zdaj pa je slišati, da tipajo Jugoslovani v Bonnu, če bi mogli računati z nemško udeležbo pri nabavi druge jugoslovanske jedrske elektrarne ali celo pri nabavi določenih naprav za Krško. Videti je, da so medtem tudi Jugoslovani spoznali, da v tej zadevi ne morejo obiti neposrednega urejajna z ZDA. Westinghouse je sporočil jugoslovanskim naročnikom, da je washing-tonska vlada prepovedala izdati dovoljenje za izvršitev nekaterih točk prvotne pogodbe, predvsem dobavo za goriva, če Jugoslavija ne bi sprejela novih kontrolnih pogojev. Bakarič je nadalje trdil, da ni bral intervjuva, ki ga je nedavno imel član vrhovnega izvršnega odbora KP general Kukoč, v katerem je izjavil, da mora Jugoslavija ohraniti proste roke za gradnjo lastne jedrske tehnike in v primernih okoliščinah tudi jedrskega orožja. Bakarič pa je zanikal, da namerava Jugoslavija izdelovati jedrsko orožje. Njena lastna industrija da temu ni dorasla. Jugoslavija tudi nikakor ne namerava zaradi krškega problema odstopiti od pogodbe o jedrski omejitvi. Pač pa „bo iskala pota, da se bo mogla vključiti v uporabo jedrske energije“. NA 7 7“ ce v Helsinkih in od številnih drugih mednarodnih listin proti vojni, proti nasilju in proti družbenemu ali individualnemu zatiranju, listin, ki so v povzetku obsežene v Splošni izjavi o človečanskih pravicah organizacije Združenih narodov. „Listina 77“ ni organizacija, nima nobenega pravilnika, ne stalnih organov, ne določenega števila članov, ki bi lahko pogojevali njene strukture. Njej pripada vsak, ki se strinja z njenimi i-dejami, se udeležuje njenega dela in jo podpira. „Listina 77“ ni osnova za politično delovanje neke opozicije. Želi samo služiti skupnim interesom, kot to delajo številne druge državljanske pobude v različnih drugih zahodnih in vzhodnih deželah. Zato nima namena proglašati svoj lastni program reforme m političnih ali socialnih sprememb, ampak hoče v okrilju svajje dejavnosti voditi konstruktivni dialog s politično in državno oblastjo predvsem z objavo nekaterih konkretnih primerov kršitve človeških in državljanskih pravic, s tem da bo pripravila primerno dokumentacijo, predlagala rešitve, nudila različne predloge splošnega značaja za poglobitev pravic samih in njihovih jamstev in s tem da bo delovala kot posrednica v morebitnih položajih, ki bi nemara izhajali iz protizakonitih zlorab. „Listina 77“ želi s pomočjo svojega simboličnega imena poudariti dejstvo, da pričenja svoje delovanje v začetku leta 1977, ki je bilo proglašeno leto pravic političnih pripornikov in v teku katerega se ho morala konferenca v Belgradi! baviti s temo o spoštovanju obveznosti, ki so jih prevzeli v Helsinkih. Kot podpisniki tega proglasa pover-jamo profesorju -Jiriju Hakeju, dr. Vaclavu Havelu in prof. dr. Janu Patocka nalogo, da nastopajo kot glasniki „Litine 77“. Ti so delegirani in pooblaščeni zastopati „Čistino 77“ tako pred državnimi organizacijami in pred organizacijami drugih vrst, bodisi pred našo in svetovno javnostjo in jamčiti s svojim podpisom pristnost listin, ki bi jih izdelalo združenje „Listina 77“. V nas in v drugih državljanih, ki so njegovi člani, bodo imeli sodelavce, ki bodo skupaj z njimi podpirali potrebne akcije, prevzeli odgovarjajoče naloge in skupno z njimi nosili vso odgovornost. elektrarna ogrožena? V zadevi Krško, je nadalje dejal Bakarič, zahteva Jugoslavija izpolnitev prvotne pogodbe. O tem je v aprilu razpravljal v Washingtonu predsednik hrvaške soc. rep., bivši trgovinski minister Sirotkovič. Jugoslavija se protivi „ameriškemu jedrskemu monopolu“ in sploh vsakemu monopolu na tem področju. Pred kratkim se je Jugoslavija razgovarjala o teh problemih v New Delhi z drugimi neuvrščenimi državami. Dozdevno se Jugoslavija boji, da bi mogla priti vsa jugoslovanska jedrska dejavnost pod kontrolo ZDA, če bi sprejela nove ameriške pogoje. V Bel-gradu je slišati govorice, da bi se v tem primeru Jugoslavija nemara usmerila drugam. Zdi se pa, da ta nevarnost ni velika. Ko je bivši notranji minister Ranković vodil do svojega padca 1966 kontrolo nad jugoslovansko jedrsko politiko, je oslon na sovjetsko atomsko tehniko vodil do vse preneugodnih in politično nevarnih posledic. Eaž in prevara — Kako podle so komunistične metode, so pokazali nedavni dogodki na Slovaškem. Dne 17. januarja t. 1. je slovaški minister za kulturo M. Valek povabil katoliške škofe in tudi visoke dostojanstvenike drugih verstev na razgovor. Pri tej priložnosti je hotel minister od škofov dobiti izjavo, da obsojajo znano „Listino 77“. Vsi prisotni so odklonili to zahtevo. Toda, kaj se je zgodilo? Še istega dne je državna tiskovna agencija javila, da so katoliški in tudi nekatoliški škofje obsodili „Listino 77“, češ da vsebuje neresnične trditve o teptanju človeških pravic in verske svobode na češkoslovaškem z namenom, da škoduje ugledu te države in ostalih socialističnih držav. Nekaj dni nato pa je izšla v časopisih nova „izjava“ slovaških škofov, da „se smatrajo za zveste sinove socia- Vedno, kadar zadenemo v pravo, v nekaj zares pomembnega, misel sama sproži praktični impulz, pa čeprav se tega ne zaveda. Theodor W. Adorno ^a«»g8i»ani»fia«KWiiw—w— žJ-vljcpaja bi degajjanja v Argentini S V O B O D N A SLOVENIJA MEDNARODNI TEDEN SESTRA KUBANSKEGA DIKTATORJA PROTESTIRA, Juana Castro, sestra, diktatorja Fidela, je pred leti izbrala svobodo. Ob sedanjem Carterjevem ljubimkanju s Kubo — nič ni govora o teptanju človeških pravic na Kubi —-je Juana organizirala mirno protestno zborovanje, ko je odšlo na dvodnevni izlet 400 ameriških turistov in nekaj znanih glasbenikov jazza. Odpeljali so se izletniki na dvodnevno križarjenje iz New Orleansa in ob tem obiskali tudi Havano. Juana je izjavila, da ne misli preprečiti odhod ladje, ampak da je njen namen poučiti turiste o življenjskih pogojih in o spoštovanju človeških pravic na komunistični Kubi. CENE PETROLEJU ŠE NISO JASNE. Pred dnevi so listi objavili novico, da se zaenkrat ne bodo zvišale cene petroleju. Toda nekatere arabske državice so novico zanikale, češ, da ni še nič dokončno sklenjeno. Vsekakor pa da bodo skušale države proizvajalke petroleja do 12. julija 1977 uskladiti svoje poglede, ko se -bodo zbrale na zasedanju svoje organizacije v Stockholmu. TODMAN V BOLIVIJI. Državni podtajnik za medameriške odnose Terence Todman se je na svojem južnoameriškem potovanju ustavil v La Pazu. Bolivijska vlada mu je predložila svoje poročilo o vprašanju človečanskih pravic; pravijo, da so Todmanu posebno poročilo o istem vprašanju predložili tudi severnoameriški državljani, ki žive v Boliviji. In menda v poročilu prti jo vladi celo vrsto prekrškov. In ne-vmešavanje oseb, ki so gostje v državi? MANIFESTACIJA POLJSKIH KATOLIČANOV. K posvetitvi nove cerkve v Nowi Huti blizu Katowie se je zbralo nad 50.000 Poljakov, ki so na ta način javno hoteli pokazati, da je Poljska katoliška. V Krakovu je poli< cija skušala preprečiti prisostvovanje pri maši zadušnici za nekim akademikom, a je kljub vsemu prišlo k maši nad 4.000 oseb, FRANCOSKI KOMUNISTI ZA „NARODNO ATOMSKO OROŽJE“. Pred časom so se francoski komunisti, da bi laže . pridobivali pristašev, odrekli — boju za dosego diktature proletariata. Je morda kdo to njihovo izjavo vzel za resno? No, sedaj so prišli na dan z novo idejo. Zagovarjajo politiko dosedanjih francoskih vlad- o pravici do lastne neodvisne atomske orožarne. Seveda je vse to preračunano v slepitev francoske javnosti in jo prepričati, da so komunisti v primeru zmage levice na prihodnjih volitvah prav primerni za sestavo koalicijske levičarske vlade skupaj s socialisti in levimi radikali. Istočasno je ta izjava naperjena proti socialistom, da ne bi se preveč šopiri in si skušali priboriti dominanten položaj nad francosko levico... PAPIRNAT GOREČ AVIONČEK, ki ga je avstralski mornar Trent zalučal v velik hangar, je pokončal velik del avstralskega protipodmorniškega letalstva. Trent je pred tem najprej odprl na dveh letalih posode z gorivom. Zaradi hlapov, ki so se vneli, ko je Trent vrgel v hangar avionček, je prišlo do veliko eksplozije in s tem do uničenja letal. Mornar je izjavil, da se ne zaveda, kaj ga je nagnilo k temu dejanju. PORAVNA JTE Z AOSTA LO NAROČNINO! maiMmMnmimBBiRaiNimmiMMHiauiiisaiiii . komunistična metoala listične družbe in da so skupaj z verniki vsak dan bolj prepričani, kako koristna j’e za blagor ljudstva socialistična ureditev družbe ter zato obsojajo vse akcije in izjave, ki temu prepričanju nasprotujejo“. Slovaški škofje so nato izjavili, da niso nikdar kaj takega izjavili in da so o tej „izjavi“ zvedeli šele iz časopisja. — Pozneje so ugotovili, da je izjavo sestavil kanonik Navratil, predsednik slovaške režimske duhovniške organizacije „Pacem in terris“ ter poslanec v slovaškem parlamentu. Množičnega preganjanja so bili deležni zastopniki evangeljske cerkve zaradi tega, ker so nekateri pastorji podpisali omenjeno „Listino 77“. Vlada je poklicala na razgovor vrhovnega predstavnika evangeljske cerkve M. Vaclava Kejr-a in zahtevala od njega, da izobči tiste pastorje, ki so podpisali „Listino Od prvega junija dalje bo v Argentini stopil v veljavo svobodni finančni sistem (doslej je bil celotni trg pod nadzorstvom, in nekaj časa celo monopoliziran s strani Centralne banke). Verjetno bodo istočasno zapadle še zadnje omejitve svobodnega deviznega trga. Dolga leta je v državi vladala bolj ali manj stroga kontrola deviznega trga, tako da sploh ni bilo mogoče dobiti deviz, razen za uvoz določenih izdelkov, ali za potovanje v inozemstvo, pa še to v omejeni meri. Seveda je bila tudi protivrednost deviz (npr. dolarja) povsem nerealna z uradnim tečajem. Tako je lepo cvetela črna borza, ki bo sedaj izgubila svojo veljavnost. Dokončna ureditev finančne in devizne zadeve je- nov izraz, da se gospodarski položaj države krepko boljša. Viša se devizni fond, in močno se omejujejo izdatki. Deficit proračuna krčijo na vse možne načine, seveda v prvi vrsti z nabijanjem novih davkov, kar pa seveda negativno odmeva v splošnem socialnem stanju države, čeprav se je porast cen nekoliko zaustavil, je vprašanje, kaj bo v bližnji prihodnosti, ko bo minilo takoimenovano premirje. Sicer pa je že večina proizvodov izvzetih iz tega delnega zmrznenja cen. Po drugi strani predlagajo določeni proizvodni sektorji nove povišice ' plač. Težak socialni položaj je namreč ljudi izučil, da kopujejo — z malo denarjem s katerim razpolagajo — le najnujnejše stvari. Izdelki, ki spadajo vsaj delno v „luksuzni“ sektor, ostajajo neprodani po izložbah trgovin. Z novo povišico plač (če bo do nje v kratkem prišlo) naj bi dali ljudem možnost dostopa tudi do teh izdelkov, in tako posredno reaktivirali to prizadeto industrijsko področje. če bo to delovalo, je drugo vprašanje. Ljudje si ne morejo privoščiti niti najnujnejšega, in je težko da bi segali po nepotrebnem. Kar se tiče afere okoli Graiverja, od časa do časa znova razburi javnost, kadar se izve za nove povezave med bankirjem in političnimi krogi, potem znova potihne. Enako, kar se tiče zadeve- Aluar, o kateri sedaj trdijo, da je bila enostransko prikazana. Državni tožilec da ni stvari dobro preiskal, tako Sovjetska Moskva je bila in je naj-vnetejša podpihovalka in podpornica osvobodilnih gibanj v kolonialnih državah. Ob vseh priložnostih in pred vsemi forumi najbolj zagnana zagovornica človekovih pravic v teh deželah, najbolj zavzeta branilka po kolonizatorjih izkoriščanih narodov, najsilovitejša napadalka kolonialnih izkoriščevalcev človeka po sočloveku. Za. zaveso tega vrišča in rožljanja z verigami pa potiho razpreda svoje zlovešče tipalke in stiska v svoj izdajalski oklep prav tiste narode, katerim je prej bila znanilka svobode. Preden se dežela zave, za kaj pravzaprav gre pri tej nenadni ljubezni sovjetov, že tiči v njihovem oklepu, v dejanski suženjski padjarmljenosti, čeprav ob velikolepju puhlega besedičenja. Tako prehaja ZSSR po najeenejši poti v kolonialno silo z vsemi prilastki kolonialne izkoriščevalne države, sicer v modemi obliki, zato pa tem intenzivnejše. Isto velja glede njenih odnosov do Tretjega sveta. Na nevarnost take taktike je opozoril ameriški poslanik pri NATO Robert Strauss - Hupe, ko se je v Briisslu sredi aprila poslovil s svojega mesta. Med drugim je izjavil, da je cilj sovjetske politike mobilizirati dežele Tretjega sveta proti narodom svobodnega Zahoda in spodnesti demokracijam temelje njihovega blagostanja. Navajeni smo gledati Sovjetsko zvezo bodisi kot jedrsko silo, ali kot voditelja marksiz-ma-leninizma in končno tudi „samo kot velesilo“. V resnici pa je na delu sila, katera brezobzirno izkorišča napetosti v svetu in skuša pomnožiti svoje kolonialno območje ter povečati svoje po- 77“. Kejr je izjavil, da v evangeljski cerkvi tak postopek sploh ne obstaja. Značilno je to, da se je ta pritisk na škofe vršil prav v tistem času, ko se je mudil v Rimu msgr. Tomašek, apostolski administrator v Pragi. L. J. Z. trdijo tisti; ki so v afero naravnost za pleteni. Naj stvar še tako omilijo, gotovo je bila celotna stvar več kot kočljiva. Prav tako je nastala polemika okoli dokumenta, v katerem so se škofje precej strogo zavzeli za človečanske pravice, ter posredno pokazali na vlado, češ da jih krši. Notranji minister ie dejal, da je to pač mnenje škofov in dal razumeti, da je lahko zgrešeno. Vojaški provikar škof Bonamin pa je dejal, da so škofje pač le malo „potegnili za ušesa“ vlado, kakor ljubeči oče svojega sina. Kar se tiče človečanskih pravic, je res, da varnostni organi nastopajo zelo ostro in se poslužujejo raznih metod. Je pa, zlasti v inozemstvu, toliki pre-tiranja in napačnega prikazovanja, da svet nikakor ne more imeti stvarne slike o tem, kaj se v Argentini dogaja. Škofje so s svoje strani le predložili lastno stališče „v premislek“ narodu in vladi. Na tej je sedaj, kako se bo na dokument odzvala. Seveda ni verjetno, da bi prišlo do večjih posledic. Pretekli teden se je vrnil iz Venezuele predsednik Videla. Tam je po večdnevnem bivanju podpisal razne medsebojne pogodbe, ki bodo še tesneje povezale izmenjavo (gospodarsko in kulturno) obeh držav. Argentinska zunanja politika na južnoameriškem kontinentu je od nastopa vojaške vlade mnogo bolj realna, in nje' sadovi so že vidni. Ko že govorimo o zunanji politiki, povejmo še, da zdravje ministra Guzze-ttija dobro napreduje. Dokler se ne bo popolnoma pozdravil (ne ve se še, če bo potem lahko znova nastopil svoje mesto), ga nadomestuje brigadir Klix. Končno omenimo še, da bivši vzgojni minister Bruera še vedno „začasno“ vrši svoje posle, čeprav mu je bila sprejeta ostavka. Novega ne bodo imenovali, baje dokler ne bo pripravljena reorganizacija ministrstva, ki se bo razdelilo v dvoje novih ministrstev: vzgojno po eni, za kulturo po drugi strani. Prav tako so, že nekaj časa sem, popolnoma potihnile govorice o morebitni zamenjavi na predsedniškem mestu. sesti. Pri tem obrača v lastni prid spore, ki nastajajo med zahodnim in ne-zahodnim svetom. Strauss-Hupé je mnenja, da dopuščajo delovanja Sovjetske zveze le en sklep: „Vse sovjetske odločitve, najsi bodo vojaškega, dvostranskega, večstranskega, vsestranskega, diplomatskega ali pokrajinskega značaja, služijo edinemu namenu: ...napad na posest in na vpliv Zahoda v ne-zahodnem svetu.“ Strauss-Hupé ne verjame, da pripravlja SZ atomsko vojno. Vojaška moč je za sovjete le drugačna oblika politične moči. Vojaško moč bo uporabila kot „strategijo spora za posredno približevanje“ k velikemu cilju. V stvarnem primeru razpravljanja med Zahodom in Vzhodom meri sovjetska strategija spora na odcepitev „zahodnega mesta“ od „ne-zahodnega zaledja . Ta prvotno Maov obrazec velja sedaj za moskovsko politiko, ki pa je Zahod vselej ne prizna za sprejemljivo. Sovjetska zveza ni sila „obstoječega stanja . Zato tudi skuša s politiko popuščanja — détente — priti po ovinkih do zmage komunizma. Strauss-Hupé pravi dobesedno: „Doma hvali sovjetska propaganda popuščanje kot drugačno obliko bitke na dolgi poti do zmage.“ Ne da bi se spuščala v velika vojaška in politična tveganja, skuša SZ zadeti Zahod v „mehke trebušne“ tarče m se polastiti tržišč in surovin, od katerih odvisi življenje na Zahodu. Strauss-Hupé je opozoril NATO, na.i se zave sovjetskih izzivanj, jih kot take sprejme in se jim odzove. Zahteval •le hotenje po atlantskem samouveljav-Lanju in pozval k prerojenju miselno-' Atlantskega pakta. Vlogo tega zavezništva je treba znova opredeliti, kaj-, t' izzivanja, s katerimi se mora zahod-^a aliansa ukvarjati, imajo svoj izvor izven „atlantskih meja“. Medtem je tudi ameriški predsednik Carter govoril na svoji nedavni poti po Evropi prav v smislu gornjih Straussovih izjav. ■ MCIIIIIIgllllflllll SOVJETSKA ZVEZA - KOLONI AUSA ORZAVA Ml cw ŠMARJE PRI JELŠAH — Potres na Kozjanskem je bil že leta 1974, a Kozjansko si še vedno ni opomoglo. „Prepočasen dotok sredstev v prejšnjih mesecih in pa velike podražitve gradbenega materiala — za 42% — so povzročili, da marsikdo ne more začete obnove ali novogradnje dokončati, tretjina poškodovanih poslopij pa je še vedno taka, kakor jih je pustil potres.1' Vsekakor lepo spričevalo za „socialistično in samoupravljavsko družbo in državo“, in lepo spričevalo za „uspešnost“ pri odpravi posledic potresa. Razen tega lepa tolažba za tolminsko potresno področje, ki ga je tudi hudo poškodoval lanski majski potres. Položaj postaja kritičen, piše Delo, mi pa bi dejali da so oblasti nesposobne za obnovo, pač pa imajo velike uspehe pri propagandi in pri zapravljanju denarja za „kult“ „voditelja“ Tita, ob njegovi 85-letnici. LJUBLJANA — V prostorih moderne galerije so 12. maja slovesno odprli mednarodni grafični bienale. Razstavljenih je vsega 1170 listov 426 avtorjev iz 57 držav. LOŽ — Kovinoplastika iz Loža izdeluje izdelke, za katere rabi nerjavečo jekleno pločevino. Dosedaj so tako pločevino uvažali, sedaj pa bodo morali uporabljati doma izdelano pločevino. Lep napredek, bo kdo izjavil. Toda a Ložane pomeni to hudo obremenitev, ki bo poslabšala konkurenčnost prodaje na svetovnem trgu. Sedaj so za uvoženo pločevino plačevali po 40 do 50 dinarjev za kilogram, za doma izdelano pa bodo morali odšteti od 80 do 100 dinarjev za kilogram. Z enakim problemom se sooča tudi velenjska „Gorenje", ki porabi letno 10.000 ton nerjaveče pločevine. Jeseničani pravijo seveda drugače: da ne smejo delati z izgubo, ker je valjarna zahtevala velike denarne investicije in druga železarska podjetja v državi so z Jeseniško valjarno soglasna. BOHINJ — Lanski potres je tako razmajal hotel Zlatorog, da so ga morali praktično na novo zgraditi. Pravzaprav ga še gradijo in bi dela radi dokončali do konca novembra. Prenovljeni hotel bi imel 150 ležišč in zimski bazen 14 m krat 8 metrov ter „depandanso“ — ta novejša „slovenska“ beseda pomeni stransko stavbo... NOVO MESTO — po uradnih podatkih živi v Sloveniji in sicer v desetih občinah 3.982 Romov, kakor sedaj imenujejo cigane. Romi žive le na Dolenjskem, v Beli krajini ter v Prekmurju. Po zadnjih sklepih bo za reševanje zaposlitve in stanovanj prispevala tudi vsa „družba“. Ta bo prevzela tudi delo za izboljšanje življenjskih razmer in seveda navad, kar je sedaj prepuščeno občinam, kjer Romi žive. KOČEVJE — V likovnem salonu so 18. aprila odprli razstavo slikarja Antona Dolenca, ki je od leta 1966 član društva slovenskih likovnih umetnikov. Dolenc je razstavil 38 del; pred odprtjem je bil kulturni del: pesnik Dane 8« Zajc je recitiral pesmi iz „Požgane trave“, operna pevka Alenka Deranč-Bun-ta je zapela tri Brahmsove pesmi in arijo Bess iz Gershwinove opere „Por-gy in Bess“ ob klavirski spremljavi prof.Ljuba Rančigaja. IDRIJA — Idrijski rudnik živega srebra je že zaprt, vsaj začasno. Ugotovili so tudi, da je lanska izguba večja, kot so računali: od nekdanjih 90 milijonov se je zvišala na 130 milijonov. In režim je naredil še drugo „načrtovano izgubo“: 75 idrijskih rudarjev so na Uncu „preusmerjali“ za proizvodnjo betonskih mešalcev, a sedaj ni nobene „perspektive“ zanje. Vodilni se izgovarjajo, da je bil načrt o preusmeritvi 75 delavcev premalo proučen in „tržno ni upravičen“, zato tudi ni pričakovati, da Di banke dale denar za razvoj te dejavnosti v Idriji... KOČEVJE — Pri gradnji ceste pri Bukovi gori so naleteli na nenavadno najdbo: delavci so odkrili veliko kovinskih predmetov. Obvestili pa so o najdbi zavod za spomeniško varstvo šele kasneje, predstavniki so nato zbirali predmete pri delavcih, ki so jih odnesli. Ugotovili so, da gre za orožje in druge predmete iz 8. stoletja pred Kristusom, pa so jih na tem mestu skrili verjetno v dobi Turkov. Predmeti so iz brona: del meča, več sekir, nožev, osti za puščice in kepa brona. UMRLI SO OD 15.4 DO 22.4.1977 LJUBLJANA — Angela Žnidaršič; Hedi Sedej r. Cirnski; Slavko Kočar; Mira Petek r. Herman; Ana Jurančič, prodajalka; Marija stebla j r. Rupar; Stane Pogačar, up.. Franc Cokan, up. frizerski mojster; Vekoslav Bregant, li-tograf; Terezija šetrajič, 82; Terezija Poženel r. More; Janko Tršar, up.; Danica Levičnik r. Rovšek; Pavlica Kuščer r. Franic; Štefanija Logar r. Pu-kelstein; Janez Brumen. Leopold Jaklič, orodjar, 52; Matjaž Požun; Rudolf Jančar; Ivan žunič, upi;''52; dr. ing. Evgen Kansky, up. prof. kemije ljubljanske medicinske fakultete, 91; Matilda Jarc r. Brau, 81; Franc Kna-felje; Marija Pirnat r. Laznik. Slava Zober r. Zupančič, up. bančna ur.; Katarina Bergant r. Keržič, 86; Marija Kariž r. Kariž; Milena Babnik r. Za-' mida; ing. Metod Vizjak; Marija Slov-nik. RAZNI KRAJI — prof. Jože Krakar, duhovnik, Voglje pri Šenčurju; Tone Somrak, up., Kranj; Julijana Foršek vd. Koželj r. Jeglič, Tržič, Ma- ’ rija Pirš r. Slivar, Kleče. Valter Elsner, Celovec; Angelj Trojer, učitelj glasbe, Ajdovščina; Janez Gruden, kor. borec, Dvorska vas; Ernest Govejšek, up. rud. inšpektor, 79; Zagorje; Marjeta Peterka, Kokošnje; Jože Mrčun, po domače Ptica, 78, Drtije; Frančiška Cof r. Krašovec, 88, Dorfarje; Helena Kežar, up., Bled. Antonija Rostohar,, Maribor; Mafija Lumpert vd. Kovačič r. Vesel, Smolenja vas pri Novem Mestu ; Ernest Ačkun, Dol. pri Hrastniku; Ciril Sajovic, posestnik in bivši trgovec, Velesovo; Emilija Laibacher, up. PTT, Tržič; Jože Hrastelj, up. direktor, 79, Gornja Radgona; Dora Prislan r. Podgornik Kranj ; Eđvai’đ Smuk, up. 58, Trebnje. ^ ^ Prispevajte v tiskovni sklad! ■•••■•■■■•■■•■■«■■•■■•■■■•■•■■■■■■■■•■■■■■■«■■■a*»>*» SLOVENCI V NAD TRI TISOČ SLOVENCEV Druga nedelja v maju je že vrsto let določena za romanje Slovencev v Argentini v Lujän, v največjo argentinsko Marijino božjo pot. To romanje zbere seveda največ rojakov. Iz velikega Buenos Airesa so zastopane v glavnem vse družine, v številnih primerih vsi družinski člani, od dojenčkov do starih očetov. Pa tudi od drugod ne manjka zastopnikov, tako iz Rosaria, Miramara, Cordobe in drugod. Dopoldanska pobožnost se je začela ob 10 uri. S pesmijo „Bodi nam pozdravljena“ je slovensko božje ljudstvo v Argentini pozdravilo Marijo, božjo in našo mater. Po pesmi je bila sv. maša, ki jo je daroval rnsgr. Anton Orehar, delegat slovenskega dušnega pastirstva v Argentini. V lepi pridigi je povedal: Prvi kamen je naše resno delo, z velikim čutom odgovornosti. Delo naj osvetljuje jasen cilj. Zavedajmo se nevarnosti, iz katerih smo izšli in v katerih se nahajamo. Ne vdajajmo se o-bupu. Poprimimo za delo. Iz sadov tega bodo živeli zanamci, kakor sedaj mi še živimo iz verskega življenja preteklosti. Skrbimo zato za zdravje in duhovni napredek v šolah, v organizacijah, pri tisku in pri vsem, kar nas druži. škof Rožman je dejal: „Posamezniki se bodo izgubili, rešili se boste le v skupnosti.“ Drugi oporni steber — najvažnejši sicer — je naše brezmejno zaupanje v Boga. Brez božje pomoči ne gre. Problemi so za nas pretežki. Bog pa nam pomoči nikdar ne bo odrekel, če ga bomo prosili. Skrbimo zato za našo o-sebno molitev, s katero pozdravimo Boga in Marijo, kot otrok pozdravi očeta in mater. Molimo v družinah sv. rožni venec. Molitev je tista nadnaravna moč, ki nas bo vedno povezovala, dajala nam trdna tla, vzbujala zaupanje in novega poguma. Najlepša molitev pa je slovenska sv. maša, katero ohranimo za vsako ceno. Tretji temelj naše rasti je ljubezen do Cerkve. V Cerkvi, ki gleda dalje kot mi, vedno vsega ne razumemo, zate jo bomo prav posebej ljubili kot svojo mater ter poslušali kot našo u-čiteljico, zlasti v zmedi sedanjega časa. Resnica je namreč v Cerkvi, in ne na levi ali na desni. Glede medsebojne povezanosti, četrtega opornika našega življenja, je škof Rožman dejal pred 20. leti: „In jaz bi si želel, da bi Bog nam dal vsem tolike medsebojne, slovenske pa krščanske ljubezni, da bi ta ljubezen bila najgloblja podlaga vsega našega dela.“ Med sveto mašo je bilo ljudsko petje, ki ga je vodila skupina pevcev, pri orglah je bil g. čamernik. Obhajilo je delila vrsta duhovnikov iz lujanske bazilike; slovenski duhovniki, osem po številu, pa so že od zgodnjih jutranjih ur spovedovali. Po sv. maši so odšli rojaki na obširne romarske vrtove, da so se okrepčali, in kar je izrednega pomena, da so se srečevali s prijatelji in znanci, s katerimi se morda že dalj časa niso videli. Pri popoldanski pobožnosti, ki je bila že ob 14 uri, je bila po Marijini pesmi najprej pridiga župnika Janeza Markiča. Z njemu lastnim poudarkom je razvijal dve misli. Misel o Marijinem sredništvu, saj je Ona svetu in slovenskemu narodu vedno stala ob strani in še danes stoji. Pomagala mu je ob zibelki krščanstva, pomagala v času protestantizma, v času turških napadov, v času drugih zmot. Za današnjo, najhujšo zmoto brezbožnega komunizma, pa je rečeno, da bo „končno zmagalo Marijino brezmadežno Srce.“ Misli o Marijini pomoči je zato sledila misel Marijinega češčenja. Nato se je razvila dolga procesija: križ, papeška, argentinska in slovenska zastava, ki so jih nosili fantje, zasto- ms a a* s a« «•»!»■ m» •««se*« mmi«»b»ku*8» a vsa c a *o»s na a< ARGENTINI NA ROMANJU V LUJANU pniki naših mladinskih organizacij, za njimi šolska mladina z učiteljstvom, fantje in možje, podoba lujanske Marije, vrsta narodnih noš, podoba naše brezjanske Marije, ministranti, duhovniki, redovnice in dolga vrsta deklet in fantov. Za vzorno rediteljstvo je skrbela skupina petnajstih fantov. Med procesijo je skupina pevcev po zvočniku vodila petje in molitev skrivnosti rožnega venca. Ob vrnitvi v cerkev so navzoči prejeli spominske podobice, s sliko fatim-ske Marije in posvetilnima molitvama. V cerkvi so bile nato pete litanije Matere božje. Po njih pa so se navzoči, nad tri tisoč po številu, znova posvetili presvetemu Srcu Jezusovemu in brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Ti posvetitvi bosta nekak program našega verskega življenja. S pesmijo: Marija, skoz’ življenje je bilo končano letošnje romanje; shod, ki ima velik verski pa tudi narodni pomen; slavje, ki vsako leto znova potrdi, da smo člani ene družine. OBČNI ZBOR SKAD-a V nedeljo 2. maja 1977 smo se člani Slovenskega Katoliškega Akademskega Društva zbrali v Rozmanovem zavodu v Adrogué k rednemu občnemu zboru. Pričel je z molitvijo ob 15,15. Udeležilo se ga je 40 članov. Predsednik Andrej Rot nas je pozdravil in se nam zahvalil za udeležbo. Napovedal je red občnega zbora: branje zapisnika lanskega občnega zbora, poročilo odbornikov, volitev novega odbora za poslovno dobo 1977 - 1978. Sledilo je branje zapisnika lanskega občnega zbora, ki ga je prebral Marko Mele. Tajnica, Marija Mele je v svojem poročilu opisala delo SKAD-a v preteki: poslovni dobi, predvsem nekatere sestanke: Informativni sestanek in ski-optične slike iz Bariloč; Potreba po odprtosti (g. Tine Debeljak); Slovenska politična emigracija in njen vpliv med Slovenci (g. Zorko Simčič) ; Jezikovni tečaj, ki ga je vodil g. Simčič; večerja akademikov; Pomenek o podeželskih šolah (gdč. Maruška Batagelj). Likovna razstava, posvečena I. Cankarju; Pogovor o dvojezični šoli; običajno silvestrovanje in sprejem novih članov v Rozmanovem zavodu; ohisk gledališča; obisk koncerta Slovenske Vokalne skupine Karantanija v Metodistični cerkvi; v mesecih marec-april se je vršil seminar: Politične skupnosti izvep Slovenije in njihov pogled na Slovenstvo. Marija Mele je podala tudi blagajniško poročilo. Čestitali smo Franciju Klemencu, ki je letos diplomiral kot arhitekt. Sledilo je predsedniško- poročilo An-andreja Rota, ki je podal splošni pregled o delu društva, kateremu je predsedoval skozi dve leti. Predvsem je nakazal eno izmed najvažnejših nalog ;V bodočnosti, pridobivanje novih akademikov — katerih je približno 200 — v naše vrste. Pozval nas je k iskanju novega duha, pri čemer naj nas vodita resnicoljubnost in. tudi krščanska ljubezen. Rekel je, da bomo težko doumeli emigrantsko problematiko, če ne rešujemo problema iz celotnega vprašanja slovenstva in slovenskega naroda. Razvila se je debata, med katero so člani društva stavili nekaj vprašanj. Sledile so volitve. Predložena je bila sledeča lista: predsednik: Andrej Mele, tajnica: Marjeta Eiletz, blagajničarka: Marta Malovrh, odborniki: Marija Mele, Ivan šuc, Tomaž Debevec. Volilo je 37 (-lanov; i glas je. bil neveljaven, 5 nasprotnih, in 31 članov je odobrilo listo. Njhto je novoizvoljeni predsednik r llinHtlftf ■■TllimniMWWBWWBUmnil „Stari“ kosmiiiizeni Jugoslavije EVROPSKI VIOLINIST NA STREHI Pod zgornjim naslovom je v Reviji za zunanjo politiko (Foreign Policy) št. 26, 1977, ameriškega zunanjega ministrstva, bivši severnoameriški veleposlanik v Beogradu Laurence Silber-nian objavil svoje poglede na jugoslo-vanski komunistični režim in njegov komunizem in na dosedanjo severnoameriško politiko do komunistične Jugoslavije. Našim bravcem ga bomo v nekaj ^podlistkih dali v prevodu v celoti. Lau-irenče Silberman piše: Ameriška politika do Jugoslavije slo-« na dveh napačnih postavkah • prva trdi, da je naš edini interes v tej drža-v>, da se ohrani njena neodvisnost do Sovjetske zveze; druga pa je, da polagamo ohranjati to neodvisnost s tem, l^a dajemo bilateralno pomoč jugoslo-Vanski vladi ne glede na to, ali kaj do-frno v povračilo ali ne. Prva postavka Pe držala vsaj v dobi petdesetih let, ko je naša politika šele formirala kot reakcija na razburljiv spor maršala Tiri s Stalinom. Kar pa tiče druge po-“tavke, pa se mi zdi, dasi sumim, da J' sploh kdaj bila pametna, da je bila ^anj upravičena v dobi, ko se je naš Pteres v Jugoslaviji omejeval na en Sam edini cilj. V petdesetih letih, kakor tudi v naslednjem desetletju, smo Titov režim opremili z ogromnimi količinami vojaške in gospodarske pomoči in mu dajali tudi nerazumljivo, toda važno politično podporo. Dasi smo to pomoč, vzporedno z razvojem jugoslovanskega gospodarstva, postopoma ukinjali, pa naša politika še vedno sloni na zastareli psihologiji z ozirom na negativne posledice, ki jih ima Jugoslavija za razne ameriške interese, še več, ni razloga za prepričanje, da bi z vztrajanjem na recipročnost v odnosih med ZDA in Jugoslavijo to državo potisnili v sovjetski blok. Nasprotno, nadaljevanje neodločne politike do Jugoslavije bo imelo veliko nevarnejše posledice za sovjetsko-jugo-slovanske odnose. Leta 1948 sta bila svetovni komunizem in sovjetski imperij na isti valovni dolžini in je bil odpor proti sovjetski imperialistični ekspanziji dejansko naš edini zunanjepolitični cilj. Zato je bila naša brezpogojna pomoč Jugoslaviji, državi, ki se je hotela osvoboditi ruskega jarma, nekaj . neizogibnega. Medtem pa sedaj neprestani vzpon zahodnoevropskih komunističnih partij — katere, kakor tudi Jugoslavija, branijo struktu- ralno in vsaj deloma ideološko neodvisnost od Moskve — predstavlja novo in nevarnejšo grožnjo industrijskim demokracijam. V neodvisnem komunizmu Jugoslavije smo spočetka videli način, kako slabiti sovjetsko kontrolo v Vzhodni Evropi, toda pri tem nismo mogli doumeti, da obstaja še druga dimenzija, namreč tista v Zahodni Evropi. Jugoslavija je začela voditi aktivno zunanjo politiko posebnega značaja za razvoj v svetu, politiko, ki smo jo mi v glavnem ignorirali. Dasi od samega začetka naših odnosov z Jugoslavijo in zlasti po njenem razcepu z Moskvo Tito ni vedno reagiral na našo pomoč tako, kakor da računa na naše interese v svetu, se običajno nismo zanimali za nekatere spopade enostavno zato, ker Jugoslavije nismo smatrali za silo, ki bi jo bilo treba jemati resno. Pogostokrat smo menjali svoje mnenje o važnosti Jugoslavije kot strateško geografske točke in sploh nikdar nismo mogli doumeti, kako bi ta država z 22 milijoni prebivalcev, pod stalnim pritiskom centrifugalnih sil različnih narodnosti, s skromno, dasi naraščajočo gospodarsko bazo, sploh mogla imeti važen vpliv na svetovno politiko. Toda, Jugoslavija ta vpliv ima. Sredi petdesetih let se je Tito pomiril z Rusi (kar je pripeljalo do nelahkega modus vivendi) in začel s politiko ustvarjanja bloka „neuvrščenih“' držav. Z Nasserjem (bivši egipčanski diktator — op. ur.) in Nehrujem (bivši indijski predsednik — op. ur.) mu je uspelo ustvariti gibanje, ki danes privlači okrog 86 držav. Vključene niso samo Saudijeva Arabija, Brazil in Argentina s politične desnice, temveč okorele komunistične države kakor so Kuba, Severna Koreja in Vietnam. Dejstvo je, da se središče gravitacije tega bloka nahaja na diktatorski levici, toda bila je prav Jugoslavija tista država, ki je odigrala glavno vodilno vlogo pri nastajanju takšne orientacije. Kakor so v zadnjih dveh desetletjih naši odnosi z državami v razvoju, tudi neuvrščenimi, postajali vedno važnejši, tako je postajala vedno važnejša tudi vodilna vloga Jugoslavije na multilateralnih forumih in na sestankih neuvrščenih, toliko bolj, ker je le-ta postajala vedno bolj neprijateljska do ZDA. Ker se Jugoslavija nahaja na prehodu Vzhodne in Zahodne Evrope in je istočasno voditeljica neuvrščenega sveta, imajo naši bilateralni odnosi s to balkansko komunistično državo posledice za področja daleč izven njenih meja. Sigurno je, da je Titov mednarodni ugled temeljil v nemajhni meri tudi na njegovi priznani veščini vodenja odnosov z ZDA (prav tako kakor z ZSSR) ; v postopanju do nas prav tako, kakor postopa. In medtem ko mi postopamo z Jugoslavijo kot s svojim prijateljem, ODMEVI KOLONIJE ZS PRI DR. R. HANŽELIČU Gospod Otmar Mauser, član NO za Slovenijo, je poslal iz Toronta Zedinjeni Sloveniji naslednje pismo: Toronto, dne 19. aprila 1977 Dragi mladi prijatelji! Oprostitej da se vam šele sedaj oglašam na vaše ganljivo pismo, là sem ga že pred časom prejel s podpisi mladenk in mladcev iz šolske kolonije Zedinjene Slovenije. Lepo je bilo od vas, da ste se me spomnili in mi poslali vaše pozdrave. Predvsem me je razveselila vaša slovenska zavest, ki ste jo izrazili v simboličnem stavku, da je slovenska mladina v Argentini zelena veja, up in bodočnost slovenske emigracije. Ko sem spremljal svojega brata Karla na potovanju v Argentino in bil lirica vaše iskrene ljubezni do njega, me je vaša slovenska zavest globoko prevzela. Obšudoval sem vas in obenem bil silno vesel, da ima slovenstvo v Argentini v svoii mladini toliko življenjske sile, ki bo v vsej verjetnosti edina, ki bo slovenstvo ohranila v nepokvarjeni obliki. Severna Amerika je našo mladino skvarila v mnogoterih pogledih, mnogo pa smo krivi mi starejši, ki smo tudi v mnogih ozirih podlegli zmaterializera/ni severno-ameriški družbi. Vem, da nikoli ne bom zmožen nadomestiti svojega brata Karla, tako ne v besedi kot ne v dejanjih, vendar bi vam rad kot on položil na srce, da ostanete verni in zavedni Slovenci in da se trudite vsak po svojih močeh, da bi ideale in svetinje, zaradi katerih so vaši starši zapustili svoje domove, ohranili in jih cenili ter jih v svojem mladem življenju uvelja/vljali in s ponosom zagovarjali. Z lepimi in nežnimi spomini se vas vseh spominjam in molim za vas, da bi v življenju znali ostati stanovitni in tako bili v ponos slovenski emigraciji. Naj vam vsem dobri Bog stoji ob stremi in vas čuva vseh nezgod. S slovenskimi pozdravi vas pozdravlja vaš vdani in hvaležni Otmar Mauser Andrej Mele nakazal program, ki naj bi ga v tej poslovni dobi izvršili. Da navedem samo nekaj točk: Nadaljevanje jezikovnega tečaja, pomoč v srednješolskem tečaju, sodelovanje pri mladinskem tisku, sodelovanje z našim osrednjim društvom Zedinjena Slovenija in tudi nekatere družabne prireditve. V bližnji bodočnosti bodo iz SKAD-a izšli voditelji naše skupnosti. S študijem naše emigrantske problematike in naše polpretekle zgodovine se hočemo usposabljati za te naloge. Zavedamo se, da je od pravilnega poznanja te junaške dobe našega naroda odvisna naša ideološka jasnost in moč v teh zmedenih časih. Pri tem delu nam bodo v pomoč nauki katoliške Cerkve, katere je za slovenski narod tako jasno izpovedal škof dr. Gregorij Rožman in katere so toliki slovenski akademiki potrdili s svojo krvjo. Občni zbor se je zaključil ob 17. uri. Nato se nas je večina akademikov udeležila svete maše, ki jo je daroval g. spiritual dr. Filip Žakelj/ Po sveti maši je bila malica in prijateljski pomenek. S tem smo zaključili naše srečanje. H. L. pa Jugoslovani vidijo v ZDA najvažnejšo oviro za spremembe v svetu, kakršne si oni želijo — in oni se po tem tako tudi vedejo. Istočasno pa vešče vzdržujejo naše iluzije, obračajoč našo pozornost na jugoslovansko-sovjetske odnose, prepričani, da bomo enostavno ugotovili, kako bo našim interesom v celoti zagotovljeno s tem, da bo Jugoslavija v določeni meri ohranila svojo neodvisnost od Moskve. Tako smo mi istočasno tihi zavezniki in aktivni nasprotniki Jugoslavije: zavezniki zato, ker imamo skupni cilj zmanjšanja sovjetske dominacije v Vzhodni Evropi — zlasti s ščitenjem neodvisnosti Jugoslavije —, nasprotniki pa zato, ker je jedro jugoslovanske politike „socialistična neuvrščenost“ de facto opozicija zahodnim idealom, zlasti opozicija ameriški politični in gospodarski moči. Na žalost se proučevalci tako znotraj kakor zunaj naše vlade, ki pazljivo spremljajo jugoslovanski razvoj in ki imajo določene interese, da se ohrani staromodna politika da nje, nagibajo k pretiravanemu poudarjanju skupnih interesov, ki jih imamo z Jugoslavijo. To pretiravanje spremlja še napor zmanjševanja pomena jugoslovanske aktivnosti, katera gre preračunano za tem, da direktno škoduje ameriškim interesom na drugih delih sveta. (Bo še) ©PVESTTLA SOBOTA, 21. maja: V Slovenskem domu v San Martinu ob 20 ponovitev mladinske igre „Čudežne gosli.“ Nato domača večerja. Na Pristavi v Castelarju ob 20. uri: Filozofski izvor komunizma. Predava Pavel Fajdiga st. NEDELJA, 22. maja: V Slomškovem domu družinska nedelja. Po sv. maši predavanje gdč. Kati Cukjati: Svet dveh kultur. Opoldne asado po predhodnem plačilu. Na Pristavi v Castelarju — družinska nedelja. Po sv. maši ob 11. uri občni zbor Društva Slovenska Pristava. Ob 13. uri družinsko kosilo. Slovenska vas pripravlja ob 25-let-nici mednarodni folklorni festival. V Našem domu v San Justo tombola. TOREK, 24. maja: V Slomškovem domu prosvetno-dru-žabni večer: Svet pod Triglavom — avdiovizual, fantje na vasi, prosta zabava. SREDA 25. maja: Na Pristavi v Castelarju ob 20. uri: Vzdrževanje avtomobila. Predava Srečko Rus. SOBOTA, 28. maja: V Slovenskem domu v San Martinu ob 21. uri muzikalni večer. Pripravljata SDO-SFZ San Martin. SKAS — predavanje prof. dr. M. Komarja v okviru študijskega ciklusa ob 16. uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 29. maja: žegnanje pri Mariji Pomagaj v Slovenski cerkvi v Buenos Airesu. SREDA, 1. junija: VSlovenski hiši sestanek Zveze slov. mater in žena ob 17. uri: Slovenska žena v politični emigraciji. Predava Pavel Fajdiga st. DRUŠTVENI OGLASNIK Seja Medorganizacijskega sveta bo v petek 27. maja ob 20. uri v Slovenski hiši. Učitelji naj se zberejo na seji šolskega sveta ZS v sredo 8. junija ob 20. uri v prostorih Zedinjene Slovenije. P& ŠPORTNEM SVETE LJUBLJANSKI KOŠARKARSKI klub Brest je na zadnjem državnem prvenstvu obstal v prvi ligi na desetem mestu, kar pomeni za slovenskega prvoligaša, ki je vedno posegal po prvih mestih, hud neuspeh. SLOMŠKOV BOM v torek, 24. maja ©I» 2© (pred državnim praznikom) Vsi rojaki, od blizu in daleč, lepo vablejni na prosvetno- DRUŽABNI VEČER Na sporedu avdiovizual: Svet pod Triglavom; okoli 100 podob kotičkov slovenske zemlje. Eantge sta vasi fraožki zbor) bo zapel: Dober večer, Kako bom ljubila, Ko bi Dravco in Savco preplaval, Dekle, daj mi rož rdečih, Pisemce in Rožmarin. tìommea veČerga in prosta zabava BrasaBWESPaasBRsaj:. .wMMBMoaMaBHBaMB a^»a*vl»HB8Ii«»BBBaCBailB«»BaBB:»aBaS8aB®B*aB*OBBISEB»BB ! 5 \ . JProL dr. JUAN JESUS KLASNIM : i Spedala© za ortapedSfo i S l > ; Marcele T. d« A tv ear 124 L pta. baja « Capital Federal * Tei. 41-1413 « S * 5 « i « « Ordinira v torek, četrtek in soboto S I od 17. do 20. Zahtevati določitev ■ «* S « ure na privatni telefon 628-4188. ; * ; iaK«sR.*hM_,«iii?iKtt>siasiBaffBKaaaas«RBaaBB&sr»attaNttak«naaRa