Kandidati za zbore delovnih skupnosti
I. ZVEZNA SKUPŠCINA
1. GOSPODARSKI ZBOR
Petkovšek Anton
rojen 1920, v NOB od 1943, sedaj generalni direk-
tor Slovenijales, večkrat izvoljen v predstavniške
(Nadaljevanje na 3. strani)
Kandidati
za zbore
delovnih skupnosti
(Nadaljevanje z 2. strani )
organe občinske, republiške in zvezne skupščine. Kot direktor Lesnega kombinat^ Logatec ie ve-liko prispeval k razvoju te<?a podietja. Enako tudi v sedaniem podjetju, kjer si prizadeva zlasH — povečanie izvoza in integraoiie s sorodnimi pod-jetji. Aktivno sodeluie v tiskn. radiu, stroknvnih revijah. Prizadeva si zlasti za bitreiši razvoi Iahke in predelovalne industrije, kakor tudi manj razvi-tih območij itd.
Vonta Jože
roien 1927. član ZK od 194.1. dinlomirani nolitoloe. sedaj direktor Bombažne tkalnice Vižmarje, je hil večkrat občinski in mesfni odbornik ter republi-ški posianec. V 19 letih vodstva sedanjega podjef-ja sa je dvignil iz nerentabilnosti v moderno or-ganizirano, uspešno osvaia zunanie trži.šče. Kot predsednik občinskega sklada za gospodarske re-zerve delovnih organizacij zlasti dobro pozna nro-bleme gospodarskih organizacij ter je že večkrat uspešno vodil sanaci.jske posle za nekatera pod-jetja. Nastopa preveč načeinemu reševanju eospo-darskih problemov, za večje samoupravne pristoj-nosti republike, zlasti pa občin. dalje za integra-cijo podjetij, za nadaljnii razvo.j samoupravljania. za boli smotrn in učinkovit sistem razvoja manj razvitih območij itd.
2.  KULTURNO-PROSVETNI ZBOR
Kozak Vidojka
rojena 1923. v NOB od leta 1941. članica mestne konference ZK. diplomirana ekonomistka — sveto-valka za izobraževanje, raziskovalno delo, kulturo in telesno kulturo pri republiškem zavodu za pla-niranje. Sodeluje pri raznih strokovnih časopisib in revijah, meni, da izobraževanje še ni dovoli sistemsko urejeno zlasti ne strokovno šolstvo, kjer bi morale aktivno sodelovati tudi delovne organi-zacije. Potreben bi bil vsak okvirni družbeni regu-lator, ki bi pospeševal razvoj izobraževanja v ce-loti in usklajeval tozadevne potrebe z družbeni-mi zmogljivostmi. Prav tako opozarja na zane-marjenost telesne kulture, ki bi jo morali boli približati vsemu prebivalstvu, zlasti pa mladini. Bori se za večjo pristojnost republik, tudi na po-dročju izobraževanja.
Marsel dr. Jože
rojen 1931, v NOV od leta 1945, diplomirani inženir kemije, sedaj strokovni sodelavec Nuklearnega in-štituta Jožef Štefan. Bil je predsednik zveze štu-dentov, sekretar osnovne organizacije ZK itd, ter predsednik občinskega upravnega odbora za nego-spodarske investicije itd. Na televiziji, radiu in strokovnem tisku sodeluje z znanstvenimi prispev-ki, enako tudi v delavskih univerzah in prirodo-slovnem društvu. Zavzema se za statusno ureditev zveznih raziskovalnih inštitutov ter za njihovo večje sodelovanje pri uresničevanju materialnih temel.jev naše družbe. Nadalie se zavzema za več-je pristojnosti republike, kulture in prosvete, za ureditev gmotnega položaja študentov, za vsebin-sko obogatitev samoupravl.ianja in v skladu s tem tudi za večjo osebno odgovornost.
3.   KULTURNO PROSVETNI ZBOR
Oblak Jože
ro.jen 1922, v NOB od Ieta 1942, sedaj upravitelj Psihiatrične bolnišnice v Idriji. Je aktivni druž-bcno politični delavec in vršilec odgovorne funk-cije v SZDL, ZROP, itd. Po osvoboditvi je bil ve-činoma zaposlen v zdravstvu kjer je mnogo pri-speval k razvoju bolnic Novo Celje, Vipava, Gori-ca in Idrija. Bil je okrajni ljudski odbornik, sedaj pa je republiški poslanec socialno zdravstvenega zbora. Sodeluje v tisku, radiu in televiziji ter na kongresih predvsem z razpravami o samoupravlja-nju v zdravstvu in socialnem zavarovanju. Zavze-ma se zlasti za boljšo ureditev našega pokoinin-skega sistema, pri čemer poudarja potrebo po več-jih pristojnostih republike, enako tudi na področ-ju socialnega zavarovanja.
II. Itepubiiška skupšeina
1 GOSPODARSKI ZBOR
Gabrijel Miloš
rojen 1919, član ZK od leta 1945, v NOB 1943, ima
visoko komercialno izobrazbo, sedaj je glavni di-
rektor Tovarne barv in lakov Color v Medvodah. Bil je član okrajnega Ijudskega odbora v Trbov-ljah ter tajnik OLO Celje okolica, nato upravnik okrožne politične šole v Celju, inštruktor CK ZKS, nato zaposlen v Ministrstvu za trgovino, zatem direktor podjetja Chemo itd. Je član zvezne in re-publiške gospodarske zbornice ter sekretar Kra-jcvnega komiteja ZKS Medvode. Za svoje dose-danje družbeno politično in strokovno delo je pre-je! več visokih priznanj, med njimi tudi Orden dela z zlatim vencem. Zavzeraa se za dosledno iz-vajanje gospodarske reforme, za nagrajevanje pq dejanskem delu, za nadaljnji razvoj samoupravlja-nja in osebno odgovornost gospodarskih in poli-tičnih funkcionarjev.
Strah Milan
roien 1935, diplomirani ekonomist, raziskovalec tržišča v tovarni Lek. Udejstvoval se je predvsem v sindikalni organizaciji ter s študijem odnosov med trgovino in industri.jo, pri čemer domneva, da se trgovina odmika od proizvodnje in bogati na njen račun. Zavzema se za zaostritev osebne odgovornosti, za krepitev socialistične morale. za Viitre.iši razvoj manj razvitih območij, za nadaljnji razvoj izvoza in razvoj tistih gospodarskih panog, ki se uspešno uveljavljajo na zunaniem tržišču. Mnenja je, da smo preveč razvili industrijo, pri tem zanemarili kmetijsko proizvodnjo.
Rode incj. Bernard
roien 1918, član ZK od leta 1946. aktivist NOB. Po osvoboditvi je postal predsednik občinskega Ijud-skega odbora Grosuplje, bil odbornik občinskib skupščin itd. Aktivno je sodeloval v gospodarski zbornici in republiškem odboru zveze sindikatov. Zlasti se zavzema za hitre.jši in pravilnejši razvoj tekstilne proizvodnje. Je član mestne konference ZK, ter raznih samoupravnih organov in komisij pri občinski in mestni skupščini ter denarnih za-vodih. Sodeluje v televiziji, radiu in tisku s članki in razpravami o tekstilni problematiki, zlasti pa o problemih uvoza in izvoza ter učinkovitejše rekon-strukcije naše tekstilne industrije, ki močno za-ostaja.
Vidmar mg. ecc. Janez
roien 1927, član ZK od leta 1945, v NOB 1943, je šef oddeika za organizacijo dela v Tovarni farma-cevtskih in kemičnih izdelkov Lek. Po osvoboditvi je deloval v organih javne varnosti in v poštni sinžbi. Bil ie pomembni funkcionar SKOJ. OF. SZDL in ZK, kakor tudi sindikatov. Po končani višji partijski šoli je bil inštruktor pri Oblastnem komiteju ZK, nato je bil na glavni direkciji pre-hrambene industrije, sekretar tobačne tovarnc itd. Kot poslanec gospodarskega zbora republiške skupščine se je zavzemal za racionalizacijo splošne porabe, za pravilni razvoj slovenskega gospodar-stva, večjo osebno in družbeno odgovornost in na-daljno krepitev samoupravljanja.
2. KULTURNO PROSVETNI ZBOR
Florjančič ig. Jože
rojen 1937, član ZK od leta 1959, je inženir organi-zacijc dela ter zaposlen kot vodja centra za izobra-ževanje v Tovarni dekorativnih tkanin. Je pred-sednik delovne skupnosti Zavoda za tehnično izo-braževanje, predsednik občinske komisije za šti-pcndije, član Temeljne izobraževalne skupnosti, v delovni skupnosti pa je predsednik komisije za nagrajevanje itd. Zavzema se za posebne sisteme izobraževanja kjer ima vsaka delovna organizacija svoje posebnosti in zahteve. Sodeluje pri raznih strokovnih revijah, delavski univerzi in zavodu za šolstvo. Zavzema se tudi za nenehno izobraževanje
na delovnem mestu in za pravilno vrednotenje do-seženih kvalifikacij v povezavi z uspehi na delov-nem mestu.
Kolar Vilko
rojen 1911, član ZK od leta 1943, v NOB od 1942, učitelj — sedaj ravnatelj osnovne šole Franca Roz-mana-Staneta v šentvidu. Po osvoboditvi je bil podpredsednik okrajnega l.judskega odbora Ljuto-mer, nato okrožni šolski nadzornik v Murski So-boti, kulturni in tiskovni ataše pri Voini niisiii v Berlinu, nato republiški šolski nadzornik itd. Sko-rai vsa leta po vojni je bil občinski. nato tudi mestni odbornik, vodilni funkcionar SZDL in ob-činskega komiteja ZKS. Je član skupščine liub-lianske Temeljne izobraževalne skuDnosti itd. Zelo mnogo se je udejstvoval publicistično v dnevnem in strokovnem tisku ter v radiu, kjer ie obravna-val šolsko in prosvetno problematiko. Zavzema se 7.3. moralno vzgojo in za večje upoštevanje šolstva in prosvete.
Habjan Vinko
roie.n 1922. član ZK od leta 1945. v NOB od leta 1942, učitelj — ravnatelj osnovne šole H. Smrekar-ja v Šiški. Delal je predvsem v mladinski orga-nizaciji ter v KPS. V času informbiroja je bil kot vodja jugoslovanskih učencev v gospodarstvu ne-kaj časa zaprt v Pragi. Po povratku domov se ie posvetil šolstvu, mnoEO sodeloval v sindikalnih in drugih družbeno političnih organizaciiah. Sedaj ie predsednik občinskega aktiva ravnateljev osnovnih šol. Zavzema se za napredno organizacijo šolskega sistema, za realizacijo šolske in družbene reforme, za tiitreiši razvo.i in oživljanje kulturnih dobrin, za zavestno poglabljanje samoupravnih odnosov itd.
Damjan Mirko
roien 1<>26, član ZK od leta 1948. v' NOB od leta 1942. učitelj — podpredsednik občinske skupščine. Bil je pomočnik ravnatelja osnovne šole v Zg. Ši-ški, nato predsednik občinskega odbora SZDL in predsednik občinskega sveta za prosveto in kul-turo. Pred štirimi leti ie postal podpredsednik ob-činske skupščine in odbornik Ijubljanskega mest-nega sveta. Zelo se zavzema za enotno urejanje otroškega varstva v okviru Temeljne izobraževalne skupnosti. kjer je predsednik sveta za otroško varstvo. Udejstvuje se v strokovnem in dnevnem tisku, radiu in televiziji, kjer obravnava predvsem problematiko otroškega varstva in šolstva. Pri tem prihaja s stalno novimi predlogi in idejami, ki jih že realizira v soseski 6.
3. SOCIALNO  ZDRAVSTVENI  ZBOR Okrškar Anica
rojena 1917, član ZK od leta 1945, v NOB od leta 1941, višji laboratorijski tehnik ter vodja labora-torija v šišenski enoti ljubljanskega zdravstvenega doma. Takoj po osvoboditvi je nadaljevala s svo-jim družbeno političnim delom na terenu, v de-lovni zdravstveni skupnosti in samoupravnih orga-nih, kier je vršila razne odgovorne funkci.je. Bila je občinski odbornik in predsednik občinskega sveta za zdravstvo, sedaj je poslanka socialno zdravstvenega zbora republiške skupščine. Vse prevzete naloge je vršila z veliko odgovornostjo in predanostjo, je zagovornica naprednih in pozitiv-nih stališč pri oblikovanju enotne politike zdrav-stva in socialnega varstva, tako, da preneha ka-kršnokoli zapostavljanje teh področij. (Nadaljevanie na 4. strani)
(Nadaljevanje s 3. stranl)
Šušteršič dr. Boris
rojen 1931, kot zdravnik-specialist rentgenolog je šef tozadevnega oddelka v Železniškem zdravstve-nem domu. Bil je občinski odbornik ter poslanec socialno zdravstvenega zbora republiške skupščinp kjer se je posvetil predvsem problematiki zdrav-stvenega zavarovanja. Tu se zavzema za večjo enotnost in za večje samoupravne nravice zavaro-vancev. Zavzema se samo za en klinični center v Sloveniji, za centralizacijo zdravstvenih upravnih služb ter za poenotene zdravstvene programe in merila. Vse to je potrebno zlasti, ker zdravstvo vedno bolj zaostaja v odnosu do hitro razvijaio-čega gospodarstva, Tu je potrebna večja medse-bojna uskladitev.
Brezic dr. Daniiel
rojen 1924, član ZK od leta 1947, v NOB od leta 1943, zdravnik-ginekolog v bolnici dr. Petra Držaja. Kot študent je bil podpredsednik Zveze študentov Sloveniie ter član zveznega predsedstva ZSJ. nato ie bil član glavnega odbora zdravstvenih delavcev, član mestnega komiteja ZK, ter občinski in okraj-ni odbornik v Ljubljani itd. Piše predvsem stro-kovne razprave v okviru društva ginekologov, ter se bavi z organizacijo zdravstvene službe in nje-nega financiranja. Zavzema se za enoten razvoj zdravstvenih služb in za niihovo enotno vodstvo kakor tudi za zboljšanje financiranja socialnega zavarovanja.
Posredne volitve
Zgoraj navedene poslance in sicer po enesta za go-spodarski zbor, kulturno prosvetni zbor in za so-cialno ždravstveni zbor zvezne skupščine, kakor tri poslance gospodarskega zbora in po dva po-slanca za kulturno prosvetni zbor in za socialno zdravstveni zbor republiške skupščine bodo v ime-nu volivcev, ki so zaposleni na območju naše obči-ne, izmed zgoraj navedcnih dokončno izvolili novo izvoljeni člani naše občinske skupščine in po eden izvoljeni delegat volivcev iz vsake občinske volilne enote na področju delovnih skupriosti.