Neodrešena domovina in obmejno šolstvo. —r Tamaž .luc. upokoieni šol. ravnatelj v Solkanu piri Gorici ter soustanoviteli okraines_a učiteliskeira društva goriškega praznuje letos 821etnico svojega življenja. Bil je pred desetletji duša vsega učiteljskega delovanja na Goriškem: okrog nje^a so se zbirali mlajši, danes še živeči: Strnad Franc, Lavrenčič Matija. Orel Josip, Vilhar Franc, Furlani Leopold, Zorn Ivan, Bajt Franc, Medvešček Peter. Križman Ignacij, Možina Anton, Urbančič Lojze. Mermolja Franc i. dr., ki so tudi že vsi osiveli v delu za težko preizkušeno goriško ljudstvo. Zaslužnemu iubiantu ie tržaški »Uaite.iski List« posvetil iz peiresa sedanjega predscdnika goriškega okr. učit. društva tpv. Lojzeta Urbančiča, toplo pisan uvodnik, v katerem zaključuje: »Trdni so temelji, delo naše šole in našega stanu je zgradilo trdnejšc stebre. ~k bodoče delo šole in učiteljstva zgradi najtrdnejšo streho, da bo zgradba naše organizacije nerazrušljiva. nezlomljiva — večna. To zgradbo sezidajo le v slogi organizirane moči po zgledu našega stanovskega vzornika Tomaža Juga — častnega člana in stvaritelja našega društva, ob katerega ognju se grejemo že pol stoletja. Solnce si, organizacija., in vsi liočemo Tvojih žarkov! Vzornik naš — naj živi vse stoletje!« — Prelepim besedam se tudi mi od svoje strani pridružujemo ter želimo vsem imenovanim in neimeiiovanim gpriškim tovarišem obilo blagoslova! —r Naše šole v zasedenem ozemlju. Pred vojno smo imeli hrvatsko višjo gimnazijo v Pazinu, nižjo realno gimna* zijo v Opatiji ter slovensko višjo gims nazijo v Gorici; tu je bilo tudi sloven* sko moško in žensko učiteljišče za ves naš narod v Primorju. Vse te zavode so Italijani po svojerri prihodu zatrli,- dasi so zatrjevali na ves glas: »Italija, velika države svobode, Vam da iste državljan* ske pravice kakor vsem drugim svojim državljanom, vam da šole v vašem jezi* ku, več kakor vam jih je dala Avstrija.« Tako je bilo vsaj čitati na plakatih, ki jih je dala svoječasno nalepiti laška vojna uprava po vsem zasedenem ozem* lju. Od vseh naših nekdanjih srednje= šolskih zavodov je ostala višja realka v ldriji, a tudi ta je samo še po imenu slovenska. Novi laški gospodarji so iz« trebili s tega zavoda vse boljše sloven« ske učne moči ter nastavili na zavodu profesorje^fašiste, katerim je izročena v pouk naša slovenska mladina! Sloven^ sko učiteljišče so premestile laške šolske oblasti iz Gorice, t. j. iz središča dežele v oddaljeni Toltnin. A kupa kri* vic, ki jih je deležno naše ljudstvo pod laškim gospodarstvom, še ni polna! Pravkar poroča »Goriška Straža«, glasi? lo naših.rojakov v goriškem delu zase* denega ozemlja, da nameravajo Italijani še onih par gimnazijskih razredov, ki so jih bili otvorili za slovensko mladino v ldriji, s prihodnjim šolskim letom od= praviti. Tako torej izgledajo slovesne obljube kobariških zmagovalcev! — Nič bolje ni na polju osnovnega šolstva. Zatvarjanje slovenskih in hrvatskih šol, preganjanje jugoslovenskega učiteljstva sta na dnevnem redu. Zlasti je v tem oziru kruto prizadeta naša tužna lstra. kjer kmalu ne bo ene čiste slovenske ali hrvatske šole!