Listek. Iskrice. Iz dnevnika f dr. Ir. Križaniča priobčil dr. Fr. K. (Konec.) 9. Spomin na rajno mater. V zadnjem listu pred svojo smrtjo so mi moja mati pisali: »Rad moli, da te sveti Duh ne zapusti. Zdaj se bližajo za te najbolj nevarni časi (bil sem takrat v Sesti latinski Soli). Usmili se svoje uboge duše, ki bo večno v peklu gorela, ako se spridiš.« — Zlati nauk — zlate mame! 10. P1 e s. NocojSno noč so v kazini — pod mojimi okni — preplesali. Solnce je že posijalo na božji svet, ko so zadnje plesalke mrtvih lic, kalnih oči, razdrapane odhajale, in ko so lahkoživni plesalci opijanjeni svoje težke glave spravljali na vozove. Plesalke so se glasno smejale; toda to ni bil mehki smeh vesele nedolžnosti, Oego glas lesenih regetulj. Doma se potem mladi gospodič vrže na posteljo. Njegovo spanje je nerairno, njegova domišljija polna golazni. Strast ga ne trpi v P03telji, žene ga naprej med tovariSe in tovariSice prejšnje noči. Tudi gospica težko glavo nemarno predeva semtertje, in ko se proti poldnevu vzdigne iz perja, tava omauiljena po hiSi. Mati opazi, da je hčerka čmerna, in da ni pri oblačenju tako sramežljiva kakor sicer. Mati je zbog tega vznemirjena; vest jo pika in jej očita, zakaj je mladi cvet nesla na tako okužen zrak. Najdalje spi gospodar, in ko se prebudi, mu beli skrb glavo, koliko je noč stala in kako bu ruoči temo pregnati iz mošnje. Skrbno se obleče, parkrati zarohni nad ženo, potem pa odhajajoč zaloputne vrata, da okna zažvenketajo. Zvečer se mu ne mudi domov; domači pa se nekoliko prej spravljajo k počitku, boje se očetovega prihoda. To jutro tudi nikdo v hramu ni mislil na jutrno molitev, razven pobožne dekle, ki je bila že iz cerkve prisla, preden se je gospoda vračala iz plesiSča. — Ples je res hudič izmislil! «Ako hčerke hočejo plesati, naj vedo, da poSteni otroci nikdar ne plešejo, temuč le , zakaj na pravi, pošteni in sramežljivi deklini se takšna lahkomišljenost nikoli ne zapazi.» Sv. Ambrozij (I. 3. de virg). Sv. Bazilij: «Pri plesu izgubijo samice nedolžnost, zakonske pa zvestobo proti svojemu soprogu.» (Contr. Jul). «Ce se že plesalec po sili s telesom greha obrani, vendar se večinoma in skoro vselej njegova duSa pohujSa in omadežuje.* Sv. Efieiu: cKjer suglasje godbe milo doni ter vse pleše in skače, ondi je za moške tema, za ženske poguba, za angele žalost, za pekel pa praznik in veselje.» (De lud. christ). «Nemogoče je, tukaj s hudimi duhovi plesati in tamkaj (v nebesih) z angeli se veseliti.* Sv. Avguštin: »BoljSe je ob nedeljah in praznikih orati kakor plesati, ker bi namreč z oranjem, čeravno je tudi smrten greh, Boga vendar manj žalili, kakor s plesom.» «Ples je kolobar, v čigar sredini je hudič, v okrožju pa njegovi angeli.» Sv. Krizostom: «Bog nam ni dal nog, da bi skakali kakor bedaki, temuč da bi poSteno hodili kakor angeli.» Sv. Frančišek Saleški: «Ples je predigra nečistosti, želo nasladnosti in olajšanje razuzdanosti.> Cicilijanski kralj Klisten je za svojo ljubo hčerko Agarijezijo iskal ženina. Najbolj vSeč mu je bil Hipoklit, sin Tisandrov. Napravi tedaj ples. Hipoklit \e strastno plesal, Klisten pa je djal: »Tisandrovič, ti si zakon zaplesal.* Kralj je namreč prav mislil, da Hipoklit, ki je v plesu tako izurjen, v drugih rečeh ne bo kaj prida. Ptičar vabi ptice z žvižganjem, hudič nedolžne z godbo. — Kadar gre deklica na ples, nese nedolžnost na prodaj, kadar pleše, jo prodaja, kadar pa izpleše, jo nese pokapat. Drugod prirojena sramežljivost devico varuje, pri plesu jo ogluSi godba. — Feničani so bobnali in godli, kadar so Molohu otroke darovali, da niso sliSali njih joka. Zato godejo na plesu, da mladina grizenja vesti ne sliSi. Godba in ples sta na hasek krčmarjem, pa velika žetev hudiCeva; tam on nastavlja zanjke devicam, da se plesaje v nje vlovijo, ki bi drugače njegovim mrežam na večno uSle. 11. Greh. Odpustljiv greh ie, kakor če 61ovek nekoliko zboli. Ni mu treba zdravnika, pomaga si sam. Ce človeka nekoliko glava boli, se prespi ali pa sposti, in poravna se bolenje. Ce pa človek nevarno zboli, je potreba zdravnika in zdravila — zakramenta sv. pokore. Katekizem pravi, da grešnik ni samo dolžen spovedati se smrtnega greha, katerega je pri spovedi nalašč zamolčal, ampak mora ponoviti vse spovedi, pri katerih je zamolčal veliki greh. To se da nazorno tako-le dopovedati: Ako deklica veže in se jej z igle spelja ena zanjka in učiteljica to zapazi, potem deklica ne popravi pogreSka s tem, da bi luknjico sešila, ampak razvezati mora vse ročno delo do tiste zanjke, ki jej je ušla, in odondot vnovič vezati, potem je delo pravilno izvršeno. Tako je z zamolčanim grehom. Srce greSnikovo je kakor kos mrhovine, za katerega se črvi poganjajo. Hudič grešnika čestokrat prijazno zabavlja do zadnjega trenotka, kažoč mu lepoto sveta, kakor včasih tudi Ijudje kakega zločinca tako dolgo z lepo besedo zadržujejo, da pride birič po njega in ga prime. Sedaj se sicer brani in vpije, toda s tem se ne reSi. «Smrt greSnika je jako huda.» V časniku tAmerikanski Slovenec* berem, da so v Moholu na Ogerskem našemljeni roparji prišli v neko hiSo in so prijeli gospodiDJo, ker ni hotela povedati, kje hranijo denar. Pekli so \o z gorečo gobo, dokler ni povedala, kje je denar. Roparji so potem pokrali denar in odšli. Marsikaterega pa peče vest več let — celo življenje ter ga opominja, naj razodene svoj greh. Bridko je pokazati tatu zaklad, a dolg utajiti usmiljenemu Samarijanu, ki bi ga rad poravnal, je neumno. Res je to otročje, če se smrti bojirao, ne bojimo se pa greha. Otročaji se namreč boj6 Seme, ognja se pa ne boje, ampak nepremišljeno grabijo po luči in segajo v ogenj; pred slepo šemo se tresemo, greha pa se ne bojimo, ki je resnično in grozno zlo in ki kakor ogenj peče našo vest. Greh zatekne vir vsakega pravega veselja in odpre vrelec vročih, bridkih solz. «Kdor eno zapoved prelomi, stori se krivega vseh> (Jak. 2, 10). Vez ljubezni ne drži več, če jo le na enem kraju prerežemo. «Moje oči tofiijo potoke voda, ker niso izpolnjevale tvoje postave« (ps. 118, 136). Oči so gledale po prepovedanem sadu ter ga poželele in se tako pregrešile. Zdaj se pokorijo, grešna duša se more le v potoku solz oprati, in samo rosa oči jo zopet oživi. 12. Božja previdnost. Pri luči sv. vere vidi človek v vseh rečeh in dogodkih sled božje previdnosti. V dokaz naj tukai zapišem dva slučaja iz svojega življenja. »Božja dela (namreč) razodevati in hvaliti, Je Castna služba (Tob. 12, 7). Bilo je začetkom 1. 1885. Zavoljo pomanjkanja duhovnikov šolske sestre, ki v koloniji južne železnice v Mariboru oskrbujejo otroški vrtec, že dalj časa niso imele doma sv. maže. Prav sv. maSa pa je za pobožne redovnice največja tolažba za ves trudapolni dan. Zanemarjene, umazane in poredne otroke čediti in vzgajati, namreč ni malo delo in redovnici je treba včasi res angelske potrpežljivosti, da se jej srce ne vznemiri. Jaz bi menda sestram to uslugo bil storil in maSeval v koloniji, Ce bi me bile prišle prosit. Prositi pa me menda niso upale, ker sern ravno tiste dni postal stolni kanonik. Že nekaj časa me je notranji glas opominjal, naj se grem sestram sam ponujat. Slednji6 sem to tudi storil. Sanjalo se mi je namre6, da je v mojo sobo stopila redovnica z grdo umazanim otrokom na rokah. Gabilo se mi je do otroka in torej ho6em sestro odsloviti. Ta pa prime križ svojega rožnega venca in se ž njim na 6elu pokriža. Takoj se pokaže na njenem čelu krvav znoj, ki curklja na otroka v njenem naročju. V tistem hipu pa postane otrok lep in zal, da sem z obema rokama segal po njem. Zdaj pa mi mine redovnica z otrokom vred izpred o6i. Sanje sem si tako-le tolmačil: redovnice zastavljajo kri in življenje s krSčansko vzgojo otrok; vdeležim se torej njihoTih zaslug, 6e se jim grem ponujat za maSevanje. — Sestre me veselo sprejmejo. Prednica pravi: Dobro smo molile k sv. Antonu Padovanskemu • poslal nam je mašnika, za katerega smo Boga nujno prosile. Bile so velike po6itnice 1.1886. V soboto pred nedeljo po Veliki gospojnici sem se vrnil od svojega ljubega o6eta — Bog jim daj nebesa! — nazaj v Maribor. Znano mi je bilo, da usmiljene sestre v bolnišnici zlasti o počitnicah prav Užko dobijo duhovnika, ki bi jim v nedeljo služil sv. maSo. Blage duSice torej ve6krat celo po nedeljah pogretajo av. maSo. Dober angel mi je tisto ve6er tedno Sepetal na uho: pojdi v bolnisnico pozvedovat, imajo li milosrdnice že mašnika za jutri ali ne. Pot v bolniSnico se mi pa vnoža. RajSi torej vzamem vizitnico, napiSem na njo par besed in jo po postreS6eku odpošljem sestri prednici. Pogodil sem jo, a sestram ugodil. Drugo jutro, ko sedim pri zajutrku, me pride sestra predstojnica pozdravljat; precej sem bral iz njenega lica, da mi ima nekaj veselega povedati. cV6eraj smo — je rekla — po vsem mestu iskale duhovnika, toda brez uspeha. Grem torej žalostna in nevoljna v kapelico in ondi tako-le pomolim: Ljubi Jezus, premili ženin na«, nimaS torej nobenega duhovnika za svoje neveste? V tem trenutku pristopi sestra P. k meni in mi izro6i vaSo vizitnico.» 18. Mekaj aa dekleta. Ponekod pravijo Slovenci dekletn «puža». Deklica pa6 bodi podobna polžu v tem, da rada ostane doma v svoji hiSici; naj ga pa ne mara posnemati v tem, da bi vse, kar premore, obesila na svoj hrbet. 14. Boija, ljubozen. »Njegova levica mi |e pod glavo, in njegova desnica me objema.* (Vis. pesem 2, 6.) Zdaj mi je ta beseda sv. Duha prav jasna. Mati porine svojo levico pod glavo otroka, ležečega t zibeli, potem ga z desnico objame, ga vzame t sToje naročje in pritiska na svoje srce. Ljubi Bog tukaj primerja svojo ljubezen do 6loveka vro6i ljubezni matere do njenega otroka. Toda božja ljubezen do nas je Se neizrekljivo mo6nejSa in blažja. Porok temu je preroSka beseda: «Ali more žena pozabiti svoje dete, da bi se ne usmilila otroka svojega telesa? In ako bi ga ona pozabila, vendar jaz ne pozabim tebe (Iz. 49, 15). 15. V sIoto. (Odlomek iz oporoke.) Slednjiž prosim vse svoje predstojnike, dubovnike, prijatelje in vse, s katerimi sem kedaj priSel v dotiko, zavoljo ljubezni Jezusove odpuSčenja, ako sem jih žalil, kakor tudi jaz vsem iz srca odpuščam. Prosim tudi nujno, da se me spominjate v svojih molitvab, in vi, duhovni moji bratje, in zlasti 8e tisti, ki ste bili moji učenci, da se ne spominjate pred oltarjem. Jezus, Marija in st. Jožef in sv. Janez krstitelj, pridite mi zadnjo uro na poraoi! Sv. angel moj, takrat mi na strani stoj! Smešničar. »Prijatelj, kaj menis, kateri grek |e najve6ji v dvajsetem stoletju?« — »Ne vem.« — »Ta, 6e verjameS »Štajercn«, da ga bere dvestotisoč ljudij.«