Programske zasnove sodobno organizirane družbene prehrane
Za dobro in ceneno hrano
Temeljna izhodišča za organiziranje družbene prehrane so bila po-dana že v družbenem planu SRS za obdobje 1976-1980, kjer je bilo posebej poudarjeno, da je organizirana družbena prehrana ena od de-javnosti skupnega pomena.
Resolucija za leto 1978 je že postavila prednostne naloge na področju družbene prehrane:
V okviru postavljenih nalog je nosilec študije Družbena pre-hrana — centralna priprava in di-stribucija v SR Sloveniji SOZD HP, nosilec gradnje obrata za iz-delavo in distribucijo priprav-Ijene in polpripravljenih jedi pa HP Kolinska, in sicer na osnovi študije o stanju družbene pre-hrane v tnestu Ljubljana.
Poseben poudarek družbeni prehrani je dal VIII. kongres ZKS, ki je v posebnem poglavju opredelil, da je treba v okviru skupnosti za plansko in poslovno sodelovanje zagotoviti smotr-nejšo tabo predelovalnih zmog-ljivosti ter njihov razvoj v skladu s surovinskimi možnost -ii in po-trebami trga. Pri tem je -^a po-sebno pozornost posvetiti druž-beni prehrani kot organizirani preskrbi delovnih ljudi in obča-nbv s polpripravljenimi in pri-pravljenimi jedmi. Da bi bil ta cilj dosežen, je nujno potrebno dosledno uveljavljati načelo skupnega prihodka in dohodka med vsemi v reprodukciji pove-zanimi TOZD primerne proi-zvodnje, predelave in trgovine, ne glede na regionalne in repu-bliške meje.
Na osnovi začrtanih smernic so bile najprej opravljene obsežne študije. Ugotovljena je bila vrsta problemev — od pomanjkanja kuhinjskih prostorov m opreme ter strokovnjakov do izbire ustreznih jedilnikov in kakovosti posameznih obrokov glede na količine, beljakovinske in vita-tninske vrednosti.
Pri gradnji etnotnega sistemf družbene prehrane je treba izha jati   predvsem   iz  kakovostnih, ekonomskih in socioloških ra-zlogov.
Družbena prehrana bo morala biti v prvi vrsti prilagojena ra-zličnim vrstam potrošnikov glede na njihove potrebe po težini dela.
Izbrati bo treba tako tehnolo-gijo, ki bo v maksimalnih higien-skih merilih omogočila pripravo kar najširšega izbora jedi, da bo brez kemičnih načinov konzervi-ranja ohranjala biološke značil-nosti hrane, barvo, okus in vonj
in da bo možna priprava dietnih obrokov ter zagotovljen izbor jedi v vsakem letnem času.
Glede na ekonomske razloge mora tako pripravijena hrana temeljiti na kvalitetni ravni suro-vin in polizdelkov ob nižjih cenah kot pri klasični pripravi, na znižanju stroškov izdelave. zmanjševanju stroškov skladiš-čenja in opreme ter stroškov za potrebno število delavcev, pa ob vsem strmeti za povečanje pro-duktivnosti dela.
V socialnem pogledu je treba upoštevati predvsem prehram-bene navade potrošnikov, glede na sodoben koncept prehrane zagotoviti ne samo tople in hladne malice, ampak nuditi ce-lotno oskrbo, predvsem pa s takim načinom razbremeniti za-posleno ženo pri pripravi obro-kov v gospodinjstvu.
Vsi ti razlogi so bili upoštevani pri ustanavljanju prvega central-nega obrata pripravljene in pol-pripravljene hrane v Ljubljani. Novi obrat vključuje v svoj program pripravljene tople in hladne jedi ter polpripravljene jedi.
Tople jedi so eno- ali več porcijske, zapakirane v posodice iz aluminijaste folije. Proizvodni program opredeljuje tople jedi kot srednje in visoko kalorične malice, večerje in kosila. Obroki so eno-, dvo- ali trikompo-nentni. Dnevna zmogljivost obrata bo 80.000 obrokov.
Hladne jedi so enokompo-nentni obroki (različni sendviči, jedi iz testa, sladice in solate); so nižjekalorične jedi (250 do 500 kal.) in so samostojen obrok ali komponenta k toplemu obroku (poobedek). Proizvodni pro-gram opredeljuje ok. 64.000 sa-tnostojnih obrokov dnevno.
Polpripravljene jedi uporab-ljamo z dodatno obdelavo za iz-delavo pripravljenih jedi in so tehnološko obdelane do največje stopnje, ki je še dopustna glede na surovinski sestav.
Tako zamišljeni koncept or-ganizirane družbene prehrane bo omogočil prehranjevanje veli-kega števila delavcev v TOZD, otrok v vrtcih in šolah, dijakov in študentov ter ostarelih v domo-vih. Del izdelkov bo namenjen tudi gospodinjam.
Glede na družbena stališča or-ganiziranja družbene prehrane, predvsem pa glede na doku-mente 8. kongresa ZKS, je pri ustanovitvi TGPH dosledno upoštevano načelo združevanja sredstev za gradnjo TGPH na osnovi dohodkovnih odnosov. Pripravljeni samoupravni spora-zum o združevanju sredstev ima več značilnosti.
Glede na trajno poslovno so-delovanje med TGPH, dobavite-lji in porabniki sporazumov ča-sovno ni omejen. Omejena je le udeležba pri skupnem dohodku.
Sporazum določa, da se skupni dohodek deli na:
—  del za poravnavo vseh ob-veznosti iz dohodka po zakonu,
—  del za OD delavcev TGPH in skupno porabo,
—  del  za  vrnitev  vrcdnosti združenih sredstev in za nado-mestilo za gospodin je; iz drugega dela se nameni tudi del delavcem TGPH za razširitev materialne osnove dela.
Taka delitev skupnega do-hodka je predvidena do rednega obratovanja, potem pa bo TGPH vzpostavila s podpisnicami do-hodkovne odnose z udeležbo pri skupnem prihodku — z name-nom, da se razširi materialna osnova dela podpisnic, zlasti še primarne proizvodnje. Tako bo TGPH le vmesni člen v repro-dukcijski celoti od primerne končne porabe.
Sporazum določa tudi medse-bojne obveznosti in odgovorno-sti pri prevzemanju rizika ob mo-rebitnem neizpolnjevanju prev-zetih obveznosti in poslovanju z izgubo.
O pravicah in obveznostih, ki izvirajo iz združenih sredstev, enakopravno odločajo podpi-snicc in TGPH prek delegatov v zboru podpisnic in v izvršilnem organu. Predvidoma bo zaradi večje učinkovitosti dela podpi-snic in TGPH ob prehodu na redno poslovanje skupni organ izoblikovan kot skupščina, ki jo bosta sestavljala zbor porabni-kov in zbor dobaviteljev.
Zaradi enotnosti glede organi-ziranja družbene prehrane v SR Sloveniji bodo podpisnice tega sporazuma tudi članice skupnosti za medsebojno plansko sodelo-vanje pri razvoju družbene pre-hrane v SRS.
MARINA JUVANČIČ
MARINA JLVANČIČ — Podpredsednica občinskega sveta zveze sindikatov. Ro-dila se je 7. oktobra 1950 v Ljubljani. Po poklicu je di-plomirana pravnica, zapo-slena v DS SS HP Kolinska. Takoj po zaposlitvi se je ak-tivno vključila v delo sindika-ta. Bila je tajnica IO OOZS in tajnica konterence OOS Ko-linska. Je članicaZK. Aktivna je tudi v samoupravnih orga-nih. Je sodnica sodišča zdru-ženega dela, članica RO kme-tijskih delavcev Slovenije in članica IO RO iste dejavnosti.