Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1 Din. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Uredniitvo in uprava, Strossmajerjev trg 1 Tel. it. 73. Leto XXI. Št. 40. Kranj, 2. oktobra 1937 Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40.- Din, polletno 20.- Din, četrtletno 10 Din. Proč z mostninarji Naš članek pod gornjim naslovom je vzbudil precej zanimanja ne samo v občini Mošnje temveč tudi po širni Gorenjski. Dobili smo precej vprašanj z več strani glede tega ter smo se radi točuejših informacij obrnili na kr. bansko upravo v Ljubljani. Tu smo pa dobili podatke, ki so nekaj v nasprotju z našim člankom ter jih objavljamo, da bo javnost popolnoma točno poučena o tej zadevi. Občina Mošnje namreč ne izroča denarja, ki ga dobi kot mostnino pobrano na otoškem mostu banovini, temveč se mostnina steka v fond za vzdrževanje imenovanega občinskega mostu in pripadajoče občinske ceste. S tem mostnin-skim fondom upravlja občina Mošnje pod nadzorstvom tehničnega oddelka kr. banske uprave. To pobiranje mostnine pa je bilo sklenjeno sporazumno med zastopniki občine Mošnje, Ljubno in Ovsiše ter med zasebnimi mostnimi upravičenci, ki jih je zastopal g. Cvenkel iz Ljubnega, pri lokalni komisijski razpravi dne 19. septembra 1932. na Otočah. Pri tej razpravi je bilo sklenjeno, da se bo mostnina pobirala vse dotlej, dokler ne doseže mostninski fond zneska 1,500.000, kolikor so proračunani stroški za gradnjo novega železobetonsktga mostu in nove občinske ceste iz Otoč na Brezje. Ta sporazum je posvedočila kr. banska uprava s svojo odločbo z dne 23. septembra 1932. V - št. 574-5. Mostnina pa donaša letno okroglo Din 40.000.—. Dobili smo tudi zagotovilo, da do sedaj uprava mostu na Otočah oziroma občina Mošnje še ni zaprosila merodajne faktorje za odpravo mostnine in bo kr. banska uprava takoj ukinila mostnino na tem občinskem mostu, kakor je bila ista ukinjena na banovinskih mostovih, čim to sklene in predloži odbor občine Mošnje. Smatrali smo za potrebno, da naš zadnji članek v tem pogledu dopolnimo, da bo naša javnost pravilno poučena o tej zadevi. K delavskem taboru pri Sv. Joštu V nedeljo, dne 26. sept. se je vršil delavski tabor krščanskega delavstva pri Sv. Joštu. Naš list je priporočal delavstvu, da se udeleži tega tabora in nas je veselilo, da se ga je udeležilo kar čedno število krščanskega delavstva. Vsa slovesnost je potekla kar lepo, razpoloženje je motil le govor g. Srečka Zumra, ki je popolnoma brez potrebe napadal Zvezo združenih delavcev. Mnogi so se čudili, da g. Srečko Zumer ni niti najmanj napadal ne socialistov in ne komunistov, pač pa je udrihal po krščanski strokovni delavski organizaciji. Kot odgovor na to je izrekel neki krščanski delavec: „Na vsak način moremo sedaj ustanoviti Zvezo združenih delavcev, če g. Zumer ne napada marksistov, pač pa krščansko delavsko organizacijo." To je uspeh g. Zumra. Mi bi g. Zumru svetovali, naj pogleda kar okrog sebe, pa bo lahko videl, zakaj je morala nastati Zveza združenih delavcev, če pa še ne ve, naj pa prebere knjigo: ..Zakaj nismo krščanski socialisti", pa bo našel vse natanko popisano, kje je krivda, da je moralo priti do ustanovitve Z. Z. D. Bojevniki v škofjeloškem okraju Na povabilo Zveze bojevnikov so se v nedeljo dne 26. t. m. v Škofji Loki v gostilni Ziherl zbrali bojevniki iz Škofje Loke, Sevške in Poljanske doline ter iz sorske občine. Sestanek je vodil tajnik Zveze Lukež, ki je navzočim razložil namen sestanka za razvoj bojevniške organizacije med Gorenjci. O ustanavljanju novih skupin in o preosno-vanju obstoječih po krajevnih potrebah, se je razvila živahna debata, ki se je zaključila s sklepom, da se nove skupine ustanavljajo načelno po občinah. Zato so se ustanovile nove skupine za Staro Loko, Selca nad Škof jo Loko, Poljane nad škofjo Loko in za sorsko občino. Obstoječe skupine pa se bodo prilagodile tej no,vi porazdelitvi. Na sestanku je vladala najlepša složnost, ki je nudila pravo sliko lepega bojevniškega tovarištva. Zelo živahen in zanimiv je bil razgovor o skupnem spomeniku neznanemu slovenskemu vojaku na Brezjah. Vsi zbrani tovariši so obljubili, da bodo pomagali Zvezi vsak po svojih močeh do uresničenja tega velikega načrta. Po sestanku že v mraku, je podpredsednik Škofjeloške skupine tov. Ziherl s tajnikom Lukežem in z nekaterimi tovariši na spomenik domačih vojnih žrtev na škofjeloškem pokopališču položil šopek nageljnov s palmo miru. Nesrečen konec pretepa Preteklo nedeljo je bilo žegnanje pri Sv. Luciji nad Tržičcm. Kakor po navadi so se možje in fantje zbrali po žegnanju v gostilni pri g. Zupanu. Tu je bil tudi Meglic Ludvik, doma iz Brezij nad Kovorjem, ki je pred nekakimi 14 dnevi prišel od vojakov. Alkohol, ki ima skoraj vedno za posledico kakšno nesrečo, je tudi tukaj posegel vmes. Nesrečna pijača je kriva, da so se fantje med seboj sporekli. Na poti domov v Hudem grabnu pa je vsled prerekanja prišlo do pretepa, katerega žrtev je postal Meglic Ludvik. Neki A., mlinar v Lešah in P., delavec iz Slatine, sta začela premetavati Meglica, ki je tako nesrečno padel na beton, da mu je pri tem počila lobanja. Oba napadalca se v svoji vinjenosti nista zavedala dejanja ter sta pustila nesrečnega Meglica v jarku poleg ceste, kjer so ga šele drugi dan zjutraj našli okrog 6. ure delavci, ki so šli na delo. Misleč, da gre za pijanega človeka, so ga hoteli zdramiti, pa so opazili da je človek že mrtev. Stvar je bila takoj naznanjena orožnikom v Tržič, ki so takoj prihiteli na lice mesta. Ker se pri mrtvem Megliču niso videli nobeni znaki poškodbe, je sodišče v Tržiču odredilo obdukcijo, ki se je vršila v Kovorju, kamor je bilo pripeljano truplo pokojnika. Pri obdukciji šele se je ugotovilo, da ima počeno lobanjo in da je vsled tega takoj nastopila smrt. Oba napadalca, ki sta starejša družinska očeta sta bila doma, ter sta najbrže mislila, da se jima ne bo prišlo na sled. V torek zjutraj sta bila odvedena v sodne zapore v Tržiču. Pogreb pokojnega Meglica je bil v torek v Kovorju. Obrtniški tečaji Skupno združenje obrtnikov je izposlovalo od banske uprave predavatelja za kalkulacijo in risanje mizarjev. Razmere, v katerih se nahaja naš obrtnik danes, so zato tako pereče, ker z ozirom na večno valovanje cen ni temu primerno podkovan. Obrtnik mora blago za izdelek prvič kupiti, drugič ga predelati in tretjič prodati, to pa za ceno, da mu je življenjska eksistenca zagotovljena. Pri tem pa se redno dogaja, da večina mojstrov določa cene kar povprek, zato se dogaja, da izdelek da takore-koč zastonj, ker ne določi prave cene. Da se temu odpomore in da skupno premotrimo splošno tako pogubno postopanje, se vrši kalkuia-cijski tečaj, katerega obiskujejo mojstri, ki se zanimajo za napredek in razvoj. Na žalost pa pogrešamo one, ki so najbolj potrebni takega pouka, da bi se osebno prepričali kako sramotno je plačan njihov trud. Ker le malo se zavedajo, da jc le svinčnik tisti, ki vodi k pravemu uspehu, če se ga rabi takrat ko treba. Predavanja drži g. Ivan Kregar ter so nad vse zanimiva, vzeta iz najnovejšega doživljanja in tako poučna in potrebna, da ne bi smelo manjkati nobenega mizarja, ki hoče da se bo pri svojem obrtu seznanil z najpotrebnejšim. Smelo lahko trdimo, da bi ne smelo biti obrtnika, ki bi pri poštenem delu ne zaslužil toliko, da mu je obstoj zasiguran. Ker ni zanj nobenega zavarovanja, nobenih starostnih oskrb, zato mora skrbeti sam* da se toliko izuri, da ne bo samo orodje tistim, ki ga na račun njegove nevednosti izkoriščajo. Vabimo vse mojstre, da se tega predavanja udeleže, za kar je še vedno čas. Vrši se ob sobotah od 5 do 8 ure in v nedeljo od 8 do 11 ure dopoldne. Ves naš uspeh je v tem, da bomo tudi umsko tako spretni kot smo ročno, šele potem nam bo obstoj sigurnejši. Tudi čevljarji se zavedajo, da dober rokodelec še vedno lahko obstoja ako sledi času in ustreza modi, dasiravno je navlaka gumija o-grožala njegov obstoj in je one, ki so prepovršno to razumeli, pognala od njihovega poklica. Večerni obisk pod spretnim vodstvom g. Stei-mana je prav zadovoljiv in smo lahko ponosni na tako razumevanje za čim večjo izpopolnitev. Želimo, da bi udeleženci pridobili kar največ' znanja, združenje pa naj skrbi, da se taki tečaji od časa do časa ponove. Po tem tečaju se bo vršil tečaj za risanje. Slovo g. in ge. Planina Prestavljena sta iz Kranja v Ljubljano profesor France Planina in njegova gospa soproga, ki sta 8 let odlično delovala na kranjski gimnaziji.. Nismo sicer pričakovali, da nas bosta zapustila, a potreba in razmere so jima potisnile pero v roke, da sta napisala prošnji za premestitev v Ljubljano. Zal nam je sicer, da odhajat«, saj izgubi kranjska gimnazija z njima izvrstna učitelja, profesorski zbor pa vedra in kolegialna tovariša in prijatelja. Kdo ne pozna dobrega in nasmejanega prof. Planine, ljubeznivega in postrežljivega. Vsa kranjska okolica ga pozna, saj ni skoro kraja, kjer se ne bi oglasil in pobiral v jeseni prispevkov za dijaško kuhinjo ali pa stikal za redkimi rožicami. Kljub svoji ljubeznivosti je pa bil odločen in nepopustljiv v borbi za poštenost ,in pravico. >b: Ob odhodu iz Kranja za vse požrtvovalno delo tekom 8 let se mu prisrčno zahvaljujemo z željo, da bi se na novem službenem mestu prav prijetno počutil in žel kar najboljših uspehov pri svojem delu v korist mladine in naroda. Ko jim z mladino vred kličemo prisrčni zbogom, želimo obema, da bi se jima zaradi goste megle bele Ljubljane, kmalu stožilo po črnem Kranju. Takrat naj se zopet vrne s svojo gospo soprogo v Kranj, ki ju bo z odprtimi rokami sprejel v območje svojih hribov in gora, in planin, ki jih je tako rad občudoval in tudi obiskoval. Mladinskemu pevskemu zboru Prosvetnega društva Prihajamo v dobo, ko bi si marsikateri fant ali dekle v dolgih zimskih večerih zaželel lepega in prisrčnega razvedrila. Toda kam naj se obrne? Morda bi se posvetil petju? Toda vsak novinec in novinka se takoj ustraši: nimam dobrega glasu — in ne poznam not. Res je — to sta oviri in ne majhni in mnogokrat odvrneta fanta in dekle od petja. Pred dvema letoma je naš mladinski zbor začel delovati. Stal je ravno tako pred tema ovirama. Toda celota premaga lažje ono, kar posameznik ne more. Težave smo premostili ne-opaženo in se kmalu uveljavili pri pevskih nastopih. Močan je naš zbor. Ali novih moči potrebu- jemo — svežih moči — glasov. Vsak fant ali dekle, ki ima veselje do petja naj pristopi k našemu zboru. Tovariši in tovarišice ga bodo upeljali v naš krog in bo kmalu neopaženo postal naš tovariš pevec - pevka in bo odvisen tudi od njega uspeh naSega zbora. Fant - dekle, kmečkega, delavskega, obrtniškega stanu pristopi k našemu zboru. Pri vsaki pevski vaji se lahko priglasiš za člana-pevca našega mladinskega pevskega zbora. Pevske vaje bodo v ponedeljkih za dekleta ob 8. uri v pevski sobi v župniš u in v petkih ob 8. uri za zbor v škofiji. Vaje bodo točno ob napovedani uri. Jutri na TOMBOLO v Kranj Opozarjamo na polovično vožnjo po železnici z nedeljskimi povratnimi kartami. Danes, sobota zadnji dan za nakup tablic po Din 4x jutri stane tablica Din 5x STRAN 2 <%w*~*. GORENJEC« ! I.................. H5S Tedensk KRANJ Novi mestni kaplan. V Kranj je dospel novi kaplan čg. Jože Vovk, ki je do sedaj služboval na Dobrovi nad Ljubljano. Cg. kaplanu želimo med nami prijetno bivanje ter mu želimo obilo uspehov na novem službenem mestu. Osebne vesti Na kranjski gimnaziji je nastopil službo v Kranj premeščeni profesor g. Andrej Sare. Pozdravljamo g. profesorja ter mu želimo obilo uspehov. Občni zbor prosvetnega društva, se je vršil v petek dne 17. t. m. ob veliki udeležbi članstva. Iz poročil predsednika ter ostalih odbornikov in zastopnikov posameznih društvenih odsekov posnemamo, da je društvo v preteklem letu sicer tiho in skromno, toda vztrajno delalo za pravo katoliško ljudsko izobrazbo. Odbor je reševal tekoče zadeve na 12. sejah, priredilo se je sedem prosvetnih večerov, kateri so bili večinoma zelo dobro obiskani, veliko delo pa so društveni člani izvršili ob priliki veličastnega prosvetnega dne v Kranju. Zelo živahen je bil pevski odsek, manj dramatski ter knjižnica. Slednja se je morala celo leto boriti za denarna sredstva, ki jih od nikoder ni bilo. Sploh so bile društvene finance najbolj težka točka celega leta. Fantovski odsek je živahno deloval ter dobil dva pododseka na Primskovem ter v Čirčičah. Na Primskovem se gradi nov društveni dom, ki bo še letos pod streho, ter bo nudil tamkajšnjim članom prostor za udejstvovanje. Tudi dekleta so se pridno udcjstvovala zlasti novi številni pododsek na Primskovem. Pri volitvah je bil izvoljen nov odbor s predsednikom g. Peliconom na čelu. Želimo, da bi novi odbor vodil duištvo k novim uspehom za pravo ljudsko prosveto, ter upamo, da ga bo pri tem vsa naša dobromisleča javnost radevolje podprla. Občni zbor Ljudskega odra se je vršil v sredo dne 29. t. m. ob lepi udeležbi članov in prijateljev odra. Po poročilu sedanjega predsednika g. Trefalta se je obširno razpravljalo o delu v bodoči sezoni, kakor tudi o vseh važnejših vprašanjih, ki se tičejo Ljudskega odra. Za novega predsednika je bil izvoljen g. prof. Fortuna, kateremu bo pomagalo lepo število požrtvovalnih sodelavcev, ter upamo, da bo naš e novice oder zopet oživel ter dosegel višino, ki bo odgovarjala željam in zahtevam, ki jih nanj stavijo naši obiskovalci iger, Oder bo takoj pričel z delovanjem, ter tem potom vabi vse one. ki bi še želeli sodelovati, da javijo svoj naslov novemu predsedniku, ah pa g. Trefaltu v Zadr. banki. Novo vodstvo bo tudi skrbelo, da se med letom priredijo strokovni tečaji za vzgojo igralskega naraščaja, zato se priglasite v čimveč-jem številu. Čudna nesreča. V sredo dne 29. septembra o-krog 9. ure zvečer sta se pripetili pri brvi v dolini Kokre pod tovarno mila g. Focka dve nezgodi. Okrog 11. ure po noči so slišali nekateri klice na pomoč in neko čudno grgranje iz vode na levem bregu Kokre. Prihiteli so tja ter našli preddelavca pri gradnji novega mostu čez Kokro nekega J. š., ki je bil precej potolčen. Na do sedaj še nepojasnjen način je padel v vodo ter se ob skalah občutno potolkel tako, da je moral še tisto noč iskati zdravniško pomoč. Na vprašanje, kako se mu je pripetila nezgoda, je odgovoril, da mu je postalo slabo in da je v temi padel. Drugi dan pa se je ugotovilo, da se je isti večer in na istem mestu enaka nezgoda pripetila tudi 22 letni brezposelni delavki M. A. doma iz Ihana. Tudi ona je padla po skalah ter zadobila precej močne notranje poškodbe in si poškodovala nogo, da je morala biti v četrtek oddana v bolniško oskrbo v ljubljansko bolnico, kamor so jo prepeljali z reševalnim avtomobilom. Nekateri govorijo, da je vse to delo nekega ljubosumnega fanta, za katerega M. A. ni hotela nič vedeti ter da je oi" se je sklicala anketa za graditev kopališča. Ankete so se udeležili vsi športni klubi, podružnica SPD in drugi merodnjni faktorji. Sogla&no se je ugotovilo, da je kopališče nujno potrebno, vprašanje je le glede prostora, kjer nuj bi kopališče bilo zgrajeno, in kako oskrbeti potrebni kredit. — 16. septembra se je vršila komisija mesta za Virjem radi nove ceste. Komisijo je vodil banovinski ing. Dekleva. — Trasiranje se bo izvršilo še to jesen. — Uprava je sklenila pavšalirati trošarino na suho meso, mast in mesne izdelke. — Druga točka dnevnega reda je bil statut za sistemiziranje občinskih uslužbencev. Predloženi statut je bil soglasno sprejet. — Komasacija občine je bila istotako soglasno sprejeta. Zupan je prebral uradno poročilo, katerega so navzoči brez ugovorov vzeli na znanje — Zupan je poročal o gozdno-gospodarskem načrtu, katerega je napravil g. ing. Kraut, šumski referent v Kranju. Načrt je odbor soglasno odobril. Predložilo se ga bo banovini v odobritev. — Bivši občinski odbor je prekoračil kredit za vsoto 72.454— Din. Soglasni sklep je bil, da se to pokrije z nepredvidenimi dohodki, ki znašajo 62.871 Din, in iz neizčrpanih kreditov za ceste in najemnine. — V tajni seji je bila na dnevnem redu vloga g. Ivana Lončarja s kateio prosi gostilniško koncesijo. Odbor je prošnji ugodil. Današnja večina je s tem dokazala, da se noče maščevati, če vidi nekoga v potrebi in tudi če je ta njen neizprosen sovražnik, tudi takrat ne kadar bi se lahko. Gospod Lončar je svoje čase drugače postopal. Društvo Rejec malih živali v Tržiču priredi v nedeljo 3. oktobra v dvorani občinskega doma veliko „Vinsko trgatev" s prav lepim in zabavnim sporedom. Pri tej priliki bo izšla tudi posebna izdaja tržiškega humorističnega lista pod naslovom „Tržiške gofle" s prav pestro vsebino. V tem listu, ki se bo prodajal v Tržiču že v nedeljo zjutraj po tržiških ulicah bodo bralcem stavljeno nekaj ugank, katere se morajo pač pravilno rešiti, ker bo na veselici sami okoli 22. ure zvečer žrebanje dobitkov, ki jih dobijo oni, ki bodo uganke pravilno rešili in katerim bo žreb prisodil iste. Vse natančneje o tem se bo izvedelo iz lista samega. Toliko moremo za enkrat izdati, da je med nagradami prav lepa mlada sanska koza, ki bo v pozni jeseni že za oplemenitev. Zato segajte pri naših prodajalcih pridno po poseoni izdaji tega lista. Vstopnina za osebo je malenkostna Din 3.— in pričetek je ob 16. uri popoldan. K obilni udeležbi vabi odbor. Na znanje vsem tržiškim rejcem malih živali, koz itd. Društvo ima za pripust prvovrstnega snnskega kozlu, ki je proti običajni nagradi za enkratno pripustitev vsem rejcem na razpolago dnevno zjutraj od 7 do 8 ure in zvečer od 5 do 7 ure v društvenih prostorih ob poti na Pi-lurno. Nadalje imu društvo na razpolago lepe in čistokrvne sanice, kakor belega orjaka, francoskega ovnača in belega reksa, ki se pripuščajo v istem času. Poslužujte se vsi rejci le teh čistokrvnih samcev za plemenitev. Društvo ima na prodaj tudi nekaj samcev belgijskih orjakov, kakor tudi belih orjakov. PREDOSLJE Iz poročila odbora Prosvetnega društva smo slišali, da se je knjižnica pomnožila za lepo število novih knjig leposlovne, poljudno znanstvene in strokovne vsebine. Ker se danes veliko bere je važno, kaj se bere, zato le pridno segajte po knjigah, ki vam nudijo izobrazbo in pošteno zabavo, tako je povedal knjižničar. Knjižnica je odprta vsako nedeljo opoldan. _ Tudi garderoba se je veliko izpopolnila, posebno je omeniti krasen zastor, ki ga je društvo nabavilo. Zato gre posebna zaslugu dobrotnikom društva, ki so k temu pripomogli. Iz poročila blagajnika smo slišali da je društvo imelo v preteklem letu 15.000 Din prometa, kar je veliko za naše društvo. Pri volitvah se je izvolil nov odbor s predsednikom Matijo Sa-jovic-em na čelu. Člani društva so na zborovanju obsodili nesramno preklinjevanje ter sklenili, da vsak po svojih močeh pobija to grdo navado, ki se je začela širiti pri nas. ŠKOFJA LOKA Tiskarski škrat. V zadnji štev. ..Gorenjca" je tu hudomušnež med novicam; iz Loke napravil iz Subica Antona, Srbiča Antonu. Zuto smo ga pa sedaj mulo za ušesa. Občni zbor prosvet. društva. V torej je bil občni zbor tukajšnjega prosvetnegu , društva, kateri je potekel v najlepšem redu. Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik g. kaplun Vovk, podpredsednik g. dr. Kocijančič Viktor, tajnik g. Klobovs Peter, blagajnik g. Planina Lovro nato Finžgar Lado, Marguč Silvo itd. Društvu želimo v nastopajočem poslovnem letu čim več uspeha! Popravljena pot Ena najlepših a najbolj prometnih pešpoti pri nas je bila prav gotovo ona, ki veže kolodvorsko cesto, gre med Štemarji in Inglčem ter pride na občinsko cesto zraven vojašnice. Zlasti pozimi je bila pot skoro neprehodna. Sedaj pa jo je občina dala temeljito popraviti. Najprej so navozili ilovice nato pa pesek, jo lepo uravnali tako, da je sedaj pot res lepa. Naša pota se sedaj zadnje čase temeljito obnavljajo. V dušni zmedenosti si je vzel življenje v torek Lotrič Franc, rodom iz Puštala. Pred 2 mesecema je prišel iz Francije ter se je naselil pri svojem bratu uglednemu mizarju Ivanu Lotriču, Fuž pred. 11. V Franciji je pustil svejo ženo. Bil je že dalj časa zamišljen. Vsem naše so-žalje! Prekrižali so jima račune. V noči med soboto in nedeljo je ob en četrt na tri zjutraj zaslišal čevljarski mojster Franko Jožef iz Klobovsove ulice 11 sumljiv ropot iz svoje delavnice ki je nastanjena v pritličju. Mislil je, da ropot dela njegova mati, a ropot je postal le prevelik, zato je pogledal skozi okno na dvorišče. V tem trenutku sta težko obložena zlikovca stopila na dvorišče. Franko je začel klicati, tatova pa sta planila k dvoriščnim vratom na ulico od tam pa na Mestni trg. Tu pa sta se nahajala mestna stražnika Kozmus Anton in Gerkman Albin, katera sta ju začela takoj zasledovati. Zlikovca sta bežala po mestnem trgu in Karlovški ulici do Sulčkove hiše, kjer sta vrgla blago, katerega sta že po poti na begu precej izgubila. Zavila sta nato med Sulčkovo in Fojkarjevo hišo proti bregu Poljanščice, kjer sta se skrila. Policija je takoj alarmirala sosede, kateri so ves prostor obkolili in oba ptiča ujeli ter ju odpeljali v mestni zapor. Pišeta se Petrič Jožef in Malner Jože oba iz Dolenjskega. Franku sta ukradla 1 odejo in 1 predpasnik, kjer sta imela zavito vsega 18 parov čevljev, 6 parov gornjih delov in usnja vsega skupaj v vrednosti 4.500 Din. To blago se je vse dobilo. Ni se pa dobilo Din 20.50, katere sta tudi ukradla. V hišo sta prišla skozi dvoriščna vrata. Vsa vrata sta odpirala z vitrihi, od katerih enega sta pustila v vratih delavnice. Ravno tako sta pustila tudi nož, katerega sta vtaknila v sosednja vrata, kjer stanuje druga stranka, da bi ljudje ne mogli iz sobe. Precej škode sta tudi napravila, ko sta nasilno odpirala pohištvo. Sumijo, da sta vlom pri trgovcu šifrerju izvršila prav tako ta dva potepuha. Naš polk se je vrnil. V ponedeljek zvečer se je vrnil naš 1. pl. polk zopet v svojo garnizijo. Ljudstvo mu je priredilo prav lep sprejem. Vse hiše od kolodvora do vojašnice so bile v zastavah. Ljudje so prav prisrčno pozdravljali naše fante! Iz pisarne Kmečke zveze KOLEDARČEK KMEČKE ZVEZE. Kmečka zveza bo koledarček za leto 1933 izdala v svoji režiji. Dotiskan bo sred« meseca oktobra in bo vseboval vse ono, kakor lansko leto, poleg tega pa še nekaj novih tabel in člankov o naši organizaciji in kmetijski zbornici. Naročal se bo pri Kmečki zvezi v Ljubljani za ceno, katero bomo sporočili vsem krajevnim organizacijam v okrožnici in tudi v časopisih. Opozarjamo pa že danes vse svoje člane, da mislijo na svoj stanovski koledar, ki je prikrojen njim primerno in kar najpruktičnejše. Koledarček bo nekoliko manjše oblike kot lanskoletni, a v lepi in močni vezavi. Člani Kmečke zveze bodo dobili koledarček pri svojih Krajevnih kmečkih zvezah. OKROŽNICA. Ta teden bomo poslali vsem Krajevnim kmečkim zvezam okrožnico z navodili za delo.- Prosimo vse odbore edink, da se točno držijo vseh navodil in da takoj pristopijo k rešitvi posa- meznih vprašanj. Zlasti je važno, kar povdak-jamo tudi na tem mestu, da se tekom meseca oktobra skličejo redni občni zbori onih krajevnih edinic, ki so iz kateregakoli vzroka z njim zakasnile Ona Krajevna kmečka zveza pa, ki je bila ustanovljena šele v letošnjem letu more z rednim občnim zborom počakati do drugega leta, do termina, ki je predviden v pravilih. SLAJENJE MOSTA. Ministrski svet je na predlog finančnega ministra izdal uredbo o oddajanju sladkorja za slajenje vinskega mošta brez plačila trošarine (državne, banovinske in občinske). Radi neugodnih vremenskih razmer pa je gospod ban izdal letos splošno dovoljenje za slajenje vinskega mošta. Glede postopka nabave breztro-šarinskega sladkorja, kakor tudi načina in količine slajenja opozarjamo na današnji tozadevni članek v »Domoljubu". Vsakdo, ki se hoče okoristiti s temi ugodnostmi se mora točno držati predpisanih navodil, katera bo dobil pri svoji občini. Iz življenja Kmečke zveze NA DELO ZA KMEČKO ZVEZO. Doba, največjega in najtežavnejšega dela za kmeta je skoro končana. V tem času, ko je kmet trdo delal od zore do poznega mraka, ko se ni utegnil spočiti za delo naslednji dan pač ni bilo primerno, da bi posvečal veliko pažnje organizacijam. Primanjkovanje časa in utrujenost je onemogočila, da bi se redno vršili sestanki in seje, saj se je komaj ujelo toliko-časa, da se je odgovorilo na važnejše dopise. Vendar moramo z veseljem ugotoviti, da kljub vsemu temu niso krajevne organizacije Kmečke zveze popustile v svojem delu toliko, kolikor je bilo pričakovati. Gotovo je to znak, da naš kmet živi s svojo stanovsko organizacijo v tesnih stikih, da mu je postala potrebna ta organizacija in da je delo v njej polovica njegovega izživljanja. Tako je tudi prav in tako mora biti. V današnjih časih nič več ne zadostuje samo delo na polju, ni zadosti, da kmet izorje in poseje njivo, treba je tudi, da se izobražuje in vzgaja v svojih stanovskih organizacijah. Današnji način življenja je preveč pester in mnogo zahteva od človeka. Težave sicer niso tuje našemu kmetu, celo zelo odporen je postal proti njim ali z dneva v dan se poraja toliko novih vprašanj, da jim je kos samo oni, ki marljivo deluje v organizaciji. V njej dobiva smernice in navodila, kako je treba v raznih slučajih nastopiti, v njej pa dobi tudi moralno oporo, ko vidi, da stojijo njegovi tovariši njemu ob strani, voljni mu vsak čas pomagati. Močnejši in ko-rajžnejši postane, popusti ga malodušje ob prijateljski besedi svojega sotrpina. To prinese organizacija, če se je pravilno razume. Kaj pa je kmečko ljudstvo v tem času dobrega naredilo za svoje stanovsko organizacijo Kmečko zvezo? Ali ste že pozabili na kmečke tabore, katerih letošnje poletje ni bilo malo? Nikakor ni kmet pozabil misliti na Kmečko zvezo, samo notranje delo je za čas opustil in prirejal zunanje nastope — tabore v obliki, kakor jih je bil vajen nekdaj. Z vso ljubeznijo in navdušenjem jih je pripravil, da so bili res prava manifestacija kmečke misli. Na njih je pokazal svojo moč in tudi korajžno povedal, kaj hoče, za kaj se bori. Navdušil je tudi one, ki so stali ob strani, da so takoj prišli v vrste borcev za kmečke pravice. In še nekaj je lahko vsak, ki je bil navzoč na teh taborih ugotovil. S prikazovanjem starih kmečkih običajev, plesov, različnih skupin je naš kmet jasno povedal, da ljubi svoj stan, da se ga ne sramuje, kot je včasih slišati. Vse, kar je kmečkega in kar se je že skoro pozabilo, hoče zopet poklicati nazaj in oživiti, ker je lepo. Nadvse je pozdraviti to njegovo hotenje in dolžnost vsakega je, da pomaga pri tem delu. Zlasti pa je treba za to navdušiti kmečko mladino, da bo videla, koliko so njihovi predniki cenili svoj stan. S temi tabori torej, je slovenski kmet po dolgem času zopet javno nastopil. Zbral je okoli sebe vse enako misleče, ki jih tarejo enake skrbi in nadloge, pa ne z namenom, da jih pomiluje, amapak da jih dvigne iz vsakdanje zaskrbljenosti, jim pokaže pota za nadalnje delo, in jim da vzpodbude. Dovolj je težko za kmeta vendar ne toliko, da si z združenimi močmi v složnem delu ne bi dalo pomagati. Kmečka zveza je zato tukaj, v njej je treba te sile kmečkega ljudstva povezati trdno. Z navdušenjem, ki se je izražalo na taborih je treba naprej po začrtani poti in ne popustiti, če se naleti na odpor in nerazumevanje. Zgub- ljanje vere v njen uspeh ni na mestu _ čez noč se ne du narediti mnogo — z marljivim in složnim delom uspeli gotovo ne bo izostal. Močnu je Kmečka zveza in v delu za uresničenje svojega programa je že precej napredovala. Niso sicer v njej združeni še vsi oni, ki pripadajo kmečkemu stanu ali velika večina je razumela, da je samo v njej pravo mesto za kmetovo udejstvovanje. Prepričani pa Smo, da hodo tudi ti prej ali slej občutili potrebo stopiti v to skupnost in delovati za prosp,