15
Etnolog 27 (2017)
POMENLJIVE ZGODBE, ZAPISANE V OSEBNIH 
PREDMETIH
Janja @agar
IZVLE^EK
Prispevek v prvem delu sledi izbranim teoreti~nim idejam, ki materialno kulturo opazujejo 
kot konstitutivni del ~love{kega bivanja in kot pomensko sti~i{~e osebnega in skupnega. 
Izpostavljen je pomen poosebljenih uporabnih predmetov (obla~il), ki lahko postanejo 
spominski predmeti biografske vrednosti. Drugi del prispevka temelji na ustnih, predmetnih 
in slikovnih virih, evidentiranih skozi trajno usmerjeno raziskovanje osebnega videza ter z 
njim povezane materializacije izbir, do`ivetij in izku{enj, spominov in spoznanj. Zgodbe o 
predmetih, ki so sooblikovali pretekle dnevne prakse in posebnost `ivljenjskih mejnikov, 
so pravzaprav fragmentarne zgodbe o `ivljenjih pripovedovalcev in njihovih pripadnostih 
drugim ljudem. Cilj prispevka je opozoriti na izredni pomen {iroke kontekstualizacije 
predmetnega sveta, ki ga kot raziskovalci (in muzealci) opazujemo, dokumentiramo, 
zbiramo in interpretiramo tudi, ko/~e so na{e pozornosti usmerjene na bolj abstraktna 
vpra{anja in {ir{e dru`beno-kulturne pojave. 
Klju~ne besede: opredmeteni spomin, spominski predmeti, biografski predmeti, biografske 
zgodbe, osebna identiteta 
ABSTRACT
The article's first part explores selected theoretical ideas, which observe material culture 
as a constitutive part of man's life, and as the essential juncture of the personal and 
common. It points out the importance of personified useful objects (clothes), which may 
become memory objects of biographical value. The second part is based on oral, object and 
pictorial sources, acquired through sustained research into people's personal appearance 
and the related materializations of choices, experiences, memories and cognitions. Stories 
about objects, which participated in shaping past everyday practices and the special nature 
of turning points in people’s life, are actually fragmentary stories about the lives of people 
telling their stories, and their belonging to other people. The article’s aim is to draw attention 
to the exceptional importance of a broad contextualization of the world of objects, which 
researchers (and museum workers) observe, document, collect, and interpret, even when 
our attention is directed towards more abstract issues and wider socio-cultural phenomena. 
Keywords: materialised memory, memory objects, biographical objects, biographical 
stories, personal identity 
16
Janja @agar
Uvod 
Cilj pri~ujo~ega prispevka je opozoriti na na~in opazovanja materialne kulture 
izbranega ~asa in prostora skozi opredmetene spomine njihovih uporabnikov: 
biografske predmete z zgodbo in biografske zgodbe o predmetih. Drobne zgodbe 
ljudi o njihovih vsakdanjih ravnanjih z osebnimi predmeti, ki preidejo v spomine na 
pretekle razmere in lastno `ivljenjsko pot, osvetljujejo mnoge nianse medsebojnih 
vplivov med ljudmi in stvarmi. Subjektivne zgodbe ljudi, rojenih v sredinskih 
dveh desetletjih 20. stoletja, vsebujejo pomembne gradnike skupnega `ivljenja na 
Slovenskem od druge svetovne vojne do danes. »Velika« zgodovina jih ne razkriva, 
ker je njen fokus pre{irok. Teoreti~ni razmisleki v okviru razli~nih dru`boslovnih 
ved so vrednost biografskega uvida v materialno kulturo `e prepoznali. Muzejsko 
opazovanje materialne kulture je temu pristopu lahko zelo blizu, posebej pri 
etnolo{kih muzejskih zbirkah. Vpra{anje je le, kako tako razumljeno materialno 
kulturo vklju~iti v vodila muzejskega zbiranja in dokumentiranja, razstavnega 
interpretiranja in tudi aplikativnega dela z muzejskimi obiskovalci. Prispevek 
sku{a na to vsaj delno odgovoriti. 
Besedilo je razdeljeno v dva dela: prvi del je posve~en tistim teoreti~nim 
vodilom, katerih razvoj je pomemben za razumevanje sveta predmetov, ki nas 
obdaja in oblikuje. Posebej izpostavljeno je vpra{anje subjektivnega spomina 
in pomen osebnih spominskih predmetov, ki posamezniku pomagajo graditi 
osebno identitetno zgodbo in ga umestiti v generacijsko, dru`insko, lokalno in 
{e kak{no dru`beno skupnost in {ir{o zgodovinsko dobo. Te teoreti~ne misli so 
usmerile zasnovo drugega, empiri~nega dela prispevka. Ta temelji na ustnem, 
pisnem, slikovnem in predmetnem gradivu, pridobljenem v ~asu raziskave o 
osebnem videzu (@agar 2011)1 in tistem, ki sem ga po letu 2011 pridobivala ob 
dopolnjevanju tekstilne zbirke Slovenskega etnografskega muzeja (SEM) ali ob 
razli~nih oblikah dela z muzejskimi obiskovalci. Najbolj poglobljene uvide v 
pomen osebnih predmetov so dali usmerjeni individualni in skupinski vodeni 
pogovori2 ter mentorsko delo pri pripravi osebnih razstav obiskovalcev3. Nekateri 
v besedilu opisani predmeti so v tem ~asu postali del muzejske zbirke SEM, vsi 
ostali primeri spominsko hranjenih osebnih predmetov so v lasti sogovornikov. 
1 V razpravi sem osebni videz kot sumarni teoretski pojem pojasnjevala skozi ve~ delnih vidikov: 
telo kot tori{~e (samo)discipliniranja in izhodi{~e izku{nje; olika kot normiranje primernega in orodje 
za dru`beno lo~evanje; moda kot (pri)sila, ki strukturira in usmerja dru`beno primerne odtenke okusov, 
potreb in izbir; osebni videz skozi vsakdanje prakse izbire in presoje; osebni videz kot del razmerja med 
osebno biografijo in skupno zgodovino.
2 Zgodbe o osebnih predmetih so bile izhodi{~na tema skupinskih pogovorov {tudijske skupine 
Univerze za tretje `ivljenjsko obdobje v letih 2011–2014, pri ~emer je bil fokus v letu 2011/12 usmerjen 
na osebni videz (s poudarkom na obla~ilih in poglobitvijo na obuvalih), v letu 2012/13 na praznike in 
praznovanja (s poglobitvijo na osebnih mejnikih in praznikih) in v letu 2014 na temo nakita (s poudarkom 
na predstavitvah izbranega osebnega nakita v sliki in pripovedi). 
3 Na pomenu osebne ̀ ivljenjske zgodbe, pojasnjene z naracijo in osebnimi predmeti, temelji muzejski 
program, ki poteka od leta 2010 ob stalni razstavi SEM z naslovom Jaz, mi in drugi: podobe mojega sveta 
(2009). Program ima obliko razstavnega ciklusa osebnih razstav obiskovalcev z naslovom Moje `ivljenje, 
moj svet (@agar 2012a; 2013b). 
17
Pomenljive zgodbe, zapisane v osebnih predmetih
Izbira sogovornikov za namen prispevka ni bila na~rtna, saj sem zajemala 
iz rezultatov ve~letnih delovnih prizadevanj, ki so {ir{a kot je tema prispevka. 
Tako je bil potencialni nabor sogovornikov in njihovih zgodb raznolik glede na 
starost, poklic in izvirni kraj (ne pa tudi sedanji kraj bivanja, ki je za mnoge moje 
sogovornike prav Ljubljana in njena okolica). Prevladujo~a je skupina `enskih 
sogovornic srednje in starej{e generacije, kar se pri raziskovanju obla~ilne kulture 
in ohranjenih hi{nih tekstilij zelo pogosto zgodi. To potrjujejo tudi ugotovitve 
nekaterih drugih avtorjev o razlikah v zanimanju za tip predmetov glede na spol 
in razlikah med vrednotenjem starih in novih predmetov glede na starost (Rogan 
po Habinc 2004: 37).
Med zbranimi pripovedmi in zapisi sem za prispevek izbrala ilustrativne 
pripovedi sogovornikov, rojenih v {tiridesetih in petdesetih letih 20. stoletja, z dvema 
dodanima kratkima pripovedima starej{ih sogovornic, ki sta bili v omenjenem ~asu 
`e srednje{olki. Vsi izbrani sogovorniki so tako danes starej{i od 60 oz. 70 let, prav 
vsi so tudi upokojeni; generacijsko so si v tem obdobju relativno blizu, njihove 
`ivljenjske poti pa so bile razli~ne. Glede na njihov upokojenski status so temeljne 
poteze njihovega vsakdana podobne. S takim starostnim izborom pripovedovalcev 
se je zgodovina druge polovice 20. in poldrugega desetletja 21. stoletja izlu{~ila tudi 
kot tok zaporednih `ivljenjskih dob mojih sogovornikov od otro{tva in mladosti do 
odraslosti in starosti. Zaporedju ~love{kih dob zato sledi tudi poenostavljena shema 
prispevka. Do`ivljanje zgodovinskih razmer in prostora je z vidika posameznika 
predvsem subjektivna izku{nja njegovih `ivljenjskih dob, njegova spominska 
pripoved pa vzvratno pojasnjevanje in presojanje s pozicije sedanjosti. 
Podoba izbranega zgodovinskega obdobja se zaradi zamejenosti teme ka`e 
enostransko in zato popa~eno, a namen prispevka ni v prikazu kompleksnosti 
izbranega dru`beno-zgodovinskega preseka, pa~ pa v pojasnjevanju prepleta 
osebne in skupne zgodovine v vsaki biografiji ~loveka in predmeta posebej. Vsako 
zgodovinsko obdobje in vsak dru`beni prostor sicer tvorijo tri, {tiri generacije 
sodobnikov; kar je za nekoga ~as otro{tva, je za drugega ~as mladostni{tva, 
odraslosti ali starosti. V prispevku spregledane izku{nje drugih generacij istega 
skupnega ~asa so pripovedi drugih zornih kotov. Te naj ostanejo za drugi~.
O preu~evanju predmetnega sveta
Dru`beno okolje, v katerega se posameznik rodi in kjer poteka njegovo 
`ivljenje, je zanj edina realnost in naturaliziran okvir njegovih predstav 
in dejstvovanj. Del tega predkodiranega prostora je tudi predmetni svet – 
izumljen, izdelan in opremljen z dru`benimi pomeni predhodnih generacij. Po 
Bourdieujevem konceptu habitusa4 (1977, 1984) so predmeti osrednji elementi 
4 Habitus je mno`ica pridobljenih in relativno stabilnih miselnih in vedenjskih vzorcev ter vzorcev 
okusa; je produkt zgodovine in u~inkuje kot matrica zaznav, presoj in dejanj. Proizvaja individualne in 
kolektivne prakse, ki so usklajene z njegovimi zakonitostmi, zato deluje kot neke vrste objektivni okvir 
za vse subjektivno. Habitus je utele{en – posameznikovo telo je vezni ~len med osebnim in dru`benim 
(dru`benimi razmerji). V posameznika se vtiskuje z vsakdanjimi praksami in ponavljajo~imi izku{njami, 
skozi opazovanje, posnemanje in presojanje drugih ljudi. (Bourdieu 1977: 87–88, 93–94)
18
Janja @agar
dru`bene reprodukcije, ker so v temelju vpeti v socializacijske procese in ker so 
mediatorji med subjektivnim in objektivnim svetom. 
Prou~evanju predmetnega sveta so raziskovalci v zadnjih dvestopetdesetih 
letih namenjali veliko pozornosti. Deloma pri tem ni bil vir predmet sam, ampak 
se je védenje o njem zbiralo skozi jezik, mitologijo ipd. Predmeti so bili v drugi 
polovici 18. stol. in v 19. stol. obravnavani kot kazalci ~love{ke raznolikosti, 
indikatorji razvoja in napredka, spomini na predindustrijski ~as, izraz regionalnih 
posebnosti ali narodnih pristnosti in duha. V 20. stol. se zanimanje usmeri {e 
na tehni~ne posebnosti predmetov in {ir{e zgodovinsko-geografske pojave. 
Neposredna zveza med predmetom in uporabnikom se ni zdela relevantno 
vpra{anje (Shippers 2002: 126–128).
Po drugi svetovni vojni se je zelo o~itno spremenil zna~aj materialne kulture: 
ozna~uje ga postopni prehod od posami~no izdelanih predmetov lokalnega 
izvira v mno`ico enakih industrijskih izdelkov razli~nih geografskih provenienc. 
Kar je prete`no ve~ino ljudi spremenilo iz izdelovalcev v porabnike mno`i~nih 
proizvodov. Raziskovalna pozornost se je preusmerila v na~ine prisvajanja in 
rabe predmetov znotraj potro{ni{ke dru`be. Od {estdesetih let stopi v ospredje 
zanimanje ljudi v okviru bolj ali manj zamejenih dru`benih skupin (razredov, 
lokalnih, poklicnih ...) dolo~enega prostora in ~asa. Predmeti so obravnavani kot 
pasivni ozna~evalci na~ina `ivljenja teh skupin oz. kot opredmetenje konotativnih 
dru`benih vrednosti, npr. bogastva, presti`a, ugleda ipd. Posameznikova izbira je 
v o~eh raziskovalcev interpretirana kot »kulturna« oz. »socialna« tvornost, skozi 
katero zrcalijo njegove pripadnosti oz. identitete (Schippers 2002: 129–131). 
Mno`i~ni industrijski proizvodi imajo vse do nakupa zna~aj brezosebnega 
blaga. [ele proces osebne izbire in vsakdanjega ravnanja z njimi jih dogradi v 
poosebljene predmete. Razliki med mno`i~nimi prodajnimi izdelki (blagom) in 
personaliziranimi predmeti, na katere sta opozorila odmevna prispevka Kopytoffa 
o kulturni biografiji predmetov (1986: 69) in Appaduraia o kulturni biografiji 
predmetov na eni in dru`beni biografiji predmetov na drugi strani (1986: 34), 
so se raziskovalci v zadnjih desetletjih posve~ali znotraj polja materialne kulture. 
Pozornost so bolj usmerili na posameznike in spremenljive pomenske vrednosti 
predmetov. Predmete opazujejo kot integralni del ~lovekovega vsakdanjega 
delovanja. Zato ugotavljajo, da se predmeti in ljudje v razli~nih kontekstih 
dru`benih interakcij medsebojno (do)oblikujejo – ne toliko v smislu fizi~nih 
modifikacij kot v smislu pomenskih vrednosti in konotacij. Raziskovalna pozornost 
na biografije predmetov naj bi te procese najbolje osvetlila (Mleku` 2007: 267). 
Na obojestransko vplivno razmerje med ~lovekom in predmetom oz. na 
dejstvo, da nas predmeti ne le reprezentirajo, ampak tudi na specifi~en na~in 
konstruirajo (nas naredijo to, kar smo, oz. to, kar mislimo, da smo), opozarja 
Miller (2016: 27–28, 30). Poudarja doslej spregledano mo~ navadnih, vsakdanjih 
uporabnih predmetov, da sodelujejo v procesu oblikovanja posameznikovih 
percepcij in presoj, izku{enj in predstav o sebi in svetu (Miller 2016: 63–67). 
Pri tem je klju~no razlikovanje med splo{nimi pomembnimi stvarmi, kot jih vidi 
19
Pomenljive zgodbe, zapisane v osebnih predmetih
raziskovalec (significant), in stvarmi, ki so pomembne za uporabnike/preu~evance 
(matter) (Miller po Mleku` 2011: 11).
Biografski princip 
^love{ki spomin velja razumeti kot biolo{ko in dru`beno-kulturno 
kategorijo: na eni strani gre za sposobnost mo`ganov in nevronskih povezav, ki 
omogo~ajo percepcijo, dojemanje, razvr{~anje, pomnenje in obujanje spominov 
(Winston 2007: 156–159), na drugi strani pa za habituirane vzorce spominjanja, 
ki jih ~lovek pridobi – ti mu narekujejo, kaj iz osebne in skupne preteklosti si velja 
zapomniti in na kak{en na~in ta spomin obnavljati (@agar 2013a: 126). 
Posameznik potrebuje ob~utek osebne kontinuitete v ~asu in prostoru, na 
katerem utemeljuje svojo vsakokratno sedanjost in aktualno predstavo o sebi 
ter svoji vlogi v svetu. Spomine iz svoje osebne zgodovine organizira tako, da 
oblikuje svojo `ivljenjsko zgodbo, s katero izgrajuje svojo identiteto in odgovarja 
na vpra{anje o tem, kdo je in kdo ho~e postati. @ivljenjska zgodba5 je vezana 
na izbrane predmete, dogodke, kraje in ljudi ter z njimi povezana ob~utja in 
razumevanja, zato je pomembna lastna artikulacija. Z vsakokratnim obnavljanjem 
izbranih spominov in njihovim pripovedovanjem se oblikuje nov kontekst 
osebne zgodbe, z njim pa so konstruirani tudi novi pomeni in smisli te lepljenke, 
nami{ljene celote. Ume{~anje osebne zgodbe v skupno zgodovino je del osebne 
identitete in ob~utka povezanosti z ljudmi iste dobe in prostora, ~eprav skupne 
dogodke do`ivlja vsak na svoj na~in. Skupna zgodovina ni se{tevek osebnih zgodb 
in ni zgolj izkustvena. Vsaka osebna zgodba je dopolnjena s pridobljeno predstavo 
o skupni zgodovini oz. zgodbi skupne zgodovine.6
Biografski prijem v raziskavah materialne kulture je pogled na predmete in 
pogled na ljudi na neki na~in zbli`al. V tem smislu sta zanimiva dva koncepta: 
biografije predmetov in potujo~i (mobilni) predmeti; oba vklju~ujeta premike 
(pomenske spremembe) predmetov v ~asih in prostorih. Izpostavljala so se nekatera 
zanimiva vpra{anja, npr. vpra{anje o pravem za~etku in pravem koncu predmeta 
glede na normativna pri~akovanja, vpra{anja spremenjenih statusov in pomenov 
v novih kontekstih uporabe, vpra{anja realnih in pri~akovanih karakteristik 
predmeta ipd. Oba principa naj bi zdru`eval bolj nevtralni izraz itinerariji 
predmetov in hkrati odpravljal konotaciji izrazov »biografija« in »potovanje« (Hahn 
in Weis 2013: 2–9; Fontijn 2013: 185–186, 191–193). 
5 »@ivljenjska zgodba, pripoved posameznika o dogodkih iz njegovega `ivljenja, v strokovni literaturi 
imenovana tudi `ivljenjska pripoved, `ivljenjepis, biografija, `ivljenjska zgodovina /.../ @ivljenjska zgodba 
je dokaj popolna pripoved o vseh izku{njah `ivljenja kot celote, osvetljuje njegove najpomembnej{e to~ke, 
povzema, kar se je komu zgodilo /.../ poudarja pomembne `ivljenjske dogodke, izku{nje in do`ivljanja /.../« 
(Ram{ak 2004: 724). V dru`boslovni literaturi se pojavlja tudi izraz ̀ ivljenjski potek ali ̀ ivljenjski ciklus kot 
zaporedje pomembnih `ivljenjskih dogodkov (Nastran Ule 2000: 326).
6 Na stalni razstavi Slovenskega etnografskega muzeja z naslovom Jaz, mi in drugi: podobe mojega 
sveta (2009) je razmerje med osebno ̀ ivljenjsko zgodbo in skupno zgodovino ponazorjeno z razstavno rde~o 
nitjo z naslovom Pot Enega (@agar in Dular 2013).
20
Janja @agar
Po zgledu ~love{kih biografij so nekateri skandinavski etnologi uvedli 
koncept kariere predmetov oz. `ivljenjske poti predmetov, kjer jih zanima diahroni 
na~in uporabe predmetov in njihove simbolne vrednosti v razmerju z ̀ ivljenjskimi 
zgodbami njihovih uporabnikov. V t. i. biografijah potro{nikov se izka`ejo nekateri 
priljubljeni predmeti kot znaki oz. ka`ipoti za orientacijo in personalizacijo 
v prostoru in ~asu. Tudi najbolj navadne stvari lahko dobijo ~ustveni naboj – 
postanejo opredmeteni spomini posameznikove `ivljenjske poti (Schippers 2002: 
133). Vendar pa predmeti ne pi{ejo lastnih biografij in zgodb, te lahko artikulira 
le ~lovek (Mleku` 2007: 264). 
Osebni predmeti biografske vrednosti
Razli~ni avtorji navajajo ve~ vrst spominov, npr. predmetni, identitetni, 
osebni in skupinski oz. kolektivni, dru`inski, generacijski, dogodkovni, socialni 
spomin (Habinc 2004: 19–22). Zadnji dve stoletji sta ozavestili v ljudeh `eljo po 
spominjanju lastnega `ivljenja s predmeti. Spominski predmet je lahko v osnovi 
uporabni predmet ali pa ima spominsko funkcijo `e ob nastanku. Hranjenje 
zasebnih spominov v spominske knjige, vo{~ilnice, {atulje, albume, spominke s 
potovanj in podobno je mno`i~no raz{irila komercialna trgovska ponudba. Ob 
tem so se do neke mere posplo{ile tudi predstave o tem, kateri predmeti so najbolj 
primerni za posamezne vrste spominov (Habinc 2004: 37–38). Skozi hranjene 
predmete in zanimanje zanje se ka`e tudi spolna razlika – mo{ke naj bi bolj 
zanimali hi{a in njena okolica, tehni~ni predmeti ipd., `enske pa notranja hi{na 
oprema oz. oprema stanovanja (Roger po Habinc 2004: 37). 
Posebej mo~no vlogo pri spominjanju imajo osebna do`ivetja, misli, ob~utja, 
izku{nje in osebni predmeti – uporabni predmeti osebne rabe, saj so neposredno 
povezani s telesom in posameznikovimi vsakdanjimi praksami uporabe. Ti 
predmeti zdru`ujejo v sebi tako edinstvenost osebne rabe kot dru`beno-kulturni 
vidik rabe in lastni{tva. Pomemben element vrednosti personaliziranih predmetov 
so prav vidne sledi osebne rabe (Zavratnik 2016: 158).
Med osebne predmete sodijo tudi obla~ila in dodatki, ki tako ali druga~e 
dopolnjujejo osebni videz.7 Kadar jim posameznik po kon~ani uporabi nameni {e 
sentimentalno spominsko vrednost in jih shrani za spomin, jih lahko upravi~eno 
uvrstimo med spominske predmete biografske vrednosti. Biografija obla~il nikoli 
ni samo osebna, saj se v njih zrcalijo mnoga razmerja do dru`inskih ~lanov, 
generacijskih vrstnikov, prijateljev in drugih – Miller in Woodward sta to ugotovila 
na primeru kavbojk (2012: 30), Zavratnik pa na primeru {portnih copat, allstark 
(2016: 154–155). 
7 Obleka oz. obla~ila (vrhnja obla~ila; obleka v o`jem pomenu besede; varovalna obla~ila; perilo in 
obla~ila za podpiranje in oblikovanje telesa; spalna in jutranja ogrinjalna obla~ila) in dodatki oz. dopolnila 
(obla~ilni dodatki, no{eni na telesu; dodatna oprema, no{ena posebej; nakit in okras telesa ali obleke). 
Posebno skupino dodatkov predstavljajo funkcionalni dodatki obla~il, pripomo~ki za vzdr`evanje in 
shranjevanje obla~il ter dodatki za higieno in nego telesa (@agar 2003: 169–170).
21
Pomenljive zgodbe, zapisane v osebnih predmetih
Mo~ vseh spominskih predmetov je v tem, da pomagajo pripovedovati, 
obenem pa sodelujejo pri oblikovanju identitete (Hoskins po Habinc 2004: 
27). Ta lahko nastaja v urejanju lastne `ivljenjske zgodbe/zgodb. Pravzaprav je 
sam proces pripovedovanja svojih `ivljenjskih zgodb proces »jazenja« (kreiranja 
sebstva) (McAdams po Nastran Ule 2000: 202). Predmeti in izmenjava zgodb 
vplivajo tudi na izgrajevanje pripadnosti skupini: dru`ini, generaciji, poklicnim, 
lokalnim skupnostim. Sodelujejo pri formiranju skupnega pogleda na ~as otro{tva, 
mladosti, odraslosti, starosti … Imajo torej svojo konstitutivno vlogo v dru`benih 
odnosih, so »skupnosttvorni« (Mleku` 2011: 15). 
Pripovedovanje biografske zgodbe ob ohranjenih predmetih - {tudijska skupina Podobe mojega sveta v SEM 
(foto: Janja @agar, 2012)
Opredmetenje osebne in skupne zgodovine 
Pripovedovanje avtobiografskih zgodb navadno ni linearno in uravnote`eno, 
tok pripovedovanja je prilagodljiv, preskakujo~ in selektiven. Razdeljen je na bolj 
ali manj povezane fragmentarne zgodbe, ki so mimogrede zdrsnile iz sedanjosti 
v preteklost in nazaj. Male zgodbe, ki so obudile pomembne spomine na drage 
ljudi in izpostavile `e zdavnaj zavr`ene ali skrbno shranjene predmete, ki tako 
ali druga~e vplivajo na predstavno samopodobo. Ne pri zbiranju gradiva in ne 
pri interpretaciji nisem izhajala iz analize `ivljenjskih zgodb kot celot, ampak iz 
usmerjeno spodbujenih fragmentarnih pripovedi, ki (na ra~un navidezne celote) 
poglobijo spomin na detajle, lastna ob~utenja in ~ustvovanja in na {ir{e okoli{~ine. 
22
Janja @agar
S tem tvorijo kontekst zgodbe o predmetu. Posnete ali zapisane pripovedi 
sogovornikov, ki sem jih kot individualne primere vklju~ila v prispevek, sem 
ozna~ila z njihovimi inicialkami, letnico rojstva in datumom intervjuja.8 
Otro{tvo: splo{nemu pomanjkanju navkljub
Izbrani spomini sogovornikov na njihovo otro{tvo so se najve~krat navezali 
na splo{ne razmere pomanjkanja obla~il in tekstilnega blaga v prvem desetletju 
po kon~ani drugi svetovni vojni. Nekoliko manj so te razmere prizadele le tiste 
posameznike in dru`ine, ki so lahko izrabljali zaloge predvojnih obla~il, ~e ne 
druga~e, vsaj za predelavo. A zdi se, da so ti spomini pogosto posredni in tudi 
vzvratni, saj so morali te`ave s pomanjkanjem re{evati star{i in ne mali otroci. 
Opredmeteni spomin na svoje otroke (npr. krstno in drugo opremo za svoje 
dojen~ke, obhajilne in birmanske ven~ke, izjemoma kako otro{ko obla~ilo 
posebnega pomena ali prve ~eveljce) so navadno hranile matere in jih predale 
svojim odraslim otrokom v nadaljnje spominsko hranjenje. Ni~ nenavadnega tudi 
ni bilo posojanje tak{nih kosov opreme in obla~il med sorodniki in predajanje 
med generacijami. V za~etku petdesetih let je mama sogovornice iz Moravskih 
Toplic prejela paket od sorodnikov iz Amerike, v njem je bila med drugim lepa 
bela sraj~ka s ~ipkami za enoletnega otroka. Sraj~ko sta najprej ponosili D. P. in 
njena mlaj{a sestra, mama jo je nato posodila tudi svoji sestri za vseh njenih pet 
otrok. Kasneje sta sraj~ko nosila {e oba sinova in vsi vnuki sogovornice (D. P., roj. 
1952, 7. 3. 2012).
Bolj neposredni so spomini na kak{no obla~ilo iz poznega otro{tva. Ti ne 
zajamejo le dogodka, ampak tudi okoli{~ine, ob~utke in vrsto detajlov. Ohranili so 
se npr. spomini na redke in izredne prilo`nosti, ko so v ugodnem spletu okoli{~in 
le dobili dovolj blaga za obleko, predvsem pa nepopisnega veselja, ki jim ga je 
nova obleka omogo~ila. Mo~an spomin na tak{no obla~ilo z vsemi materialnimi 
in kontekstualnimi detajli se lahko ohrani do starosti, ~eprav se samo obla~ilo ne 
ohrani. Tak{na je npr. dekli{ka obleka s ~rno-belim pepita vzorcem in ~rno pentljo, 
ki jo je takratni srednje{olki V. B. iz So~e pri Medvodah za{ila mama iz blaga, ki so 
ga zgolj po sre~nem naklju~ju uspeli kupiti v prvih povojnih letih (V. B., roj. 1929, 
15. 10. 2010). Tu in tam pa je kak spomin vezan tudi na rabo pono{enih, »grdih« 
obla~il za sorojenci ali prevelikih obla~il odraslih, ki so jih v dolo~eni dobi otro{tva 
po sili razmer morali nositi (npr. P. P., roj. 1948, 8. 12. 2010).
Kroja{ka in {iviljska izdelava obla~il je prevladovala nad redko konfekcijo. 
Obrtniki niso izdelovali le obla~il iz novih tkanin, ampak tudi iz starih obla~il; 
obra~ali so tudi pla{~e (pono{en pla{~ so razdrli in ga ponovno se{ili tako, da so 
navzven obrnili manj obrabljeno stran tkanine, ki je bila prvotno na notranji strani 
obla~ila) in prikrojevali prevelika ali premajhna obla~ila. Spomini na »njihovo« 
{iviljo, ki je znala »za majhen denar delati ~ude`e«, so razmeroma pogosti, so pa 
tudi taki, ko so se izdelki ponesre~ili ali niso bili pravo~asno narejeni. V veliki meri 
8 Posnetki in zapisi individualnih in skupinskih intervjujev so shranjeni v arhivu avtorice prispevka.
23
Pomenljive zgodbe, zapisane v osebnih predmetih
so si dru`ine pomagale z lastno izdelavo/predelavo doma~ih `enskih in ve~ine 
vsakdanjih otro{kih obla~il, kar je bilo obi~ajno tudi `e pred drugo svetovno 
vojno (@agar 1994: 122). Mati M. P. iz Ljubljane je bila pred vojno zaposlena 
kot gospodinja v premo`ni zagreb{ki dru`ini. Tako si je pripravila obse`no balo 
in imela veliko lepih oblek. Po vojni je iz svojih predvojnih oblek se{ila ve~ino 
obla~il za M. P. in njenega mlaj{ega brata. Vsako pomlad sta otroka dobila po 
en par ~evljev in jih nosila do poletja; poleti sta bila ve~inoma bosa, jeseni pa so 
~evljem odrezali kapico, da so prsti gledali ven kot pri sandalah. Tako sta po~akala 
na nove zimske ~evlje. Ve~ kot en par ~evljev otroka naenkrat nista imela. Zato 
se je M. P. vtisnilo `ivo v spomin njeno otro{ko ob~udovanje maminih {tevilnih 
~evljev. In njena velika otro{ka ̀ elja, da bi imela mo`nost izbire med dvema, tremi 
razli~nimi pari obutve (M. P., roj. 1945, 17. 11. 2010).
Stanje splo{nega pomanjkanja blaga in obla~il je trajalo {e vsa petdeseta leta 
in dlje. Predelava starih obla~il v »nova« in raba za drugimi ljudmi podedovanih 
obla~il sta se zdeli povsem obi~ajni. V namen predelave so po{iljali stara obla~ila 
tudi sorodniki iz tujine (M. R., roj. 1956, 13. 10. 2010; I. C., roj. 1942, 7. 3. 
2012). Tak{ne »nove« obleke so se zapisale v dragocen spomin tudi nekaterim 
sogovornicam; spomini niso obarvani z grenkobo, prej nasprotno: v tedanjih 
razmerah so pomenile bolj razko{je kot rev{~ino. Oblek sicer niso shranile za spomin, 
saj so jih nosile, dokler so jim bile prav oz. dokler se jih je dalo spodobno nositi. 
@ivo se spominjajo vseh krojnih detajlov, barv, vzorcev, obla~ilnih kombinacij, 
tudi »izku{nje pod obleko«. Tak{na je bila npr. obleka, ki jo je sogovornici v 
za~etku petdesetih let, ko se je v Ljubljani u~ila za medicinsko sestro, za{ila mama 
iz samih trakov – te je dobila tako, da je razrezala dve ali tri stare obleke (O. P. 
V., roj. 1931, 12. 11. 2010). Konec petdesetih let je srednje{olka na ljubljanskem 
u~itelji{~u, doma iz Babnega Polja, nosila po takratni modi ukrojeno obleko iz 
podedovane obleke svoje pokojne mame. Obleke sicer ni ve~, ohranila pa se je 
podoba prvotne obleke na eni od redkih maminih fotografij, podoba predelane 
obleke pa na njeni sliki (I. C., roj. 1942, 7. 3. 2012).
Mladostni{tvo: opredmetenje optimizma 
Iz ~asov pomanjkanja se niso izlo~ili le slabi spomini. Precej spominov iz prvih 
dveh desetletij po drugi svetovni vojni je v bolj vesele barve naslikala skupna volja 
do izgradnje domovine in pripadnost tedanjim dru`benim ciljem in vrednotam 
(Ule 1999: 272–275). Ob~utek splo{nega dru`benega optimizma, ki so ga navajali 
sogovorniki, je krepila tudi doba mladostni{tva in medvrstni{ka dru`enja. Konec 
petdesetih let je gimnazijec M. K. iz srednje premo`ne ljubljanske dru`ine premogel 
le dve sivi obleki. Tega obdobja se spominja kot sivega, ker ni bilo v oblekah nobene 
prave barvitosti, udobja in nikakr{ne raznovrstnosti. Sivina mu je ostala v spominu 
le zaradi oblek, saj se mu je sicer zdelo tedaj ̀ ivljenje zelo zanimivo in veselo (M. K., 
roj. 1942, 19. 10. 2010). V za~etku {estdesetih let se je J. M. kot gimnazijka udele`ila 
delovne brigade v Srbiji. Zelo se je navdu{ila in zares ponotranjila ob~utek »bratstva 
i jedinstva«. Pri delu je veljala za pridno in uspe{no, veselilo jo je tudi mamino 
24
Janja @agar
zaupanje, da je smela kljub rosnim letom sama tako dale~. Vso to me{anico tedanjih 
pozitivnih ~ustev zmore vsaki~ obuditi nekaj ohranjenih spominskih predmetov, 
med njimi tudi njena udarni{ka bluza z emblemom na rokavu. To bluzo je kasneje 
ve~ desetletij nosila za izlete v hribe, ker ji je bila v tako ponosen spomin, poleg tega 
je bila udobna in prakti~na. Bluzo zdaj nosi njena h~i, ki ima rada obla~ilne kose z 
retro videzom in pomenom (J. M., roj. 1946, 7. 3. 2012).
Opredmeteni spomini na udele`bo v mladinski delovni brigadi leta 1962  
(foto: Janja @agar, 2012)
Redke nove obleke ali modne novitete so bile vir zadovoljstva, na drugi strani 
pa so zbujale drobne nevo{~ljivosti. A te so bile celo dobrodo{le, ker so dvigovale 
ugled. Kadar novih oblek ni bilo, jih je morala nadomestiti iznajdljivost. Sredi 
{estdesetih let je najstarej{a h~i iz kme~ke dru`ine na Uncu za valeto oblekla kar 
mamin poro~ni kostim iz leta 1946, ker drugih mo`nosti ni imela. Ni ji bil ~isto prav, 
a bila je iznajdljiva: krilo je spela s sponkami tako dobro, da nih~e ni ni~ opazil. 
Imela pa je nove ~evlje – moderne lakaste »{pi~ake« s peto in mre`ico spredaj. 
Ker je bilo do {ole tri kilometre slabe poti, se je sezula in {la samo v najlonkah. 
Strgane nogavice je vrgla stran, ~evlje za ples pa obula na gole noge. Naplesala se 
je, a domov je zaradi `uljev morala bosa. Obleke in ~evljev `e zdavnaj ni ve~, saj so 
odrabljene re~i pri njih sproti se`gali v pe~i (M. F., roj. 1951, 7. 3. 2012). 
Druga oblika iznajdljivosti je bilo medsebojno posojanje obla~il med prijatelji, 
so{olci, sorodniki; dekleta so si tako pove~ala raznovrstnost garderobe, posebej za 
dogodke, kot so plesi, zmenki in podobno. 
25
Pomenljive zgodbe, zapisane v osebnih predmetih
Med bolj trajne in kompleksne spomine sodijo dogodki ob `ivljenjskih 
mejnikih. Za to `ivljenjsko obdobje so to npr. spomini na maturo in maturantski 
ples. Maturantske obleke so poleg ohranjenih fotografij in dokumentov pravo 
opredmetenje zaklju~enega {olanja ter ozave{~enega odra{~anja. Upokojena 
profesorica telesne vzgoje M. R. iz Hrpelj {e danes hrani svojo maturantsko obleko 
iz leta 1966, ki ji jo je naredila njihova {ivilja v modernem gladkem mini kroju. 
Zraven je imela enako torbico in obro~ za dolge lase. Ker je bila obleka zelo 
modnega kroja in ker je prvi~ dobila sandale z visoko peto, se je sama sebi zdela 
zelo `enstvena in odrasla. ^eprav obleke ni nikoli ve~ oblekla, se ji ob njej spet 
zbudijo vsi takratni ob~utki (M. R., roj. 1946, 13. 10. 2010).
[ivilja je postojnski gimnazijki J. M. za maturantski ples leta 1964 se{ila 
krasno obleko. Kroj zanjo je videla v Trstu, kamor je tudi odhajala {ivat, kasneje 
ga je {e velikokrat uporabila za izdelavo poro~nih oblek. Svetlo modro blago za 
obleko je J. M. kupila na Ob~inah. Obleka je izpadla krasno, le prati se je ni smelo. 
Imenitno in zelo posebno se je po~utila v njej na svojem maturantskem plesu, 
kasneje pa {e na sestri~nini poroki – prav zaradi obleke se je je lahko udele`ila, 
saj so povabili samo tiste, ki so imeli kaj primernega oble~i; nosila jo je tudi kot 
birmanska botra svoji polsestri. Obleke same ni ve~, njen spomin pa podpira nekaj 
dragih ji fotografij (J. M., roj. 1946, 7. 3. 2012). 
Na prehodu: razpolo`ljivost doma~ega in mik tujega 
Spomini mojih sogovornikov so se ve~krat navezali tudi na trgovine 
s konfekcijo, ve~inoma ljubljanske. V {estdesetih letih 20. stoletja so bile v 
Ljubljani zgrajene prve moderne veleblagovnice Modna hi{a, Centromerkur 
in Nama, ter v za~etku sedemdesetih let {e Maximarket. V njih je bilo mogo~e 
kupiti konfekcijo nekaterih doma~ih proizvajalcev (npr. Mure, Gorenjskih obla~il, 
Ideala, Kroja, Laboda, Topra, Pika itd.), ki pa v tem ~asu {e ni zadovoljevala `elja 
po raznovrstnosti. Na ulicah so se sre~evali ljudje z enakimi puloverji, bluzami, 
srajcami, celimi oblekami, enakimi kostimi in pla{~i v dveh, treh barvnih razli~icah. 
Nekatere je to motilo, drugim se je zdelo konfekcijsko poenotenje nekako skladno 
s socialisti~no idejo enakosti. Sezonske kolekcije doma~ih kreatorjev in doma~ih 
tovarn so predstavljali na letnih sejmih mode (v Ljubljani so jih prirejali npr. na 
Gospodarskem razstavi{~u, v Modni hi{i in Hotelu Slon), a ti modeli naj bi se le 
redko pojavili tudi v redni trgovinski ponudbi. 
Obrtni{ko narejena obleka po meri je bila {e vedno pogosta izbira: prilegala 
se je postavi naro~nika, lahko je bila iz kakovostnej{ih materialov in bolj{e izdelave 
ter se je lahko dlje nosila. Na ta na~in se je {irilo tudi zgledovanje po so~asni 
italijanski, deloma tudi francoski in angle{ki modi. Zelo brana doma~a mese~na 
revija Na{a `ena (izhajati je za~ela leta 1941) je od za~etka petdesetih let dalje 
prina{ala nasvete o modnih dodatkih, pri~eskah in oblekah po idejah francoskih 
in angle{kih kreatorjev (Vodopivec 1999: 167). 
Opaznej{i vpliv italijanske mode (pri nas tudi zaradi bli`ine in zgodovinske 
gravitacije dela slovenskega ozemlja na Trst) je bil mogo~ tudi skozi nakupovanje 
26
Janja @agar
v tujini. Prav veliko osebnih spominov je vezanih na ob~asne nakupe v Trstu, 
kjer se je dalo kupiti ve~ raznovrstnih proizvodov, modnih novitet ali preprosto 
stvari, ki jih doma ni bilo mogo~e dobiti. Omenjeni spomini so povezani tudi s 
preseganjem zakonskih omejitev glede prena{anja denarja in blaga prek meje. 
To naj bi bilo med ljudmi vrednoteno bolj kot iznajdljivost v sili, kve~jemu {e 
kot moralna zadrega (goljufanje in laganje ne sodita med splo{no sprejemljive oz. 
visoko vrednotene lastnosti). »[vercanje« lir v eno smer, v drugo pa konfekcije, 
metra`e, drobnih tehni~nih izdelkov, jedil ipd. je bilo tako mno`i~no, da so ga 
ljudje presojali domala kot normalno in pri~akovano. Tudi ~e je {lo pri nakupih 
za konfekcijo ni`jih cenovnih razredov, ki so jo kupovali na tr`nici ali v manj 
uglednih trgovinah, je bil u~inek teh obla~il doma lahko prav presti`en in je zbujal 
nevo{~ljive poglede okolice, nosilcu pa je prina{al zadovoljstvo in dolo~en ugled. 
Med najpogostej{imi izdelki, ki so jih ljudje v {estdesetih letih kupovali v Trstu, so 
bili »pregovorno« dobri, mehki, udobni, lepi italijanski ~evlji. Obrtni{ko izdelana 
obutev doma je sicer nudila ve~je udobje predvsem za tiste, ki so imeli kakr{ne 
koli te`ave z nogami in jim konfekcija ni omogo~ala izbire. 
Proti koncu {estdesetih let in v sedemdesetih letih so se v mnoge osebne 
spomine zapisale te`ave pri nabavljanju kavbojk originalnih blagovnih znamk 
(Levi's, Rifle, Wrangler, Lee idr.). Doma~a proizvodnja je v sedemdesetih letih 
ponujala slabe »surogatne« produkte, ki pa niso prepri~ali ljudi, saj so bistveno 
odstopali po kakovosti in barvi blaga ter po na~inu vtisnjenja vidnih sledov osebne 
rabe (Luthar in Pu{nik 2016: 48–52). Zato so zlasti mladi in tudi malo manj mladi 
pogosto obiskovali Trst ali pa jim je `eleni izdelek prinesel kdo drug. @elja po tem 
izdelku, ki so ga do`ivljali kot izraz modernosti in upora proti malome{~anski 
potro{ni dru`bi in navadam svojih star{ev,9 je morala biti dovolj splo{na, da se je 
tako zapisala v mnoge osebne spomine (gl. tudi Weber in @enko 2017). Skupaj 
s spomini na {tevilne male preprodajalce, ki so trgovali z ve~jimi ali manj{imi 
koli~inami d`insa, kupljenega v Trstu in ilegalno prene{enega v doma~i prostor; 
na ta na~in je bilo zado{~eno `eljam tistih, ki sami niso odhajali v tujino. Na 
meji zase`eno tehni~no in konfekcijsko blago so ponujale trgovine Posrednik, 
kjer je bilo tu in tam mogo~e najti tudi originalne kavbojke. Konec {estdesetih 
in v za~etku sedemdesetih let je bila tedanji ljubljanski gimnazijki D. @. blizu 
dr`a uporni{tva – proti star{em, re`imu, konvencijam, potro{ni{tvu … V{e~ ji 
je bil obla~ilni stil »hipijev«, ki so znali tudi z zunanjostjo, na~inom dru`enja, 
glasbo izraziti to uporni{tvo. Da bi se temu vsaj nekoliko pribli`ala, je prizadevno 
iskala prave kavbojke, po mo`nosti »rajflce«. A to je bilo te`ko, ker star{i niso bili 
naklonjeni nakupovanju v Trstu. Kavbojke ji je po dolgem iskanju uspelo najti v 
ljubljanskem Posredniku. Bila je ponosna nase, v njih je bila videti prava frajerka. 
Ni~ zato, ~e so ji bile za kako {tevilko prevelike! (D. @., roj. 1955, 9. 10. 2010).
Nekateri sogovorniki se te dobe spominjajo tudi kot »dobe cveto~ega 
socializma«, povezane s prese`enimi razmerami pomanjkanja, umirjenega in 
optimisti~nega splo{nega razpolo`enja in gospodarske rasti. Tako ro`nata slika 
9 O socialisti~ni modernizaciji Jugoslavije, opazovani tudi skozi osebne do`ivete spomine na 
»jugoslovanizacijo« kavbojk gl. Luthar in Pru{nik (2016). 
27
Pomenljive zgodbe, zapisane v osebnih predmetih
pa~ ni mogla biti cela dru`bena stvarnost. Vsaj del mladih se je v sedemdesetih 
letih mo~no anga`iral tudi v okviru protestni{kih {tudentskih gibanj proti premalo 
demokrati~nim dru`benim razmeram, pa tudi za ekonomsko liberalizacijo, za ve~jo 
odprtost do tujine. Njihove vrednote in ideale so prevzele tudi mnoge kasnej{e 
civilne dru`bene pobude (Ule 1999: 251, 275–278). A sogovorniki se teh podro~ij 
dru`bene stvarnosti niso dotikali, njihovi priklici spominov so raje zdrsnili na 
tedanjo popularno filmsko in glasbeno sceno, tujo in doma~o. Ta je oblikovala 
pripadnike mlade generacije, spomini nanjo pa lahko intenzivno obudijo ob~utek 
generacijske povezanosti. Opredmetenje tega so med drugim osebne zbirke starih 
vinilnih plo{~ z izbranimi izvajalci in pripadajo~imi dru`inskimi gramofoni10. Ob 
tem se je izpostavila neke vrste nostalgi~na navezanost na druge jugoslovanske 
republike – v povezavi s filmi in igralci, festivali popevk, pevci in glasbenimi 
skupinami ali nekaterimi drugimi mno`i~nimi proizvodi jugoslovanskih 
proizvajalcev (pomen osebnih spominov na to gl. v Adri}, Arsenijevi} in Mati} 
2004; Petrovi} in Mleku` 2016; Weber in @enko 2017). Popularna filmska in 
glasbena scena je ponujala obilje zgledov tudi za strate{ko izbiranje obla~il in 
urejanje las, ki so se vpisali v osebne biografije. V za~etku {estdesetih let je takrat 
srednje{olec I. M. za~el plesati pri Folklorni skupini Tine Ro`anc. S skupino je 
hodil na gostovanja v tujino, najprej v London, kasneje tudi drugam. Ker so bila 
tak{na »zastonjska« potovanja redkost, ponujala pa so tudi prilo`nost za nakupe 
oblek v tujini, se je skupini pridru`ilo kar precej njegovih so{olcev in so{olk. Ker 
se je sam navdu{eval nad glasbeno skupino Beatles, si je pustil rasti dalj{e lase, 
poleg tega pa si je v Londonu kupil hla~e, srajco in jopico v »njihovem stilu« 
(I. M., roj. 1946, 8. 11. 2010). 
V splo{nem se je mladost kot `ivljenjska doba v tem zgodovinskem ~asu 
osamosvojila: pridobila je svoj »lastni svet« in ga precej bolj kot doslej lo~ila od 
celostnega nadzora odraslih (Ule 1999: 251). 
Odrasla doba: med zasebnim in poklicnim
V {estdesetih, ve~inoma pa v sedemdesetih letih so moji sogovorniki 
zapu{~ali svoje izvorne dru`ine, do`ivljali velike osebne premike v ~asu {tudija in 
prvih potovanj v svet ter partnerskih zvez. V sedemdesetih letih se jih je ve~ina 
zaposlila in ustvarila svoje dru`ine. Optimisti~no zrenje na splo{ne razmere zato 
ni izviralo le iz razmeroma dobrega dru`benega standarda tega ~asa, ampak 
iz `ivljenjske dobe, ki je s pogledom usmerjena v prihodnost. Posebej so se 
izpostavili spomini na poroko in poro~na obla~ila in dodatke, ki jih v veliki meri 
{e hranijo v sentimentalni spomin, ~e jih niso porabili kako druga~e. Spomini 
so zaradi ve~jega pomena tega `ivljenjskega mejnika bolj kompleksni, zajemajo 
vpogled v predpriprave, potek poro~nega dne, prisotnih in odsotnih ljudi in 
~ustveno obarvanih okoli{~in z mnogimi detajli. Tudi tistimi, ki so bili povezani 
10 Eden takih gramofonov, ki je sooblikoval dnevni utrip ljubljanske dru`ine v {estdesetih letih, je 
na{el pot tudi v zbirko SEM. Zelo povedno dopolnilo predmetu je avtorska zgodba lastnice in donatorke 
(Kre~i~ Scholten in Pukl 2012). 
28
Janja @agar
z nesre~nimi spleti okoli{~in, bole~inami, neugodji ali stiskami. Spomin na lastno 
poroko nekdanja socialna delavka I. C. povezuje ne le s svojo poro~no obleko iz 
brokatne svile, ki jo je kasneje razrezala in iz nje se{ila pustni kostum princeske 
za svojo h~er, ampak predvsem s spominom na zlomljeno nogo, bolni{nico, vo`njo 
z re{ilcem pred Magistrat in `alost, ker na lastni poroki ni mogla plesati (I. C., roj. 
1942, 15. 5. 2013). 
Tudi upokojena srednje{olska profesorica s Koprive na Krasu se svojega 
poro~nega dne spominja bolj kot spleta stresnih situacij, povezanih s strokovnim 
izpitom, ki ga je opravljala dan prej, kupovanja poro~ne obleke – rde~ega kostima, 
ki ga je zelo na hitro kupila v Celovcu, ker je njena {ivilja zbolela, pa zastoja 
v prometu zaradi prireditve Tek ob `ici okupirane Ljubljane, zaradi katere je 
zamudila na Magistrat in spravila bodo~ega mo`a v stisko. Spomin dopolnjuje {e 
zamera {tevilnih sorodnikov, ki niso bili povabljeni na poro~no kosilo, saj denarja 
za veliko poro~no slavje z mo`em nista imela (J. M., roj. 1946, 15. 5. 2013). 
Sogovornica s Krasa B. P. si je kupila svojo poro~no obleko leta 1972 v 
ljubljanski »spodnji« Nami na za~etku ^opove ulice. Brezrokavna obleka in lahek 
pla{~ek sta bila iz modernega belega diolen lofta z reliefnim vzorcem, ki je bil 
takrat pojem lepega; v njej se je tudi sama po~utila lepa. Kan~ek grenkobe v 
svetlem spominu pa so bili njeni poro~ni ~evlji. Naro~ila jih je pri znanem mojstru 
Vodebu v Ljubljani. Izdelal je krasne bele modne salonarje s tedaj modernim 
debelim podplatom. Bili pa so trdi in neudobni, neznansko so jo ti{~ali. V njih 
je pre`ivela poro~ni dan, ki se je zavlekel dolgo v no~ – {ele zjutraj je iz trdega 
oklepa re{ila o`uljene in bole~e noge. Kasneje se je prepri~evala, da jih mora 
vseeno nositi, saj so stali celo premo`enje – vendar ni {lo. Odlo`ila jih je v omaro 
in ~ez nekaj let zavrgla. Mo`eva obleka iz temno modrega blaga je bila kupljena 
v italijanski Gorici, so~asno z usnjenimi ~evlji bordo barve, ki so bili za tiste ~ase 
res moderni in so se lepo ujemali z ostalim, predvsem pa so bili zelo udobni. Kar 
precej let jih je vztrajno nosil in so odtehtali pretihotapljene lire, ki jih je od{tel 
zanje. Obleki sta vzela s sabo na poro~no potovanje v Rusijo, kjer so ju na vsak 
na~in `eleli odkupiti od njiju, saj je bila tam ponudba {e bolj skromna kot pri 
nas. Svojo poro~no obleko {e hrani za spomin, mo`evo pa so zavrgli, ker so jo 
po{kodovali molji (B. P., roj. 1946, 23. 5. 2012 in 13. 11. 2013). 
Spomini na odraslo dobo so sogovornikom priklicali spomine na poklicne 
dejavnosti in slu`beno okolje, ki je mo~an, vpliven dejavnik pri modeliranju 
osebnega videza. Za konec sedemdesetih let in posebej za osemdeseta leta se 
je tako ve~ spominov ujelo v slu`bena pravila obla~enja, ki so bila v tem ~asu 
relativno konvencionalna, a enostavna in nezahtevna: dvodelne mo{ke obleke in 
`enski kostimi s krilom ali obleke v celem; druga mo`nost so bile dolge mo{ke 
hla~e v kombinaciji s srajco in brezrokavnikom, jopico ali puloverjem, za `enske 
pa krilo v kombinaciji z bluzo, puloverjem in jopico. Odstopanje od tega ni bilo ne 
pri~akovalo ne `eleno; tako naj bi npr. hla~e in hla~ni kostim veljala za primerno 
`ensko slu`beno obla~ilo {ele v osemdesetih letih. Podjetja z veliko terenskega 
dela (npr. gradbena podjetja) ali z delovnimi mesti, kjer so bili stiki s strankami 
redki (npr. delovna mesta ra~unalni~arjev), niso gojila posebnih pri~akovanj 
29
Pomenljive zgodbe, zapisane v osebnih predmetih
glede obla~enja svojih uslu`bencev (delovali so kve~jemu medsebojna kontrola 
in zgledi), zato so tam prevladovala prakti~na vsakdanja obla~ila. V podjetjih, ki 
so poslovala s tujimi partnerji ali so imela predstavni{tva v tujih dr`avah, so v 
sedemdesetih in osemdesetih letih »ponovno odkrivali« povezavo med poslovno 
uspe{nostjo in urejenostjo »zahodne« poslovne mode in vtisa.11 Izbrane mlade 
uslu`bence so po{iljali v tujino na {olanje, da bi u~inkovito znanje modernega 
poslovnega nastopa prenesli domov. Tudi mladega komercialista M. K. so v prvi 
polovici sedemdesetih let poslali v Anglijo na dvomese~no {olanje (»Proffesional 
selling course«), u~il jih je Ameri~an. [olanje je bilo usmerjeno v nastop, izgradnjo 
osebnega videza s pomo~jo pravilno izbranih obla~il, kombinacije barv, gibanja in 
kretenj, komunikacij. Njihovi cilji pri prodaji naj bi postali direktorji in mened`erji 
tujih podjetij, na katere naj bi bilo posebej te`ko narediti prepri~ljiv in suveren 
vtis, saj naj bi se domnevno tudi sami zavedali pomena osebnega videza in 
brezhibnih oblek. [tudijsko gradivo s te~aja je sogovornik hranil v spominu {e v 
~asu intervjuja (M. K., roj. 1942, 19. 10. 2010). 
Za nevodstvene kadre takih podjetij se je v osemdesetih letih sicer pri~akoval 
urejen videz, ni pa bilo uradnih pisnih navodil oz. omejitev. V samostojni dr`avi 
po letu 1991 naj bi se standardi glede tega {e zvi{ali in se vsaj pri nekaterih 
prenesli tudi na zasebno `ivljenje. Kljub takim vsakdanjim praksam pozornosti 
in kultiviranja slu`benega videza sogovorniki niso ohranili prav dosti predmetnih 
pri~ zanje. Tu in tam pa se je podalj{ana raba kakega prav »uspe{nega« slu`benega 
obla~ila prelevila tudi v spominsko ohranjen kos. Tak{en je tudi rde~ kostim, ki 
ga je nekdanja ekonomistka B. R. nosila vedno, ko je bil pomemben prvi vtis: 
za va`ne poslovne sestanke s partnerji ali javni nastop, zasebno pa npr. za prvi 
zmenek, saj jo je `ivahno obla~ilo naredilo ravno prav energi~no, odlo~no in 
pogumno. Kostim in pripadajo~i sandali s petko `e nekaj ~asa niso bili primerni 
za no{enje, a jih nikakor ni mogla zavre~i, ker so bili materialna podoba njene 
poslovne uspe{nosti in samozavestne `enstvenosti (B. R., roj. 1949, 24. 8. 2017). 
Od omenjenih predmetov se je nazadnje poslovila tako, da jih je, skupaj z zapisano 
zgodbo, podarila SEM.
Osemdeseta leta 20. stoletja so sogovorniki v povezavi z ve~ temami opredelili 
kot nekak{en prehod v druga~nost, a to je bilo vzvratno presojanje s pozicije 
dana{nje dr`avnosti, dru`benega reda in vklju~enosti v mednarodne tokove. Kadar 
pa so opisovali svoje izku{nje in sodbe, ki uravnavajo njihove sedanje prakse 
izbire in rabe osebnih predmetov, so skupno zgodovino po letu 1991 uokvirili 
v narativni »sedaj«. Z osebnimi predmeti povezane lo~nice v okviru tega »sedaj« 
so bile bolj omenjene kot poudarjane npr. selitve, nove zaposlitve, tudi lo~itve, 
smrti star{ev, zakoncev, prijateljev, otrok ipd. dogodki, ki so mo~no vplivali na 
posameznika in njegovo `ivljenje (tudi na odnos do stvari). ^e spomini niso bili 
11 Podro~je poslovnega obna{anja je bilo pred drugo svetovno vojno normirano s »klasi~no« 
me{~ansko obla~ilno modo in me{~anskim bontonom, ki so ga povzemali tudi kasnej{i poslovni bontoni – iz 
jugoslovanskega prostora npr. Zelmanovi} (1990), ki je prvi~ iz{el `e leta 1962 in bil ve~krat ponatisnjen. 
Me{~anski bonton in klasi~na obla~ilna estetika sta v poslovnem svetu zahodne Evrope in Amerike ostala 
aktualna tudi po drugi svetovni vojni, v socialisti~nih de`elah pa je bilo opaziti dolo~eno ideolo{ko pozabo. 
Ve~ o tiskanih bontonih in dru`beni vzgoji primernega tudi v poslovnem svetu gl. @agar 2006: 81–84, 90–91. 
30
Janja @agar
prav veseli, so se sogovorniki pripovedi o tem morda raje izognili. Zato pa so toliko 
raje spregovorili o drugih mejnikih, npr. o »okroglih« obletnicah. Med njimi je 
najpogosteje izpostavljena petdesetletnica rojstva, dodobra in z detajli ovekove~ena 
v spominskih fotografskih albumih in spominsko ohranjenih prilo`nostnih 
darilih. Med stvarmi ve~jih vrednosti so npr. dragoceni kosi nakita, ki niso le stvar 
spominske hrambe, ampak tudi ob~asne rabe. Nekaj je tudi zabavnih, a cenovno 
nepomembnih daril, ki so bila del pripravljenega programa ob praznovanju, npr. 
majic s prilo`nostnimi napisi in zbadljivimi podobami; navadno se njihova vloga 
po praznovanju omeji le {e na funkcijo nosilca prijetnega spomina na dogodek in 
udele`ene ljudi.
Starost: spremenjeno dojemanje ~asa in prostora
Prehod v starost v industrijski dru`bi najbolje nakazuje prav upokojitev, ki je 
danes ve~inoma med {estdesetim in petin{estdesetim letom starosti, lahko pa nekaj 
let prej. Sogovorniki so upokojitev uvrstili med najbolj izrazite osebne mejnike, 
saj pomeni bistveno spremenjen vsakodnevni ritem in opaznej{i umik iz javnega 
`ivljenja. Tudi spremenjen odnos do svoje lastne starosti, ki je v za~etnem obdobju 
ne opredeljujejo kot »pravo starost«, {e posebej, ~e se po~utijo zdravi in vitalni. 
Svoj status upokojenca so sogovorniki sprejeli razli~no, odvisno predvsem od 
tega, ali so se za to odlo~ili sami ali pa jih je k temu primoral delodajalec. Podobno 
kot ob okroglih obletnicah so odhod iz slu`benega okolja poleg generalnega 
ob~utka veselja, olaj{anja ali grenkobe zabele`ili v spomin skozi slavje, ohranjena 
darila in fotografije. To jim pomaga ohranjati pomen osmi{ljene poklicne poti. 
Za~etno obilje razpolo`ljivega ~asa je nekatere sogovornike tako »presenetilo«, 
da so si umislili (pre)ve~ novih oblik dru`abnih in interesnih zaposlitev. ^e jim 
zdravje in finance to omogo~ajo, prakticirajo izletni{tvo in potovanja. Ob~utenje 
~asa in predstavni prostor se jim s tem mo~no spreminjata. Spomini na potovanja 
in po~itni{ke destinacije v tujini se izka`ejo kot relativno pomembni gradniki 
biografskih zgodb – zaradi odmika od vsakdanjega, zaradi redkosti ali tudi 
enkratnosti dogajanja, zaradi vznesenosti in ponosa na te vrste izku{enj … Spomini 
nanje niso vezani le na vtise in do`ivljanje druga~nega sveta, opredmeteni so v 
spominkih in uporabnih ali okrasnih predmetih iz tujine. Te »eksote« namenjajo 
ob~asni ali vsakdanji rabi, le da manifestirajo privla~nost posebnosti, ki dopolnjuje 
obstoje~o garderobo. Med njimi so manj{i osebni predmeti, kot na primer {ali, rute, 
torbice, nakit (najpogosteje ogrlice, pri katerih je velikost glede na telo nevtralna) 
iz lokalnih materialov ali kakih drugih posebnosti. To so tudi darila pozornosti za 
prijatelje in sorodnike, ki utrjujejo ob~utke medsebojne pripadnosti. 
Opu{~anje pre`ivetvenih dru`benih vlog in z njimi povezanih raznovrstnih 
dnevnih opravil prinese s sabo tudi spremenjen odnos do osebnih predmetov. 
Tako pri izbiri novih kot pri selekciji starih predmetov za spomin. Njihove intimne 
osebne zgodbe sobivanja s predmeti se odvijajo naprej, a to je za moje sogovornike 
tudi doba, v kateri imajo osebna stanovitnost in ustaljeni ritmi vsakdanjih praks 
veliko vlogo. Nimajo pa vpliva na procese starajo~ega se telesa, ki se ga vedno bolj 
31
Pomenljive zgodbe, zapisane v osebnih predmetih
zavedajo in zaradi katerega pridobivajo zdravje, vitalnost in udobje ve~ji pomen 
kot presti`, lepota in opaznost v dru`bi. 
Sogovorniki v tej dobi razpoznavajo svoje pove~ano zanimanje za preteklost 
nasploh in svojo lastno, ume{~eno v skupno (dru`insko, generacijsko in lokalno, 
pa tudi narodno in dr`avno) preteklost. Mnogo pomembnej{a kot prej jim postane 
primerjava s star{i v njihovih letih, prav tako se njihovi vnuki mo~no zanimajo 
za prigode in shranjene predmete njihovih star{ev in starih star{ev, ko so bili 
ti pribli`no njihove starosti. Pomen kompleksnih osebnih spominov se je tako 
pri ve~ini mo~no pove~al, z njimi pa tudi pomen ritualov obnavljanja spominov 
na dogodke, npr. obletnice in praznovanja v krogu dru`ine in prijateljev. Ker 
predmete te vrste bolj cenijo kot v zgodnej{ih letih, z njimi tudi druga~e ravnajo. 
Upokojena poslovna sekretarka D. P. je svoje in sestrino krstno obla~ilce iz 
ro`natega bomba`a pred leti »podedovala« od pokojne mame; nekaj let ga je 
hranila v lepi {katli s pentljo, a tam ga je redko pogledala ali komu pokazala. Zato 
ga je pred nekaj leti s sinovo pomo~jo namestila v zastekljen okvir in ga obesila v 
nekdanjo sobo svojih otrok, ki je zdaj igralnica za vnuke. Na stene predsobe pa je 
izobesila ve~ dru`inskih fotografij, mdr. poro~ne fotografije ve~ generacij, tako se 
po~uti mnogo bolj povezana z dru`ino. Dru`inska preteklost in preteklost nasploh 
jo mnogo bolj zanimata zdaj, v starej{ih letih; bolj ceni vse to in `al ji je, da od 
svoje pokojne mame ni sku{ala ve~ izvedeti (D. P., roj. 1952, 7. 3. 2012). 
S starostno dobo se je pove~ala notranja vrednost vseh spominskih 
predmetov, ne le osebnih predmetov po kriteriju rabe. Sogovorniki so med svojimi 
spominskimi predmeti omenjali raznovrstne predmete zgodnej{ih obdobij svojih 
`ivljenj, podedovane predmete svojih star{ev, ostaline otro{tva njihovih otrok, 
podarjene predmete prijateljev, partnerjev in drugih sorodnikov in spominke 
s svojih turisti~nih potovanj. V starosti je raznolikost in {tevil~nost predmetov 
za spomin zato toliko bolj odvisna od razpolo`ljivega prostora in potrebe po 
revidiranju lastne preteklosti (Habinc 2004: 97; prim. Depner 2013). Izlo~anje 
ne temelji le na prakti~nih oz. na razumskih presojah, v temelju gre za ~ustveno 
ravnanje. V splo{nem je mogo~e ugotoviti, da se ohranjeni predmeti bolj pogosto 
ve`ejo na »dobre« ali nevtralne spomine (ali pa so tako vsaj opredeljeni v pripovedi, 
ki »slabe« spomine v~asih tudi zamol~i). Pripovedi o »slabih« spominih se sicer 
lahko pove`ejo tudi na predmete (konkretno obla~ila in dodatke), a teh pogosto 
niti ni ve~, lahko so bili tudi na~rtno zavr`eni, da ne bi prepogosto in pre`ivo 
obujali pre`ivetih bole~in in `alosti. 
Na revizijo in obseg spominsko hranjenih predmetov lahko bistveno vpliva 
nenadejana sprememba `ivljenjske poti in nekatere izjemne okoli{~ine, npr. 
poroka, selitev, lo~itev, pa tudi bolezen, smrt, elementarne nesre~e, vojne ipd. 
Eden od razlogov za spremenjen obseg je tudi prehajanje spominskih predmetov 
med generacijami iste dru`ine, ne vedno kot dedovanje. Tak{na opredmetena `iva 
vez med generacijami je za D. P. `e omenjena »ameri{ka« sraj~ka za dojen~ka, ki 
je od petdesetih let 20. stoletja pravo opredmetenje dru`inskih medgeneracijskih 
vezi (D. P., 1952, 7. 3. 2012). 
32
Janja @agar
Zdi se, da so tak{na ~ustveno pogojena ravnanja precej pogosteje prisotna 
pri `enskah. Tudi osebne predmete nekaterih drugih ljudi (pokojnih ali {e `ivih 
sorodnikov in prijateljev) hranijo pogosteje kot mo{ki, {e ve~ pa malih obla~il, 
izdelkov in biolo{kih ostankov svojih otrok (npr. mle~nih zob, kodrov las ipd.). 
^eprav naj bi bil to spomin na druge ljudi, pa ga je mogo~e razumeti tudi kot del 
osebne zgodbe, saj ta vedno vklju~uje tudi druge. Pri~evanja mo{kih sogovornikov 
ne zajemajo spominskega hranjenja svojih obla~il ali obla~ilnih dodatkov, tudi ~e 
so spremljali prelomnice, {e manj blizu jim je bilo hranjenje obla~il drugih ljudi, 
tudi svojih otrok. Lahko pa jih pogosto hranijo njihove `ene ali matere – z njihovo 
vednostjo ali brez nje. Mo{ki naj bi se v splo{nem bolj osredoto~ali na predmete 
v zvezi z lastnim `ivljenjem, `enske pa v zvezi z `ivljenji drugih (Otto in Pedersen 
po Habinc 2004: 27). Spominsko hranjenje pri mo{kih je bolj vezano na osebne 
uspehe/dose`ke v `ivljenju ali vsaj dokazila na svojo udele`bo v neki dejavnosti. 
Med mojimi sogovorniki sta izpri~ana dva primera shranjevanja {portnih 
»dokazil«: sogovornik iz Ljubljane hrani v spomin na vse udele`be mno`i~nih 
tekov na smu~eh in teka{kih maratonov startne {tevilke na tekstilnih podlagah, 
ki se pripnejo na tekmovalne drese (I. M., roj. 1946, 8. 11. 2010). M. R. iz Hrpelj 
pa navaja za svojega soproga hrambo vseh dresov z identifikacijsko {tevilko za vse 
amaterske nogometne tekme, na katerih je igral (M. R., roj. 1946, 13. 10. 2010). 
Spominsko hranjene identifikacijske startne {tevilke z mno`i~nih prireditev teka na smu~eh  
(foto: Janja @agar, 2012)
33
Pomenljive zgodbe, zapisane v osebnih predmetih
Dolgo`ivi sopotniki 
Nekateri predmeti povezujejo ve~ obdobij ~love{kega `ivljenja `e v ~asu rabe 
in ne zgolj spominskega hranjenja. Tak{ni so npr. nekateri okrasno-funkcionalni 
predmeti z izrazito osebno noto, npr. ure in o~ala. O~ala so hitro opazni 
»razpoznavni znak« posameznika, v ~asu rabe so – podobno kot nakit in ure – v 
neposrednem stiku s telesom uporabnika, zato so mo~no poosebljena. Simbolno 
lahko reprezentirajo odsotne drage ljudi. O~ala za korekcijo vida pa so lahko 
tudi opredmetenje vse`ivljenjske telesne posebnosti, npr. slabovidnosti in iz nje 
izhajajo~ih `ivljenjskih zgodb, zaradi katerih postanejo tudi s strani uporabnika 
samega identitetni predmet in se po zamenjavi z novimi o~ali hranijo »za spomin« 
(Rupnik 2012: 9). Med najbolj dolgo`ive ~lovekove sopotnike sodi tudi raznovrstni 
nakit, ki je lahko vrednostni presti`, izraz religioznosti ali nosilec spomina (Habinc 
2004: 44–45). Nakita naj bi se po mnenju sogovornikov ne metalo stran, zato se 
neizbe`no kopi~i; njegov nabor postaja raznolik po izvoru, starosti in vrednosti, po 
obliki in materialu, po na~inih rabe in hrambe. Predvsem pa je navadno bogato 
opremljen s spomini na drage ljudi. Tak nakit sogovornikom nudi notranjo oporo, 
daje jim mo~ in tola`bo, ob~utenje ljube~e pripadnosti in spodbudo prijetnim 
spominom. Tak{ni so npr. uhani in dve veri`ici, ena z jantarjevim obeskom, druga 
s svetinjico z Marijino podobo, ki jih upokojena medicinska sestra iz Ljubljane po 
mamini smrti nosi ves ~as, ker ji dajejo ob~utek mamine tola`ilne prisotnosti (D. 
O., roj. 1943, 5. 3. 2014). Ne le okras rok, ampak trajno povezanost, pripadnost 
in ob~utek ljubljenosti vzdr`uje upokojena pravnica z vsakodnevno no{njo {tirih 
prstanov, ki so ji jih ob razli~nih prilo`nostih podarili sorodniki, enega med njimi 
pa je podedovala; dotik ko`e s prstani je zanjo osre~ujo~ dotik z njenimi ljudmi 
(A. F., roj. 1947, 7. 5. 2014). 
Sklep 
V ~asu postindustrijske dru`be se posameznik vedno manj zavezuje le eni 
(sredi{~ni) vlogi, ima jih mnogo in te se lahko v `ivljenju menjajo. Iz ~love{ke 
potrebe po ob~utenju kontinuitete in ume{~enosti v skupni ~as in prostor mora 
tudi sodobna pluralna in razsredi{~ena identiteta najti na~in, da se izrazi v 
smiselno povezani celoti. En na~in je artikulacija lastne `ivljenjske zgodbe ali 
njenih posami~nih delov. Pripovedi o `ivljenju vedno vklju~ujejo tudi sopotnike: 
druge ljudi in poosebljene predmete. Slednji postanejo materializirani gradniki 
biografske zgodbe in dobijo pomen biografskih predmetov.
Zbiranje ~love{kih biografij v etnologiji ni novost. Naj bo v tem smislu 
opozorjeno npr. na zbirko `ivljenjskih zgodb Tako smo `iveli (Makarovi~ 1993–
2004) in nekatere strokovne obdelave tovrstnega gradiva (npr. Ram{ak 2003). 
Etnologovo terensko delo je v veliki meri posve~eno zbiranju osebnih izku{enj, 
drobcev individualnih `ivljenjskih poti. In muzejsko zbiranje predmetov prav 
tako: domala vsak predmet v etnolo{kih zbirkah (~e ni nov izdelek, kopija, 
rekonstrukcija ali ponazorilo) je predmet z biografsko noto. Druga stvar pa je, 
kako se soo~iti z malimi, drobnimi zgodbami o predmetih in kako interpretirati 
34
Janja @agar
vse te predmete, ki smo jim skozi muzejsko klasifikacijo dali nov kontekst in nove 
vsebine. Muzejski predmet ima na sebi vtisnjene sledove uporabe – to je, kar ga 
dela privla~nega in prepri~ljivega tudi za obiskovalce razstav. Je materializirana 
vez s preteklo realnostjo, ki je sicer nedostopna in neponovljiva (Vogrinc 2005: 
141). Obenem pa je tak predmet nekako »izpraznjen« nians uporabnikovega reda 
in subjektivne logike, njegovih notranjih ob~utkov in spoznanj. Odvzeta mu je 
pri~evalnost o njegovi vlogi v enkratnih dogodkih znotraj splo{nih razmer in 
navad. Pri~evalen je le na nivoju vidnega: oblike, tvoriva, tehnike izdelave in 
okrasja, ilustrativen le kot posplo{en primer razvojnih, geografskih, dru`benih 
ali funkcionalnih vidikov materialne kulture. A vse te kategorije muzejskih strok 
so delne, za~asne; s pravim, kompleksnim `ivljenjem ljudi in stvari nimajo prav 
dosti skupnega, saj so jim pripisane naknadno. Prav zaradi sodobnih ugotovitev 
o materialni kulturi se to enostavno ne zdi ve~ dovolj. Za starej{e muzejske 
funduse je dokumentarne podatke te vrste te`ko ali nemogo~e dopolniti, morebiti 
pa pomanjkljivosti v tem smislu lahko odpravi ustrezna razstavna pripoved in 
opozarjanje na nevidne intimne zgodbe, ki jih predmeti zagotovo vsebujejo, le 
povedati jih ne morejo ... 
Pa~ pa se zdi toliko bolj va`no evidentiranje in zbiranje predmetov 
z biografsko vsebnostjo in artikulirano zgodbo za razmere industrijske in 
postindustrijske dru`be, pri ~emer se poosebljenje materialnega sveta v najve~ji 
meri vr{i skozi spremenljive pomene osebne rabe. Ena od re{itev se zdi na~elo 
zbiranja osebnih predmetov in njihovih zgodb »iz prve roke«, saj gre v tem 
primeru za opredmetenje osebne izku{nje izbire, pomenske uporabe, zavr`enja, 
pa tudi subjektivnega spomina (@agar 2012b: 69–70). V teh predmetih vendarle 
lahko ugledamo prepletanje osebne in skupne zgodovine, ~eprav gre za vzvratne 
procese zbli`anja obeh s pozicije trenutka pripovedovanja. Osebna naracija 
je vedno prilagodljiva, zato bo izbrala ustrezno obliko, poudarke in povezave 
tudi glede na poslu{alca in okoli{~ine pripovedi. Ne glede na to pa daje vsaka 
prvoosebna zgodba, zapisana v osebni predmet, poglobljen uvid v `ivljenjsko 
»so~nost« in konkretno stvarnost znotraj posplo{enih razmer izbranega prostora, 
zgodovinskega obdobja, tehni~nega razvoja oziroma dru`beno-kulturnih procesov 
in norm, ki jih obravnavajo muzejske razstave. Dragocenost biografskih predmetov 
in njihovih zgodb je v njihovi evokativni mo~i: za obiskovalce muzejskih razstav 
in obrazstavnih programov niso zgolj pou~ni, ampak delujejo predvsem kot 
spro`ilci njihovih osebnih refleksij, ob~utkov pripadnosti razli~nim skupnostim in 
spo{tovanja do raznovrstnega, pa vendar skupnega sveta. 
LITERATURA IN VIRI
ADRI], Iris; ARSENIJEVI], Vladimir; MATI], \or|e (ur.)
2004 Leksikon YU mitologije. Beograd: Rende; Zagreb: Postscriptum.
APPADURAI, Arjun
1986 Introduction: comodities and the politics of value. V: A. Appadurai (ur.), The social life of things: 
commodities in cultural perspective. Cambridge �etc.�: Cambridge University Press. Str. 1–63. 
35
Pomenljive zgodbe, zapisane v osebnih predmetih
BOURDIEU, Pierre 
1977 Outline of a theory of practice. Cambridge �etc.�: Cambridge University Press.
1984  Distinction: a social critique of the judgement of taste. London: Routledge.
DEPNER, Anamaria
2013 Worhless things?: on difference between devaluing and sorting out things. V: H. P. Hahn, H. Weis 
(ur.), Mobility, meaning and the transformation of things: shifting contexts of material culture through 
time and space. Oxford – Oakville: Oxbow Books. Str. 78–90.
FONTIJN, David
2013 Epilogue: culture biographies and itineraries of things: second thoughts. V: H. P. Hahn, H. Weis 
(ur.), Mobility, meaning and the transformation of things: shifting contexts of material culture through 
time and space. Oxford – Oakville: Oxbow Books. Str. 183–195.
HABINC, Mateja
2004 Ne le ro`marin za spomin: o spominskih predmetih in njihovem shranjevanju. Ljubljana: Oddelek za 
etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta.
HAHN, Hans Peter; WEIS, Hadas 
2013 Introduction: biographies, travels and itineraries of things. V: H. P. Hahn, H. Weis (ur.), Mobility, 
meaning and the transformation of things: shifting contexts of material culture through time and 
space. Oxford – Oakville: Oxbow Books. Str. 1–14.
KOPYTOFF, Igor
1986 The cultural biography of things: commodization as process. V: A. Appadurai (ur.), The social life of 
things: commodities in cultural perspective. Cambridge �etc.�: Cambridge University Press. Str. 64–94.
KRE^I^ SCHOLTEN, Tadeja; PUKL Adela
2012 Gramofon Vikend dru`ine Kre~i~ iz Ljubljane. Etnolog 22, str. 307–311.
LUTHAR, Breda; PU[NIK, Maru{a
2016 Jugoslovanizacija kavbojk. V: T. Petrovi}, J. Mleku` (ur.), Made in YU 2015. Ljubljana: Zalo`ba ZRC, 
ZRC SAZU. Str. 42–57.
MAKAROVI^, Marija (ur.)
1993–2004 Tako smo `iveli: `ivljenjepisi koro{kih Slovencev �1–12�. Celovec: Mohorjeva dru`ba.
MILLER, Daniel
2016 Materialna kultura. Ljubljana: Studia humanitatis.
MILLER, Daniel, WOODWARD, Sophie
2012 Blue jeans: the art of ordinary. Berkley �etc.�: University of California Press.
MLEKU@, Jernej
2007 Biografije in zgodovine predmetov. Etnolog 17, str. 261–273.
2011 Prisluhnimo ti{ini? V: J. Mleku` (ur.), Klepetavi predmeti: ko predmeti spregovorijo o nas in o drugih. 
Ljubljana: Zalo`ba ZRC, ZRC SAZU. Str. 9–17. 
NASTRAN ULE, Mirjana
2000 Sodobne identitete v vrtincu diskurzov. Ljubljana: Znanstveno in publicisti~no sredi{~e.
PETROVI], Tanja; MLEKU@, Jernej (ur.)
2016  Made in YU 2015. Ljubljana: Zalo`ba ZRC, ZRC SAZU. 
RAM[AK, Mojca
2003  Portret glasov: raziskave `ivljenjskih zgodb v etnologiji – na primeru koro{kih Slovencev. Ljubljana: 
Dru{tvo za prou~evanje zgodovine, antropologije in knji`evnosti.
2004 @ivljenjska zgodba. V: A. Ba{ (ur.), Slovenski etnolo{ki leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga. Str. 724.
RUPNIK, Brigita 
2012  Kdo sem jaz?: �bro{ura k razstavi iz cikla osebnih razstav obiskovalcev Moje `ivljenje, moj svet�. 
Ljubljana: Slovenski etnografski muzej.
SHIPPERS, Thomas K.
2002 Od predmetov do simbolov: spreminjajo~e se perspektive pri preu~evanju materialne kulture v 
Evropi. Etnolog 12, str. 125–137. 
36
Janja @agar
ULE, Mirjana
1999  Stoletje mladine: spremna {tudija. V: J. R. Gillis, Mladina in zgodovina: tradicije in spremembe v 
evropskih starostnih odnosih od 1770 do danes. [entilj: Aristej. Str. 237–295.
VODOPIVEC, Nina 
1999  Podoba `enske v listu Na{a `ena med leti 1945 in 1951. Kronika 47, {t. 1–2, str. 153–167.
VOGRINC, Jo`e
2005 Kako so predmeti o`iveli in kaj jim danes vdihuje ̀ ivljenje?: sociologove opazke. Argo 48, {t. 2, str. 139–141.
WEBER, Sebastjan; @ENKO, Ur{ka (ur.)
2017  Jeans generacija: celjska popularna kultura od kavbojk do mobitela. Celje: Muzej novej{e zgodovine.
WINSTON, Robert (ur.)
2007  ^lovek: velika ilustrirana enciklopedija. Ljubljana: Mladinska knjiga.
ZAVRATNIK, Veronika
2016 »Allstarke so pa malo dlje ostale«: ~evlji kot del materialne kulture. Etnolog 26, str. 147–163.
ZELMANOVI], \or|e 
1990 Ilustrirani bonton & protokol. Maribor: Obzorja.
@AGAR, Janja 
1994 Obla~ilna kultura delavcev v Ljubljani med prvo in drugo svetovno vojno. Ljubljana: Zalo`ba Mladika. 
2003 Tekstilna zbirka Slovenskega etnografskega muzeja: kaj je, kaj ni in kaj naj bi (p)ostala. Etnolog 13, 
str. 165–179. 
2006  Primerno in lepo skozi bonton. Etnolog 16, str. 53–74.
2011 Osebni videz: izbira in komunikacija: doktorska disertacija. Ljubljana: �J. @agar�. 
2012a  Moje `ivljenje, moj svet: osebne razstave obiskovalcev SEM. Etnolog 22, str. 243–249.
2012b Zbiralna vodila nekega kustodiata. Argo 55, {t. 2, str. 66–70.
2013a Jaz – moj osebni svet. V: J. @agar (ur.), Jaz, mi in drugi: podobe mojega sveta: vodnik po stalni 
razstavi Slovenskega etnografskega muzeja. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej. Str. 121–135. 
2013b Moje `ivljenje, moj svet. V: J. @agar (ur.), Jaz, mi in drugi: podobe mojega sveta: vodnik po stalni 
razstavi Slovenskega etnografskega muzeja. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej. Str. 182–184.
@AGAR, Janja, DULAR, Andrej
2013 Pot Enega. V: J. @agar (ur.), Jaz, mi in drugi: podobe mojega sveta: vodnik po stalni razstavi 
Slovenskega etnografskega muzeja. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej. Str. 168–174. 
BESEDA O AVTORICI 
Janja @agar, dr., etnologinja, muzejska 
svétnica. V Slovenskem etnografskem muzeju 
je zaposlena kot kustosinja obla~ilne in tekstilne 
zbirke. Znanje o tekstilni materialni dedi{~ini 
dopolnjuje z interdisciplinarnimi znanji in 
ga posreduje doma~im in tujim muzejskim 
obiskovalcem, interesnim skupinam, {tudentom, 
institucijam. Monografije: Pasovi in sklepanci 
(1993), Obla~ilna kultura delavcev v Ljubljani 
med prvo in drugo svetovno vojno (1994), 
Pokrivala (2004). Je soavtorica obeh stalnih 
razstav SEM: Med naravo in kulturo (2006); 
Jaz, mi in drugi: podobe mojega sveta (2009). 
Doktorirala je na Oddelku za etnologijo in 
kulturno antropologijo Filozofske fakultete 
v Ljubljani na temo Osebni videz: izbira in 
komunikacija (2011). 
ABOUT THE AUTHOR 
Janja @agar, PhD, ethnologist, museum 
counsellor. She is employed with the Slovene 
Ethnographic Museum as curator of the clothing 
and textile collection. She complements her 
knowledge of the textile material heritage with 
interdisciplinary skills, and presents it to the 
domestic and foreign museum visitors, interested 
groups, students, institutions. Monographs: Pasovi 
in sklepanci (1993), Obla~ilna kultura delavcev 
v Ljubljani med prvo in drugo svetovno vojno 
(1994), Pokrivala (2004). She has co-authored 
both permanent exhibitions at the SEM: Between 
Nature and Culture (2006); I, we and the others: 
images of my world (2009). She earned her PhD 
degree at the Department of Ethnology and 
Cultural Anthropology, Faculty of Art, Ljubljana, 
with a dissertation entitled Personal appearance: 
choice and communication (2011).
37
Pomenljive zgodbe, zapisane v osebnih predmetih
SUMMARY 
Eloquent stories, written into personal objects 
Objects that are intended for personal use (e.g. clothes, dress and decoration accessories, 
personal or inherited souvenirs, and the like) are an exceptionally eloquent aspect of our world. 
They are more than but carriers of ideas and meanings of everyday life and holidays, daily 
routines and personal celebrations. Personal objects are also direct participants of experiences, 
intimate emotions and inner (self-) definitions. Although their use is limited to the individual 
and inevitably subjective, they incorporate a social element of expressiveness as well, since they 
are the tangible results of the continuous negotiations and changing influences between the 
individual and his/her environment – both in the public sphere and in private relations. 
Among the wealth of objects that accompany people throughout their live, only a handful of 
chosen objects survives the sieve of oblivion long after their period of use has ended. Most of 
them deteriorate or are discarded, but they may remain documented on photographs, or as a 
precious part of our living and creative memory. For other people to understand the stories 
personal objects have to tell, we require their user’s story. Without it, an object is but an empty 
shell, bearing witness only to forms, and perhaps also to production and decoration techniques; 
through comparisons it may be classified temporally, geographically, and in terms of purpose. 
But all these categories are partial; they have very little in common with the real, complex life 
of people and things. The article is based on oral, object and pictorial sources, acquired through 
sustained research into people's personal appearance and the materializations of choices, 
adventures and experiences, memories and discoveries. The illustrative examples have been 
taken partly from in-depth interviews and partly from guided ones, as well as from collected 
museum objects linked to personal stories.