ra PRIMORSKI DNEVNIK —___glasilo osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržaško ozemlje t0 'X Štev 63 (2373) PoStnma plačana v gotovini Spedizlonr In abbon post. 1. gr TRST, sobota 14. marca 1953 ZAKAJ SE POLICIJSKA OBLAST ZE VES TEDEN OBOTAVLJA DOLOČNO OBJAVITI IME FASISTA, KI JE V NEDELJO VRGEL BOMBO NA KORZU? ALI JIH HOČE OHRABRITI ZA 20. MAREC T Cena 20 lir UM Milili obletnici njegove smrti 14. 111. 1883) Mari "»aja se je rodil 5. Ir mer v mestu :°ledot>r;iJ • Pršijo). v Tr'e-”plsal na unl-| " Bo,nnu- P°tem '**m 'n„ Alr? ?e pravo, n D rt . t" ui/U, Su,H *aodovino 'n /*- ' tolt J*konča’ieta "“Morsko disertacijo o j. Po svojih t^iunMaTX teda’ ie ,. j"“‘•it. !?*> »e jV I7*ud*3® na “ni • - Mari preselil v Uril “'tni „ ,le P°Mati u-ku0 rejj, . Profesor. Toda A Jei je . "arne vladne po. C^o ' J3? odvzela pre. 0chu ; co Ludviku £3>nii'n l- 1S36 vno. 1 184i dost°P na uni-C Prof.,pa odvzela mla-Soj? Sra«if„rjU Brunu Ba-‘e je » Predavati v L »Mi Moral Murx od- !Ct'° ren.Mr;ritetni ka”e”-®° o radikalni bar. točkah ' '""»Vali „ Jvau,taliSee fcot he3-C^len a 1 » Koelnu opo-X*. 75». u. eRheinisehe ‘h! hil0 r* in Bruno Ba-I!« ’ «ofrJlr'fe!)njena kot *'((,•* je ■n„ .kn' oktobra ioJjk in ,sto!. Man glavni L 7^ b ir C le nresrliT ir Revolucionar- 'Sfer ” * foteSo 'jiu najprej naloži, ffl trojno cenzuro, IN*;«o/u smer i,sta ^ .‘V *Edni aTi'Oui;n ured-'« 4I,.?')® določnejša in nih, gibanj konec SOih in 60ih let ;e Marxa zopet pritegnila k praktičnemu delovanju. Leta 1864 (28. sept.) je bila v Londonu osnovana znamenita L Internacionala, Mednarodna delavska zvezat. Marx je bil duža te organizacije, avtor njene prve «adrese» in cele vrste resolucij, izjav in manifestov. tem, da je združeval delavsko gibanje raznih dežel, da si je prizadeval usmeriti različne oblike ne proletarskega, pred-marksističnega socializma (Mazzini Proudhon, Bakunin, angleški liberalni trade-unioni-zem, lassalovski desni odkloni v Nemčiji ipd.) v strugo skupnega delovanja, da se je boril zoper teorije vseh teh sekt in šol, je skoval Marx enotno taktiko proletarske borbe delavskega razreda v različnih deželah, Po padcu Pariške komune (1871), ki jo je Marx tako globoko, točno tn sijajno, tako aktivno in revolucionarno ocenil (((Državljanska vojna v Franciji 187It), in po razcepu Internacionale ki so ga povzročili bakunisti, ni bilo več misliti na obstoj Internacionale v Evropi. Po kongresu Internacionale v Haagu (1872) je Marx prenesel sedež Generalnega sveta Internacionale v Neto York. 1. Internacionala . je opravila tvojo zgodovinsko vlogo in se umaknila dobi neprimerno silnejče rasti delavskega gibanja v vseh deželah sveta, dobi namreč, ko je delavsko gibanje raslo v širino in so se snovale množične socialistične delavske stranke v okviru posameznih nacionalnih držav. Naporno delo v Internacionali in še napornejši teoretični študij sta dokončno spodkopala Marxovo zdravje. Nadaljeval je s predelavo politične e-konomije in dokončeval »Kapital«. pri tem pa zbiral obsežno novo gradivo in se učil več jezikov (n. pr. ruščine.) toda bolezen mu ni dala, da bi bil »Kapitals dovršil. 2. decembra 1881 mu je umr-la žena, 14. marca 1883 je tiho zaspal v svojem naslonjaču za vedno. Pokopan je na pokopališču Highgate v Londonu, skupaj z ženo in zvesto služkinjo Heleno Demuth, ki je bila družini kakor domača. ■ Momi j poh tistavt UrCi ■ te0“ Toka l edništim „ tudi « m°ral .^o^-ništoo od J1} lista rešil — PORAZ DE GASPERIJEVE VLADE ob poskusa rehabilitacije fašistov ItalijuiiRlia poslanska xbornica je tndi z delom demokristjanskih glasov zavrnila vladno tezo o nesprejemljivosti predloga poslanca Nasija, naj se podaljša prepoved pasivne volilne pravice za taš stične hierarhe - Ugani.a z ralitiliacjo pogodbe o evropski vojski „GALEB~ V BISKAJSKEM ZALIVU (Od našega dopisnika) RIM, 13. — Medtem ko se je po vsej Italiji uspešno nadaljevala stavka železničarjev, je De Gasperijeva vlada doživela v parlamentu drugi poraz. V manjšini je ostala vladna teza o nesprejemljivosti zakonskega predloga neodvisnega poslanca Nasija, po katerem se naj podaljša XII. prehodno določilo ustave, po katerem nimajo za pet let najvišji odgovorni fašistični funkcionarji aktivne in pasivne volilne pravice. Rok petih let je potekel 31. decembra 1952. Zakonski predlog so poleg Nasija predložili še nekateri kominformistični poslanci, nekaj socialnih demokratov, republikanec Tibaldi Chiesa in liberalca Perrone Capano in Palazzolo. O Nasijevem zakonu so že včeraj razpravljali na burni seji demokristjanske poslanske skupine. Stališče demokristjan-skega vodstva, ki je obenem tudi stališče vlade, in ki nasprotuje NasijeVemu zakonu, ker »podalljšuje diskriminacijo med državljani«, je zagovarjal sam politični tajnik demokrist-janske stranke Gonella. Ste. vilni demokristjanski poslanci so zagovarjali obratno mnenje in kljub diskusiji niso mogli doseči skupnega sklepa. Poročilo, ki je bilo izdano po seji, je trdilo samo, da je »večina poslancev« soglašala z mnenjem vodstva. Nesoglasje v demokristjanski poslanski skupini v vprašanju rehabilitacije fašističnih prvakov — za kar dejansko gre pri vladnem stališču — se je odražalo tudi pri današnjem glasovanju, kajti demokristjani razpolagajo v poslanski zbornici praktično z absolutno večino in jim ne bi moglo škodovati, če bi socialni demokra. ti in republikanci, pa tudi de! liberalcev, glasovali proti njim. Vendar je bil predlog demokristjanskega poslanca ustavno področje, o katerem zbornica ni pristojna sklepati, zavrnjen s 199 glasovi proti 169. Podobno se je zgodilo tudi z drugim Morovim predlogom. naj se zakonski predlog vrne posebni parlamentarni komisiji. Zbornica je sklenila, da bo začela o zakonu razpravljati. Pomen tega poraza desničarskega kurza De Gasperijeve vlade je tem večji, ker se je pred glasovanjem sam pravosodni minister Zoli zavzel za vladno tezo in ker torej ne gre samo za poraz demokristjanske stranke, temveč za poraz vlade To je drugi večji poraz De Gasperijeve vlade po znanem glasovanju o državnih uslužbencih prejšnje leto, ko se je tudi del demokristjanskih poslancev uprl direktivam vodstva. Čeprav se je diskusija razvijala večinoma na formalno-juridičnem področju, gre vendarle za povsem politično zadevo, pri kateri poskusi ju-ridičnega utemeljevanja niso drugega kot poskus prikrivanja vsebine demokristjanskega stališča — rehabilitacije fašističnih hierarhov. Mnogo bolj odkrit je bil poslanec MSI Almirante ki je kot poročevalec manjšine v prvi vrsti poveličeval »zasluge* in »osebnost* raznih fašističnih prvakov. Sprva je kazalo, da namerava vlada s takojšnjo zahtevo zaupnice na kratko odpraviti odobritev volilnega zakona v senatu, kar bi bilo vsekakor mogoče. Zdaj pa se diskusija o tem zavlačuje in nič ne kaže. da bi jo kdo poskušal pospešiti Ključ do rešitve uganke je treba verjetno iskati v vprašanju ratifikacije pogodbe o evropski vojski. Po rimski konferenci šestih zunanjih ministrov je kazalo, da namerava dati Italija «dober zgled« in med podpisniki pogodbe utrjene v okviru atlantske skupnosti. V tem duhu solidarnosti, ki ni v nobenem nasprotju z interesi ali političnimi ideali, so se proučila sredstva za akcijo obeh držav in način, kako naj se št bolj okrepi njihovo sodelovanje v okviru NATO in v različnih organizmih, v katerih sta obe državi včlanjeni«. «Posebno pozornost so posvetili pred kratkim sklenjeni pogodbi med Turčijo, Grčijo in Jugoslavijo. Ministri so izrazili zadovoljstvo nad povečano varnostjo, ki jo pogodba prinaša Sredozemlju, in zaradi možnosti, da k pogodbi pristopijo tudi druge miroljubne države. Glede položaja na Srednjem vzhodu so ministri ugotovili, da varnost in stalnost na tem delu sveta predstavlja skupno skrb in enega bistvenih smo-strov njihove politike sporazumevanja, ter so se sporazumeli, da se bodo periodično posvetovali, zato da ohranijo tesno sodelovanje med obema državama«. «Ministrski predsednik Rene Mayer in zunanji minister Bidault — zaključuje poročilo — sta sprejela vabilo za obisk v Turčiji, ki jo bosta obiskala pred prihodnjim majem«. Jdpia,. naj se Nasijev zakonski pogodbo ratificirati še pred premog zavrne, ker posega na | razpustom parlamenta. Kmalu Bidault ni bil povabljen v Bonn BONN, 13. — Vladni predstavnik je danes zanikal, da je bil francoski zunanji minister Bidault povabljen v Bonn. Predstavnik zahodnonemške službe za varnost je danes izjavil, da so netočne informacije, češ da je nemška parlamentarna komisija za evropsko varnost zavrnila francoske dodatne protokole k pogodbi o evropski obrambni skupnosti. Dodal je, da omenjeni protokoli niso bili niti predloženi tej komisiji. Evropski socialistični tisk pozdravlja obisk maršala Tita »Tribune”: Tito je eden izmed velikih ustvarjalnih likov našega časa" - Francoski socialist Meunier poudarja veliki pomen, ki ga ima socialistična Jugoslavija v mednarodnih odnosih Obsodba pisanja italijanskega tiska (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 13. — Jugoslovanska vojna ladja »Galeb*, s katero potuje predsednik jugo. slovanske republike maršal Tito v Veliko Britanijo, se sedaj približuje Biskajskemu zalivu. Vzdolž portugalske in španske meje je morala zmanjšati brzu no zaradi slabih vremenskih razmer, ki se sedaj zboljšujejo. Maršal Tito s svojima sodelavcema Kočo Popovičem in Ale. šem in Beblerjem sledi svetov, nim dogodkom ter posluša radijske vesti. Jugoslovanska javnost z zanimanjem spremlja potovanje maršala Tita in odmeve tega potovanja v svetovni javnosti. Današnja »Politika« citira v poročilu svojega dopisnika iz Londona pisanje laburistkne-ga lista «Tribune», ki je objavil obširni uvodni članek pod naslovom »Pozdrav Titu«. »Najvažnejša stvar pri ljudeh in narodih je, ne od kod prihajajo, temveč kam gredo — PO SESTRELITVI BRITANSKEGA LETALA V NEMČIJI Osler britanski protest izročen generalu Cujkovu Sovjetske ob asti so zopet uporabile običajno taktiko - Incident je terjal sedem človeških žrtev Sovjetska letala so streljala tudi na neko letalo »Viking" - Ameriško opozorilo vladi ČSR - Posvetovanja med tremi visokimi komisarji • Ostri komentarji britanskega in ameriškega tiska LONDON, 13. — Podtajnik trick je na podlagi navodil iz ** 0**»°* usti h,’la »Rheinische Z‘h ('“ipome£!lena- Ko qovo~ Marxo- Jep Poud-.^ofreinisclie Zei-KMU* Engels še čla r,u‘"\ Novinarsko "lij, .dop0j • Pokazalo, da ne kuL* taf.-?olitične ekono-J,. Dt>. 30 je marljivo J 84 > Soi/" b> -iel Marx v k«; Jom d, ,uJmi skupno z »it 178lo»e“°*3em (1802.1880. U ni* dah,1825-«30 * 3*fi’ Nil ? bismIr “Migrant; 1866 So ‘n° C ) 'zdn]a1 « Ph>a itJ°: lzš,a P« 7“ ‘hJn°hi »L lIfca te reviie • vJ“Mško.francoski 5 N,e * tain; temu so bile jn3*1 širjenjem lista •«j.3e’n p P® nesonlasja z SjMli n0JVojlmi članki v K,cioC lpa Marx že kot krito.1 Proglaša ene- Volitve v Jugoslaviji bodo letošnjo jesen '»r "kritiko z orož-obrača na množi- «iko Vsega obstoje- iV? *Q tipU ie vrišel v Si ki j 3 dni Friedrich ASrtLPr,*f.a1 p 'U} naj' 3^5 J>B Prfatelj. kV.Nlc, Mari na pri- S?V>»o» e kot nevaren Ni ( u0nan iz Pariza-bX!*(7 « V ,^ruselj. Spom-VV0 l a tearx in Engels . ta nemu propa-1(1 V druituu eZvezi ko- V*hSsa\.m7dno “deležila ,7*1 .*> 6 , te Zveze ( 'fi SifpUdtm uj i„ novem- h • 171 P° nle~ fe^tavila zname- 1, lij ‘n o v, ( —"vuuua zname- • ki .komunistične izšel februarja IN’ *e je februarska *'■‘«a. je bil »Kakšna daljnovidnost! Ali niso po smrti Marxa in Engelsa dvignili glava razni Bern. steini, Kautskjii, Noskeji in podobni, s katerimi sta morala voditi borbo Marx in Lenin. Ali niso po smrti Lenina nastopili mistifikatorji in falzi. fikatorji marksizma pooseblje. ni v sovjetski birokratski kasti ter lnformbirojevskih klečeplazcev in karieristov. Ne glede na to, kaj se bo zgodilo, — zaključuje «Politika» — delavski razred gre svojo pot, ki jo o-svetljuje zmagovita znanost Karla Marxa in socialistični svet gradi naj večji spomenik, ki ga je mogoče zgraditi«. (! v D ael°':e Vrn,t f' 1« -'ni r Erinz, od tam pa UjMer „ ^u7c'h v Nemči- m"1)« ? Tam je °d hSi „ Mtoi, i8' 7la3a '849 1. ’ ,, Uredn,i. Rensa list«; X1" J»«° uclonn5C I3'1 Mnr^ Po-j% J8-l8io kL‘liainn Potrdil », i^e"a}a 0T So JO pozne-,1 nr>krntiA a Proletarska B^nja v 1 !) ?Po,u„;^‘a Zmagovita '0»,. Dn.t 1. J W Jt-Urx'j -i r. - '"•'■JOUlll A 'e. Maria nai- a»i!a 9. BEOGRAD, 13. — V nada- ] velmožje, mali talenti in mo-levanju seje od 12. marca je goče celo goljufi m ugotavlja, danes jugoslovanski zvezni iz-1 dalinovidnost! AH vršni svet sklenil, da bodo volitve v Zvezno ljudsko skupščino letos jeseni. Jesenski čas je najugodnejši za izvedbo volitev, ker se tedaj končujejo glavna poljska dela. Da pa bodo volitve šele jeseni in ne prej, je vzrok po mnenju članov izvršnega sveta tudi dejstvo, da se med tem časom dokonča organiza-cja gospodarskega sistema in da se rešijo nekatera vprašanja, ki so za narodno gospodarstvo vilikega pomene. V tej zvezi je zvezni svet sklenil predlagati zvezni skupščini tudi odgoditev sprejema volilnega zakona. »Mednarodna banka za obnovo in razvoj se je prepričala da so perspektive razvoja jugoslovanskega gospodarstva zelo ugodne ne le zaradi potencialnih možnosti in naravnega bogostva, temveč tudi zahvaljujoč uvedbi zdravih gospodarskih kriteriji v v novem gospodarskem sistemu« — je izjavil v razgovoru z dopisnikom Tanjuga ravnatelj Zavoda za statistiko in evidenco Guzina. ki se je te dni vrnil iz ZDA. V Washingtonu se je raztovarjal o sklenitvi sporazuma za drugi del posojila v višini 30 milijonov dolarjev ki ga je Jugoslaviji odobrila Mednarodna banka za obnovo in razvoj. Po informacijah Jugopressa se pričakuje, da bodo te dni podpisali na Dunaju sporazum med Jugoslavijo m Avstrijo o obmejnem prometu in ureditvi vprašanja dvolastnikov, ki so ga sklenili, v septembru 1952 v Bad Gleichen-bergu. V imenu avstrijske vlade bo podpisal sporazum zunanji minister dr. Karel Gruber. v imenu Jugoslavije pa jugoslovanski poslanik na Dunaju Dragomir Vučinič. Butler v Ottawi OTTAVVA, 13. — Danes je prišel iz ZDA v Ottawo britanski finančni minister Butler. Med svojim obiskom, ki bo trajal dva dni bo poročal kanadskim voditeljem o razgovorih v VVashingtonu. Iz Londona javljajo, da pričakujejo za jutri povratek zunanjega ministra Edena, ki bo nato pa so se pojavili glasovi, da je Bidault v rimskih razgovorih obljubil De Gasperiju podporo v tržaškem vprašanju, če rimska vlada zavleče ratifikacijo. , Ti glasovi so bili sicer uradno zanikani, drži pa, da je procedura za ratifikacijo nekam zaspala in da so se v tisku, ki je vladi zelo blizu, začeli pojavljati glasovi, da pogodbe ne bo mogoče ratificirati pred razpustom zbornice, t. j. da bo z njo treba počakati do sklicanja nove poslanske zbornice, ki bo izvoljena na volitvah v začetku junija. V političnih krogih pa sodijo, da gre pri tem bolj kot za problematičen dogovor z Bidaul-tom za poskus rimskega izsiljevanja ZDA v predvolilni dobi, se pravi, za eno izmed zadnjih kart. ki je še ostala De Gasperiju v roki. A. P. Poročilo o razgovorih med Franc jo in Turčijo PARIZ, 13. — Po končanih razgovorih med ministrskimi predsedniki in zunanjimi ministri Francije in Turčije je francosko zunanje ministrstvo objavilo poročilo, v katerem med drugim izjavlja, da so med razgovori «na obeh straneh poudarili, da angleško-francosko-turška pogodba od 19. oktobra 1939 obdrži vso svojo veljavnost za medsebojno pomoč zaradi nevarnosti, ki grozi svobodnemu svetu*. »Ugotovljeno je bilo — na- odpotoval nocoj iz New Yorka. I daljuje poročilo — da so vezi P'1 ngj^ruarm 1849), I84r l? Pred sodišče •>nn>r „ Nemčije Mm n JcoresP°n- tN Jezdno Jjzd-l m4>• dr Pomanj- 0 dušil°n3>- od BEOGRAD. 13. — Nocojšnji jugoslovanski tisk objavlja ob. širne članke ob 70. obletnici smrti Karla Marxa. «Borba» poudarja, da jugoslovanski narodi, ki so se borili pod zasta. vo marksizma, drže tudi danes visoko to zastavo. Duh Marxove znanosti o socializmu je dobil v Jugoslaviji živo in stvarno uporabo. Pri našem delu bo Marx tudi v bodoče z nami in bo osvetljeval s svetlimi žarki svoje znanosti na šo zmagovito pot. »Politika« prinaša v svojem članku med drugim citat pisma Engelsa Sorgeju, v kate. rem je Engels poudaril, da bo. n3a dernni. - ^ I do yer.3etno po smrti Marxa demokratič-1 vzdignili glave razni lokalni defi-rf ,celi vrsti jt»7e>n ?eloval svo- posvečal ^t*0lWne °Hc*nl1897>- PRAGA, 13. — Praški radio je danes popoldne poročal, da je predsednik češkoslovaške republike Klement Gottwald hudo obolel. Po poročilu praškega radia je bolan od včeraj zjutraj in trpi na akutni pljučnici in na vnetju dihalnih organov in porebrne mrene. Kasneje je praški radio oddal dve zdravniški poročili o Gottwaldovem stanju: poročili je podpisalo devet najbolj znanih češkoslovaških zdravnikov. Drugo poročilo, ki je bilo izdano ob 16. uri po krajevnem času pravi, da se je v petek zjutraj položaj predsednika Gottvvalda poslabšal, da se je znižal krvni pritisk in da je krvni obtok pomanjkljiv. Poročilo dodaja, da je bolnikovo stanje zelo resno. Bolnikova temperatura je 37,7, utrip 108, pritisk pa 120/80. V dunajssih krogih sodijo, da je Gottwaldovo zdravje resno ogroženo, ker se zdi_ da je že dalj časa bolan na srcu. Znano je, da je Gottvvald precej vdan pijači. Predsednik Gottwald ima 57 let. V češkoslovaškem notranjem življenju je znano Gottwaldo-vo nasprotje s predsednikom vlade Zapotockim, V tem bo- ju za premoč je bil Gottwald osebni Stalinov protežiranec, O zdravniških poročilih pripominjajo na Dunaju, da so — razen vrste bolezni — po vsem besedilu zelo podobna poročilom o Stalinovi bolezni. Tudi praška zdravniška poročila govore o «energičnih poskusih zdravljenja*. Zvečer je bilo izdano tretje uradno poročil0 ki pravi, da je bilo Gottwaldovo stanje ob 21. uri »nespremenjeno* Pred tem, nadaljuje poročilo, so poklicali k bolniku nekaj kirurgov, ki so mu izpraznili tekočino ob porebrni mreni, ker so se zdravniki bali, da je prišlo do krvavitve v pljučni votlini. Pri punkturi so ugotovili navzočnost krvi. Zdravniška poročila podpisuje tudi dr. Zavodny, direktor češkoslovaškega državnega sanatorija, Ki je rezerviran samo za višje državne voditelje, in ki ima v Pragi isto funkcijo kot kremeljska bolnica v Moskvi Sodijo, da Gottwald ni več v svoji predsedniški rezidenci v Hrad janih, tem vej da so ga prepeljali v sanatorij, ki je v praškem predmestju Bu-benec. za letalstvo Ward je v spodnji zbornici izjavil, da je pri sestrelitvi britanskega bombnika na progi Hamburg-Berlin zgubilo življenir, f~st mož, e-den pa je ranjen. Pozneje so javili, da je v bolnišnici v Lu. neburgu umrl tudi ranjeni letalec. Ward je poročal tudi o navodilih, ki so jih dali britanskemu visokemu komisarju, naj protestira pri sovjetskem visokem komisarju. Njegove izjave so odobrili vsi navzoči poslanci. Bivši laburistični minister za letalstvo Anderson je izjavil, da opozicija podpira vlado, in je zahteval, naj v ponedeljek poda pristojni minister novo izjavo o tej zadevi, ko bodo znane vse podrobnosti. Ward je na to pristal. Poveljstvo britanskih letal, skih sil v Nemčiji je dobilo nova navodila, na podlagi katerih ne bodo mogla britanska letala leteti bliže kakor 10 milj (približno 16 km) ob vzhodnonemški meji. Do sedaj so britanska letala lahko letela tudi ob meji. Danes so se v uradu franco. skega visokega komisarja sestali trije zahodni visoki funk. cionarji in njihov razgovor je trajal poldrugo uro. Sestanek bi moral biti jutri, toda na angleško zahtevo so ga sklicali danes. Medtem nadaljujejo britanske vojačke oblasti preiskavo o incidentu in zaslišujejo priče. Sovjetske oblasti pa so se ponovno poslužile običajne taktike in so prehitele s protestom britanske oblasti. Poveljnik sovjetskih zasedbenih sil v Nemčiji general Cujkov je namreč danes navsezgodaj poslal britanskemu visokemu komisarju protestno noto, v kateri trdi, da je britansko letalo kršilo zračni prostor nad sovjetskim področjem in da je streljalo, ko so mu sovjetska letala ukazala, naj pristane. Nota pravi, da je letalo »Lincoln« prišlo 120 km v notranjost nad vzhodnonemško o-zemlje in da je še dalje letelo v notranjost, ko sta dve sovjetski letali pozvali letalca, naj pristane na najbližjem letališču. Nota trdi, da je britansko letalo odgovorilo z ognjem in zato da so bila sovjetska letala prisiljena streljati. Nota pravi tudi, da so našli trupla treh mož, in enega hudo ranjenega, ki so ga odpeljali v bolnišnico. Na koncu zatrjuje nota, da je letalo imelo dva topova, eno strojnico velikega kalibra, municijo in že rabljene izstrelke. Predstavnik britanskega zunanjega ministrstva pa je izjavil, da je bilo letalo oborože. no s strojnico toda ne s topovi. Dodal je tudi, da ni nobenega dokaza, da bi britansko letalo odgovorilo z ognjem na streljanje sovjetskih lovcev in da ni razpolagalo z municijo. Na podlagi štiristranskega dogovora, ki je bil podpisan 30. novembra 1945, so zavezniška civilna ali vojaška letala v Nemčiji pooblaščena leteti iz Berlina ali v Berlin samo po treh letalskih hodnikih, od ka. terih je vsak širok okoli 30 km in ki se začenjajo v Hamburgu, Frankfurtu in Helmstedtu Danes je potekel letalski promet med Berlinom in Za hodno Nemčijo normalno in ni bilo incidentov. Zahodnonem-ška vlada je pod predsedstvom Adenauerja razpravljala o zad. njih letalskih incidentih Britanski visoki komisar Kirkpa- Londona poslal sovjetskemu generalu Cujkovu protestno noto in je označil sovjetski napad kot «namerno in brutalno napadalno dejanje«. Nota zahteva tudi, naj sovjetske oblasti takoj uvedejo preiskavo in naj se plača odškodnina. Pred. stavnik britanskega zunanjega ministrstva pa je v Londonu odločno zanikal sovjetske trditve, da je britansko letalo kršilo zračni prostor nad vzhodnim področjem in da je prvo streljalo. Predstavnik je obe sovjetski trditvi takole ko. mentiral; «Ce bi Rusi bolj pazili na letalske inštrumente in manj na orožje, ne bi prišlo do teh obsojanja vrednih inciden. tov«. Ameriška vlada pa je danes ponovno protestirala pri češkoslovaški vladi. Poslala je novo noto, v kateri obtožuje češkoslovaško vlado, da je potvorila dejstva s trditvijo, da sta dve ameriški letali leteli nad če. škoslovaškim ozemljem. Nota dodaja, da je bilo nasprotno ugotovljeno, da sta dve češkoslovaški lovski letali preleteli mejo ameriškega področja Nemčije in streljali, ko sta bil) nad tem področjem. Nota zahteva nato, naj češkoslovaška vlada da zagotovi, la, da se taki incidenti ne bodo ponovili, ter naj podvzame disciplinske ukrepe da prepre. či ponovitev neodgovornih dejanj. Končr.o poudarja ameriška vlada, da bodo ameriške obla. sti v Zahodni Nemčiji podvze-le potrebne ukrepe, da prepre. čijo nove kršitve meje ameriškega področja s strani češkoslovaških letal in nove incidente. Iz Washingtona javljajo med. tem, da bodo v najkrajšem ča. su poslali v Nemčijo 25 lovcev na reakcijski pogon »Sabre«, da nadomestijo enako število lovcev «Thunderjets». Britanski tisk danes obširno piše o napadu na britansko letalo. Konservativni «Daily Te-legraph« je mnenja, da «je bil praktično dan ukaz sovjetskim lovcem in lovcem satelitskih držav, naj pokažejo večjo napadalnost«. »Ce ne gre za namerno politiko, ki ji je namen podžigati hladno vojno pod krinko miru — piše dalje list — se to lahko obrazloži kot re. akcija na prepeljevanje beguncev z letali iz Berlina. Lahko bi tudi bila reakcija na zadnji beg nekega poljskega letalca z lovskim letalom «Mig» na dan. sko ozemlje. Edini odgovor pa je v tem, da se zahodne letalske sile opremijo z modernejšimi aparati ter da se pooblastijo, da se lahko branijo*. «Daily Express» pravi, da želi Anglija prijateljstvo in mir s Sovjetsko zvezo, ne bo pa dopuščala brutalnega ubija, nja svojih državljanov. Ameriški list «New Yor)t Times« pripominja, da če druge, ga ne. dokazujejo ti napadi veliko sovraštvo proti Zahodu, ki ga vcepljajo kominformistič. nim letalcem. List dodaja, da bi v naj slabšem primeru lahko te napade imeli za pojave namerne politike, ki bi imela raz. lične smotre. Eden od teh naj bi bil ustrahovati Zahodno Nemčijo, katere parlament bi moral prihodnji teden ratift cirati pogodbo o evropski o-brambni skupnosti. Drugi smo. ter pa naj bi bil »odvrniti zahodne letalske sile od Koreje in morda od drugih delov sveta. ki jih Sovjeti nameravajo napasti«. «New York Heraid Tribune« zahteva, naj bo zahodno letalstvo bolje oprem, ljeno. Predsednik odbora za oboro, žene sile v predstavniškem domu, republikanec Deley Short je pozval ameriško vlado, naj zavzame odločno stališče do poudarja »Tribune«. Današnja Jugoslavija bi bila lahko navadna kreatura Kremlja. Kot takšna ne bi bila pomembna. Lahko bi se vrnila tudi na svo. jo predvojno reakcionarno pot. Tudi v tem primeru ne bi bila pomembna. Obisk voditelja take države, bi izzval samo indiferentnost. Obisk maršala Tita pa pomeni nasprotno, in to upravičeno, velik nacionalni dogodek — nadaljuje »Tribune«. — Tito je eden od velikih ustvarjalnih likov našega časa, ker v svetu, v katerem sn mnoge države, ki so nekdaj razumele in uživale svobodo, izgubljajo to svobodo, on pa išče pot k napredku«. Viceadmiral britanskega letalstva Arthur Lee, ki je bil šef kombiniranih zračnih sil britanske misije v Jugoslaviji, piše, da je maršal Tito med vojno večkrat izrazil željo, da odlikuje britanske vojake, mornarje ia pilote, ki so sode. lovali s partizani, toda da britanska komanda ni mogla sprejeti tega predloga, ker je bil kralj Peter uradno poglavar države. Iz istega razloga tudi pripadniki partizanske vojske niso bili odlikovani z angleškimi odlikovanji. V zvezi s tem piše Arthur Lee: »Jaz sem leta 1946 pisal: «Mi Britanci smo bili nepazljivi in netaktni, ker nismo priznali z visokimi odlikovanji izredne zasluge maršala Tita kot voja. škega voditelja zavezniške sile, kateri smo pomagali v nje. ni hrabri borbi proti skupnemu sovražniku. Ni prepozno -ugotavlja viceadmiral Arthur Lee — da se popravi ta napaka. Maršalova prisotnost v Londonu nam daje priložnost za odgovarjajoče priznanje, čeprav je sicer to pozno«. Tudi vse zapadnonemško ča. sopisje posveča veliko pozornost potovanju predsedniKa re. I publike Jugoslavije v Veliko Sovjetske zveze, ker ta razji-1 Britanijo Celo hajmanifi pro-“ ‘ vincijski listi — poudarja‘do- pisnik «Borbe» — prinašajo na naslovnih straneh slike in poročila o potovanju predsednika jugoslovanske republike. Največji zapadnonemški list «Die Deutsche Zeitung« po-udrja v svojem poročilu, da se pomen bivanja maršala Tita v Londonu vidi že iz dejstva, da potuje predsednik re. publike v spremstvu državnega tajnika za zunanje zadeve Koče Popoviča, izkušenega dr. žavnega podtajnika Aleša Beblerja in vojaških ter pomorskih strokovnjakov. List poudarja, da bo maršal Tito ver. jetno v Londonu opozoril na nevarnost nove moskovske »mirovne* ofenzive in ugotavlja, da bo lahko to storil danes z utrjenih pozicij. Ameriški list v Nemčiji »Die Neue Zeitung« smatra, da sta nedavno zaključeni balkanski sporazum m obisk maršala Tita Veliki Britaniji dva mejna kamna na poti posredovanja med Jugoslavijo in Zahodom. List «Neue Zeitung« poudarja v obširnem poročilu iz Lon. dona, da angleška javnost z zanimanjem pričakuje obiska maršala Tita, ki ga pozna in ceni kot zanesljivega zaveznika iz svetovne vojne. «Ni dvoma, da je maršal Tito v Veliki Britaniji osebno zelo popularen. Ta popularnost ni bila zmanjšana niti s posameznim1 protesti uglednih katoliških krogov. Nasprotno, — ugotavlja list — medtem so se celo britanski katoliški cerkveni mt samo silo. Short pravi, da bi morali na streljanje odgovoriti s streljanjem. Republikam ski predstavni^ Bentley pa je dejal, da je prepričan, da so incident ob češkoslovaški meji »kominformisti namerno povzročili, da opazujejo reakcijo Eisenhowerjeve vlade v primeri s Trumanovo«. Pozval je državni departma, naj prouči možnost represalij. Danes se je izvedelo še za neki drugi incident. Predstavnik britanske letalske družbe »Bea« je namreč izjavil, da so včeraj sovjetska letala strelja, la proti nekemu letalu »Viking«, ki pripada tej družbi. Dodal je, da streli niso zadeli letala Pripomnil je, da je letalo letelo v bližini letalskega hodnika in da je verjetno, da so sovjetska letala streljala samo zato, da ga opozorijo, naj ostane v notranjosti hodnika. Podrobnosti incidenta pa niso še znane. Še ena madžarska komnformovska provokacija BEOGRAD, 13. — Madžarska letala so po današnjih vesteh iz Beograda v sredo petkrat kršila jugoslovanski zrač-ni_ prostor Jugoslovansko tajništvo za zunanje zadeve bo zaradi tega odločno protestiralo^ pri madžarski vladi. Madžarska letala so letala 1 km globoko nad jugoslovanskim o-zemljem Eno izmed letal, ki je bil0 sovjetskega tipa «Mig-15» je odvrglo v jugoslovanskem zračnem prostoru raketo. da bodo tudi britanski katoličani sprejeli maršala Tita zelo toplo in prisrčno*. Bivši francoski minister socialist Jean Meunier je objavil v nekaterih socialističnih pokrajinskih listih obširne komentarje v zvezi z obiskom predsednika jugoslovanske republike maršala Tita Veliki Britaniji in poudaril pomen socialistične Jugoslavije Y mednarodnih odnosih. Meunier govori v teh komentarjih o zaslugah maršala Tita za vzpostavitev enotnosti države in za osvoboditev jugoslovanskih narodov izpod sovjetskega vpliva Ko poudarja sovraštvo, ki ga zaradi tega gojijo vrhovi Sovjetske zveze proti maršalu Titu, izraža Meunier mišljenje, da je to sovraštvo naperjeno predvsem proti posebni poti Jugoslavije .v socializem, kar predstavlja za sovjetski biro-kratični sistem nevaren element in živo obsodbo. Ob zaključku poudarja Meunier, da ne goji Jugoslavija nobenih ekspanzinnističnih teženj, temveč da si prizadeva ustvariti zares novo socialistično družbo, v kateri bo užival vsak po. sameznik popolno svobodo in enakopravnost . Iz Londona poročajo, da v Veliki Britaniji obsojajo pisanje italijanskega tiska, ki v zadnjih dneh zavzema v zvezi z obiskom maršala Tita popolnoma odkrite protijugoslovanske in tudi protiangleške tendence. Y Londonu poudarjajo, da se ne mora presojati, če je takšno pisanje italijanskega tiska bolj izraz negodovanja zaradi časti. l:i jih je deležen jugoslovanski predsednik in zaskrbljenosti zaradi rezultatov bližnjih 'razgovorov ali pa izraz protibritanskega razpolože. nja Ostri ton pisanja italijanskega tiska smatrajo v Londo. nu na splošno kot očiten dokaz slabe volje. Po britanskem mišlieniu bi se moral italijanski tisk v sedanjem trenutku izogibati takšni zlonamerni kampanii in dokazati večji smisel dostojanstva. S tem bi se mnogo pridobilo, če obstaja resnična dobra volja za sporazum. Laburistični poslanec in bivši državni podtajnik britanske, ga zunanjega ministrstva Ernest Davies je nocoj govoril po londonskem radiu o obisku marala Tita Veliki Britaniji. Davies je paudaril, da velika večina članov britanskega par. lamenta pozdravlja rbisjr maršala Tita in se veseli srečania z n-im. Izrazil je prepričanje, da je to razpoloženje rezuUat dejstva, da se danes vedno bolj trezr.o ocenjuje današnja politika Jugoslavije in da se vse bolj razume politični razvoj v Jugoslaviji. «Rekel bi — je poudaril Davies — da se danes v Veliki Britaniji bolje ra. zumeio in pravilneje ocenjujejo veliki uspehi Jugoslovanov, ki so zadržali sovražnika ter s svojimi divizijami končno o-svobodili deželo. V zgodovini partizanske borbe, hrabre m strašne, ki je prinesla toliko trpljenia. se marzal Tito v o-čeh Britancev vzdiguje kot narodni heroj, velika vojaška o-sebnost in dobtr rodoljub«. Potem ko je poudaril, da britanski parlament pozdravlja obisk maršala Tita Veliki Britaniji, je Davies izrazil prepričanje, da bo ta obisk še bolj zbližal dve državi, ki *e enako trudita za ohranitev svoje neodvisnosti in za ohranitev var- voditelji kot n. pr. škof Litsa nosti vseh svobodoljubnih ne-vzdignili proti taki polemiki rodov, in izrazili svoje prepričanje, I B. B. OBNOVIM/ POCAJANI za sestaiio aislržjshe vlade V pogajanjih je bil nastal zastoj zaradi demokristjanskih poskusov, da vključijo neonaciste v vladno koalicjo DUNAJ, 13. — Kancler Figi je danes obiskal predsednika republike Koernerja in mu na predsednikov poziv poročal o poteku pogajanj za sestavo no. ve vlade. Figi je naznanil, da bo v prihodnjih dneh obnovil poskuse, da sestavi vlado in da se sporazume s socialisti. Včeraj se je že govorilo, da namerava Figi vrniti mandat, ker da ni mogoče doseči spo. razuma o vladni koaliciji. Težave pri pogajanjih so na. stale predvsem zato, ker skuša klerikalna ljudska stranka, ki ji pripada tudi Figi in ki ima v parlamentu največ poslancev (čeprav je na volitvah do. bila manj glasov kot sociali, sti), pritegniti v vladno koali, cijo tudi desničarsko »Zvezo neodvisnih«, v kateri so števil ni neonacistični elementi, tn ki je na volitvah prav zaradi tega doživela precejšen ne. uspeh. Kljub temu pa lahao neonacisti pomagajo demc kristjanom, da se ustvari na-cističnoklerikalna parlamentarna večina proti socialistom, ki nasprotujejo vsakemu sode- ] lovanju z «neodvisnimi». K sporazumu z »neodvisnimi« si. li desno klilo ljudske stranke, ki je sicer številčno šibko, je pa sicer dobro podprto; za njim stoji, kot vse kaže, tudi dunajska škofovska kurija s Katoliško akcijo. Pogajanja med demokristjani ni neonacisti so prišla že tako daleč, da je bil objavljen skupen «program vladne večine«, dosežen na skupni podlagi družbenega konservativi-zma. Sporazum sta v ponedeljek podpisala predsednik klerikalne ljudske stranke Raab in voditelj »neodvisnih« Max Stendebach; oba sta ga še isti večer Izročila mandatarju Figlu, dosedanjemu avstrijske, mu kanclerju. Klerikalno - nacistični program obsega dvanajst točk, ki posegajo na gospodarsko in politično področje. Politični program predvideva med drugim »združitev vseh pozitivnih sil«, »depolitizacijo* podržavljenih podjetij (z odpravo si- stema delne javne uprave teh podjetij), zagotovitev svobode mnenja (v tej obliki postavljajo zadnja leta nacisti zahtevo, da se tudi njim prizna politična enakopravnost) in »odpravo vsakršnega zapostavljanja posameznih državljanov ali skupin državljanov*, kar pomeni takojšnjo revizijo zakona o nacionalsocialistih. Gospodarski program odklanja nove sporazume o mezdah in cenah (po socialističnem vplivu v prejšnji vladni koaliciji so bile doslej cene v glavnem vezane na mezde in o-bratno), znižanje davka na podjetja, davčne olajšave za izvoznike, reformo socialnega skrbstva, zagotovitev prodaje kmetijskih pridelkov, splošno davčno reformo itd, V glavnem se gospodarske točke klerikalno - nacističnega programa krijejo z nedavnimi zahtevami »Gospodarske zveze* (in-dustrijci, trgovci, veleposestniki), ki jih socialistična stranka odločno odklanja in ki so že povzročile nesoglasja v prejšnji vladni koaliciji, zaradi katerih so bile tudi volitve predčasno izvedene. Povečanje glasov socialistične stranke ia zmanjšanje klerikalnih in neonacističnih glasov na zadnjih volitvah je bilo v veliki meri tudi izraz sodbe avstrijskega ljudstva o tem gospodarskem programu, Težko je človek biti. mož Se teže v nemoški, nečloveški bobi tej; kdor jja, da mož in človek je, doseže, ta vreden je živeti za vselej. tč SIMON GREGORČIČ p iH Danes, sobota 14. ®’r0 Matilda, Svetovid ^ Sonce vzide ot> ,6'31_ 1148 W 18.03. Dolžina dneva vzide ob 5-37Ji,**,1« oarca ' Jutri, nedelja W. Klemen. Destnir RMPHAVfl II PBOBAČENn ACEGAT V OHČIMSKKM S IHTI 1 Tov. Dekleva zahteva komisijo za pregled poslovanje ACEGAT Svetovalec Ljudske ironte kritizira visoke tarife za vodo na podeželju, visoke cene za električne napeljave in predlaga, naj bi ACEGAT prevzel avtobusne proge proti bližnji okolici Včerajšnja seja tržaškega občinskega sveta se je skoraj izključno vrtela okrog proračuna in poslovanja najvažnejšega tržaškega občinskega podjetja ACEGAT. Svetovalec Ljudske fronte dr. Dekleva je kritiziral negospodarski odnos med številom uslužbencev in nameščencev pri ACEGAT, saj gre 51 od-stotkjv vseh dohodkov podjetja za osebne izdatke. Vendar je trebu upoštevati socialne razloge, ker bi v obratnem primeru narastlo število brezposelnih in bi obsodili številne družine na bedo. Vendar je treba pri tem poudariti nepravične dohodke nekaterih direktorjev, ki dobivajo kar po četrt milijona mesečno (takih direktorjev je kar deset) in so njih prejemki v ostrem nasprotju z dohodki navadnih uslužbencev in delavcev. Se vedno so v okolici v veljavi krivične tarife za dobavo vode. saj morajo plačevati v okoliških naseljih vsak kubični meter vode po 2 liri dražje. Te razlika je tem manj umljiva, ko prav ta potrošnja donaša 37 milijonov lir dobička. Druga taka krivica pa zadeva številne kmetovalce, ki uporabljajo vodo za zalivanje vrtov in polj. Za industrijske potrebe je namreč prn-iv dena n'žia tnr.fa ki oa velja šele po neki določeni količini porabljene vode. Kmetovalci pa le redkokdaj porabijo toliko vode, tako da nimajo od te znižane tarife nika-kih koristi. Kmetje in vrtnarji so že tako v velikih težavah saj se morajo boriti z ostro konkurenco, zaradi tega je zahteva po nižji tarifi v interesu vseh kmetovalcev in tudi potrošnikov. Za prebivalce Proseka je dr. Dekleva zahteval podaljšanje vodovoda za 200 metrov, ker bi tako mnogi prišli do vodovoda. Takih primerov je še več in bi direkcija morala slične zahteve upoštevati. Razvoj električnega omrežja zelo zavira visoka cena napeljav, ki jih izvršuje ACEGAT v lastni režiji. Zaradi tega bi bila upravičena zahteva, da izpusti v tem primeru ACEGAT monopol iz rok in dopusti zgraditev v lastni režiji vsaj tistega dela napeljav, katere lahko napravijo bodoči potrošniki brez nevarnosti sami. Ta pripomba velja tako za električne kot plinske in vodovodne napeljave, saj so zaradi monopolistično visokih cen za napeljave še vedno celi okraji brez vodovoda, plina in elektrike. Ce je monopol ACEGAT v tem primeru škodljiv, bi pa bilo koristno, da bi ACEGAT prevzel vse avtobusne proge proti bližnji in daljni okolici. Vsi kraji cone «A» so polagoma postali samo daljna periferija mesta. To velja posebno za proge proti Proseku, Bazovici in tudi Trebčam in Padričam. Taka razširitev zvez ne bi prinesla prevelikih stroškov, saj bi bilo treba samo kupiti nekaj novih avtobusov. Te proge so visoko donosne in bi tako zniževale izgubo tramvajskega prometa. Tovariš De leva je zaključil avoja izvajanja z dvema važnima zahtevama; prvič z zahtevo po ustanovitvi upravnega sveta. katerega bi izvolili delavci podjetja in z zahtevo po posebni komisiji kot jo je že zahteval svetovalec večine Mia-ni ki bi pregledala vse posloven e ACEGAT. Na včerajšnji občinski seji so o ACEGAT govorili še svetovalci, kominformist Radich, Novelli (DC) in Belihar (FN). Radich se je v več kot uro trajajočem govoru ustavil predvsem na sindikalnih sporih in raznih diskriminacijskih postopkih direkcije in vodilnih strank v ACEGAT, Največ razburjanja pa je vzbudila ugotovitev, da so v dveh letih spre eli v službo 221 novih o-seb in odpustili 195 oseb Od vseh teh 221 oseb pa je. po Ra-dichevih podatkih samo ena, ki ni vpisa-a v eno izmed vodilnih strank Menda pa je večina novih uslužbencev vpisanih v republikansko stranko. Poleg tega .i podjetje sprejelo že od 1944 leta niti enega vajenca. Razburjenje je tudi sprožilo vprašanje, če direktorji ACEGAT plačujejo vzdrževanje in bencin za svoje avtomobile sami oziroma, če so ti stroškt v zvezi s postavko o- biačuna za 1951. leto »stroški za avtomobile«, ki je znašala 4 milijone lir in s slično postavko proračuna za 1953. leto. ki znaša 6 milijonov lir. Novelli (DC) je zahteval, da plačujejo vse znižane vožnje tiste ustanove, katerih pripadniki uživajo te ugodnosti, ne pa da gredo ti stroški na račun ACEGAT. Poleg tega je kritiziral poslovanje plinarne, kajti ACEGAT kupuje od ILVE 4.200 - kalorični plin po 18 33 lir kubični meter, medtem ko ima v lastni plinarni po skoraj enaki ceni proizve-jan plin le 3.100 kalorij. Kot svetovalec večine se je pač tudi Novelli uprl vsaki j komisiji, ki bi raziskovala poslovanje podjetja Zahteva po taki komisiji pa je bila osnova daljšega govora svetovalca dr. Beliharja (FN), ki je poudaril, da je bil obračun za 1951. leto napravljen že v lanskem marcu, predložen pa šele februarja, I kar pušča svetovalcem le ma-1 lo časa za proučevanje vseh postavk. Tudi on je kritiziral odnos med delavci in usluž- V 8 mesecih na Opčinah javna kopalnica V okviru okrepitve javnih u. slug v gornji tržaški okolici in : upoštevajoč posebni razvoj, ki so ga doživele v zadnjem času Opčine, je občina sklenila, da bo zgradila v tem kraju večje število javnih naprav. Prav te dni so razpisali javno dražbo za dela za zgraditev poslopja, v katerem bodo name. stili javno kopališče in pralnico. Za to delo bodo potrošili 25 milijonov lir in bo dokončano v osmih mesecih. Upajo, cev. pri tem pa moramo upoštevati, da prideta na 5 delavcev 2 uslužbenca, oziroma kontrolorja ali člana direkcije. Na začetku včerajšnje seje sta svetovalec Miani (PRI) in svetovalka Gruber - Benko (PSVG) podala dve izjavi osebnega značaja. Mianija so namreč prizadele neke izjave odbornika Bonettija o »sprehodih po Krasu« na kar je razburjen ugotovil, da je on hodil po krasu, ko so se nekateri sprehajali po Trstu v fašističnih uniformah. Gruber-Benko pa ni mogla preko včerajšnjega enostransko napisanega članka v «Ciornale di Trieste« o njenem stališču do projektirane upravne palače žaveljskega pristanišča tako. da je tak način poročanja označila za fašističen. nega občinskega sveta, je na včerajšnjem sestanku aktiva OF govoril tovariš Stanko Bole o vtisih, ki jih je dobila zidnti poslopje, v katerem bo-1 tržaška delegacija na IV. kon- S SINOČNJEGA SESTANKA MESTNEGA AKTIVA OF Poročilo delegatov o I V. kong resu L F.J Stiki trŽHŠk« dnlogacije IIP z inozemskimi pred stauniki socialističnih gibanj - Živahna diskusija V odsotnosti tov. dr Jožeta t katerem se bodo pomenili Dekleve, ki je bil na seji mest-1 predvsem o vprašanjih kultur- no-prosvetnega značaja do uradi sektorja občinskih stražnikov, zdravniška ambu. lanta itd. Poleg tega pa je v načrtu tudi zidanje otroškega vrtca. S L majem v veljavi gresu Ljudske fronte Jugosla- DOl/e ŽeleZOIŠke tarife vije. Sestanku je prisostvovalo . okoli ioo članov okrajnih te-1 med GiK, Madžarsko in Irstom renskih in sektorskih odborov. Tov. Bole je omenil stike, Z graditvijo javnega .kopali- ki jih je imela tržaška delega-Ma s pralnico, zdravniške am- cija z drugimi inozemskimi de. bulante in poslopja otroškega vrtca bo končno ustreženo prebivalcem Opčin, ki so se za te nujno potrebne zgradbe že dol. go časa zavzemali. Osvobodilna fronta SESTANEK AKTIVA OF Jutri 15. t. m. bo sestanek aktiva OF za okraj Opčine ob 9. uri dopoldne v sedežu na Opčinah. Za vasi občine Nabrežina bo v Nabrežini v dvorani »Igo Gruden« ob 9. uri. Za vasi občine Dolina pa v Dolini v dvorani Jercog ob 16. uri. . TUDI VČERAJ SKORAJ STOODSTOTNA UDELEŽBA 48-URNA STAVKA ŽELeTn!CARJEV DOKAZ NJIHOVE VELIKE RAZREDNE ZAVESTI Prišlo in vlakov - odšlo ni niti deset odstotkov vseh Uspela skupščina stavkajočih Stavka železničarjev, ki sta -pokazali odločenost, boriti se jo napovedala Sindikat italijanskih železničarjev in Državna zveza železničarjev se je včeraj opolnoči po 48 urah končala. Tudi včeraj je stavka uspešno potekala in je bila udeležba železničarjev približno ista kot predvčerajšnjim. Tako je na primer od 285 sprevodnikov, kontrolorjev in vlakovodij šel na delo samo eden. Od 115 vlakov pa je prišlo v Trst in odšlo ves dan samo 9 vlakov. Pri tem gre v glavnem za mednarodne brze vlake kakor Trst - Pariz in obratno ter Orient ex-press. Tovorni vlaki pa sploh niso vozili. Kakor predvčerajšnjim je tudi včeraj na glavni postaji in na postaji Sv. An-dieja vladalo veliko mrtvilo. Tudi število potnikov je bilo na omenjenih vlakih zelo skrčeno. Zelo veliko razredno nezavednost pa so pokazali uradniki. Teh je stavkalo včeraj komaj 5 odstotkov, kar jim vsekakor ni v čast. Odstotki stavkajočih železničarjev pa nam kažejo, da so se udeležili stavke tudi železničarji, ki niso včlanjeni v nobenem sindikatu in delno celo člani de-mokrščanskega sindikata ki je železničarje pozval, naj gredo na delo. Včeraj dopoldne je bila zopet skupščina vseh železničarjev. na kateri so vsi navzoči dokler vlada in ministrstvo za promet ne ugodita njihovim upravičenim zahtevam. Poleg zahtev ekonomskega in normativnega značaja so železničarji obravnavali tudi vprašanje znanega zakona o pooblastilu vladi, da uredi plače in službeno razmerje železničarskega osebja. Obsodili so ta zakon, po katerem bi bili prepuščeni na milost in nemilost vladi, ki že dolgo streže po svobodi stavkanja državnih nameščencev in torej tudi železničarjev. Uspeh te splošne stavke, ki je že tretja v osmih mesecih, je železniški upravi in italijanski vladi resen opomin, da niora končno izboljšati železničarjem plače in preurediti njihov službeni stalež zlasti zato, ker je njihova služba naporna in polna odgovornosti. Zato so tudi zaman vsi poskusi, da bi prikazali stavko kot zgolj politični manever kominformistov, kajti železničarji so šli v borbo za izboljšanje svojih slabih ekonomskih razmer in če pri tem vodstvo kominformovskih sindikatov skuša izvjajati kakšne politične špekulacije, nosi za to odgovornost predvsem vlada sama, ki odreka železničarjem vsak povišek plače z izgovorom. da nima za to fondov. Prav iz teh razlogov je legacijami potem pa se je dotaknil bistvenih točk dela kongresa, predvsem referata tov. E Kardelja 0 vlogi Socialistih-ne <.veze delovnih ljudi Jugoslavije ter diskusije tov. V. Dedijera in A, Beblerja o odnosih KPJ do drugih socialističnih gibanj v svetu. Govornik ie p -udaril dejstvo, da je bila diskusija svobodna in spontana, o čemer So se prepričali vsi tuji delegati Med drugim je tov. Bole povedal. da je bila v uredništvu «borbe» konferenca, kjer so tuji delegati postavljali vprašanja, na katera so odgovarjali tov. Djilas, Dedijer. Tempo in drugi. Delegate je predvsem zanimalo vprašanje upravljanja tovarn in podjetij po delavskih svetih, vprašanje za-urug itd.. Kar se upravljanja tovarn tiče, so si delegati lahko tudi v praksi ogledali tak orimer, ko so obiskali Železnike. Posebno predstavniki za-padno-evropskih socialističnih gib»nj so hoteli čim več pojasnil, ter s0 zastavljali vprašanja, na katera so odgovarjali člani delavskega sveta in u-pravnega odbora Tržaška delegacija je s tujimi delegati govorila tudi o vprašanju Trsta, o odnosih reakcionarnih sil do slovenskega prebivalstva ter o vlogi, ki jo igrajo v Trstu kominformisti _ in PSVG. Končno je bila de- Okoli poldne se je 25-letna legicija sprejeta tudi pri tov. Bruna Borsi por. Zamarin iz, Titu in Kardelju. Vicolo ospedale Militare vra-| p0l.očilo tov. Boleta je do-čala z dela domov ter stopi- poInil tov Srečko Colja potem la v očetovo stanovanje z na- pa je spregovoril tov. Stoka o menom, da v materini odsot- zbliževanju z naprednimi si- Na Dunaju je končala z delom železniška komisija, ki je sestavljala tarifne pravilnike za direktne zveze CSR - Avstrija - Trst - prekomorske dežele in Madžarska - Avstrija -Trst - prekomorske dežele. Pri sestavljanju teh tarif so sodelovale železniške uprave Avstrije. CSR, Madžarske. Italije in Trsta. Nova tarifa bo stopila v veljavo 1. maja. vse napredno javno mnenje simpatiziralo z borbo železni-1 čarjev. V prostovoljno smrt zaradi dolgotrajne bolezni IZ JUGOSLOVANSKE CONE STO 5H Obračun kmetijskih delovnih zadrug koprskega okraja Družina Aoolon a IVI haela, zadružnika KOZ v Bertokih, je z zneskom 725.000 din dosegla rekordni letni zaslužek Kmetijske splošne in delovne zadruge v koprskem okraju polagajo te dni na občnih zborih obračune svojega dela v preteklem letu. Od splošnih zadrug, ki jih je v okraju 29, so izvedle občne zbore že zadruge v Izoli, Bertokih, Dekanih Šmarjah, Pobegih in pri Sveti Luciji. Njihov lanski dobiček znaša od enega do pet in pol milijona dinarjev. Na prvem mestu je kmetijska splošna zadruga v Izoli, ki je sodeč po prometu in dobičku najbolje gospodarila Na občnih zborih so kmetje-zadružniki delili dobiček približno takole: 15 odst so razdelili članom, 20 odst. so dali v razne sklade, preostala sredstva pa bodo porabili za nabavo strojev in razne investicije. Kmetijske zadruge, ki jih je v okraju 5, pa so razen šmarske že vse izvedle občne zbore, na katerih so razdelile čla. nom zaslužek za opravljeno delo v preteklem letu, preostali denar pa so vložile v razne sklade. Najvišje dohodke so imeli zadružniki KDZ Bertoki, katerih povprečni zaslužek je znašal 800 dinarjev za delovni dan. Družina zadružnika Mihaela Apolonia, je s svojim delom v tej zadrugi lani zaslužila 725 000 dinarjev, kar je doslej največji letni zaslužek družine člana kmetijske delov, ne zadruge v koprskem okraju. nosti pripravi kosilo. Ko je hotela odpreti vrata je takoj začutila da gre težje kot po navadi in vse je kazalo, da je na notranji strani kakšna ovira. Ko je pogledala skozi špranjo. pa je opazila samo viseče noge s sUd je tedaj odprla vrata in vstopila ter opazila svojega 47-letnega očeta Gia-coma, ki je visel na vrvi privezani na nekem kavlju približno 1.90 m od tal. Prestrašena je vzela škarje in odrezala vrv ter poklicala pomoč, toda zdravnik Rdečega križa je ob prihodu na mesto ugotovil, da je bil mož že mrtev. Po uradnem pregledu so truplo odpe’jali v mrtvašnico glavne bolnice. Kakor kaže je Borsi izvršil samomor zaradi svoje dolgotrajne bolezni. po Obsojen zaradi nedovoljene trgovine Zaradi nedovoljene trgovine je bil včeraj pred okrajnim sodiščem v Kopru obsojen domačin Renato Lonzar na osem mesecev zapora. Lonzar je pro. dal v zadnjih desetih mesecih 23 iz Trsta pretihotapljenih ko. les. ADVOKATI Nerodnost mladih »misinov«, fei so »i pretek o nedeljo po de Marsanichevem provokator-tkem zborovanju pognali bombo pod noge. ni za iredentistični tisk nič kaj prijetna zadeva. Kar na lepem se jim je namreč po zaslug i oiitno it ne dovolj teroristično izvežba-nit frkavcev zrušila z muko grajena in vzdrievana zgradba o «titovskemu terorju. No in sedaj, ko je zadeva z bombo jasna za vsakogar ne samo v Trstu pač pa tudi v Italiji, saj je celo Saragatova «Ln Giusttzia« na veliko zapisala da je bomba pripadala mism-skim demonstrantom, sedaj tkui 'jo advokati oživljenega italijanskega fašizma prt »Giorrtale« tn sMessaggernu etvari postauiti na glavo tn trditi za črno, da ie belo. '/a vsako ceno hočejo namreč »dokazati«, da so bili fašistični frkolini iz Padove in Verone žrtve protiitalijanskih aten* tem nadeti za eitali- tatorjev in jim avreolo rouceništua janski Trst». Med tem ko je predvčerajšnji eOiornale di Trieste« pri tem Sizifovem poslu našel »dokaze«, da je nekdo videl ie pied eksplozijo na pločniku v bel papir zavit predmet ki seveda ni mogel biti nič drugega kot bomba se včerajšnji sMessaggeros sklicuje nič manj kot na nekega tajinstve-nega policijskega funkcionarja fci naj bi izjavil da je «na-jainost nora misel, da bi bombo vrgli demonstranti sami m da so zaključki preiskave popolnoma drugačni». In če ste, diagi bralci, tako trdoglavi, da tega ne verjarnte potem vam sMessaggeros brezplačno pošlje na dom očeta misinske-yi sfederalcs Di Fetice. (ki je po lastni nerodnosti prišel oh nogo), ki vam brez nadaljnjega potrdi da so funkcionarjeve izjave točno, da ja njegov sin nedolžen tn da bo celo tožil nekega italijanskega parlamentarca, ki se je drznil žaliti čast njegovega sina. ker mu je očitat nerodnost. In če ne boste verjeli niti tej tako verodostojni priči vas sMessaggeros napoti naravnost v bolnico kjer vam oba brez noge lež-ca fašista prisežeta na svojo «cammaratovsko čast«, da so bombo vrgli med njiju antiitahjanski elementi. Toda med tem smo iz dobro obveščenih krogov izvedeli da je prejskava potrdila pač to, kar je bilo že na prvi pogled jasno namreč, da so bombo vrgli misini sami. Zato je sumljivo zakaj policija ne izda o preiskavi poročila in vse ie preveč diši po prizadevanju, da bi šla zad va v arhiv, v kolikor je ie ni na noben način mogoče naprtiti nasprotnikom oživljenega italijanskega fašizma. Zaradi opeklin poHagei v bolnici Včeraj ponoči 10 minut drugi uri je na dermatolo-loškem oddelku podlegel hudim opeklinam 42-letni Gu-glielmo Salvi iz Ul. sv. Marka. katerega so sprejeli v bolnico 26. februarja. Tedaj je njegov delovni tovariš. ki ga je spremil v bolnico izjavil, da je padla na moža razgreta plošča, ko je šel mimo dveh valjev v delavnici livarne ILVA. Policija je seveda takoj uvedla preiskavo in ugotovila, da e Salvi tistega dne zjutraj, ko se je odpravljal na svoje delovno mesto, šel skozi delavnico, kjer valjajo plošče in da bi hitreje prišel do svojega mesta se je sklonil ter šel pod valjarjem. Prav tedaj pa je valjana in razgreta plošča prišla iz stroja in je Salviju padla na glavo ter ga grozno opekla. lami v socialistični perspektivi V živahni diskusiji, ki je sledila, naj omenimo predvsem intervencijo tov. Jožeta Babiča ki je analiziral razliko med položajem kospških Slovencev in položajem Slovencev v Italiji ali coni A STO ter v tej zvezi tudi razliko med koroškimi in tržaškimi socialisti. Izrazil je misel, da je v nevarnosti naše kulturno življenje ter se pri tem dotaknil raznih vprašanj, za katera bi se po mneniu tov Babiča morali bolj brigati, Tov. Stoka ki je vodil sestanek, je zavrnil to misel ter poudaril da se bo slovenska kultura lahko toliko bolj razvijala, kolikor več o-pore bomo Slovenci imeli pri naprednih tovariših italijanske narodnosti. Ob koncu so sklenili, da bo tajništvo OF sklica, lo prihodnji teden aktiv, na NOČNA SLU2NA LEKARN: Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2; De Colle, Ul, P. Revqltelia 42; Depangher. Ul. S. Glusto 1; Alla Madonna del mare, La-go Piave 2; Zanetti-Testa d’oro, Ul. Mazzini 43; Harabaglia. Barkovlje In Nlcoli v Skednju. ( Gl EDALIŠČE VERDI ^ SKUPINA TORRIERI Danes ob 21. uri novost Rubla ln Balfa «Amer!5ka družina«. Jutri na splošno zahtevo ob 17. uri zadnja ponovitev »Tramvaj, ki se Imenuje želja«. V ponedeljek svečana predstava Pragove komedije »Idealna žena«. DRUGI LJUDSKI KONCERT Jutri ob 11. uri bo v gledališču Verdi drugi ljudski koncert tržaške filharmonije pod vodstvom dirigenta Toffola. Program obsega izključno Brahmsova dela in sicer «Akademska uvertura«, «Liebesliederwa!zer» ln »Četrta s'mfonija». Nadaljuje se prodaja vstopnic. Ljudska prosveta KONCERT PEVSKEGA ZBORA »IGO GRUDEN* V NABREŽINI Jutri 15. t. m, ob 20. uri bo v društveni dvorani koncert pevskega zbora »Igo Gruden«. Vstop za člane lu prijatelje z vabili, ki so na razpolago v kul-turnem domu »Igo Gruden* danes tn jutri od 20. ure dalje. PD »VOJKA SMUČ* Prosvetno društvo «Vojka Smuc« priredi v torek 17. t. m. v Gre-, gorčičevj dvorani potopisno pre-1 davanje «Po Švici« s predvajanjem nad 100 krasnih skioptičnih posnetkov znanega mojstra umetne fotografije tov. Marija Magajne. K zanimivemu predavanju vljudno vabljeni člani m prijatelji. Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. Venčeslava Ceune ob obletnici njegove smrti daruje J. G. 500 lir za Dijaško Matico. KAf DELA HIOIEKS KI URAD Neznosen smrad okrog klavnice na Opčinah zaman vse pntožbe preb va'slva m oko''ških qosMm-Čarjev 0« ra /a turnem in nevarnost ra kužne ki ce v toplih dneh Na Opčinah, nekaj deset metrov od mitnice proti Farneti-čem, je na levi strani državne ceste klavnica, ki so jo zgradili preteklo leto, v uporabi pa je od 1. junija 1952. Naš dnevnik je ob pričetku del protestiral zaradi gradnje klavnice na tistem mestu, kajti zgradba je zakrila spomenik padlim talcem, pa tudi mesto samo ni primerno za klavnico, kajti v okolici so stanovanjske hiše oz. vile, ki se bodo v bodočnosti brez dvoma razširile tudi na to stran. Toda po toči zvoniti je prepozno, zato raje poglejmo, kaj je pri klavnici narobe. Da je tako, se lahko prepriča vsak pešec, posebno pa nedeljski iz. letniki, ki jih ie toplo sonce izvabilo na sveči pomladanski zrak in so izbrali za sprehod cesto proti Farnetičem. Toda ko se izletnik približa klavnici, mu zaveie nasproti neznosen smrad, ki prihaja iz njene neposredne bližine. Približno 3 metre pred zidom, ki obdaja klavnied in kaka 2 metra vstran od ceste, je namreč majhna dolinica, ki pa je vid. na samo če človek stopi na dobrega pol metra vlie ležeči rob ceste. V tej dolinici je na skupni površini ca. 7 kv. m mlaka umazane tekočine rdeče barve, iz katere prihaja smrad, ki obrača človeku želodec. IZPRED POROTNEGA SODIŠČA DANES OBSODBA roparskih napadalcev Državni toži ec zohteval za obtoženega Culcpono 3 in pol leta zoporo, za Smilovicha in Izzinosa pa 5 let zepora Zaradi nastalih komplikacij po zlomu stegnenice leve noge v oddelku za kronične bolnike v svetoivanski bolnicj, je včeraj popoldne podlegel hudi poškodbi 72-letni Carlo Cebochin, katerega so 8, t. m. sprejeli na ortopedskem oddelku. Smrt zaradi pasjega ugriza Na II. kirurškem oddelku splošne bolnice je predvčerajšnjim zvečer podlegla tudi 22-letna Giuseppina Giordani iz Ul. S Maurizio, katero so 7. t. m. zaradi tetanusa sprejeli že v resnem stanju v bolnico. Giordanijeva je tedaj izjavila. da jo je morda kak mesec prej pri Sv. Alojziju ugriznil pes. Spočetka je mislila, da zadeva ne bo huda, vendar je kasneje opazila hudo zastrupljenje ter zato iskala zdravniško pomoč. RdeCI kriz v «kulturnem» krožku Rinaldl Običajno pijančevanje v kominformističnem « kulturnem » krožku Rinaldi v Ul. Montecchi 6, bi se sinoči kmalu tragično zaključilo. Nekaj pred polnočjo so morali namreč poklicati Rdeči križ, ker se je eden izmed popivajočih bodisi zaradi pijanosti bodisi iz drugih razlogov prevrnil če/ stnonice in pri tem nadel nekaj metrov globoko. Ranjenega mladeniča »o bolničarji odpeljali z avtom RK. Sodba proti trem obtožencem ki so 27. novembra lanske, ga leta okradli najemnico to-bakarne v Ul. Economo 18, bo Izrečena danes zjutraj. Tako je bilo namreč sklenjeno včeraj, potem ko je spregovoril državni tožilec in ko sta zagovornika zaključila svoja o-brambna govora, V začetku razprave so najprej zaslišali tri člane civilne policije: inšp. Racatta, narednika Origlio in .kaplarja Dursa, kateri ao potrdili, da sta tako Catapano kakor tudi Izzinoso med zasliševanjem izjavila to, kar je v zapisnikih zapisano. Izzinoso je tudi izjavil, da je prav on zamašil Pasuttovi lista. Po končanem zasliševanju prič je odv. Presti predlagal, da bi Izzinosa pregledal psihia. ter, kajti obtoženec je bil v svoji mladosti nekaj časa v umobolnici in ni dvoma, da se je njegovo umsko stanje pred-vsem zaradi neprilik v vojni poslabšalo. Sodišče se je umaknilo v sej. no dvorano ter je po povratku odbilo odvetnikov predlog, ker Je bil Izzinoso s 15 leti v umobolnici, vendar je ozdravel in se mu bolezen ni nikdar več povrnila. Tudi vojne ne-prilike ga niso spravile s tira. kar dokazuje tudi, da je bil mož po vojni večkrat obsojen in ni med razpravami nikoli omenil te svoje bolezni. Besedo je nato povzel držav, ni tožilec, ki je po kratki ana. lizi dogodka izjavil, da so zanj vsi trije krivi ter je predlagal za Catapana 3 leta in 8 mesecev zapora ter 60.000 lir globe, za ostala dva pa po 5 let zapo. ra m 90.000 lir globe. Odv. Gefter-Wondrich, ki biani Catapana Je ob koncu svojega govora zahteval naj bi Catapana oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. V najslab. šem primeru pa naj bi ga obsodili zaradi sodelovanja in zaradi tatvine, ne pa zaradi roparskega napada, katerega se on osebno ni udeležil. Odv. Cuccagna pa je sodišču predlagal, da bi spremenili ob. tožnico Iz namernega ropa v nenamernega, kajti tako bi mo- rali Smilovicha oprostiti. Zaradi pozne ure je sodiče takoj nato prekir.ilo razpravo in jo odložilo na danes. ZAVEZNIŠKO VOJAŠKO SODISCE Kdo je koga? Pred zavezniško vojaško sodišče za določevanje narokov so včeraj pripeljali nekega At-tilia Tendella, šoferja avto-taksija, katerega so obtožili, da je napadel nekega ameriškega vojaka in mu povzročil rane. Dogodek pa se je razvil kakor sledi; Na telefonski poziv se je Tendello odpravil s svojim taksijem do bara »Adria«, kjer je našel nekega ameriškega vojaka. Ta je vstopil in ukazal naj ga odpelje do kavarne »Transalpina« na Nabrežju Grumula. Ko je avto ustavil, je Amerikanec vprašal za ceno in ker je števec štel 240 lir, je šofer odgovoril, da je cena prevozu 290 lir, in to Pu zaradi tega, ker je bilo tre. ba dodati ceni na Jtevcu 50 lir za nočno takso. Amerikancu pa se je zdelo predrago in ker je videl nižjo številko na števcu se je uprl. Šofer pa se je takoj znašel in je pritisnil na hupo hoteč opozoriti nase angleški policijski avto, ki je slu. čajno stal v bližini. Ker so se tedaj policaji obrnili, je A. merikanec plačal 300 lir in šofer mu je pošteno vrnil 10 lir. Komaj pa so se policijski agen. ti oddaljili. Je Amerikanec s silo odprl vrata taksija in jih nekoliko poškodoval. Tendello je tedaj izstopil in mu nekaj rekel, toda Amerikanec mu je v odgovor pritisnil krepko za. ušnico. Ranjeni šofer je seveda zadevo prijavil policiji, ki je u-vedla preiskavo in končno identificirala Amerikanca. Ker pa je ta izjavil, da je šofer njega napadel in ne nasprotno ter ga tudi udaril. so Tendela pripeljali pred st"* šče. Zadeva pa ni popolnoma jasna in tako je sodnik vse odložil za radalj. njih 7 dni. da bi dal policiji časa, da bi natančneje izvedla preiskavo in ugotovila kako je pravzaprav bilo. Pozanimali smo se pri čuva. ju klavnice glede mlake in smradu, pa je odgovoril, da je mlaka nastala takoj ob začetku. ko so klavnico pričeli uporabljati. Odtočni kanal, ki vodi iz klavnice, je namreč pre-ozek in se je zato kmalu zamašil. Krvi in vode, s katero perejo čreva in želodce zaklane živine, kanal ni več požiral in je zato izpod zemlje udarila na površje v omenjeni dolinici, kjer se je pričela zbi. rati. Posledice tega so znane. Prebivalstvo bližnjih hiš in go. stilne, ki je na oglu ceste pro. ti Repentaboru, je zaradi smradu že večkrat protestiralo, a doslej je vsak protest na. letej le na gluha ušesa. Čuvaj je našemu uredniku, povedal, da je bila pred kratkim v klavnici komisija, ki je po ogledu obljubila, da bodo stvar rešili «quanto prima«. Čudno se nam zdi. da je omenjena komisija prlčla na oglede šele pred kratkim, ko pa traja zbiranje nesnage Že dobrih 9 mesecev. Higienski u-rad, ki se včasih zapiči v malenkosti, smatra torej, da vprašanje ni vredno takojšnje rešitve. Toda ali si uradniki, ki jim je poverjena skrb za čistočo m higieno, lahko predstavljajo, kaj bo v najkrajšem času, ko se bo temperatura nekoliko dvignila? Ali ni nihče pomislil na to, da je prostor idealen za razvoj in legla naj. različnejšega mrčesa? Menimo, da bi bila dolžnost občinskega higienskega urada, da takoj reži to vprašanje, ki je zaradi bližnjega nastopa toplega vremena toliko bolj pereče. Pri tem še enkrat poudarjamo, da nam je nerazumljiva njihova dosedanja brezskrbnost, saj izdaja urad vsak mesec res pohvale vredna poročila o svoj.im delovanju na področju zdravstva in higiene. Upajmo, da bomo v pri. hodnjem poročilu brali, da je bilo tudi to vprašanje zadovo. Ijivo rešeno! tfllQ ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Danes 14. marca 1953 ob 20-30 url v AVDITORIJU V TRSTU premiera »KOVflRSTVO IM LJUBEZEN* \ tragedija v petih dejanjih (devetih slikah) Spisal: Friderik Schiller Prevedel: Fran Albreht Režiser: Modest Sancin Scenograf: Jože Cesar Osebe: Predsednik pl, Waiter -Rado Nakrst; Ferdinand, major, njegov sin - Stane Starešinič; dvorni maršal i pl. Kalb - Ljudevit Crno- t bori; Wurm, predsednikov ? osebni tajnik - Stane Raz- ' tresen; Lady Milfordova - / Lelja Reharjeva; Miller, ) mestni godbenik - Jožko Lukeš, njegova žena -Nada Gabrijelčičeva; Lui-za, njegova hči . Štefka Drolčeva; Zofija, sobarica pri lady • Zlata Rodoško-va; komorni sluga pri knezu - Modest Sancin; sluga pri predsedniku -Josip Fišer; sluga pri lady . Srečko Košir. V nedeljo, 15. marca 1953 ob 20. url v AVDITORIJU v TRSTU ponovitev drama v treh dejanjih s prologom (petih slikah) Spisala: Hella Woulijoki Prevedel: Ciril Kosmač Režiser: Jože Babič Scena in kostumi: Anuša Sodnikova. V vlogi matere nastopa Angela Rakarjeva Prodaja vstopnic v Ul. Roma 15/11, danes in jutri od 11. do 13. in od 17. do pričetka predstave. Prsti pod !ego Med delom v očetovi mizarski delavnici, je 20-Ietni Franco Brezzi iz Ul. Limitanea včeraj okoli poldne vtaknil levo roko med ostra rezila nekega stroja, ki mu je precej poškodoval več prstov. Zatekel se je v bolnico, kjer so ga s prt-gnozo okrevanja v 20 dneh sprejeli na ortopedskem oddelku. Podobna nezgoda se je pripetila tudi 25-letnemu Luigiju Perentinu iz Ul. SS. Martiri, kateremu ie stroj skoraj odrezal zadnji člen prstanca leve roke. Z avtom svojega delodajalca se je Perentin zatekel v bolnico, kjer so ga sprejeli s prognozo okrevanja v 15 ali 20 dneh. Razbeljen drog mu je padel na nogo S prognozo okrevanja v 15 ali 20 dneh so včeraj zaradi rane in opeklin II. stopnje na levi nogi sprejeli na dermatološkem oddelku 34-letnega Stanislava Marslča iz Ul. Ponti-cello, ki je izjavil, da je med delom v tovarni žice v žavelj-skem industrijskem pristanišču prevažal na vozičku razbeljeni drog ko mu je ta po nesreči padel na nogo ter ga ranil in obenem opekel. MAMICE, največje veselje boste pripravile Vašim malčkom ako Jim kupite »PIONIRJA* St, 6. — Stane samo 20 Mr in Je v prodaji pri vseh razproda-lalcih »PRIMORSKEGA DNEVNIKA*. v. Razna obvestila MATERINSKI DAN NA OPČINAH ; v Barkovljah (pri Franklo-X?? >. OTjHdfcv® mednarodnega praznika demokratičnih 2ena. ZAPRTE ULICE Zaradi polaganje novega plin-skega voda bo Ul. Scala Santa od hišne številke 143 do številke 147 od 18. III. dalje zaprta za promet z vozili. Do zaikHuča del bo na tem odseku doptlščen enosmerni promet v smeri Rolan - Opčine od št. 147 do št. 169. JAVNI DRAŽBI Občina sporoča, da bosta v torek 17. t. m. dve lavni dražbi In uvL?r ena za dodelitev dobave pohištva za sodnijo In druga za dobavo šolske opreme. Podrobnejše Informacije dajejo na pogodbe-,uradu glavnega tajništva v sobi št. 203. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 13. marca 1953 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo Je 14 oseb, poroke pa so bile 3 CERKVENE POROKE: vojak am. voj. James O. Flint in gospodinja Marcella Gemeliaro, delavec Spirldlone Mezinec In gospodinja Olga Urjanc, častnik Ital. voj. Antonlno Sequenza In uradnica Graziella Travan. UMRLI SO: 39-letna Eugenia Luin por. Bosini. 53-letnl Egidlo Pecile, 70-ietnl Giovannl Natek, 71-letna Beatrlce Prodan, 20-letna Caterina Cravagna por. Montesl, 52-letni Aurello Di Beaco, 42-letni Gugllelmo Salvi, 21-letna Giuseppina Giordani, 79-letni Giorgio Fucassi, 73-letna Luigla Bregant vd. Pelizon. 54-lrtni Orlando Co-lugnatl. 43-letni Rlccardo Milazzl, 65-ietnt Francesco Poselil, 78-let-ni NJcola Quarta. Mali oglasi TRGOVSKEGA POMOČNIKA išče trgovina Jestvin v središču Trsta. Naslov na upravi lista. Exceisior. 15.00: ,Sy^or stevvart Granger, El«*,, f; ker, Janet Le.sn. (i , Nazionale. 16.00. « a))a us-Raf Vallone, Anto™1 Tamara Lees. .j.,«. » Fenice. 16.30: li> e vira nei Conde. Elvira Jalandoni. ,GrtfJ Filodrammatico. 16-2i'_son, Vanda«, Vvonne SaM™; VVillard, Gluletf £ 11* Stop,ja. Mladini prepovedano. . Arcobaieno. 15.30: »Sin > ^ Tony Curtis, Barvni film .VeliW t5S Astra Rojan. 15.30 «»'■ e)|,? Kirk Douglas, I. lln , stolovski film, ot(|»| Ul »51 Gratlacielo (Ul. Batt’S «Mzndy», Ulm {•{Lu St istoimenskem f°Jn pniiim jejo: Many Miller- m vert, Denise Mor*«" ((Sr Alabarda. 16.00: j£d0 js* ha«, Vvonne Sans°i |lit , Nazzari. Italijanski < j Ariston. 16.00: »Noč I , g j Grant, A. Smith. B8r Armonia. 15.30: *««'£ jr bes«, Ann SherMsjJ. > Variete De R«'Scl Aurora. 16.00: »GTjNjjf Francisca«, Wonifl j Joel Mc Crea. jdfc Garibaldi. 15.00: Oklahame«, Dan Du Storm. Barvni deale. 16.00: »Ro- , variši iz gozda«, «• ...... Ideale. 16.00: »Rohm variši iz gozda«, «• f ••sed*0^. 5tu», Pampanini, Italla. 16.00: ga voza«, Eleonor* ‘,rihi Viale. 16.00: «Naprav|!,{, W lo Croccolo, Antor (((, tv, Kino ob morju. 16,w„ jt- •no oo mo.ju. .()i žalostni zaradi me van, V. Lindors, **-. oitffu H Mtrssiino. 16.00: »Vja.,;^, Ann Blyth, David »» . ni film. -i fiijfc Moderno. 16.00: dice«, Red Skelt«1-.,^ re, Vera Elleh. ,gr arvni film. .retl < Savona. 15.00: tlgnjp jo«, Anthony Stee- # rldan. Barvni Secolo. 16.00: «Nehv> Jf Barvni film. ,45; (K Vittorio veneto. iSjJA pada«, James Kennedy. Julia A ^ Belvedere. 16.00:* jjel D. Paget, J. ch . film. DfiCa'0,i Marconi. 16.00: «{T, M* coj«, Betty Grah, ■ Carey. Barvni '“imse1 Novo cine. legije«, Burt nec v Parizu«. Azzurro. 15.30: j* film. , H Odeon. 16.00: A■**[ A. PJjjj* «L3Ž»- son, Irene Ga'vejei», Radio. 16.00: •ffijat1’ Gene Kelly. J*« beni barvni fl""- SOBOTA. C O N K 1 " 8 M , 254'6 *" 14.30 fi 13.30 Poročila, )<# ! pogovori Jožeta r plesi. 18.15 Kon^>^ Radio Ju.o«.^j Trsta opozarja ' ?a d* # slušalce, da fJf ppšetjSff 16.30 pripraviti ™ ,„0' Jo za 70. obletM«0 Marxa. venskih avtorjev- l8,j_. ci smrti K. Mar3* lj. revolucije. 10- 3 ftlj^ti 21.00 Nexo: «SIr°t*30 J v nadaljevanjih. bote %(.' Ue. 22.00 Od s°,%ko n 23.10 Glasba za Zadnja poročil*. I’ lUš'r H- Zab ljube in dejstvit. ^ ga nekaj. J3'?2 30 pevski duet. IHj nik. 13.40 LahW„ Plesna slasba.^1 j8,50 ‘;,r>vr Simfonija št. s. 1 *'fc, ček. 19.00 Pestra Slasb^'n SP°r„i 00 % melodije. ,20 ^faspa. 20.40 Vesela 5aio - malo zi^32.00 operetna V 3- p 'V cert za klavir Štifti J/ Iz revij. 22.49 ze M Chopinove P010'1 , j. ■f K * * 11.30 Slmfoh!enuv«fJ?f Dve Rossinijevi cajo» <»■,, Igra vplončelin j,,,«: j,,, 17.30 Dvt « °N,j M« Standfort in JI*' < Varietč. S 1 327,1 ni, o * 202,1 •»' 12.00 Opoldf& melodije' > 14.00 Hrvatska mo j • 16.40 Nekaj Vpisov ,zl£t 01 Vpisovanj* j 4.« 5. in 6. aprila Severo jSjtPr* Vpisovanje do 25. marca pri «Adris _ Tel. 20343 Severo 5-b t®J0S0 PREMIERO SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA A . t "...Ji Pfemiero h i ?-a-SUOJO četrto krat te bo iu/0snjl sezoni. To-z velikim nstvo seznanilo ^ 18 m dramati- SchiUerjem iia' Friedrichorn ia -j • Vid TPTiPrtrmaraai >e nieanim"—,"? repertoarju tka trni* Ptladostna m. ‘Metenii ,Kovarstv mescan- ^eme°iln}° T^nineti kultur-fcater č. «-® de[o dobe v A seznanf, Sc™ler' •« nobeno problem t i n^° druž- Pletenth i • • Zaradi 2a- ^loso« *unan)e - političnih ’‘otranii' J7 zamotavajo tudi ti iaple*««- " deželah. Vsi *'• Po ml medsebojni odno-3fl tvori *l. “P710 Potezo, ki Ji fevdalni i fe m*d intere-iianj!cjm ® vladavine in me-»««soi dzredom. Družbeni 1»1, «J!® ** Ael o vseh deželi *esZetn°- V An0Hji se "to 1« 2 feoolucija izvr- ^nwelomeC M17,'« stol: P°d K tudi ° ■ Meščanstvo si Cromwelovi smrti togih. , Politične pozicije. ? (i j. i® , postala monarhija W , Pfldobila 2e prve fco-'•ifteoi ■sto!' je rojstvo bri-ijj «M Imperija. Uspeh 4n-k d.’e,.ra’«m’jiv icer je bila kitični* ®***. strukturi kot po *nH, takrat naj-Pflia J"™, « Evropi. Izvoje- • to kif l$e°l°Ške pozicije, fj1n, d.® J.00 ?et osnova za- * demokraciji. lf'‘8a,lpi3a ® tej dobi meo .flj.ttiacaj. Vsted sporov božanja k cij°’ *aradi obu* s‘C(tinoh«tntačkega prebival-Pelifcih j .t ov in zaradi pre-Paob»Il2ma ni mogel zru-“•niu Č monarh. Sele pru-Pojr»^ 3u Prideriku I. se >i ,l!o ° da je povezal "to-jovo i nekatere fevde. 5?1ali»,„,eio in zamisel sta S vili.® Friderik II. Veli-S elernu H" vendar ni ni- 5 Politi? nit‘ drugemu uspe-o' *not povezati vseh ma-/užitev Nemčije se J Poli«jJ*le kasneje. Kljub >!,'« lt.Ii-* razdrobljenosti, i«e|e‘Udiiv Nemčiji vl8. stol ”P!iu?m Anglije in raziskavanja o življenju morskih živali ter rastlin in včasih morajo prebiti poletje v kakem laboratoriju za pomorsko biologijo. Po tem njiho-vem delu lahko sklepamo, da na biološkem področju vedno bolj uporabljajo primerjalno metodo. Zoološka postaja v Neaplju Tistim, ki so ustanovili razne postaje za morsko biologi, jo, dolgujemo veliko priznanje Prva med njimi je bila slovita zoološka postaja v Neaplju, ki jo je ustanovil dr. Anton Dohrn v prejšnjem stoletju in ki je bila vedno mednaroden študijski center. K njenemu vzdrževanju prispevajo vsa vseučilišča sveta in imajo zato pravico, da njihovi znan. stveniki lahko vršijo svoje de. lo v njenih prostorih. Danes i Erinu na otoku Man in dru prejema neapeljska postaja I god. Mnogo jih je tudi v Evro. znatno podporo od italijanske vlade. Ze od nekdaj je bila na. menjena zgolj akademskim raziskavanjem, pri katerih je bil poudarek na osnovnih pro. blemih. Mnogi drugi zavodi združujejo tovrstno teoretično znanstveno delo s proučevanjem problemov, ki zadevajo ribištvo. Zlasti v Veliki Britaniji sta Zveza za pomorsko biologijo in njen laboratorij v piymouthu dosegla s povezavo teh dveh plati zelo raz-veseljive uspehe. V Veliki Britaniji so še drugi laboratoriji za pomorsko biologijo, in sicer v Millportu v zalivu Firth of Clyde, v Port NA KOMNO! Slnj; ijbf^itvljati svobodo- u t. naperjene proti >°®V__Šredišče pesniške-” postane Wei- Nr, jj, - dtrri.. erylo delovali Wieland 1 r*drir?et~h? in ■Schiller-, d «in. ?>D hie*<č Schiller se je ro-ii,arbllanski družini i. 1759 -.fjh, g nu na Wiirtember- til5l°znp801en ie v 2el° foheje Jn duhu, vendar je ^e9a Pritisk iviirtember-£?raI S,- Karia Evgena ”'lo n, misel na teolo- ud.rati medicino na mu r,°i.'ademiji. Ta poklic sto0 to ni usajal in Wel?„ 2n,eie t0 službo pu- kL-V 3e PotoPal P° raHh, brez stalne 1, ‘^ah j", težkih gmotnih «ien kot okler ni bil nastavil t> jp-Uni"erzitetni pro/e-u Čes ,nt- Bolezen pa mu je LVrhii„„ 0 ,n Pol preprečila :°len Poklica. Kot upo- . IVeirS„Vesor se Je nastanil C n,k k3er i® živel " ebiej? Mteljskih stikih , Schi ll»2* du svoje smrt i. JtoSa, / \e Pričel pisati zelo eLS^ o je bil na vojaški i nambvojo prvo dramo Sse Tl ko ni imel še UL 'H Li«*. Bili so to sRazbaj-ftoti' ttrr- Oti' flnta. ki je naperjena *■ ■ ■ v» j iiuri, i V :retia anstvu fevdalnega f* no,,' 1“Bozbojnikis kot tu-, 3ebe mladostne Schil- '• ki drame pripadajo stru-> llktn, 10 večinoma zastopa-to miadi nemški lite- f. « « # ir < p • * r1 pi m Ameriki. Eden največjih I skozi cevke telo ponovno vsr-je laboratorij v Woods Holeju I ka vse koristne snovi, kot na i*ano,,,,3e *• zv- «Šturm und wiz0 .■ KRazbojniki» so bili y'»iu * 1 1781. v Mann- 8 uspehom. Sh. * velikim ................... rjll ( 2atetn je Schiller na ifk kn„ dramo «Fiesco» in JC"6!« t. 1784. uLuizo ,V»lca /V«1 30 ie P° nasvetu InPftirJ da prekrstil v Y»tvg m ljubezen*. L. i>!i ®l.n“ oder še «Don 8 , drn™ i ^ Prvih mladost-l®kiUer J h P0Jkusih. se je n ‘n fii5°sVe,til pisanju ba-tixTnil TZ b det ter se je u - let’ / dramatiki šele čez hŽlrntrSk' V11-. le bilo slovito 22,« Ojedališče otvojje- to, 8ile ^me,om Schillerjeve ? wal ensteinu «Wal-j„ ie Scs°n Kmalu po- siJt]ian« r, napisal aiMan-to katero je zajel Pr«'"10o n®, *Oodovine ter sfcf^iern "lojtnsko*. katere «w2*.’ 2arfn?lla 1 J7«1- " Bip-3S04 m Tell0 n3e8°"0 dramo »>, niain * so uprizorili l. v w pred Schillerjevo hi. stt *, oru-«liA..Tnehoj obsipali s komplimenti — spet na njihov račun, spominjajoč se pri tem starih lepih časov, ko je bil karneval še nekaj »povsem drugega*. Letos si težko kje naletel na številnejšo skupino mask. Za to so poleg že omenjenih tehtnih razlogov poskrbeli tudi prometni stražniki, z izgovorom, da skupine ovirajo promet. V samem centru so n. pr. razbili «pogreb» ki so ga or- srebrnikov. Kar so si želeli so . gim nastopali tudi člani ceha pali s cvetjem. V času karne vala je bilo vse dovoljeno. Celo politične strasti so ta dan dosegle višek. Politični nasprotniki so se lahko v znamenju vsesplošne ter neomejene svobode povsem nekaznovano napadali in tudi pobili, če je tako kazalo. Mestni očetje pa so računali, kakšen bo izkupiček. Iz vseh predelov Evrope so prihajali v Italijo ljudje, željni pustnih norosti in vznemirlji- ganizirali veseli študenti. Ne vih doživetij, s seboj pa so protesti ne sklicevanje na tra- ‘ prinašali kupe zlatnikov in tudi zvrhano mero dobili. Vse. ga je bilo na pretek. Višek slavja so predstavljale dirke iskrih arabskih konj, ki so se vršile od «Piazza del popolos do »Piazza Venezia*, in so polnokrvni dirkači — kot je razumeti iz zapiskov starih mestnih kronik - divjali ob urnebesnem navijanju gledalcev, z razvihrano grivo, sipajoč ogenj iz nozdrvi. Poleg konjskih so se prirejale tudi dirke Zidov. Ta umazana in nepojmljivo nečloveška pustna «zabava» datira od 16. stoletja m je bila v modi več kot eno celo stoletje. Ob vsakem pustu so poleg konj morali dirkati po rimskih ulicah tudi Židje, ali kot se je tačas nekdo izvolil izraziti: «Po dirki štirinožnih živali so prišle na vrsto tudi dvonožne*. Sele proti koncu 17. stoletja so se lahko Židje za ceno 200 zlatih skudov rešili tega strašnega ponižanja. V znak posebne pozornosti nasproti nekaterim visokim obiskovalcem pa so papeži od časa do časa kljub temu prirejali bogate zabave, na katerih so med dru- prodajalcev rib, in sicer tako, I da so zasmehovali rimske Zi- »'°ua,V.‘ katere p.’e|P.L '"o spada tudi ete ljubezen)) so PioTkoriš&Jnim duhom pro-cialn. bfedsodkom meičanstvu. ‘tuu ’leenakn--p zaradi so-dr o, razoraf»> proti tiran-> "atnosti in razkošju lam*"' i>zroLUU 'n tjubeznt» t/c eyQuariJ k Za konflikt v >*h, ladU Milford kn*zove ,J11-p(,ki,-pl. VVaiff ■ "e * major-W.?Nen?°Tr]crn- V tem S« ,kftri zase i°au l3udl vsak $he?!,?toviti , vsak si sku-^iif* Čič« _"sPeli in koristi. ODLOMEK IZ ZOLAJEVEGA UKAD ZA UGOTAVLJANJE ČUDEŽEV ostane toda Z“pre3 njegovo o'*tn Pom* ' ,e nnmera-“kriti hoče pred !nt Wnitlv°10 ljubico ^ br, ne»u „ pomaga na * iuezo !*-*n*ci pa upn njegovega sina Ves zaripel m znojen se je doktor Bonamy izmotaval. «Saj tako delamo ravno tako delamo!... Brž ko menimo, da se neka ozdravitev po naravnem potu ne da razložiti uvedemo natančno preiskavo. Ozdravelo osebo prosimo, da se vrne in se da znova preiskati... Sami pač vidite, da se obdajamo z vsemi lučmi. Ti gospodje, ki nas poslušajo, so skoraj sami zdravniki, ki so prišli iz najbolj nasprotnih krajev Francije. Rotimo jih da nam izrazijo vse svoje pomisleke in da o primerih razpravljajo z nami. O vsaki seji napišemo zelo natančen zapis nik... Slišite gospodje, protestirajte, če karkoli tu žali vašo resnicoljubnost*. Nobeden izmed prisotnih se ni zganil. Večina navzočih zdravnikov ki so bil, gotovo katoliki, se le seveda uklonila *AV1Če ')stahh. nevarnih m čistih znanstvenikov, ti so opazovali, se zanimali za neke pojave in se iz vljudnosti izogibali razpravam, ki bi tako bile brezuspešne; kadar pa lim je kot razumnim možem postalo vse preveč neprijetno in so se skoro že jezili, so odšli. Ker ni nihče črhnil besede, se je doktor Bonamy zmagoslavno radoval. In ko ga je novinar vprašal, če je za tako ogromno delo sam, je dejal: »Popolnoma ju» Zveza slovenskih prosvetnih društev v Gorici organizira v nedeljo 15. t m. avtobus v Trst na predstavo drame v treh de. janjih «2ene na Niskavuoriju*. Avtobus bo čakal na udeležence ob 18. uri pred kavarno Bratuž v Ul. Mamelli. Ker je še nekaj vstopnic na razpolago, opozarjamo vse, ki se za to predstavo zanimajo, da si jih čimprej nabavijo na sedežu prosvete v Ul. Ascoli 1. Prijave sprejemajo še danes 14. t. m. zjutraj. Za podrobnejša pojasnila naj se prizadeti obrnejo na sedež prosvete v Ul. Ascoli 1. Po uradnih podatkih ie podjetje .Ribi' z bencinom proste cone in nafte prihranilo v enem letu 47 milijonov lir, od tega 7 milijonov pri mestnih avtobusih GORICA, 13. — Na včerajšnji seji občinskega goriškega sveta je bilo poleg svetovalcev tudi veliko poslušalcev, predvsem uslužbencev podjetja Ribi, ki so z velikim zanima, njem poslušali nad dve uri trajajočo razpravo o interpela. ciji, ki so jo naslovili na občinski svet v zvezi z namero ravnateljstva podjetja cRibi*. da bi povišalo voznino na mestnih avtobusih in da bi ji občina dodelila denarno po. moč, da bi lahko še nadalje vzdrževalo mestne avtobusne zveze. V začetku seje je spregovo-ril župan dr. Bernardis, ki je na kratko orisal zgodovino mestnih avtobusnih prog v zadnjih letih. Dejal je, da je zakupnik teh prog dobival do leta 1948 občinsko podporo, Z uvedbo proste cone pa so podporo ukinili. Po uradnih podatkih je podjetje «Ribi» v le. tu 1952 prihranilo z bencinom in nafto proste cone 47 milijonov lir, od katerih 7 milijonov samo pri mestnih avtobusih. Kljub temu pa podjetje trdi. da je imelo z mestnimi avtobusi 15 milijonov lir primanjkljaja. Nadalje je bila omenje. na stavka uslužbencev podjet. ja in poudarjeno, da ni v slabih finančnih razmerah samo podjetje Ribi, ampak tudi dru. ga goriška podjetja in da je temu predvsem kriva politična razmejitev. Predložili so resolucijo, naj občinski svet odkloni zahtevo podjetja »Ribi* po zvišanju voznine in za-htevo p9 občinski podpori. «Ri. bi» mora v osmih dneh spor z uslužbenci rešiti. Ako tega ne bo storilo, naj občinska uprava sama prevzame vzdrževanje mestnih avtobusnih prog. Nadalje je poročal svetova, lec Cian o pogajanjih med delodajalci in uslužbenci »Ribi* in poudaril upravičenost pravno gospodarskih zahtev uslužbencev. Sporočil je, da je bil danes ponovni sestanek med obema strankama, o katerem pa še nismo dobili poročila, vendar upamo, da bo ravnateljstvo «Ribi» ugodilo zahtevam uslužbencev, ker stavka še vedno traja in bo prene. hala le ob popolni ugoditvi zahtevam. Po polurnem odmoru so se k diskusiji prijavili še nekateri svetovalci, ki so predlagali svoje popravke k resoluciji. Končno so sprejeli resolucijo s popravki, ki jih je predlagal demokristjanski podžupan dr. Poterzio, v kateri ni več ultimativne zahteve z rokom os mih dni. Občinskemu odboru pa so poverili nalogo, da s po. močjo tehnične komisije, se-stavljene iz občinskih sveto. KINO VERDI. 16.30: »Gusar zelenega otoka*, B. Lancaster. VITTORIA. 17: »Deželanka*. G. Lollobrigida. CENTRALE; 17: «Sin Ali Babe*, T. Curtis in P. Laurle. MODERNO. 17: «Rdeči žig*. G. Cervi in C. del Poggio. STANDREZ. 20.30: »Prostor n* «oneu», M. Clift in E. Tiylor. valcev, prouči celotno vprašanje. Občinski svet bo na eni izmed prihodnjih sej zavzel svoje stališče. S štirimi glaso. vi proti 29 in enim vzdržanim so resolucijo odobrili. S tem je občinski svet zavrnil zahtevo po zvišanju cene na mestnih avtobusih in prošnjo za občinsko podporo podjetju »Ribi*. Obsojena vinska bratca Eden je v pijanosti rad kričal, drugi pa preklinjal GORICA. 13. — Ko ga ima nekoliko pod kapo, 31-letni Radovan Tomšič ni nevaren, ven. dar tedaj občuti potrebo, da na ves glas vpije, kar mu pride na misel. Ko je 28. novembra preteklega leta Tomšič za pustil neko gostilno v Ul. Maz. zini, se je prepustil svoji navadi in preskušal moč svojega glasu. Slišati ga je bilo po vsem mestu. Dva agenta javne varnosti, ki sta stražila v bl’ži-ni, sta slišala rjovenje in nemudoma poskrbela, da je prišel Tomšič na varno. Na božič pa je policija naletela na dva pijanca, ki sta merila cesto in glasno klela. Moža so ustavili in ugotovili, da je eden od njiju Tomšič. Drugi vinski bratec je bil 29-letni Branko Betti iz Ul. Cocevia 10 Oba je policija prijavila sodnim oblastem. Zaradi tega prekrška sta prišla včeraj pred sodnike. Tomšiča so obsodili na 3 mesece zapora in na plačilo t tisoč lir globe, Bettija pa na 6 tisoč lir globe. RLDEK PRIMER UMETNIKA IN ODLIČNEGA ŠPORJ^B. Skakalec Albin Rogelj kaže velik napredek Kar neverjetno se sliši, da je ta odlični mednarodni tekmovalec Slušatelj Akademije za upodabljajočo umetnost Med množico najboljših domačih in inozemskih skakalcev, ki so se letos zbrala v Planici, je posebno pritegnil pozornost nase najboljši slovenski stilist Albin Rogelj. Ta skakalec je letošnjo sezono neverjetno napredoval; na turneji po Švici mu je neki norveški sodnik dal oceno 18 točk. Rogelj je doma iz Ljubljane pravzaprav je njegovo pravo bivališče pod skakalnico, saj nima več kot 15 m do Mosteca, kjer je začel svojo skakalno kariero. Kot 10-letni pobič se je v družbi s Priboškom, Zalokarjem, Nedogom in pok. Božičem korajžno poganjal čez most in že takrat pokazal izredne sposobnosti smučarskega skakalca, ki jih drugi nimajo v taki meri: dar dobrega opazovanja in spretnega posnema- SD »PRIMORJE« Jutri 15. t m. ob 15. uri bo v Sežani nogometna tekma z moštvom iz Vipave. Odhod od tramvajske postaje na Opčinah ob 13-30 in od bloka pa ob 14. z avtobusom do Sežane. nja. Prve nauke mu je dal bivši skakalec Šramel Bogo. Vselej je vestno poslušal svojega prvega učitelja, še več pa se je naučil od svojih tovarišev, ki so se pravtako izpopolnjevali pod Sramlovo «pilo». Rogelj je, čeprav še zelo mlad — ima šele 23 let — zelo resen. Redkokdaj ga boš videl, da se bo smejal, toliko bolj pa ZADNJA POROČILA Iz Češkoslovaške trije letalci z Češkoslovaško vojaško letalo lArado 96» je pristalo na letališču v Gradcu pobegnili letalom DUNAJ, 13. — Danes dopoldne je na graškem letališču pristalo češkoslovaško vojaško letalo s tremi člani posadke. Letalci so dejali, da so pobegnili iz političnih razlogov. Letalo je pristalo ob 6.18 uri zjutraj. Priletelo je iz Pieštia-nov na Slovaškem. Letalo je nemške znamke »Arado 96». Takoj po pristanku so jih pridržale britanske varnostne sile. Letalo so uporabljali za šolske polete. Na 200 km dolgi poti so preleteli Slovaško, Madžarsko in sovjetsko cono Avstrije. Beguncem niso dovolili z nikomur govoriti. Begunci so 24-letni poročnik Vladimir Krman, 26-letni podoficir Gustav Molnar, in 23-letni podoficir Josef Fleischhaker. Vsi trije so bili v letalski šoli v Pieštianyh na Slovaškem. Sovjeti aretirali železničarje iz francoskega dela Beriioa BERLIN, 13. — Posta jena-čelnika in pet uradnikov nemških železnic v francoskem sektorju Berlina, ki so jih včeraj poklicali v Vzhodno Nemčijo zaradi tehničnega poročila ravnateljstvu vzhodnonemških železnic, so aretirali. Vsi so usliižbeni na postaji Tegel. Te postaje se poslužujejo francoske okupacijske sile v Berlinu in služi za prihod in odhod francoskih vojaških vlakov. Francoske zasedbene oblasti so se pričele za stvar zanimati Sovjetske sile v Vzhodni Nemčiji BONN, 13 — Dobro obveščene nemške osebnosti so dale na podlagi zavezniških informacij nove podatke o sovjetskih silah v Vzhodni Nemčiji in o moči vojaške policije, ki bo v kratkem času osnova bodoče vzhodnonemške vojske. Po teh podatkih naj bi bilo na ozemlju Vzhodne Nemčije 22 sovjetskih divizij, 8 oklopnih divizij, ki imajo od 5 do 6.000 tankov, kakor tudi 10 do 12 topniških brigad itd , Sovjetske enote štejejo od 300 do 350000 mož Letalske sile pa razpolago z 800 letali na reakcijski pogon. »Ljudska policija* razpolaga s 400 tanki, ki so razdeljeni v tri divizije. V bodoče bodo predstavljale skupino severne armade, ki bi imela svoj glavni stan v Pasewalku v bližini Stettina. Ollenhauerjevo vodstvo proti tretjemu čitonju bonnskih doqovorov BONN, 13. — Danes opoldne se je pod predsedstvom Ericka Ollenhauerja sestalo vodstvo nemške socialdemokratske stranke in odločilo predložiti na parlamentarni seji 19. marca resolucijo, naj ne pride do tretjega čitanja bonnskih in pariških dogovorov. Ako ne bodo ustregli zahtevi opozicije in bodo vseeno postavili na dnevni red tretje čitanje bonnskih in pariških dogovorov, tedaj bo socialna demokracija podvzela potrebne pravne ukrepe, da razčisti ustavni položaj. V sporočilu je nadalje rečeno, da ni mogoče glasovati o dogovorih, dokler ne bodo znane francoske zahteve, ki so v dodatnih protokolih. Dulles bo odpotoval v Indijo WASHIN GTON, 13. — Državni tajnik John Foster Dulles se bo prve dni maja sestal z indijskim ministrskim predsednikom Nehrujem v Indiji. Vest je sporočil indijski veleposlanik Mehta po razgovoru z Dul-lesom. Veleposlanik je nadalje dejal, da Dulles ne bo odšel v Indijo z «zavezanimi očmi* in da želi govoriti z indijskimi voditelji in zavzeti pravilna politična stališča. «Atomska» bo'nica v ZDA CHICAGO, 13. — Tukaj so otvorili prvo »atomsko* bolnico v kateri bodo zdravili bolnike po najnovejših odkritjih ameriških atomskih znanstvenikov. Bolnica se bo imenovala »Argonne Cancer Rese Arch Hospital* in je stala 4.200000 dolarjev. Bolnica bo najmodernejše središče za raziskovanje raka. Uporabljali bodo posebne žarke za uničevanje njegovih celic Od 8 nadstropij sta dve pod zemljo, da se zmanjša-po nevarnosti izžarevanja. V tretjem in četrtem nadstropju je prostora za 56 bolnikov. O-sebe, ki bodo morale stopiti v prostore z atomskim izžarevanjem, bodo morale nositi obleko in obutev iz plastičnih snovi in gumijaste rokavice. Tla so pokrita s plastično snovjo. Bolniške sobe pa so med seboj ločene s stenami iz železobe-tona ki so široke 20 cm. Bolnica je opremljena z vsemi najmodernejšimi aparati za izžarevanje, s katerimi lahko zdravijo raka. BONN. 13. — Zunanjepolitična komisija je včeraj soglasno odobrila besedilo pogodbe. ki jo je Zahodna Nemčija podpisala z Izraelom. Priporočila perzijske parlamentarne komis’je TEHERAN, 13. — Osemčlanska parlamentarna komisija, določena za rešitev spora med šahom in Mosadekom, je včeraj priporočila, naj šah kraljuje, ne pa vlada. V svojem poročilu zbornici komisija nadalje priporoča, naj bodo vse oblasti in predvsem nadzorstvo nad varnostnimi silami v rokah vlade in naj se šahove pravice omejijo predvsem na formalno predstavljanje. Ako izločijo različno tolmačenje ustave, ne obstajajo med Mosadekom in šahom velike razlike. O poročilu so v parlamentu razpravljali za zaprtimi vrati. Nasprotniki poudarjajo, da bi šah izgubil svojo prednost do vrhovnega poveljnika vojske, če bi Mosadeku odvzeli popolno nadzorstvo nad oboroženimi silami. Pristaši predlogov komisije po drugi strani pripominjajo, da je vrhovno poveljstvo, ki ga Ima trenutno šah, samo imensko in ne nosi odgovornosti. Zelo verjetno ne bo prišlo do bistvenih sprememb Stevenson prejel navodila za uričelek pogajanj i Magihom Veliki Britiniii zavrača brezpogojni umik sio|ih sil t področja ob Suo ikon prekopu Kazni n egiptovske trgovce, ki trgujejo z Izraelom KAIRO, 13. — Danes so objavili zakon, ki predvideva kazni do 15 let zapora za tiste, ki trgujejo z Izraelom ali katero koli drugo državo, ki bi nekdaj kasneje mogla priti v spor z Egiptom. Kakor je znano, je s pravnega stališča Egipt <š« vedno v vojnem stanju z Izraelom. Poleg kazni bodo obsojencu lahko naprtili tudi globo, ki bo petkrat večja od vrednosti trgovskega blaga. Blago bodo tudi zaplenili. Egiptovsko revolucionarno sodišče, ki ga sestavljajo čl#ni vojaškega direktorija, je proučilo stališča zarotnikov od lanskega januarja. Obsodbe bodo sporočili prihodnji torek. Iz dobro obveščenih krogov se je razširila vest. da je britanska vlada odobrila nov načrt za sestavo svojega spora z Egiptom zaradi področja ob S petega kongresa LMJ v Beogradu t? Na sliki francoski in nemški delegati med kongresom organizacije Ljudske mladine Jugoslavije v Beogradu. Sueškem prekopu in je dala navodila svojemu veleposlaniku v Kairu Stevensonu, naj brez oklevanja prične pogajanja z ministrskim predsednikom Nagibom. Zdi se, da britanski načrt daje Egiptu za bodočnost popolno odgovornost za področje ob Sueškem prekopu in da bi se ustanovil obrambni sistem v okviru splošne obrambe Srednjega vzhoda, v katerem je področje ob Sueškem prekopu temeljne važnosti. Velika Britanija je pripravljena umakniti svoje sile, vendar se bo uprla zahtevi o brezpogojni evakuaciji. Nahajališča petroleja v Angliji LONDON, 13. — Britanski državni urad za premog je odkril manjša nahajališča petroleja v Srednji in Južni Angliji in sicer v Midlandsu. Družba «ARCY», ki je podružnica petrolejske družbe AIOC, se je obvezala, da bo področje raziskala. Izjave ravnate ja za civilno obrambo DENVER (Kolorado), 13. — Ravnatelj za civilno obrambo Val Peterson je dejal, da ima Sovjetska zveza atomske bombo in letala, s katerimi lahko v vsakem trenutku odvrže bombo na sleherno važnejše industrijsko središče v ZDA. Ptterson potuje po Nevadi, kjer bo prisostvoval atomskim poskusom, ki naj bi se pričeli prihodnji torek. Novo poveljstvo za Sredozemlje PARIZ, 13. — Iz uradnih krogov se je izvedelo, da bo novo zavezniško poveljstvo v Sredozemlju začelo delovati pojutrišnjem. Načelnik tega poveljstva, ki se bo imenovalo »zavezniške sile v Sredozemlju*, je britanski admiral Mountbatten, ki bo neposredno podrejen vrhovnemu poveljniku v Evropi generalu Ridgwayu. je dovzeten za pameten in resen razgovor, zlasti kadar nanese pogovor na skoke. Poslušajmo ga, kaj sam pravi o ska-ka.nem športu: «Kaj naj pravzaprav rečem? Skakalec se mora roditi, podobno kakor pravimo za pesnike: poeta nascitur! Občutek je glavna odlika vsakega skakalca. Veliko se lahko naučiš, toda pravega skakalca, ki bo vseskozi brezhiben, ne boš nikdar naučil, pa čeprav je za to športno panogo še tako vnet. Pred dnevi sem bil na turneji po Švici. Opazoval sem Nordij-ce, predvsem Norvežane, pa moram reči, da kaj takega še nisem videl. Olimpijski zmagovalec Bergman in bivši zmagovalec Fa kanger imata tako dovršen doskok, da skoraj ne moreš verjeti svojim očem. Zdaj mi je šele jasno, zakaj se prvovrstni skakalci tudi na ve-i skakalnicah redkokdaj prevržejo. Prav ta Norvežana imata tako dovršen doskok, da ne bi mogel slišati dotika na doskočišču niti na zaledeneli skakalnici. Ves čas, ko sem bil na turneji po Švici, sem samo opazoval, no, proti koncu turneje pa se mi je že deloma posrečilo, sicer nekoliko še po opičje, posnemati oba mojstra*. Roglja pa nismo videli samo v Planici; že na državnem prvenstvu v Bohinju je dokazal, da tiči v njem izreden talent za skakanje. Njegovo telo je sicer še nekoliko pretirano vleknjeno naprej, vendar, kakor nam Bine sam zatrjuje, dela to povsem zavestno, ker hoče, da bi mu ta lega tako hitreje prešla, v kri. Prepričan sem, da bo Rogelj v prihodnjih sezonah presenetil marsikaterega domačina pa tudi inozem-ca, ki je trenutno slavnejši od njega, z elegantnim stilom in seveda tudi primerno daljavo. «Kaj pa misliš o trenerjih’* »Vse preveč govorimo, storjenega je pa prav malo ali nič. Naj bo že kakor koli hoče, danes vsi mladi skakalci nuino potrebujejo trenerja. Napačno pa bi bilo, da bi ga menjali vsako leto. temveč ga potrebujemo daljšo dobo. Sel sem skozi šolo dveh Norvežanov. Učil me je dr. Dečman in če ne bi pri vsem tem imel svojega občutka in svojih misli, res ne vem, kako bi moral izgledati moj skok*. Rogelj mora danes izpopolniti samo še nekatere malenkosti. Sam pravi, da nima še dovršenega od gona; če je odgon pravilen, potem mu tudi drugi del skoka ne dela nobenih težav. Rogelj je slušatelj Akademije za upodabljajočo umetnost. V prostem času je treba tudi »užiti za družino. Vse bralce Pavlihe zabava s svojimi karikaturami. Seveda, pred seboj ima še dolgo dobo plemenitega študija, če bo hotel nekoč uspešno zamenjati dilce s "slikarskim čopičem. (»Polet«) t* TEKMOVANJE «KAND‘ Sedem AvslrjL med prvimi ST. ANTON, 13. .g K*' smukom se je pričelo ^ movanje «Kandahar»-vaike so vozile po 2.4W progi s 600 m višins*e $ na progi je bilo 10 ^ f kovale so se AvstriJ zasedle med prvin« ^ It kar sedem mest, mpreSefl,li dl prvo in drugo. “ jjoch*el' je mlada zmagovalk* je®0, noriova Iri ie TiUitil* j. P* ALEKSANDRIJA, 13. — Na tukajšnjem ten;škem turnirju je Jugoslovan Palada premagal Angleža Hannana s 6:0, 6:2. nerjeva, ki je pu=ti ] celo vrsto favoritinj-^,u 16 ■ 1« tudi, da loči 21 od prve do zadnje " je| sekund in šest deset1 de. — Rezultati: 1. The a Hochleitner ,*<• 2.10.2; 2. Trude Kl'c str.) 2:10.7; 3. Mad’*- jr (Franc.) 2:11.0; 4. (Avstr.) 2:12.2; 5;,. «. Agnel (Franc.) 2:12- ^ liana Minuzzo (IP , «.i2-51. •> %u Kathi Hoerl (Avstr-j dr. Schuh - Proxauf _ Putzi Frantl (Avstr-1 "jj}; Luise Jaretz (Avstr-1 ^ _ r r 2:13.8; 11. Erni P*uge: 2:13.9; 11. Lucienne Couttet (Franc.) Buchner Fischer (AvS*fy 14. Erika Mahringer 15. Sehwarzenbacher j); ' 16. Ossi Reichert JUTRI 2. KOLO NOGOMETNEGA prvenstva Hajduk šh ne bo na£ BEOGRAD, 13. — V nedeljo se bo odigralo 2. kolo spomladanskega dela jugoslovanskega nogometnega prvenstva. Letos poteka 30 let, odkar obstaja to tekmovanje. Letošnje prvenstveno tekmovanje dobiva posebno važnost zaradi dejstva, da bo drugo leto tekmovanje za svetovno nogometno prvenstvo. Medtem ko se bodo finalne tekme odigrale drugo leto v Švici, pa se bodo pričele izločilne tekme že letos. Prvo kolo letošnjega pomladanskega tekmovanja je imelo še to zanimivost, da Hajduk ni mogel nastopiti g svojim prvim moštvom. Toda stvari so tako nanesle, da tudi drugega kola ne bodo mogli igrati ligaši, temveč jih bodo morali zopet nadomestiti mladinci, ki bodo morali na težko pot v Subotico. Čeprav se je računalo, da se bo Hajdukovo prvo moštvo vrnilo vsaj ta teden, pa le ni prispelo pravočasno; zdi se, da je k temu nekoliko pripomogla tudi železničarska stavka v Italiji, ki je igralce po pristanku z letalom v Rimu za nekaj časa zadržala. Kot vidimo, »e hajdukovcev ^rZ1 riaCrlV Po P^°tneV^> smola. se moial H*J „ nre^V1' vrniti, toda vaon ^ Perona, naj se 1 oStje pil kot niegmvi P1 vijo 0e»i.inakih ‘e mogoče odbit1 logove —Ogom« , jugoslovanska o težgo 1 , za pa stoji Prel? ‘'b*)* kaj naj nare ^ prošnjo, da bi j iP ^ [J njegovimi n>la ug()d‘ ificiral*- r* bo * K t*18 rišfljrfV )utT pa* ne ver prvi primer, Ugoditi tudi *£ bodo zopet na pob1 m. kar skoraj 8ot° ^n1 daljnji dve pef Lestvica je p_() 6*3 nadaljevanjem Partizan Crv. zvezda Hajduk Spartak BSK : agreb Sarajevo Dinamo Vojvodina Lokomotiva Vardar Velež 12 7 l \ 2* ;1 12 6 1 j P?! 12 si 4 l*'i l' 12‘ M 12 12 2 3 $ 1 12* V* 12 2 Odauvorm uiedniM STANISLAV HfcNKO - t)HEI)NISTVO ULICA MONTECCH1 š1 # III 'taa rnefo,, številka »3 80« m (4 838 predal 903 - UPRAVA UI.1CA SV FRANČIŠKA M. JU - Telefonska številka 73-38 - OGLASI: od «. do 12.30 in od IS 18 73-38 - Cene o*'asov /.» vsak mm vlšme v širini 1 stolpe* trgovski 60 finančno upravni >00 oamrln ce »0 lir Za KLRj za vsak mn »tolpe* r* vse vrste oglasov po 35,- din. - Tisk* Tiskarski zavod ZTT Podružn C.orir* III S Pelliro lil Te' 33 82 - Polt III - Tel Strine l Rokoolsl se nr vričajo . iiiv se<„0 *V NAROČNINA Con* A: mesečna 350, četrtletna »00, polletna 1700 celoletna 3200 lir. Fed Ijud. repub. Jugoslavija: Izvod 1° Poštni tekoči račun za STO AVU Aa'otni*lvo tržaškega tiska Trst 11.3374 — z* Jugoslavijo: Agencija demokratičnega m l.jubltaria Trg revolucije 1» tel 20-00» tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606 T ■ 892 — Izdaj* Založništvo tržaškega b*1**