POŠTEN TESAR
Rcven tesar je sel v mraku domov. Pride na brv, položeno preko globo-kepa pntoka. Ker je bil trution, mu pntle sekira z rarae v votlo. Potok je bil proplolKik in ni mogcl z rokami do sckire, Vzdihoval je in prosil B<^a pomočt. Jlrpomu je zasumelo po vodi in priknzal se je povodni mož, ki mu je podajal zlulo sekiro.
* i*a ni moja,< reče tesaT mirno. Povodoi mož izgine pod vocio, a se kmalu prikaže s srebrno sekiro. »Tutli ta r»i moja.i se odreŽe tesar. V trefje se potopi povodni itjož in kmnlu princse žclczno sekiro z lesenim toporisčem. »Ta je prava, ta je moja sckira.t Tzklikne veselo tesar. »Dobro,« pravi povodni mož, tker si tako posten, vzemi ae prejšnji dve sekiri*za plačilo.«
296