URADNI VESTNIK ZASAVJA Leto i. TRBOVLJE, 21. maja 1964 ŠT. 5 PREDPIS! OBČINSKIH SKUPŠČIN OBČIM ZAGORJE OB SAVI 20. STATUT občine Zagorje ob Savi ODLOK o ustanovitvi svetov kot politično izvršilnih' organov skupščine občine Zagorje ob S avi VSEBINA 22. POPRAVEK ODLOKA o obči nski dokladi na dohodke od kmetijstva na območju občine Zagorje ob Savi za leto 1964 OBČINA TRBOVLJE 23. ODLOK o spremembah in dop olnitvah odloka o ustanovitvi občinskega zdravstvenega investicijskega sklada OBČINA ZAGORJE OB SAVI 20 Občani občine Zagorje ob Savi, organizirani v svoji občini kot sestavnem delu vse jugoslovanske socialistične skupnosti, izražajo S tem statutom svojo voljo in svoja stremljenja za nadaljnji napredek Idealističnih in demokratičnih odnosov med ljudmi kot svobodnimi . enakopravnimi proizvajalci in ustvarjalci v tej občini in širših ar'Jzo%no-političnih skupnostih. II. Občina je temeljna družbeno-politična skupnost ljudi, ki z ustavo L1 zakoni ščiti in jamči ter še nadalje poglablja in razvija določene Pravice in dolžnosti državljanov SFRJ. Občani v občini Zagorje ob Savi opravljajo svoje pravice in a°iznosti predvsem po: — občinski skupščini kot splošnem organu družbenega samo-Pravljanja v mejah pravic in dolžnosti občine; j delovnih organizac jah v gospodarstvu in drugih področjih ert,, eae?a življenja, v katerih delovni ljudje enakopravno in od-v 'JPorahljajo v združenem delu produkcijska sredstva, ki so ja^ruzbem lastnini, in v katerih enakopravno in odgovorno z ustvarit: novih produkcijskih sredstev nenehno utrjujejo in razvijajo ski 6rialne teme15e občine, enakopravno in odgovorno upravljajo s Pri j*”1 del°m in odločajo o uporabi družbenega proizvoda, ki jim sPlo!negP° ^občinskega in splošnega družbenega pomena; o vp7l'-re*.®rsadumu’ na katerem se občani vnaprej neposredno izjavijo kot celoto.**1, k* S° pt>rnem!:,na za posamezne dele. občine ali za občino ganih' d°p'KS^ern sod^ču občinskem pravobranilstvu in drugih or-ljajo enot &ne skupnosti, ki s svojim delovanjem ščitijo in zagotav-Prav;Ca iv’?5'’ družbeno-političnega in pravnega sistema, svobode in Pizacij'! 0ocanov ter samoupravne pravice delovnih in drugih orga- orgati;Zp^?,an'’zaciji SZDL in sindikatih ter drugih družbeno-političnih občanolT -ah, ki s svojim delovanjem omogočajo družbeno dejavnost ijajo ; na najširši sociallstično-denjokratični podlagi in ki se pojav-1 oblika družbenega upravljanja. v ob«„. 2a razvoi ni se zagotavljajo materialni in drugi pogoji za delo ljudi, sl'užb ter''rt?rc>.dukciiskih sil* za razvoj gospodarstva, in-družbenih vsklaiuidgih ds3as’nosti. ki stalno dvigajo družbeni standard, in s^ladu Soie>°. Posamezni ter skupni Interesi s splošnimi interesi v g0sPodarsk S°ji in možnostm,i občine, potrebami občanov in splošnega KeSa in družbenega razvoja, in to z: — usmerjanjem in planiranjem razvoja gospodarstva, kulturno-prosvetne, zdravstvene, socialne in drugih dejavnosti; — ustanavljanjem delovnih organizacij v proizvodnji, prometu, trgovini, gostinstvu In turizmu, gradbeništvu, uslužnostnih in drug h dejavnostih; — ustanavljanjem in razvijanjem zdravstvenih in drugih instl-tucij, ki služijo čuvanju zdravja in socialne zaščite občanov; — ustanavljanjem in razvijanjem kulturnih, prosvetnih in drugih institucij, ki služijo razvijanju kulturno-prosvetne ravni občanov; — razvijanjem materialne osnove socialističnega sektorja v kmetijstvu in gozdarstvu in z usmerjanjem takih delovnih organizacij v naprednejšo proizvodnjo, pri čemer naj dobijo kooperacijski odnosi z Individualnimi proizvajalci dominanten položaj, ter z drugimi oblikami, ki prispevajo k hitrejši socializaoiji vasi; — vsklajevanjem Interesov posameznih delovnih organizacij s politiko gospodarskega razvoja občine in interesov širših družbenopolitičnih skupnosti. IV. Občina, kot sestavni del družbene skupnosti, opravlja svoje pravice in dolžnosti v okviru enotnega družbeno-političnega, ekonomskega In pravnega sistema SFRJ. Delo vseh organov delovnih in drugih organizacij v občini Je javno. Občani imajo pravico razpravljati o njihovem delu neposredno, na zborih volivcev, v krajevnih skupnostih ali drugih organih upravljanja ter postavljati vprašanja in stavljatl predloge. Ta statut, ki je konkretizacija ustavnih določb za občino Zagorje ob Savi in jamstvo za Izvajanje in poglabljanje osnovnih načel socialistične družbe, so dolžni spoštovati in izvajati: občinska skupščina In njeni organi, krajevne skupnosti, delovne in druge organizacije in vsi občani občine Zagorje ob' Savi. v HAhienom, da se v občini .Zagorje ob Savi uresniči težnja po vnadaljnjih uspehih in zagotovitvah v smislu programskih načel, je skupščina občine Zagorje ob Savi na podlagi 61. in 94. člena ustav.e SR Slovenije (Ur. list SRS, štev. 10/64) na seji občinskega zbora in seji zbora delovnh skupnost dne 9. aprla 1964 sprejela STATUT obGlne Zagorje ob Savi I. p o g 1 a v j e SPLOŠNE doloCbf, 1 člen Občina Zagorje ob Savi je terheljna družbeno-politična in druž-beno-ekonomska skupnost, v kateri si občani zagotavljajo materialne in druge pogoje za delo in razvoj proizvajalnih sil, usmerjajo in vskla-jujejo razvoj gospodarstva, družbenih služb in drugih družbenih dejavnosti, zagotavljajo uresničevanje svojih pravic, ustavnosti in zakonitosti, določajo in razdeljujejo sredstva za potrebe občine, ustvarjajo pogoje .za zadovoljevanje materialnih, socialnih, zdravstvenih, kulturnih in drugih skupnih potreb ~ 2. člen i Samoupravljanje in družbena sredstva za proizvodnjo so temelj, * na katerem je zasnovana družbeno-politična ureditev občine, kakršno v skladu z zvezno in republiško ustavo določa ta statut 3 člen Občina opravlja vse družbene zadeve, ^ki so skupnega pbmena za politično, gospodarsko in kulturno življenje in družbeni razvoj, razen tistih zadev, ki so dane v pristojnost širšim družbeno-političnim skupnostim. Pravice in dolžnosti občine Zagorje ob Savi so določene z ustavo, s tem statutom in drugimi predpisi občine. Uresničujejo in izvršujejo jih organi občine. 4. člen Pravice in dolžnosti občine opravljajo občani neposredno z zbori volivcev, z referendumom, v krajevnih skupnostih, z volitvami v organe občine in druge organe družbenega samoupravljanja. Posredno pa občani opravljajo pravice in dolžnosti občine po občinski skupščini in njenih organih. 5. člen Zaradi uspešnejšega, razumnejšega in ekonomičnejšega izvrševanja svojih nalog in nalog, ki so skupnega pomena, sodeluje občina Zagorje ob Savi z drugimi občinami. 6. člen Delo občinskih organov in organov družbenega samoupravljanja v občini je javno in dostopno na vpogled in nadzor občanom in njihovim družbenim organizacijam. 7. člen Občan občine Zagorje ob Savi je vsaka oseba, ki stalno prebiva na njenem območju in ima vse pravice in dolžnosti, ki so določene z ustavo, zakoni in s tem statutom. i 8. člen Občani so dolžni po svojih zmožnostih sodelovati v organih družbenega samoupravljanja v občini. Občani so po svojih zmožnostih dolžni, da se vključijo v delovni proces na kateremkoli področju, da z delom ustvarjajo svoj .osebni dohodek za kritje svojih osebnih potreb oziroma potreb družine in s tem pomagajo pri razvoju in napredku občine. 9. člen za posebne uspehe pri graditvi* Socialistične federativne republike Jugoslavije lahko skupščina občine Zagorje ob Savi podeljuje posameznim državljanom naziv častnega občana občine Zagorje ob Savi. Za častnega občana se lahko proglasi le državljan, ki stalno prebiva izven območja občine Zagorje ob Savi. Za častnega občana je izjemoma lahko ‘ proglašen tudi tuj državljan v skladu z veljavnimi predpisi. 10. člen Občina Zagorje ob Savi je v sestavu okraja Ljubljana v Socialistični republiki Sloveniji. Območje občine je določeno z zakonom. Samo z zakonom se lahko spremeni območje ali ukine občina, in sicer po predhodnem zaslišanju občanov. Občina Zagorje ob Savi je pravna oseba. Sedež skupščine občine Zagorje je v Zagorju ob Savi. 11 člen ‘ Občinski praznik je 9 avgust. To je obletnica prvega napada partizanskih enot na nemško žandarmerijo v Zagorju leta 1941. Krajevne praznike določijo krajevne skupnosti s svojimi statuti. II. po g 1 a v j e DRUŽBENO EKONOMSKA UREDITEV 1. Pravice in dolžnosti občine 12. člen Proizvodna sredstva v občini tvorijo materialno osnovo za družbeno ekonomske odnose, ki se oblikujejo v samoupravljanju, v proizvodnji in v delitvi družbenega proizvoda ter urejanju splošnih družbenih zadev. 13. člen V občini se zagotavljajo družbeni in materialni pogoji za gospodarstvo, razvoj proizvajalnih sil in gospodarskih dejavnosti v skladu s pogoji in možnostmi občine, potrebami občanov in potrebami splošnega gospodarskega razvoja. j 14. člen Občinska skupnost del svojih pravic in dolžnosti uresničuje ozi- roma izvršuje po voljenih samoupravnih organih, katerih delo usmerja in nadzira Skupščina občine je temeljni organ samoupravljanja in najvišji organ oblasti v občini. Kot predstavniško telo ima z ustavo in z zakoni določene zakonodajne, politične, izvršilne in upravne funkcije. i 15. člen Občina Ima na svojem območju zlasti naslednje pravice in dolžnosti: — skrbi za izravnavanje interesov In dela delovnih skupnosti in družbenih organizacij s splošnimi družbenimi interesi ter zagotavlja pogoje za razvoj proizvajalnih sil; — pospešuje razvoj delovnih skupnosti in uveljavlja ukrepe za večjo proizvodnost in izboljšanje proizvodnih postopkov ter boljšo organizacijo dela; — usmerja gospodarski razvoj in porazdeljuje del v občini ustvarjenega narodnega dohodka za gospodarske, socialne, kulturne in druge družbene potrebe; — skrbi za komunalno in urbanistično ureditev naseljenih ob- močij občine ter v ta namen ustanavlja in pospešuje komunalne in druge javne ter družbene službe; — skrbi za nenehno izboljšanje življenjskih, zdravstvenih, telesno-vzgojnih, kulturnih in drugih, za rekreacijo občanom potrebnih objektov: — uresničuje pobude občanov, delovnih skupnosti, družbeno-po-litičnih organizacij in društev, ki so v interesu razvoja naselij in občine; — pospešuje in ustanavlja dejavnosti in službe, ki neposredno služijo družini in gospodinjstvom ter občanom za zadovoljevanje njihovih potreb; — varuje družbeno, zasebno in osebno lastnino; — upravlja družbeno premoženje, razen premoženja, ki je dano v upravljanje delovnim skupnostim in družbeno-političnim organizacijam; — opravlja družbeno nadzorstvo nad uporabo družbenih sredstev in nad poslovanjem delovnih skupnosti; — skrbi za javni red in mir; — določa samostojno ali s sodelovanjem organov samoupravljanja, organizacijo in poslovanje občinskih organov in delovnih skupnosti, ki opravljajo javne službe, ter skrbi za zakonitost njihovega dela; — skrbi za splošno obvezno šolanje in v skladu s perspektivnim programom potreb po strokovnih kadrih zagotavlja občanom strokovno izobraževanje na srednjih, višjih in visokih šolah; — skrbi za razvoj družbenega samoupravljanja ter nadzoruje zakonitost dela samoupravnih organizacij; — skrbi za organizacijo in delovanje vseh oblik neposredne in posredne demokracije; — varuje samoupravne pravice občanov in delovnih skupnosti; — skrbi za uresničevanje osebnih in političnih pravic občanov; — skrbi za osebne življenjske pogoje vojaških vojnih invalidov, žrtev fašističnega nasilja, borcev narodnoosvobodilne vojne in njihovih družinskih članov ter jim pomaga pri uveljavljanju njihovih pravic; — skrbi za spomeniško varstvo in zbiranje zgodovinskega materiala iz časa narodnoosvobodilne borbe; — ureja samostojno v skladu z družbeno-političnim razvojem tudi druge zadeve, ki imajo neposreden pomen za občino. 2. Planiranje in usmerjanje posameznih področij 16. člen. v Gospodarski in družbeni razvoj usmerja občina z dolgoročnim programom razvoja ter s srednjeročnimi in kratkoročnimi plani, s predpisi in drugimi ukrepi. Z družbenim planom občine: v — usmerja in vsklajuje razvoj gospodarstva in drugih področij družbenega življenja v občini, razvoj uslužnostnih dejavnosti, stanovanjske in komunalne izgradnje ter dejavnosti družbenega standarda, in sicer skladno s specifičnimi pogoji občine ter v skladu z osnovnimi sorazmerji družbenih planov širših družbeno-političnih skupnosti; — določa osnovne odnose za predvideni razvoj gospodarstva in drugih področij v občinif — razporeja v okviru enotnega sistema delitev sredstev, ki pripadajo občini; — daje smernice za uporabo razpoložljivih družbenih sredstev, da se zagotovi čim večja ekonomičnost vlaganj ter razvoj tistih panog, ki se vključujejo v razvoj celotne družbene skupnosti. Občinski družbeni plan temelji na osnovnih sorazmerjih družbenih planov širših družbeno-političnih skupnosti in upošteva v teh planih postavljeno razvojno politiko. Občinski -družbeni plan ni-, zbir družbenih planov delovnih organizacij, pač pa temelji na proizvodnih planih in razvojnih programih delovnih organizacij in jih s svoje strani usmerja. Občinski družbeni plan izhaja pri tem iz načela, da je osnova za naraščanje družbenega produkta in osebne potrošnje nenehna rast produktivnosti dela. 17. člen Pri dolgoročnem planiranju splošnega razvoja občine in pri izvrševanju plana sta zagotovljena pobuda in sodelovanje občanov ter delovnih skupnosti in vsklajevanje planskih prizadevanj občinske skupnosti kot celote ter posameznih samoupravnih organov v okviru občine s tem, da občinska skupščina predlog plana posreduje zborom volivcev v javno razpravo. Pri izdelavi predloga dolgoročnega plana, ki ga posreduje zborom volivcev, občinska skupščina upošteva načelna določila dolgoročnih planov širših družbeno-političnih skupnosti ter objektivne možnosti, ki za razvoj obstajajo v občini. Na osnovi okvirnih smernic razvoja občine posamezne delovne in krajevne skupnosti izdelajo svoje dolgoročne plane razvoja. 18. člen K programom razvoja delovnih organizacij in krajevnih skupnosti, v katerih niso upoštevane smernice razvoja občine, da občinska skupščina lahko svoje pripombe, na osnovi katerih naj bi organi delovnih organizacij in krajevnih skupnosti ponovno razpravljali o svojih programih razvoja Dolgoročni piani razvoja posameznih delovnih organizacij in krajevnih skupnosti in okvirne smernice dolgoročnega razvoja občine so osnova, na kateri občinska skupščina izdela in sprejme dokončni dolgoročni plan splošnega razvoja občine. 19. člen Na dsnovi svojih programov razvoja in načrta razvoja občine sprejemajo delovne organizacije in krajevne skupnosti svoje letne načrte proizvodnje in dejavnosti in jih posredujejo občinski skupščini- V letnih načrtih proizvodnje in dejavnosti upoštevajo delovne organizacije in krajevne skupnosti vse materialne pogoje za povečanje proizvodnje, možnosti zaposlovanja delovne sile in možnosti povečanja produktivnosti dela. . 20. člen Letne načrte proizvodnje in dejavnosti delovnih organizacij in krajevnih skupnosti vsklajuje občinska skupščina z resničnimi potre- bami in možnostmi občine, z načrtom razvoja občine in s smernicami širše družbeno-politične skupnosti. Občinska skupščina lahko da' k letnim načrtom proizvodnje in k dejavnosti delovnih organizacij in krajevnih skupnosti svoje pripombe in zahteva, da o njih razpravljajo pristojni organi delovnih organizacij in krajevnih skupnosti. Ce pristojni organi delovne organizacije ali krajevne skupnosti ne sprejmejo pripomb, ki jih je dala občinska skupščina, morajo svoje stališče obrazložiti. , 21. člen Perspektivni in letni družbeni plan občine, kakor tudi plani delovnih organizacij, morajo posvečati primerno pozornost vprašanju izobraževanja potrebnih kadrov in skrbeti za potrebne kadre sploh, pri čemer je zagotovljeno sodelovanje raznih obstoječih kadrovskih služb, zavoda za zaposlovanje in upravnega odbora sklada za štipendije pri občinski skupščini ter ostalih zainteresiranih kadrovskih komisij samoupravnih organov. s 22. člen v Občinska skupščina spremlja izpolnjevanje občinskega načrta razvoja in letnega družbenega plana občine, kakor tudi izpolnjevanje programov razvoja in letnih načrtov proizvodnje in dejavnosti delovnih organizacij in krajevnih skupnosti. V ta namen dostavljajo delovne organizacije in krajevne skupnosti občinski skupščini trimesečna in polletna poročila o izpolnjevanju njihovih programov razvoja in letnih načrtov proizvodnje in dejavnosti. ' Na njeno zahtevo dostavljajo delovne organizacije” in krajevne skupnosti občinski skupščini tudi drugo dokumentacijo, ki je potrebna za spremljanje in ocenjevanje izpolnjevanja programov razvoja in letnih načrtov proizvodnje in dejavnosti, zlasti dokumentacijo o investicijah in razširjanju dejavnosti. 23. člen in ne izpolnjuje, sprejme priporočilo, s katerim naloži samoupravnim organom, prizadete organizacije, da razpravljajo o vzrokih neizpolnjevanja programa ali načrta in da ukrenejo vse potrebno za odstranitev teh vzrokov. 24. člen O izpolnjevanju načrta razvoja občine in letnega družbenega Plana seznanja občinska skupščina najmanj polletno vse izvrševalce, zbore volivcev, krajevne skupnosti in družbene organizacije. Občinska skupščina razpravlja o pripombah in predlogih, ki so jih dali izvrševalci, zbori volivcev, krajevne skupnosti in družbene organizacije k izpolnjevanju načrta razvoja in letnega družbenega plana. # Ž5. člen Z občinskim urbanističnim načrtom zagotavlja občina regionalni razvoj občine in vsklajuje razvoj mesta .in naselij. V urbanistični projekt občine, ki zajema vplivna območja mesta Zagorje ob Savi, se vključijo,osnovni elementi urbanističnega načrta °bčine Zagorje. Temeljne postavke urbanističnega načrta občine določi občinska skupščina ob upoštevanju osnovnih elementov iz prejšnjega odstavka. 26. člen , Predlog*občinskega urbanističnega načrta pripravijo organi ob-e'nske skupščine. Predlog občinskega urbanističnega načrta se da v razpravo zbo-r°m volivcev, krajevnim skupnostim in družbenim organizacijam. Občinska skupščina obravnava vse pripombe, ki so bile dane k Predlogu občinskega urbanističnega načrta. Če občinska skupščina pripomb ne upošteva, poda obrazložitev, zakaj pripomb ni upo-stevaia. 27. člen .. Občinski urbanistični načrt prične veljati, ko dž nanj soglasje Slrša družbeno-politična skupnost. Občinska skupščina obravnava izpolnjevanje načrta razvoja občine letnega družbenega plana na svojih sejah vsako četrtletje. Če občinska skupščina ugotovi, da izvrševalec programa ali načrta III. poglavje RAZMERJE MED OBČINSKO SKUPŠČINO IN DELOVNIMI ORGANIZACIJAMI 28. člen ' uresničevanje načel samoupravljanja v delovnih in razvija samoupravljanje ter po svojih organih konitosti v delovnih organizacijah. 29. člen - V delovnih organizacijah, ki opravljajo dejavnost ali zadeve la°sebnega družbenega pomena, sodelujejo v skladu z zakonom pri javljanju določenih zadev zainteresirani občani 'ter predstavniki ^•ateresiranih organizacij in družbene skupnosti na način, kot ga °‘očajo ustava, zakoni in statuti delovnih organizacij. 0 O organizaciji dela in delitvi dohodka odločajo v taki delovni J§anizacij.i samo organi upravljanja, ki jih volijo člani delovne ^Pnosti. . Občina skrbi za “£Sanizacijah, krepi *rbi za varstvo za 30. člen 1 Družbeni plan občine in plani samoupravnih organizacij morajo biti medsebojno vsklajeni, zagotavljati morajo enotnost ekonomskega sistema ter izenačevati splošne pogoje za delo in pridobivanje dohodka. Družbeni plan občine zagotavlja skladnost razvoja gospodarskih in negospodarskih dejavnosti v občini. Na področju gospodarske dejavnosti pogojuje in spodbuja občina z družbenim planom in drugimi instrumenti primeren razvoj industrije in kmetijstva, proizvodnje in uslužnostne obrti, trgovine, gostinstva, turizma, prometa in ostalih dejavnosti, ki imajo neposreden vpliv na družbeni standard v občini. Občina skrbi v okviru svoje pristojnosti za izvrševanje določil plana, izvaja zadevne ukrepe in izdaja predpise, ustanavlja družbene sklade in zagotavlja ter razporeja družbene rezerve. 31. člen Občina lahko v skladu z zakonom in s svojimi potrebami ustanovi delovno organizacijo. Delovna organizacija je samostojna in samoupravna organizacija, ki sprejema na osnovi zvezne in republiške ustave ter zakona svoj statut in druge splošne akte, s katerimi uredi svoja notranja razmerja. Delovna organizacija da svoj statut pred sprejetjem v obravnavo občinski skupščini. 32. člen Delovne organizacije so samostojne samoupravne organizacije, kjer stopajo delovni ljudje v medsebojna razmerja v delovnem procesu in pri tem uresničujejo svoje samoupravne pravice. 33. člen Če se ugotovi potreba po smotrnejši delitvi dela ali gospodarjenja med delovnimi organizacijami, lahko pride do združenja posameznih delovnih organizacij v poslovna združenja ali v enotno organizacijo na pobudo delovne organizacije ali občinske skupščine. Dokončno odločitev sprejmejo prizadete delovne organizacije samostojno. 34. člen Občinska skupščina lahko delovno organizacijo ob pogojih in postopku, ki jih določa zakon, ukine, če ne more obnavljati proizvajalnih in drugih delovnih sredstev, s katerimi upravlja, ali če ne mora izpolnjevati obveznosti, določenih z zakonom. Tako delovno organizacijo se lahko postavi pod prisilno upravo, kolikor je s svojim poslovanjem oškodovala družbeno skupnost. Občinska skupščina lahko odpravi zavod ob pogojih in postopku, ki jih določa zakon, če ne izpolnjuje pogojev, določenih z zakonom, ali če nima pogojev za opravljanje svoje dejavnosti, oziroma če preneha potreba po obstoju zavoda. 35. člen Občinska skupščina in njeni organi spremljajo izvrševanje gospodarskih načrtov delovnih organizacij in nadzirajo njihovo gospodarjenje z zaupanimi sredstvi ter opozarjajo na pomanjkljivosti, ki bt lahko imele škodljive posledice za njihov gospodarski razvoj in razvoj gospodarstva v občini. Delovne organizacije so dolžne dostavljati podatke in poročila občinski skupščini in njenim organom, na podlagi katerih spremljajo občinska skupščina in njeni organi njihovo poslovanje. 36. člen N Delovne organizacije morajo imeti v svojih statutih določbe, ki obvezujejo njihove organe samoupravljanja, da razpravljajo o priporočilih občinske skupščine in jo obvestijo o svojih stališčih. 37. člen Občinska skupščina in njeni organi- so lahko pobudniki za združevanje sredstev posameznih delovnih organizacij zaradi pospeševanja gospodarskega -razvoja v občini in zaradi pospeševanja proizvodnje posameznih panog. Tako zbrana sredstva se lahko uporabijo tudi za potrebe komunalnih in drugih družbenih služb ter druge splošna potrebe v občini. 38. člen Skupščina občine lahko da splošno družbeno premoženje v uporabo ali v upravljanje posameznim delovnim in drugim organizacijam in društvom, ali ga v skladu z zakonitimi predpisi upravlja skupščina občine in njeni organi. Skupščina občine in njeni organi morajo zagotoviti smotrno upravljanje- in uporabljanje splošnega družbenega premoženja na območju občine. IV. poglavje SREDSTVA OBČINE 39. člen Občini pripada za uresničevanje njenih nalog del družbenega dohodka, ustvarjenega na območju občine. Delež, ki pripada občini od ustvarjenega dohodka, določijo zvezni zakoni in predpisi ter predpisi, ki jih v mejah svojih pristojnosti sprejme skupščina občine. 40. člen Zbiranje prispevkov občanov in delovnih organizacij za določene namene lahko uvede skupščina občine le, če se je za uvedbo prispevkov odločila večina volivcev oziroma organov delovnih organizacij, ki pravno veljavno razpolagajo s sredstvi delovne organizacije. Skujpščina občine predloži volivcem in delovnim organizacijam program potrošnje s krajevnim samoprispevkom zbranih sredstev. Predlog za uvedbo samoprispevka občanov in prostovoljnega prispevka delovnih organizacij za območje občine je sprejet in plcče-vanje je obvezno, če tako sklene večina volivcev oziroma samoupravnih organov delovnih skupnosti. Plačevanje samoprispevka občanov je za območje krajevne skupnosti obvezno, če tako sklene večina volivcev tega območja. 41. člen Skupščina občine določi vire in višino dohodkov občine z letnim družbenim planom in z drugimi predpisi. Sredstva občine razporedi skupščina občine za posamezne namene z občinskim proračunom ter skladi, ki morajo biti vsklajeni s predvidevanji družbenega plana, potem ko vskladi predvidene potrebe posameznih dejavnosti s predvidenimi dohodki občine. 42 člen Družbene službe, katerim zagotavlja občina sredstva v določenem odstotku od skupnih dohodkov, samostojno sprejemajo svoje finančne načrte dohodkov in izdatkov. 43. člen Z letnim proračunom občine zagotovi skupščina občine tudi sredstva za delovanje svoje uprave .v določenem odstotku. Samoupravni organ Uprave skupščine občine samostojno razporeja sredstva za posamezne namene s svojim finančnim načrtom. 44. člen Za opravljanje nalog s področja narodne obrambe zagotavlja skupščina občine s proračunom tista finančna sredstva, ki jih je dolžna zagotoviti po veljavnih predpisih. 45. člen Skupščina občine sprejme proračun in zaključni račun o izvršitvi proračuna z odlokom. Predlog proračuna mora dati skupščina občine pred sprejetjem v obravnavo zborom volivcev. O izvršitvi in o morebitnih spremembah proračuna med letom poroča skupščina občine zborom volivcev ob zaključku gospodarskega leta. 46. člen Skupščina občine je dolžna na pobudo občanov ali delovnih ljudi ustanoviti namenske sklade, v katerih se zbirajo sredstva občanov, delovnih organizacij ali krajevnih skupnosti, kadar se za ustanovitev takšnega sklada pravno veljavno izreče večina zborov volivcev oziroma samoupravnih organov delovnih organizacij ali krajevnih skupnosti. Skupščina občine ustanovi namenske sklade, kadar meni, da so v zvezi s predpisi višjih organov glede razvoja posameznih služb in dejavnosti in če je izvrševanje določenih nalog posebnega pomena za občino. Ce skupščina občine meni, da je na osnovi predpisov višjih organov za razvoj posameznih služb in dejavnosti izvrševanje določenih nalog posebnega pomena za občino, ustanovi občina namenske Sklade. Z aktom o ustanovitvi sklada določi skupščina občine vire dohodkov sklada, njegov namen, način upravljanja s skladom in način nadzorstva nad njegovim poslovanjem. 47. člen Občinski skladi so pravne osebe in se upravljajo po načelih družbenega samoupravljanja. Podrobnejše predpise o poslovanju skladov določajo njihova pravila. Pravila skladov potrjuje skupščina občine. 48. člen Občinski skladi imajo svoje programe za razvoj dejavnosti, za katere so ustanovljeni, in svoje letne finančne načrte. Samoupravni organi skladov vsklajujejo programe svoje dejavnosti in svoje letne finančne načrte z načrtom razvoja občine in letnim družbenim planom. 49. člen Skupščina občine spremlja delo občinskih skladov in namensko uporabo njihovih sredstev. Samoupravni organi skladov so dolžni dajati skupščini občine 'poročila o svojem poslovanju vsaj enkrat letno, zborom volivcev pa, kadar ti zahtevajo tako poročilo. \ 50 člen Sklad preneha delovati, ko ga ukine skupščina občine po za to določenem'postopku, če opravi svojo halogo oziroma če ni več razlogov za njegov obstoj. 51. člen Občinski organi upravljajo tudi splošno družbeno premoženje, ki ni dano v izkoriščanje in upravljanje samoupravnim organizacijam ali občanom: Splošno družbeno premoženje,-proračunska sredstva In sredstva skladov so materialna osnova občine. 52 člen Občina ustanovi svoj denarni zavod sama ali skupaj z drugimi občinami Pri občinskem denarnem zavodu se nalagajo sredstva, s katerimi občina sama razpolaga, in sredstva občinskih skladov. 53 člen Denarni zavod se upravlja po načelih družbenega samoupravljanja. 54 člen Denarni zavod daje občini poročilo o svojem poslovanju enkrat letno; na zahtevo skupščine občine daje denarni zavod tudi četrtletna poročila. 55. člen Skupščina občine lahko za izgradnjo posameznih objektov kot investitor ali za investitorja v skladu z enotnimi načeli kreditnega sistema najema kredite pri raznih denarnih zavodih ali pri skladih širših družbeno-političnih skupnosti. Vsaka taka gradnja in z njo zvezano najetje kredita mora biti v skladu z določili dolgoročnega piana razvoja občine. V. p o g 1 a v j e OBVEZNOSTI OBČINE GLEDE ZADOVOLJEVANJA SKUPNIH POTREB OBČANOV 1. Komunalna dejavnost 56. člen Komunalna dejavnost v občini ima namen, zagotoviti nemoteno delovanje komunalnih naprav ter nuditi kvalitetne komunalne usluge in storitve, zadovoljevati osnovne življenjske potrebe občanov in njihovih skupnosti glede stanovanjske izgradnje, preskrbe z elektriko, vodo, kanalizacijo, snago, vzdrževanja cest, vzdrževanja nasadov in zelenic, regulacije potokov, javne razsvetljave, dimnikarstva, pogrebnih uslug, organizacije trgov, kopališč in drugih komunalnih objektov. 57. člen Skrb za pravilno delovanje komunalnih naprav in izvrševanje komunalnih uslug in storitev, ki so splošnega pomena, lahko občina poveri komunalnim organizacijam. 58 člen V občini se zagotavlja smotrna izgradnja in ureditev komunalnih objektov in naprav predvsem z določitvijo in izvajanjem urbanističnega načrta v skladu s programom razvoja in letnim načrtom komunalne dejavnosti v okviru občinskega perspektivnega in letnega družbenega piana. 59. člen Pri urejanju komunalnih zadev, pri graditvi komunalnih objektov in naprav ter pri reševanju drugih komunalnih zadev sodelujejo komunalne organizacije, organi občine s krajevnimi skupnostmi in njihovimi servisi, delovnimi in drugimi organizacijami ter z družbenopolitičnimi organizacijami. Občani sodelujejo pri reševanju zadev iz prejšnjega odstavka na zborih volivcev. 60. člen Pri uresničevanju programa investicij na področju komunalnih zadev sodelujejo tudi občani s svojimi sredstvi in delom. Občina daje prednost tkctim investicijam na področju komunalnih zadev v posameznih krajih in naseljih, kjer sta sodelovanje in udeležba občanov večja. Pri uresničevanju programa investicij na področju komunalnih zadev sodelujejo s svojimi, sredstvi tudi delovne in druge organizacije. Sredstva za investicije na področju komunalnih zadev, ki imajo splošen pomen za. območje občine, zagotavlja praviloma občina. 61. člen Delo na področju komunalnih zadev je podvrženo javnemu in družbenemu nadzorstvu, ki ga opravljajo pristojni organi skupščine občine in tudi občani .neposredno s tem, da na zborih volivcev obravnavajo delo komunalnih služb in organizacij in dajejo svoje predloge in mnenja. Organ skupščine občine lahko v interesu zadovoljitve skupnih potreb občanov uporabi proti komunalni organizaciji ukrepe, ki so predpisani z zakonom in-drugimi predpisi. 62. člen Sredstva za financiranje komunalne dejavnosti v občini se ustvarjajo iin'zagotavljajo v proračunu in skladih, ki so namenjeni za komunalno dejavnost. V sklade, iz katerih se financira komunalna dejavnost se stekajo sredstva, ki pripadajo skladom po aktu o ustanovitvi in po veljavnih predpisih. Za izvajanje programa investicij na, področni komunalne dejavnosti omogoča občina komunalnim organizacijam najemanje kreditov. Za gradnjo ih financiranje komunalnih naprav se lahko združujejo tudi sredstva delovnih in' drugih organizacij ter sredstva, ki jih prispevajo občani v obliki samoprispevka Sredslva. ki jih dajejo uporabniki komunalnih ushig oziroma investitorji v smislu prejšnjega odstavka tega člena, se smejo uporabiti samo za namen, za katerega so bila dana. Namenska uporaba sredstev se določi s posebno pogodbo. 63 člen * V smotrnem izvajanju komunalnih dejavnosti sodelujejo tudi občani, predvsem s skrbnim uporabljanjem in vzdrževanjem komunalnih .naprav ter objektov v svojem neposrednem okolju, če so javnega pomena. 'Občani skrbijo sami in po organih samoupravljanja za ureditev in vzdrževanje komunalnih naprav v slanovanKkih hišah in v njihovi neposredni okolici, ki pretežno služi stanovalcem. 64 člen Tarife uslug komunalnih organizacij in servisov določa skupščin? občine na predlog sveta, ki je pristojen za komunalne zadeve. Pri določanju tarif in uslug mora skupščina občine upoštevati pomen posameznih uslug za zadovoljevanje skupnih potreb, vpliv tarife na življenjski standard občanov in na kupno moč občanov, upoštevati program fazyoja posameznih komunalnih panog na območju občine ter stroške komunalne organizacije. Ce skupščjina občine določi tarife uslug pod ekonomskimi tarifami, mora istočasno zagotoviti sredstva za regres komunalnim organizacijam iz svojih sredstev v višini razlike med določeno in ekonomsko tarifo. 65. člen Da bi občanom'načrtno zagotavljala stanovanja, določi skupščina občine program gradnje stanovanj v občini. Perspektivni program gradnje stanovanj upošteva tudi način uporabe zemljišč in potrebe po graditvi komunalnih naprav. Skupščina občine lahko uporabi ukrepe, ki so potrebni za vzdrževanje stanovanjskih hiš za zagotovitev splošnih pogojev in razvoj stanovanjskega gospodarstva. 66. člen V perspektivnem programu gradnje stanovanj vključi skupščina občine vsa lastna sredstva, razpoložljiva v ta namen, sredstva stanovanjskega sklada ter sredstva delovnih organizacij in občanov. Delovne organizacije so v skladu s svojimi materialnimi sposobnostmi dolžne prispevati h gradnji.stanovanj za potrebe članov delovnih organizacij. 67. člen V mejah razpoložljivih lastnih sredstev zagotavlja občina stano- vanja prvenstveno vojaškim in delovnim invalidom, borcem NOB in občanom, ki uživajo stalno družbeno pomoč. ^ Delovne organizacije so v okviru svojih materialnih zmogljivosti dolžne zagotoviti stanovanja prvenstveno vojaškim in delovnim invalidom ter borcem NOB, ki so zaposleni v delovnih organizacijah. Pri gradnji stanovanj mora investitor odstopiti za splošne družbene, potrebe določen odstotek stanovanj, s katerimi razpolaga pristojni upravni organ skupščine občine. Razmerje po prejšnjem odstavku med investitorjem in pristojnim Organom skupščine občine se uredi s posebno pogodbo. 2. Šolstvo 68. člen Občani imajo pravico pridobivati potrebno znanje in izobrazbo ba šolah in izobraževalnih zavodih ob enakih pogojih, ki jih določajo butava, zakon in ta statut. . 69. člen Z ustanavljanjem osnovnih šol, z gradnjo šolskih prostorov in haprav, z zagotovitvijo opreme šol in potrebnega učnega osebja, za-Sotavlja občina obvezno osnovno šolanje otrok. 70. člen V občini se ustanavljajo osnovne šole glede na krajevne potrebe, t>ri čemer se upošteva število otrok v danem okolišu in oddaljenost °d šole tako, da se omogoča vsem šoloobveznim otrokom uspešno °snovno šolanje. V krajih, v katerih zaradi majhnega števila otrok ni pogojev za ^elo popolne osnovne šole, ustanavlja občina nepopolne ali nižje Organizirane šole, ki so kot zunanji oddelki strokovno in upravno p°vezani z najbližjo popolno šolo. Razmerje med-popolnimi osnovnimi šolami, njihovimi zunanjimi °9delki ter njihovimi organi samoupravljanja urejajo statuti'šol v s*tladu z veljavnimi predpisi. 71. člen , Šoloobveznim otrokom, ki se jih prešola na druge šole, nudi ob-ltla brezplačen prevoz. 72. člen , Občina ima program razvoja za enoten vzgojno-izobraževalni si-So?m' Pro§ram razvoja šolstva upošteva predšolske zavode, osnovne r l®> strokovne šole, izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje od-,^slih, izobraževanje strokovnih kadrov z neposrednim delom v dednih organizacijah in druge šole 73. člen , Sredstva za vzgojno, strokovno in izobraževalno delo šol, ki jih b Ustanovila ali soustanoviia skupščina občine, se zagotovijo z druž-2an.lrbi skladi za šolstvo. V teh skladih se zagotovijo tudi sredstva delo drugih izobraževalnih zavodov. 74. člen V izvajanju celotnega vzgojno-izobraževalnega sistema občina v *3du z občinskim načrtom in programom šolstva: "77 °'3yezne skrbi za gradnjo, razširitev in opremo osnovnih Šol njihovih delavnic ter za stanovanja učnega osebja; Vi, - zagotavlja sredstva za osnovno dejavnost šol, ki jih je ustano-2 rr-i?'*’ sofinancirala, pri čemer upošteva normative šol v skladu ‘hhovo verifikacijo in obsegom učnega programa; Ujv.r" v skladu z materialnimi možnostmi in potrebami po strokovnih in . kadrih skrbi za šolanje kadrov na srednjih, strokovpih, višjih 2a '^sokih šolah s tem, da daje ali posreduje štipendije in -kredite tolanje. 75. člen n6 otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, ki se ^torejo vzgajati v rednih šolah ali rednih vzgojno-izpbraževainih In ustanavlja občina po potrebi posebne šole' oziroma oddelke podpira. V okviru materialnih možnosti sodeluje občina pri poklicnem usposabljanju tistih otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, katerim poklicno usposabljanje ni zagotovljeno, v breme kakšnih drugih družbenih sredstev, starši pa poklicnega “usposabljanja glede na svoje gmotne zmogljivosti ne morejo zagotoviti, kar se ureja s posebnim predpisom. 76. člen . Organi družbenega samoupravljanja v šolah in drugih vzgojno-izobraževalnih zavodih imajo zlasti naslednje naloge: — skrbijo, da bodo doseženi čimboljši učni in vzgojni uspehi na podlagi'učnega programa; — poročajo organom skupščine občine o delu šole oziroma zavoda in o uspehih pri vzgoji in izobraževanju otrok; — skrbijo, da se učno in vzgojno osebje' strokovno in družbenopolitično 'izpopolnjuje in da si prizadeva doseči čim boljše učne in vzgojne uspehe; — stStuti šol morajo določati, da z razporejanjem sredstev v pravilniku o delitvi dohodka zagotovijo vsestranski razvoj šol oziroma zavodov in pri tem razvijajo take oblike osebnega dohodka, ki bodo učno in vzgojno osebje spodbujale v prizadevanju za čim boljše učne in vzgojne uspehe. • , 77. člen Prosvetno pedagoško službo v občini opravlja zavod, ki ga ustanovi občina za svoje obmdčje ali pa v sodelovanju z drugimi občinami. 78. člen V šolah se organizirajo šolske mlečne kuhinje, ki nudijo učencem obroke hrane. Občina podpira delovanje šolskih mlečnih kuhinj s tem, da prispeva k stroškom šolskih kuhinj. Sredstva za kritje stroškov se zbirajo deloma od staršev, iz sredstev občine in drugih virov. 79. člen V skladu z možnostmi in v sodelovanju z delovnimi organizacijami skrbi občina za splošno družbeno in sttokovno izobrazbo odraslih, kar opravlja po delavski univerzi, in to s posebnimi oblikami izobraževanja, tečaji, seminarji, predavanji, večernimi šoiami in drugimi oblikami. S. Zdravstveno varstvo 80. člen n „ Občina skrbi za zdravstveno varstvo občanov in jim zagotavlja tiste oblike zdravstvenega varstva, ki jih nalagajo občini splošni predpisi. Občina skrbi za to, da so občanom zagotovljene zlasti naslednje oblike zdravstvenega varstva: — osnovna zdravstvena pomoč, obiski zdravnikov na bolnikovem domu in nega na domu; — specialistično in bolniško zdravljenje v zdravstvenih zavodih na območju občine ali izven tega območja; — zobozdravstvena pomoč; — zdravstveno varstvo žena, mater, predšolskih in šolskih otrok ter mladine v odgovarjajočih dispanzerjih, posvetovalnicah in ambulantah; — zdravstveno varstvo in pomoč delavcem v gospodarskih organizacijah in obratnih ambulantah, zdravstvenih domovih in postajah; — prva pomoč in prevoz ponesrečenih, nenadno obolelih in porodnic v zdravstvene ustanove; — patronažna služba pri občanih, ki so zaradi svojih bioloških lastnosti ali določenih bolezni še posebno izpostavljeni škodljivim vplivom okolja; — zdravstveno varstvo in pomoč športnikom. Občina skrbi tudi za zagotovitev preskrbe z zdravili, 81. člen Občina posebej pospešuje razvoj preventivne zdravstvene službe in zagotavlja za to potrebna sredstva, kolikor ni ta obveznost naložena drugim organizacijam. Občina pospešuje razvoj preventivne zdravstvene službe zlasti s tem, da skrbi: — za proučevanje zdravstvenega stanja in higienskih razmer; — za odkrivanje škodljivih vplivov okolja na zdravje ljudi; — za preprečevanje in zatiranje nalezljivih bolezni; „ — za izvajanje raznih ukrepov za izboljšanje splošne, komunalnie, ' živilske, šolske, industrijske in mentalne higiene; za izvajanje higienskih in epidemioloških akcij na terenu in občasnih pregledov pitne vode; — za evidenco nad stanjem prehrane, nadzira bacilonosce, preprečuje zastrupitev ž živili, skrbi za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo in — za organizacijo cepljenj. Občina skrbi tudi za zdravstveno prosvetno in vzgojno- delo. 82 člen Zdravstveno varstvo izvajajo neposredno zdravstveni zavodi V skladu s splošnimi predpisi. V ta namen ustanavlja občina ustrezne zdravstvene zavode in skrbi, da delo teh zavodov zadovoljuje potrebe občanov po zdravstvenem varstvu. Občina sprejme na predlog zdravstvenega centra načrt dela-zdravstvenega varstva. 'Upravni 'organi občine opravljajo upravne zadeve s področja zdravstva'in izvajajo nadzorstvo 'nad izvrševanjem sanitarnih -. -odpisov in dragih ukrepov. » 83, člen Skupščina občine ustanavlja zdravstveni center za območje c-brine ali v sporazumu z drugimi občinami za več občin skupaj, 84. člen Zdravstveni center spremlja in proučuje zdravstveno stanje in higienske razmere ter organizacijo in delo zdravstvenih zavodov, predlaga program razvoja zdravstvenega varstva na območju občine-* in vsklajuje delo zdravstvenih zavodov občine. 85. člen Pri razvoju in programu zdravstvenega varstva vsklajuje občina interese občanov glede zagotovitve zdravstvenega varstva z gmotnimi zmogljivostmi skladov zdravstvenega zavarovanja. 86 člen Zdravstveno varstvo, sanitarne in ortopedske pripomočke zagotavlja občina občanom iz sredstev občine, če niso zavarovani po predpisih širše družbeno-politične skupnosti. Z odlokom skupščine občine se določijo pogoji za uveljavljanje pravice do financiranja zdravstvenega varstva občanov po tem,členu. 4. Socialno varstvo 87. člen Občina uresničuje naloge socialnega varstva s tem, da: — 9krbi za organiziranje dejavnosti in služb za neposredno zadovoljevanje potreb občanov, družin in gospodinjstev; — skrbi za odpravljanje vzrokov in pojavov, ki povzročajo vzgojne in socialne probleme; — skrbi za varstvo družine, zlasti za varstvo otrok (rejništvo, skrbništvo, razne oblike dnevnega varstva skladno z družbenimi in družinskimi interesi, zavodsko varstvo); — skrbi za varstvo občanov, ki niso zmožni, da bi sami skrbeli zase, za svoje pravice in svoje koristi; — organizira pomoč starim in bolnim osebam na domu ali z oddajo v zavodsko varstvo v občini ali izven nje; — zagotavlja denarno ali drugo neposredno pomoč socialno ogroženim občanom; — skrbi za žrtve fašističnega nasilja in borce NOB ter za njihove družinske člane ter jim pomaga pri uveljavljanju njihovih pravic; — skrbi za rehabilitacijo mlajših oseb in za rehabilitacijo invalidnih in defektnih oseb ter za njihovo ustrezno zaposlitev. ( 88. člen Občina opravlja naloge s področja socialnega varstva neposredno preko svojih organov ter centrih za socialno delo, delovnih organizacij in krajevnih skupnosti. Pri izvrševanju teh nalog sodelujejo občani z organi občine, z delovnimi in drugimi samoupravnimi organizacijami, družbenimi organizacijami, ki imajo v svojem programu skrb za človeka. 89. člen Občina ustanavlja v skladu s potrebami in možnostmi socialne zavode, ki nudijo oskrbo, vzgojo in zdravstveno pomoč osebam, ki so potrebne družbene pomoči in skrbi. 90. člen Delovne organizacije opravljajo naloge s področja socialnega varstva v skladu s svojimi statuti. 91. člen Skupščina ob.A'.e ustanovi center za socialno delo, ki opravlja strokovno analitske naloge ter strokovno povezuje in vsklajuje službe socialnega varstva v občini. 92. člen Za Izvrševanje nalog s področja socialnega varstva zagotavlja občina potrebna sredstva v proračunu. terialno podpira organizacije in društva, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, ustanavlja v sodelovanju z občani, delovnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi nove objekte, ki služijo kulturno-prosvetni dejavnosti. Skrbi za varstvo kulturnih spomenikov na svojem območju. Podpira prirejanje raznih kulturnih, prosvetnih manifestacij, proslav, razstav in drugih oblik kulturno-prosvetne dejavnosti. 98. člen Občina pospešuje kulturno-prosvetne dejavnosti tudi s tem, da v okviru sredstev, ki jih daje šolam in drugim vzgojno-izobraževalnim zavodom za njihovo osnovno in stransko dejavnost, zagotovi del sredstev za kulturno-prosvetno dejavnost v šolah in zavodih. 991 člen Sredstva v kulturno-prosvetne namene se zbirajo na posebnem skladu, v katerega prispevajo delovne in druge organizacije ter občina iz proračuna. Občina prvenstveno podpira tiste društvene organizacije in društva, ki delujejo na področju kulture in prosvete, pri kateri so občani, delovne organizacije in krajevne skupnosti udeleženi z lastnimi sredstvi in delom. ' ' 100. člen Skupščina občine določi program razvoja kulturne dejavnosti na predlog pristojnega sveta in v sodelovanju s kulturnimi in prosvetnimi društvi ter ostalimi organizacijami, ki so neposredno zainteresirane za kulturno-prosvetno dejavnost v občini. 101. člen Organizacije in društva, ki opravljajo kulturno delo v občini, upoštevajo pri izvrševanju te dejavnosti smernice skupščine občine to njenih organov ter smernice družbeno-političnih organizacij. 7. Telesna vzgoja, šport in društvena dejavnost 102. člen Občina skrbi za telesno kulturo in športno vzgojo ter oddih občanov. Telesno kulturo in športno udejstvovanje se organizira v telesnovzgojnih in športnih organizacijah. 103. člen Občina skrbi za telesno vzgojo in oddih občanov tudi s tem, da podpira občinsko zvezo za telesno vzgojo, počitniške skupnosti, turistična društva in ostalo društveno dejavnost pri njihovem delovanju in usmerjanju. 104. člen Občina skrbi, da v okviru razpoložljivih sredstev gradi in vzdržuje naprave in objekte telesno-vzgojnega, športnega in ostalega društvenega značaja. Sredstva v ta namen se stekajo v poseben sklad, v katerega prispevajo delovne in druge organizacije ter občina iz proračuna. 105. člen Skupščina občine sprejme program razvoja telesne kulture to oddiha na predlog pristojnega sveta in drugih zainteresiranih organizacij. Zlasti določi prioritetni red izgradnje telesnovzgojnih in rekreacijskih objektov ter naprav. Za gradnjo telesnovzgojnih in rekreacijskih objektov in naprav združuje občina sredstva delovnih to drugih organizacij na principu prostovoljnega sodelovanja. 106. člen Občani ustanavljajo centre za oddih, skrbijo za njihovo upravljanje, vzdrževanje in jih gradijo po urbanističnem načrtu. 5. Varstvo otrok in mladine _ 93 člen Krajevne skupnosti, delovne in druge zainteresirane organizacije organizirajo s pomočjo staršev, družbenih organizacij in društev varstvo otrok in mladine z ustanavljanjem vzgojno-varstvenih zavodov. < 94. člen Sredstva za vzgojno-varstveno delo, oskrbo in prehrano otrok v vzgojno-varstvenih zavodih prispevajo praviloma starši. Občina zagotovi potrebna finančna sredstva za osebne dohodke vzgojnega osebja v družbenem skladu za socialno varstvo. Ta sredstva •e dodeljujejo krajevnim skupnostim kot namenska dotacija. Sredstva za investicije zagotovi ustanovitelj. v, 95. člen Skupščina občine sprejme program razvoja otroškega varstva in vzgoje na predlog pristojnega sveta in v sodelovanju z organizacijami ln društvi ki imajo poseben interes za organizirano varstvo in vzgojo otrok in mladine v občini 6. Prosveta In kultura 96 člen ' Ustvarjanje in sprejemanje kulturno-prosvetnih dobrin je sestavni del pravic in dolžnosti slehernega občana zaradi estetskega, etičnega in humanističnega dviga človeka v socialistični družbi. Glede na pomen, ki ga ima kulturno-prosvetna dejavnost, ji občina zagotavlja sredstva. 97 člen Občina pospešuje kulturno-prosvetno dejavnost s tem, da ma- n 8. Tehnična vzgoja 107. člen Občina skrbi za splošno tehnično izobraževanje s tem, da razvil3 I razne oblike tega izobraževanja v šolah, delovnih organizacijah tet da neposredno in po samoupravnih organih delovnih organizacij, kto' jevnih skupnosti in društva inženirjev in tehnikov podpira delova«je »Ljudske tehnike« kot strokovne organizacije za splošno tehničn0 vzgojo. 108. člen Občina spodbuja samoupravne organe delovnih in drugih ot' ganizacij in krajevnih skupnosti, da razvijajo in materialno podpiraj? vse oblike splošnega tehničnega izobraževanja v skladu z materialni1*11 možnostmi. 9. Zaposlovanje občanov 109. člen Občina skrbi za ustvarjanje pogojev, da bi občani lahko uvelja^ pravico do dela, zlasti z razvijanjem produkcijskih sil in material*1 osnove za druge družbene dejavnosti. t V skrbi za zagotovitev pravice občana do dela sodeluje obč* tudi z drugimi, zlasti s sosednimi občinami. 110. člen ^ Službo zaposlovanja delavcev v občini izvaja neposredno za zaposlovanje delavcev. Občina ima do zavoda pravice in dolžna ki so določene po splošnih predpisih. 111. člen ^ Občina opravlja na podlagi zakona družbeno nadzorstvo naa Kgh organizacij, daje soglasje k njihovim statutom in dovl0(j^rn_a nadzoruje izkoriščanje družbenih sredstev ter razdeljevanje Sarhou sPre.iema resolucije in priporočila za delo organov družbenega Previjanja na območju obeinp ter za delo delovnih organizacij; 12 v epa 0 najetju posojil občine; Uprav’ sklepa o razpolaganju z družbenim premoženjem, ki je pod l3° °hčine; 14 Potrjuje statute krajevnih skupnosti; 15 ,epa 0 razpisu občinskega referenduma; uvcevj a° °oa območja krajevnih skupnosti na predlog zborov vo- 13 njih^^je Poročila o delu svojih organov In jim daje smernice delo; Ovpe' ^tanavlja z drugimi občinami 9kupne službe, zavode in de-18 rganizacije; Nhega poročila, analize in elaborate z vseh področij druž- lri ukr6n ;|eoja in sprejema o teh zadevah sklepe, daje priporočila Ig Potrebno; °^5ine; epa 0 vložitvi ugovora za varstvo samoupravnih pravic 2q ak Dolžnost odbornikov skupščine občine je častna družbena funkcija, iz katere izvirajo določene pravice in dolžnosti, ki so določene z ustavo, zakoni, s tem statutom In s poslovnikom skupščine občine. 147. člen Odborniki skupščine občine so za svoje delo v skupščini odgovorni občanom, delovnim organizacijam in skupščini občine. 148. člen Odborniki skupščine občine imajo pravico in dolžnost sodelovati na sejah skupščine občine, sodelovati pri njenem delu in pri delu njenih svetov, komisij in drugih organov. Odborniki skupščine občine morajo sprejeti članstvo v organih skupščine občine, v katere so izvoljeni ali imenovani. Skupščina občine lahko predlaga volivcem, ki so Izvolili odbornika, da ga odpokličejo, če se neredno ali iz neopravičenih razlogov ne' udeležuje sej skupščine občine in organov, v katere je bil izvoljen ali imenovan. 149. člen Odborniki skupščine občine lahko sodelujejo na sejah svetov, komisij in drugih organov skupščine s tem, da na njih razpravljajo, predlagajo sklepe in dajejo mnenja, ne morejo pa glasovati, če niso člani teh organov. 150 člen Vsak odbornik skupščine občine lahko postavlja skupščini ali njenemu predsedniku vprašanja in zahteva pojasnila o vseh zadevah, za katere meni, da so pomembne za občino, delovne organizacije, družbene organizacije ali društva in za občane. 151. člen Vsak odbornik ima pravico predlagati dopolnitev ali spremembo dnevnega reda seje skupščine ali posameznega zbora. O spremembi ali dopolnitvi dnevnega reda seje odloči skupščina oziroma zbor. 152 člen Odborniki skupščine občine imajo pravico predlagati občinski skupščini v razpravljanje in sprejem odloke,'odredbe, navodila? odločbe, priporočila, smernice in sklepe o vseh zadevah, za katerih reševanje je pristojna skupščina občine. Odborniki skupščine občine imajo pravico vpogleda v vse spise oziroma gradivo, ki se nanaša na zadeve iz pristojnosti skupščine. 153. člen Odborniki skupščine občine morajo sodelovati z občani oziroma s člani delovnih organizacij z območja volilne enote, v kateri so bili izvoljeni, jih seznanjati z delom, s sklepi in z odločitvami skupščine. 154. člen Sodelovanje odbornikov skupščine občine se uresničuje z neposrednimi stiki odbornikov z občani, z udeležbo odbornikov na zborih volivcev oziroma z udeležbo na zborih delovnih organizacij, z navezovanjem stikov in s sodelovanjem odbornikov s krajevnimi skupnostmi in krajevnimi družbeno-političnimd organizacijami. 155. člen Odborniki skupščine občine morajo poročati občanom o svojem delu in o delu skupščine in njenih organov ter jih seznanjati s tem, kako namerava ukrepati v določenih zadevah skupščina občine. Občani imajo pravico zahtevati od odbornikov, da jih podrobno seznanijo •s-posameznimi vprašanji, ki jih je ali ki jih bo obravnavala skupščina. 156. člen Odborniki skupščine občine so doižni aktivno sodelovati na zborih volivcev na območju volilnih enot, kjer so bili izvoljeni. 157. člen Odborniku skupščine občine preneha mandat pred potekom mandatne dobe, za katero je bil izvoljen na osnovi zakonitih določil. 158. člen Odborniki skupščine občine imajo pravico do povračila dejanskih stroškov, ki jim nastanejo v zvezi z opravljanjem njihove funkcije v skupščini, in pravico do povračila osebnega dohodka, za katerega sO prikrajšani zaradi opravljanja odborniških dolžnosti. Način in višino izplačevanja stroškov, do katerih so odbornik* upravičeni, določi skupščina občine z odlokom. 5. Predsednik skupščine občine 159. člen Odborniki skupščine občine izvolijo na predlog 10 članov izmed j sebe predsednika skupščine občine. Volitve predsednika so tajne in se opravijo na prvi seji skupščini Izvoljen je kandidat, ki dobi večino glasov vseh članov skupščin®' Trajanje funkcije predsednika skupščine občine je enako dob*’ za katero je izvoljen kot odbornik skupščine občine. Skupščina občine ima podpredsednika, ki je izvoljen po enake**1 postopku kot predsednik skupščine. 160 člen Predsednik skupščine občine predstavlja skupščino ter zastoP3 občino kot pravno osebo. Za posamezne zadeve iz' svojega področja lahko predsednik p°' oblasti drugo osebo, da zastopa občino. 161. člen. Predsednik sklicuje in vodi seje občinskih skupščin, pripravil3 predloge dnevnega reda in skrbi, da člani skupščine pravočasno do' bi jo gradivo o vseh zadevah, ki so na dnevnem redu seje. Predsednik skrbi, da se sklepi skupščine občine izvršujejo i*> 0 tem poroča na prvi prihodnji seji. Vse akte izven upravnega postopka, ki jih sprejme skupščina o*5' čine, podpisuje predsednik skupščine. Predsednik sklicuje zbor volivcev. 162. člen Predsednik skupščine občine povezuje in usklajuje delo skupil in njenih organov. Zaradi seznanjanja z delom in s sklepi organov skupščine c“j čine lahko predsednik zahteva poročila, se posvetuje s predsednf1. organov skupščine, daje predloge in pripombe k delu organov in skr^ ’ da skupščina obravnava delo posameznih organov in jim daje stnel niče in priporočila. - 163. člen ^ Predsednik skupščine občine lahko zadrži izvršitev predpis3 sklepa, ki ga organ skupščine izda izven upravnega postopka, če misli, da je v nasprotju z veljavnimi predpisi ali neprimeren. Predsednik mora zadržani spis, predpis ali sklep predložiti na prvi prihodnji seji skupščine, da ta odloči o njegovi skladnosti z veljavnimi predpisi kakor tudi o njegovi umestnosti. 164. člen Predsednik skupščine občine lahko skliče sejo posameznih organov skupščine, če tega ne storijo njihovi predsedniki. Od posameznega organa skupščine občine lahko zahteva predsednik, da obravnava določene zadeve s svojega področja in pripravi o tern poročilo. 165. člen Predsednik skupščine uvede disciplinski postopek zoper tajnika skupščine in občinskega sodnika za prekrške, kadar ugotovi, da sta prekršila delovno disciplino. 166. člen Predsednik skupščine lahko y nujnih primerih imenuje člane upravne komisije. Tako imenovanje mora predložiti v potrditev skupščini na prvi prihodnji seji. 167. člen Predsednika skupščine nadomešča v času njegove odsotnosti podpredsednik" skupščine, če pa je zadržan tudi ta, ga nadomešča član skupščine, ki ga določi skupščina. Kadar nadomešča predsednika skupščine podpredsednik, ima ta enake pravice in dolžnosti, kot jih ima predsednik skupščine. 168. člen Predsednik skupščine ima pravico do stalne mesečne nagrade in do letnega dopusta. Višino mesečne nagrade in trajanje letnega dopusta določi skupščina ali njen organ, ki ga za to pooblasti. Stalna mesečna nagrada in letni dopust pripadata za opravljanje njegove funkcije tudi podpredsedniku skupščine, če je stalno zaposlen z opravljanjem svoje dolžnosti. 6. Organi skupščine občine ' 169. člen Določene pravice in dolžnosti občine in zadeve, ki jih skupščina občine prenese nanjo, opravljajo organi skupščine občine. Ti organi opravljajo zadeve iz svoje pristojnosti v skladu z veljavnimi predpisi, določbami tega statuta ter s smernicami in z navodili, ki jih daje za njihovo delo skupščina občine. Orgahi skupščine občine so: I. komisije skupščine občine, 2 sveti skupščine občine, 3 upravni organi skupščine občine. 170. člen Mandatna doba članov kolegijskih organov, ki jih volijo oziromaf _ imenujejo skupščina občine, delovne organizacije ali druge družbene organizacije, traja 2 leti. Predsednike kolegijskih organov imenuje skupščina občine, če oi z veljavnimi predpisi ali s tem statutom določeno drugače, praviloma izmed svojih članov Posamezne člane kolegijskih organov lahko organi, ki so jih izvolili ali imenovali, odpokličejo pred potekom njihove mandatne dobe, še so za to podani upravičeni razlogi. 171. člen Nihče ne more biti hkrati član več kot dveh kolegijskih organov skupščine občine, niti ne more biti član istega kolegijskega organa več «ot dve zaporedni mandatni dobi. Uslužbenci uprave in sodniki občinskega sodišča ne, morejo biti šlani kolegijskih organov. 172. člen , Vsi organi skupščine občine delajo samostojno po veljavnih pred-Pjsih, določbah tega statuta in drugih predpisih, navodilih in smer-n*eah skupščine občine ter so za svoje delo odgovorni skupščini, organizacijam, ki so jih delegirale ali imenovale, ter občanom. 173. člen , Kolegijski organi skupščine morajo o svojem delu poročati skup-fln* na njeno zahtevo, najmanj pa enkrat letno. O svojem delu morajo poročati skupščini tudi upravni organi Skupščine. 174. člen s. , Kolegijski organi skupščine obravnavajo posamezne zadeve iz pri-kjtoostl skupščine občine, preden so dane na seji skupščine, in pred-’ •10 ustrezno rešitev. 175. člen i v zadevah iz svojega področja sodelujejo organi skupščine občine samoupravljanja v delovnih organizacijah in drugih organi-kade ’ kbdar rešujejo zadeve, ki so pomembne za te organizacije, ali eve splošnega pomena. 176. člen °hčinp^ev?’ spadajo v pristojnost dveh ali več organov skupščine Zahtp,, ’ režuieJO ti organi na skupnih sejah ali pa vsak zase, kakor Svoijh 81n®raya zadeve. Ce pri tem ne dosežejo soglasja, obvestijo o kateri stahščih skupščino občine, da odloči o zadevah oziroma določi, 1 organ naj zadevo reši dokončno. 177. člen 0 egijski organi skupščine občine odločajo o zadevah iz svojega delovnega področja na sejah O sklicani seji mora predsednik kolegijskega organa obvestiti predsednika skupščine občine. 178. člen Dolžnost člana kolegijskega organa skupščine občine je častna funkcija. . Predsednikom člani kolegijskih organov imajo pravico do povračila dejanskih stroškov, ki so jih imeli v zvezi z opravljanjem svoje funkcije, in do povračila zaslužka, ki so ga izgubili v času opravljanja funkcije. Skupščina občine sme priznati predsednikom in članom kolegijskih organov tudi posebne nagrade za posebno prizadevanje in dosežene posebne uspehe pri opravljanju funkcije člana kolegijskega organa. Podrobnejše določbe o povračilih in nagradah članom kolegijskih organov predpiše skupščina občine s posebnim odlokom. 179. člen Za proučevanje in opravljanje posameznih zadev iz svojih pristojnosti ustanovi skupščina občine stalne in začasne ter odborniške in mešane komisije. Naloge im delovno področje začasnih komisij določi skupščina občine z aktom o ustanovitvi komisije. 180. člen Stalne odborniške komisije sestavljajo odborniki, ki jih v ta namen izvoli skupščina občine. V vse ostale komisije izvoli oziroma imenuje skupščina občine toliko odbornikov, kolikor je to določeno z aktom o imenovanju članov v posamezne komisije. 181. člen - Skupščina občine ima naslednji stalni odborniški komisiji: 1. mandatno imunitetno komisijo občinskega zbora, ki šteje 3 člane; 2. mandatno imunitetno komisijo zbora delovnih skupnosti, ki šteje 3 člane. 182. člen Stalne mešane komisije skupščine občine so naslednje: 1. komisija za volitve in imenovanja, ki šteje 9 članov; 2. komisija za vloge in pritožbe, ki šteje 7 članov; 3. komisija za zadeve zborov volivcev in nadzor nad izvrševanjem sklepov na zborih volivcev, ki šteje 7 članov; 4. komisija za družbeni nadzor, ki šteje 5 članov; 5. komisija za narodno obrambo, ki šteje 7 članov. 183. člen Mandatno imunitetna komisija posameznega zbora obravnava vprašanja v zvezi z mandatnimi in imunitetnimi pravicami članov zbora, zlasti ob prenehanju mandata, o verifikaciji mandatov novo izvoljenih članov, ter o tem poroča zboru. 184. člen Komisija za volitve in imenovanja proučuje in daje skupščini občine predloge za volitve in razrešitve članov organov, ki jih voli, imenuje in razrešuje skupščina občine, izdeluje analize kadrov v gospodarstvu in družbenih službah in obravnava splošna vprašanja kadrovske politike v občini. Predlaga Imenovanje uslužbencev, ki jih imenuje skupščina občine, ter^ opravlja druge zadeve, za katere je pristojna po veljavnih predpisih. Komisija za volitve in imenovanja sodeluje s kadrovskimi službami delovnih in drugih organizacij. 185. člen Komisija za vloge in pritožbe: 1. obravnava vloge in pritožbe občanov in organizacij, ki zadevajo delo organov skupščine občine ter družbenih in deRrvnih samoupravnih organizacij v občinskem merilu; 2. v zvezi z vlogami in pritožbami komisija lahko: — zahteva od prizadetih fizičnih in pravnih oseb potrebne podatke in pojasnila; — daje nasvete in priporočila ter predlaga ustrezne ukrepe občinskim organom in organizacijam. Le-tl so dolžni predloge komisije obravnavati in jo obveščati o stališčih, sklepih in rešitvah; 3. .na podlagi ugotovljenih pomanjkljivosti ali nepravilnosti, nezakonitosti in samovolje in zaradi preprečevanja njihovih vzrokov: — proučuje in sodeluje pri obravnavanju problematike dela prizadetih občinskih organov ali drugih organizacij, zavodov in ustanov, ki izhaja iz vlog in pritožb; — predlaga skupščini občine potrebne ukrepe, nove predpise, spremembe ali dopolnitve le-teh; 4. sodeluje z občinskimi organi, ustreznimi komisijami republike, okraja, drugih občin in družbenimi organizacijami; 5. poroča skupščini občine občasno problematiko, najmanj pa enkrat letno o svojem delu in o delu službe za vloge in pritožbe. 186 člen Komisija za zadeve zborov volivčev in nadzor nad izvrševanjem sklepov zborov volivcev obravnava sklepe in predloge zborov volivcev ter jih posreduje skupščini občine in njenim organom v rešitev. Je koordinator med odborniki"skupščine občine, organi krajevnili skupnosti, političnih organizacij in predsedstvom /bora volivcev prt izvrševanju sklepov in predlogov in skrbi za obveščanje o rešitvi nit-■ hovih sklepov oziroma predlogov. Daje pobudo za sklicevanje zborov volivcev. 187. člen Komisija za družbeni nadzor ugotavlja, ali se delovne organizacije in skladi ravnajo po veljavnih predpisih, če je njihovo delo v skladu z družbenimi interesi in s politiko skupščine občine na področju gospodarskega in družbenega sodelovanja v občini, ter nadzoruje uporabo družbenih sredstev. O svojih ugotovitvah obvešča komisija skupščino občine in organe upravljanja v delovnih organizacijah. Ce se svet ne ravna po navodilih in smernicah skupščine, lahko skupščina razreši pred potekom mandatne dobe vse njegove člane. 196. člen Sveti morajo sodelovati z delovnimi in družbenimi organizacijami, kadar obravnavajo zadeve in vprašanja iz tega področja. Delovne organizacije imajo pravico dajati predloge in pripombe svetu ob posameznih vprašanjih iz njegovega področja. Svet mora take predloge in pripombe obravnavati na svoji prvi prihodnji seji in obvestiti predlagatelja o sprejetih sklepih. 188. člen Komisija za narodno obrambo skrbi za izvajanje vseh zakonskih in drugih določil s področja narodne obrambe. Odgovorna pa je tudi za: a) izvajanje navodil in priporočil pristojnih vodstvenih in upravnih organov za narodno obrambo; b) obrambne priprave civilnega sektorja na območju občine; c) vsa opravila v zvezi z vojaško mobilizacijo in izpopolnjevanjem vojaških enot. Koordinira delo organov državne uprave, gospodarskih in družbenih organizacij, javnih služb, drugih organov in zavodov s področja obrambnih priprav na območju občine. 189. člen Skupščina občine lahko z'odlokom ustanovi še druge skupščinske komisije. Z aktom o ustanovitvi določi sestav in delovno področje komisije. 7. Sveti skupščine občine 190. člen Sveti so politično-izvršiini organi skupščine občine in organi družbenega samoupravljanja na področju, za katerega so ustanovljeni. Ustanavljajo se za posamezna upravna področja ali en svet za več upravnih področij. 191. člen v Skupščina občine ustanavlja svete z odlokom. Z odlokom se odreja sestav in delovno področje posameznih svetov. V vsakem svetu morata biti vsaj 2 člana, ki ju izvoli skupščina občine izmed odbornikov. 192. člen Sveti skupščine občine na svojem področju: 1. skrbijo za to, da se izvršujejo zakoni in drugi predpisi širših družbeno-političnih skupnosti; 2. skrbijo, da se izvršujejo predpisi skupščine občine in njene smernice za izvrševanje teh predpisov; 3. izdajajo odredbe in upravna navodila za izvrševanje predpisov skupščine občine; 4. izdajajo odredbe in navodila za izvrševanje zakonov in drugih predpisov širših družbeno-političnih skupnosti, če so za to pooblaščeni; 5. obravnavajo vprašanja iz svojega delovnega področja, dajejo smernice za delo ustreznih upravnih organov in nadzorujejo izvajanje svojih sklepov; 6. predlagajo skupščini občine, da izda odloke in druge akte in da odredi potrebne ukrepe; 7. predlagajo ustanovitev, združitev in ukinitev delovnih skupnosti; 8. dajejo soglasje in pritrditev iz prenesenih pristojnosti skupščine občine, razen če spada to v izključno pristojnost skupščine občine ali drugih organov; 9. opravljajo druge izvršilne naloge, za katere so pristojni na osnovi zakonov ali drugih predpisov organov širših družbenopolitičnih skupnosti, tega statuta ali predpisov skupščine občine; 10. dajejo skupščini občine svoja mnenja ob volitvah organov družbenega upravljanja; 11. izvršujejo pravice ustanovitelja nad delom zavodov, ki opravljajo dela s področja, za katerega je pristojen svet, če id z aktom o ustanovitvi določen za to kak drug organ; 12. opravljajo druge zadeve, za katere so pristojni po veljavnih predpisih in predpisih skupščine občine. 193. člen Sveti smejo odločati v upravnem postopku samo takrat, kadar se odloča po prostem preudarku in če s posebnimi predpisi ni drugače določeno. 194. čien , Ce kakšna zadeva s področja enega sveta posega v področje drugega sveta, mora svet pred odločanjem vprašati za mnenje oziroma soglasje drugi svet. 9® sporo® pristojnost glede določene zadeve, odloči predsednik skupščine občine, kateri svet naj rešuje tako zadevo. Svet, ki se ne strinja z odločitvijo predsednika, lahko zahteva, da o tem odloči skupščina občine. Kolikor gre za zadevo v upravnem postopku, se uporabijo predpisi zakona o splošnem upravnem postopku. 195. člen > Skupščina občine lahko razveljavi in odpravi akte sveta, ki niso zakoniti al^ so neprimerni. Nezakonit akt vrne skupščina občine svetu z navodilom oziroma S smernicami, ki jih mora svet upoštevati pri dokončni rešitvi. 8. Občinski upravni organi 197. člen Občinski upravni organi neposredno izvršujejo vse zakone In druge predpise, kolikor ni z zakonom izrecno določeno, da jih izvršujejo drugi organi občine ali organi širših družbeno-političnih skupnosti, ter opravljajo strokovne naloge za skupščino občine in njene organe. 198. člen Upravni organi skupščine občine Zagorje ob Savi so: — temeljni upravni organi, — posebni upravni organi, — drugi upravni organi. Temeljni upravni organi so oddelki in odseki, ki imajo lahko notranje organizacijske enote in se ustanovijo za posamezna področja, kakor to narekujejo potrebe v občini. Z odlokom o organizaciji uprave skupščine občine se določi organizacija temeljnih in posebnih upravnih organov, njihove natranje organizacijske enote ter njihovo delovno področje. / Pri opravljanju zadev iz svojega področja upravni organi sodelujejo drug z drugim, z oi^ani upravljanja v delovnih organizacijah in z drugimi organi in organizacijami, ki jih zanima njihovo delo. 199. člen Upravni organi opravljajo zadeve iz svojega delovnega področja samostojno v mejah pooblastil, ki jim jih daje zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi, ter po smernicah skupščine občine in njenih svetov. Samostojnost upravnih organov v delu mora priti do izraza tako v izvrševanju predpisov kakor tudi v razvijanju njihove pobude pri odkrivanju in proučevanju problematike na svojem področju, v ugotavljanju napak in drugih slabosti, ki ovirajo učinkovito delo in napredek delovnih organizacij, v dajanju strokovne pomoči pri odpravljanju teh napak in slabosti, v pripravljanju elaboratov, analiz in drugega gradiva o stanju na svojem področju za potrebe skupščine in njenih svetov ter v predlaganju potrebnih ukrepov skupščini oziroma svetom. V okviru te samostojnosti morajo upravni organi s svojo organizacijo ter z. načinom in metodami dela razvijati samostojnost In pobudo uslužbencev na posameznih delovnih mestih in njihovo osebno odgovornost za opravljeno delo. 200. člen Upravni organi morajo skupščino in ustrezni svet redno in tekoče seznanjati s problemi na svojem področju in jima s svojimi pobudami in predlogi pomagati pri uresničevanju njunih nalog. Upravni organi morajo opozarjati skupščino in ustrezni svet na protiustavne in nezakonite splošne akte, ki jih izdajajo delovne in druge samostojne organizacije. Upravni organi morajo seznanjati organe samoupravljanja v delovnih organizacijah o nezakonitostih in drugih nepravilnostih v delu organizacije, ki so jih ugotovili v izvrševanju upravnega nadzorstva, in jim predlagati ustrezne ukrepe za njihovo odpravo. 201. člen Upravni organi s svojim delom omogočajo učinkovito uresničevanje pravic in interesov občanov in organizacij zlasti s tem, da: a) skrbijo za hitro in ekonomično poslovanje ter s svojim znanjem in Izkušnjami pomagajo drugim organizacijam v občini v njihovih prizadevanjih za čimbolj ekonomično, urno in spretno poslovanje ter učinkovito zadovoljevanje potreb občanov; b) organizirajo in pomagajo pri organiziranju služb, ki so namenjene neposredno občanom, da lahko čim hitreje in s čim manjšimi stroški uveljavijo svoje pravice in interese oziroma i opravijo svojo dolžnost. i 202. člen Delo občinskih upravnih organov je javno, kolikor ni z zakonom ali z aktom skupščine občine na podlagi zakona določeno, da je treba posamezne podatke varovati kot tajnost oziroma da se ne smejo objaviti. Skupščina občine določi, ko obravnava poročilo uprave, kateri deli poročila se morajo objaviti in način njihove objave. 9. Tajnik in starešine upravnih organov 203. člen Tajnik je starešina občinskih upravnih organov in disciplinski starešina vseh delovnih ljudi, zaposlenih v občinski upravi. Tajnik lahko posamezne disciplinske pravice prenese na neposrednega starešino-Tajnika in starešine upravnih organov imenuje skupščina občin® na podlagi razpisa za dobo 4 let in ga lahko po izteku tega roka P3' novno imenuje na tak položaj samo za nadaljnjo štiriletno razdobje-Tajniku določa osebni dohodek skupščina občine. Za tajnika je lahko imenovan, kdor ima visokošolsko izobrazb0 in primerno prakso. . , Za starešino upravnega organa se lahko imenuje, kdor ima visokosti višješolsko izobrazbo in potrebno prakso. 204. člen Tajnik skupščine občine skrbi in je osebno odgovoren za to, da občinska uprava kot celota v redu posluje in da opravlja upravne in strokovne naloge, ki jih ima po ustavi: skrbi za zakonito, pravilno in pravočasno izvrševanje nalog; nadzoruje in usklajuje delo upravnih organov; skrbi za izvrševanje sklepov in'smernic skupščine občine in njenih svetov; pomaga predsednika skupščine občine pri pripravljanju sej skupščine in pri usklajevanju dela posameznih svetov in občinskih komisij; opravlja druge naloge, ki jih ima po zakonu in posebnih predpisih ali ki mu jih naloži skupščina občine. ) Tajnik mora posebej skrbeti za pravilno in hitro poslovanje služb, 'ki prihajajo v stik z občani. Stalno mora spremljati odnose med upravo in občani in skrbeti, da se ti odnosi nenehno izboljšujejo, skladno s položajem in vlogo občana človeka v naši socialistični demokraciji. Tajnik se mora udeleževati sej skupščine občine in na zahtevo dajati mnenja k osnutkom predpisov in mnenja o drugih pomembnih vprašanjih ter pojasnila in podatke, ki jih zahteva skupščina ali njen član s področja dela občinske uprave. 205. člen Starešine upravnih organov vsak na svojem delovnem področju skrbijo in so neposredno odgovorni za to, da se izvršujejo zakoni in drugi predpisi višjih državnih organov ter predpisi, sklepi in smernice skupščine občine in njenih svetov; da se izdelajo za skupščino občine in njene svete osnutki predpisov in drugih aktov ter pripravijo analize in drugo gradivo za njihovo delo; da upravni organi in posamezni uslužbenci zakonito, pravilno in pravočasno opravljajo vse druge naloge iz svojega področja. Starešina upravnega organa organizira in vodi delo v organu, ki je neposredni starešina uslužbencev upravnega organa, ter izvršuje druge pravice in dolžnosti, ki so določene z zakonom in drugimi predpisi. 206. člen Tajnik je osebno odgovoren skupščini občine in njenemu predsedniku za zakonito, pravočasno in kvalitetno delo uprave, za izvrševanje sklepov in smernic skupščine občine in njenih svetov ter za izvrševanje programa dela upravnih organov. Starešine upravnih organov so osebno odgovorni tajniku in predsedniku za svoje delo in za zakonito in pravočasno delo upravnega 0rgana, ki ga vodijo, ter za izvrševanje sklepov in smernic skupščine °hčine in njenih svetov s področja upravnega organa. Za delo upravnega organa odgovarjajo starešine tudi ustreznemu svetu. Tajnik in starešine upravnih organpv morajo najmanj enkrat na leto . poročati skupščini občine oziroma ustreznim svetom o-svojem delu in ukrepih, ki so bili storjeni za zboljšanje organizacije, dvig strokovne ravni uslužbencev ter za napredek dela upravnih organov. Skupščina ali ustrezni svet razpravljata o poročilu in dajeta upravnim Organom obvezne smernice za njihovo delo. Poročilo skupščini je skupno za vse upravne organe in ga predloži tajnik skupščine, svetu pa predloži poročilo starešina ustreznega Upravnega organa. Ustrezni starešina mora v poročilu posebej navesti, kako so bili Izvršeni sklepi ali smernice skupščine oziroma sveta za delo uprav-nih organov. / 207. člen Zaradi lažjega dostopa občanov do občinske uprave ima skupščina krajevne urade. Krajevni uradi se lahko ustanovijo ali ukinejo samo s posebnim °dlokom skupščine občine. 10. Uslužbenci skupščine občine in njihovo samoupravljanje 208. člen Uslužbenci občinske uprave so javni uslužbenci. Postavljajo se na Podlagi javnega razpisa. Uslužbenci so, vsak na svojem delovnem mestu, odgovorni neposrednemu starešini za zakonito, pravilno in pravočasno opravljanje Svojih nalog. 209 člen Uslužbenci in delavci, zaposleni v občinskih upravnih organih, Predstavljajo enotno delovno skupnost, ki v mejah zakonov in na njegovi podlagi Izdanih predpisov po načelu samoupravljanja samostojno Ureja vprašanja, ki se tičejo notranjih razmerij v občinski upravi. Pravico samoupravljanja uresničujejo delovni ljudje občinske uprave neposredno in po svetu delovne skupnosti kot svojem pred-lavnlškem organu. , Samoupravljanje delovnih ljudi v občinski upravi se v skladu z Ekonom predi s posebnim pravilnikom. 210. člen 0, Sredstva, potrebna za delo, zagotovi občinskim organom skupščina ucine v skladu s posebnimi predpisi v občinskem proračunu na te-tPeliu programa dela občinskih organov uprave in drugih pogojev r Predstavljajo njihov redni, dohodek. v Delovna skupnost razpolaga s svojim dohodkom samostojno in ga *aki-'a^u 8 sv°j'm pravilnikom deli s svojim finančnim načrtom in ‘rijučnim računom. Delitev sredstev na osebne dohodke uslužbencev občinske uprave ^člji na načelu delitve po delu skladno z določbami pravilnika. 11. Sodnik za prekrške , 211. člen v Sodnik za prekrške je poseben upravni organ skupščine občine, ki vodi upravno-kazenski postopek in izdaja »na prvi stopnji odločbe o prekrških, za katere je pristojen po zakonu, ter opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon. Sodnika za prekrške in njegovega namestnika voli in razrešuje skupščina občine po določbah zakona. Delo sodnika za prekrške in druga vprašanja te službe so urejena z zakonom. 12. Občinsko sodišče in javno pravobranilstvo 212. člen Naloge pravosodja v občini opravlja občinsko sodišče, ki je lahko skupno za več občin. Odnosi med občinami glede skupnega^ sodišča se urejajo s posebnim sporazumom. Organizacija in naloge občinskega sodišča so predpisane z zakonom. _ 213. člen Občinski pravobranilec opravlja zadeve, ki so mu dane v pristojnost z zakonom Občinskega pravobranilca imenuje skupščina občine za svoje območje ali za več občin z medobčinskim sporazumom. 13. Disciplinsko sodišče 214. člen Disciplinsko sodišče je poseben organ, katerega pristojnost in delovno področje se določi z zakonom. 14. Predpisi in pravni akti skupščine občine in njenih organov 215. člen Skupščina občine samostojno ureja s svojimi predpisi zadeve, ki imajo splošen pomen za družbeni razvoj občine, druge zadeve pa urejajo njeni organi s predpisi, kolikor so za to pooblaščeni z zakonom. 216. člen V mejah svoje pristojnosti izdajajo za opravljanje svojih nalog: — občinska skupščina: odloke, odredbe, navodila, odločbe, sklepe, smernice, priporočila in resolucije; — sveti občinske skupščine: odredbe, navodila, odločbe, sklepe, smernice in priporočila; — komisije skupščine občine: priporočila in navodila; — upravni organi: odločbe, upravna navodila ter odredbe in strokovna navodila, kadar so za to pooblaščeni s posebnimi predpisi. 217. člen Za predpise in druge akte, ki jih izdaja skupščina občine, zbira podatke po navodilih pristojnega sveta ali drugega kolegijskega or-' gana, strokovno pripravi ter sestavi osnutek upravni organ, v katerega področje sodi. Upravni organ predloži osnutek predpisa oziroma drugega akta v obravnavo pristojnemu svetu ali drugemu pristojnemu kolegijskemu organu. Osnutek obravnava svet ali drugi pristojni kolegijski organ na svoji seji in s sklepom določi, ali naj se osnutek kot predlog sveta predloži skupščini občine. Ce gre za predpise in druge akte, ki urejajo zadeve, za katere je po tem statutu določeno pred njihovim sprejetjem potrebno mnenje občanov, krajevnih skupnosti in članov delovnih skupnosti, se mora to mnenje dobiti pred predložitvijo predloga skupščini občine. 218. člen Za predpise in druge akte, ki jih izdajajo sveti, zbira podatke, strokovno 'pripravi in sestavi osnutek po navodilih sveta upravni organ, v katerega področje spada zadeva, ter ga pošlje pristojnemu svetu v obravnavo in sprejem. 219. člen Odloki in odredbe skupščine občine ter odredbe njenih svetov se objavljajo v uradnem glasilu. Odloki in odredbe skupščine občine začnejo veljati 8. dan po objavi v uradnem glasilu, če predpisi tega drugače ne določijo. VII. poglavje OBLIKE NEPOSREDNEGA SAMOUPRAVLJANJA V OBČINI 1. Krajevne skupnosti 220. člen Krajevne skupnosti se ustanavljajo za uresničevanje neposrednega upravljanja in sodelovanja občanov v zadevah komunalne, gospodarske, socialne, zdravstvene, kulturno-prosvetne, vzgojno-varstvene in druge dejavnosti za napredek naselij in za zadovoljevanje skupnih potreb občanov v krajevnih skupnostih. Krajevne skupnosti se ustanavljajo za naselja, ki tvorijo geografsko, urbanistično in gospodarsko celoto na območju občine. Krajevne skupnosti nimajo funkcije oblasti, njihovi organi nimajo upravnih pooblastil. 221. člen O ustanovitvi krajevne skupnosti odločajo občani na zborih volivcev območij, določenih pod pogoji iz drugega odstavka prejšnjega člena. Predlog o ustanovitvi krajevne skupnosti potrdi skupščina občine z odlokom. 222. člen V naseljih in zaselkih, ki so oddaljeni od krajevnih središč in kjer ni pogojev za ustanovitev krajevne skupnosti, lahko občani za reševanje določenih skupnih vprašanj ustanovijo krajevne odbore. S sklepom o ustanovitvi takega odbora, katerega potrdi skupščina občine, se dj^ločijo organizacija in naloge takega odbora. 223 člen Krajevna skupnost je samoupravna organizacija občanov na njenem območju in ima svojstvo pravne osebe. Premoženje krajevne skupnosti je družbeno premoženje, ki ga , upravljajo njeni organi. 224. člen Krajevne skupnosti uresničujejo svoje naloge s tem, da: — organizirajo in pospešujejo komunalne, gospodarske, socialne, ' zdravstvene in druge dejavnosti in službe, ki neposredno služijo družini, gospodinjstvu in občanom za zadovoljevanje vsa- , kodnevnih potreb; — skrbijo za varstvo oseb, ki jim je taka pomoč potrebna; — predlagajo skrbnike za mladoletne in druge osebe, ki se postavijo pod skrbništvo; • ■!— organizirajo in pospešujejo vse vrste dejavnosti, ki so v pomoč gospodinjstvom; — obravnavajo poslovanje delovnih organizacij, ki na njihovem območju skrbijo za zadovoljevanje vsakodnevnih življenjskih potreb občanov; — skrbijo za napredek stanovanjskega gospodarstva in pomagajo državljanom pri upravljanju hiš .in njihovih skladov in pri vzdrževanju hiš; — organizirajo prostovoljno delo občanov na svojem območju, zbirajo prostovoljne prispevke, organizirajo kulturne zabave in druge prireditve; — ustanavljajo otroške ustanove za varstvo in vzgojo predšolskih in šolskih otrok, pomagajo društvu prijateljev mladine in drugim političnim organizacijam pri organiziranju in vodenju še drugih oblik ustanov, zavodov, klubov in podobno za vzgojo in varstvo mladine; — pomagajo skupščini občine in njenim organom, dajejo mnenja in predloge k posameznim vprašanjem iz njihove pristojnosti; — upravljajo družbeno lastnino, ki Jo je dala skupnost v porabo; — skrbijo za zgraditev, vzdrževanje in čiščenje komunalnih ob-...... jektov in naprav.na njihovem območju ter nadzorujejo, da se uporabljajo v skladu s predpisanim redom, upravljajo krajevna pokopališča, skrbijo za organiziranje ukrepov proti požarom, poplavam in drugim elementarnim nezgodam in skrbijo za pravilno izkoriščanje krajevnih pašnikov; — skrbijo za spomeniško varstvo, varstvo kulturnih spomenikov1 in spomenikov iz NOB. Krajevne skupnosti opravljajo tudi druge zadeve po veljavnihN predpisih oziroma zadeve, katere jim prepusti s svojim predpisom skupščina občine. , 225. člen Za uresničevanje svojih nalog lahko krajevne skupnosti za posamezna področja svoje dejavnosti ustanavljajo svete, odbore, komisije, servise, službe, poravnalne svete, potrošniške svete in druge organe. • Organizacija, naloge in način poslovanja krajevnih skupnosti in njihovih organov se določijo s statuti krajevnih skupnosti, ki jih sprejmejo zbori volivcev. 226. člen Svet krajevne skupnosti se voli na zboru volivcev. Mandat članov sveta krajevnih skupnosti se določi s statutom krajevne skupnosti Mandatna doba ne more biti daljša od 4 let pod pogojem, da se polovica članov menja vsaki 2 leti. 227. člen Število članov sveta krajevne skupnosti, njihovo predlaganje, izvolitev in odpoklic, število članov, ki jih izvolijo posamezni zbori volivcev in delovne skupnosti, se določi s statuti krajevnih skupnosti. 228. člen Svet krajevne skupnosti opravlja sy,oje .delo po letnem delovnem programu, .ki,ga sprejme na svoji seji po predhodni potrditvi na zborih volivcev. Ta program mora biti v osnovi v skladu s plani in proračuni občine, zavodov ter ustanov na svojem območju, — 229. člen •: Svet krajevne skupnosti dela na svojih sejah in sejah svojih organov, ki jih ustanavlja s svojim statutom. 230. člen • Skupščina, občine je dolžna dati krajevni skupnosti v razpravo osnutek,družbenega plana, program razvoja občine, proračun, urbanistični načrt ter druge važnejše aMe pred sprejetjem na svojih sejah. 231. 'člen Organi krajevne skupnosti sprejemajo prošnje in pritožbe občanov in jih^j primerno obrazložitvijo predlagajo komisiji za vloge in pritožbe skupščine občine. ' r 232. člen Zakonitost dala krajevnih skupnosti nadzorujejo pristojni upravni organi skupščine občine in drugi pristojni organi. 233. člen Zaradi večje kontinuitete in uspešnosti dela krajevnih skupnosti , določi skupščina občine z vsakoletnim družbenim planom in proračunom skupnosti odstotek udeležbe pri dohodkih občinskega proračuna in skladov. Dohodek skupnosti se stimulira na podlagi prizadevnosti delovnih kolektivov na območju posameznih skupnosti na podlagi predloženih kompletnih potreb in programov v vseh krajev* nih skupnostih. 234. člen Krajevna skupnost razpolaga s svojimi sredstvi samostojno in jih z letnim finančnim načrtom razporeja glede na potrebe skupnosti. Pri tem mora namenska sredstva razporediti samo za namene, za katere so bila dana. 235. člen Dohodki krajevne skupnosti so: 1. sredstva skupščine občine; 2. dotacije delovnih in drugih organizacij; - v 3 dohodki od pokopališč; 4. dohodki od zakupnin za zemljišča in družbeno premoženje, ki je v Upravi krajevne skupnosti; ■ 5. dohodki od kulturnih, športnih in zabavnih prireditev, ki jih prireja krajevna skupnost; 6. krajevni prispevek; 7. drugi dohodki, ki jih prepusti krajevni skupnosti skupščina občine, in 8. prispevki občanov. 2. Zbori volivcev 236. člen Zbori volivcev so sestanki volivcev posamezne volilne enote, V kateri občani neposredno opravljajo družbene zadeve. Zbori volivcev se sklicujejo za območja volilnih enot. 237. člen Občani na zborih volivcev obravnavajo vprašanja, ki so splošnega pomena za življenje in delo njihovega območja ter občine, kakor tudi vprašanja, ki so važna za širše družbeno-politične skupnosti, dajejo pobude in predloge za njihovo rešitev ter neposredno odločajo o vprašanjih, določenih z zakonom in s tem statutom. 238. člen Zbori, volivcev obvezno razpravljajo: — o statutu občine; — o družbenem planu občine, proračunu in' zaključnem :faču±iu; — o urbanističnem in regulacijskem načrtu; — o perspektivnem planu razvoja; — o predpisih, s katerimi se nalagajo občanom materialne obveznosti; — o programu uporabe sredstev občinskih družbenih skladov; — o odločitvi, ki se nanaša na ustanovitev oziroma ukinitev delovnih organizacij, ki opravljajo javno službo. 239. člen Zbori volivcev obvezno odločajo: — o ustanovitvi krajevne skupnosti in izvolitvi članov sveta krajevnih skupnosti; — o razrešitvi in volitvi članov organov družbenega upravljanja, ki so jih voliil na zborih volivcev; — o sprejetju perspektivnih in letnih programov krajevnih skup- l npsti; - J — o poslovniku, zborov volivcev; . — o 'drugih vprašanjih, za katera tako določajo predpisi širših družbeno-političnih skupnosti in ta statut. 240. člen Zbor volivcev lahko sklicuje skupščina občine' oziroma njen pred' sednik,' svet krajevne skupnosti, organizacije SZDL in občani. Občani lahko skličejo zbor volivcev na predlog najmanj 15 “/o volivcev oziroma na predlog najmanj 50 volivcev z območja volih*® enote, za katero se sklicuje. Obvestilo o sklicu zbora volivcev se objavi na krajevno običaj®0 način najmanj 3 dni pred zborom. Ce sklicuje zbor volivcev predsednik skupščine občine, se mate' rial dnevnega reda dostavi krajevnim skupnostim in SZDL. ... Ce sklicuje zbor volivcev svet krajevne skupnosti, organizacij SZDL in občani, mora o sklicu in dnevnem redu obvestiti predsednik skupščine občine. Zbor prične predstavnik sklicatelja. Na zboru volivcev sodelujejo lahko vsi občani iz območja zb<>* volivcev, odločajo pa samo tisti občani, ki imajo splošno volilno Pra vico. ' \ 241. člen i f gf Način obveščanja volivcev o izvršitvi predlogov in sklepov . načinu dela zborov volivcev urejuje poslovnik, ki ga sprejmejo zb volivcev in potrdi skupščina občine. 242. člen Na zboru volivcev mora biti praviloma prisoten odbornik slc0jPf ščine občine, izvoljen na območju volilne enote, za katero se z sklicuje. 243. člen . dei0m Volivci lahko na-'zboru postavljajo vprašanja v zvezi z ffarl0v skupščine občine in njenih organov, delovnih organizacij in or=> družbenega samoupravljanja. 244. člen Sklepe in predloge zborov volivcev obravnavajo skupščina občine njeni organi oziroma organi delovnih organizacij in organi družbenega samoupravljanja. S. Referendum 245. člen Referendum je oblika neposrednega sodelovanja, ki omogoča občanom. da neposredno odločajo o skupnih vprašanjih,—ki imajo poseben pomen za posamezni kraj ali občino kot celoto. 246. člen Referendum razpisuje skupščina občine zato, da se občani vna-Prej izjavijo o posameznih važnejših vprašanjih, predlogih in odlokih sli pa, da potrdijo odlok ali sklep skupščine občine, ki je že sprejet. Referendum se razpiše najmanj 30 dni pred glasovanjem. 247. člen Iniciativo za razpis referenduma lahko dajo skupine občanov, občinski odbor SZDL, občinski sindikalni svet, krajevna skupnost, zbori Molivcev in organi družbenega upravljanja v delovnih organizacijah. Skupščina občine mora v 30 dneh zavzeti stališče o predlogu za razpis referenduma in o tem obvestiti predlagatelje. Ce skupščina občine sprejme predlog-, mora razpisati referendum v 30 dneh po odlpčitvi. 248. člen Na referendumu glasujejo neposredno in tajno z listki samo vo-“Vci, ki so vpisani v volilni imenik. O postavljenih vprašanjih se glasuje v celoti z »za« ali »proti«. Predlog, o katerem se glasuje na referendumu, je sprejet, če je 2abj glasovala večina volivcev, ki so glasovali. Če se referenduma ne hdeleži večina vpisanih volivcev, se mora tak referendum ponoviti. Odločitev, ki jo volivci sprejmejo na referendumu, je obvezna. Skupščina občine ne more v roku 1 leta po izvedbi referenduma 'ždati nobenega akta, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma. Če je referendum zavrnil na seji skupščine občine že sprejet sklep ®u odlok, mora skupščina občine tak odlok ali sklep odpravili. 249. člen Delovne organizacije v svojih statutih odločijo, v katerih prime-se v delovni organizaciji odloča z referendumom. 250. člen . Referendum se obvezno razpiše, kadar je treba odločati o uvedbi raJevnega samoprispevka. 251. člen Ce ni drugače določeno, lahko skupščina občine sprejme predpise, katerih se izvaja referendum. VIII. poglavje SODELOVANJE OBČINE Z DRUGIMI DRUŽBENO-POLITIČNIMI SKUPNOSTMI * 252 člen . Razmerje med občino Zagorje ob Savi in okrajem Ljubljana je re3eno z ustavo, zakoni in s tem statutom. 253 člen H Občina Zagorje ob Savi sodeluje z družbeno-političnimi skup-®stmj v prizadevanjih za enakomeren razsoj občine ter za dvig osebja in družbenega standarda na ta način, da: 1. združuje svoja sredstva s sredstvi okraja in drugih občin v njegovem sestavu za zgraditev skupnih objektov in naprav in za uresničevanje drugih ciljev, ki so v korist vsega okraja ali več njegovih občin; 2. podpira ustanavljanje skupnih zavodov, organizacij ter skupnih služb, ki so v korist več občin; 3 pomaga organizirati skupne komisije, odbore in druge organe ter po svojih predstavnikih sodeluje pri njihovem delu. 254 člen Radar občinski samoupravni organi ugotovijo, da je v interesu '^Voljevanja skupnih potreb občanov ali povečanja proizvajalnih s^*oristno ustanoviti skupne delovne organizacije ali službe s so-občino ali drugo občino, predlagajo tej občini ali sprejmejo .f! druge občine za skupno ustanovitev takšnih delovnih orga-acij oziroma služb. Pri uresničevanju nalog iz prejšnjega odstavka se občina lahko ^uje s katerokoli občino ali skupino občin, ki lahko skupno za-6yrv*jo najboljše pogoje za zadovoljevanje določenih potreb občine rt>fna njenih občanov. 255. člen ^®2merja, ki nastanejo z ustanovitvijo skupne delovne organiza-ah službe 2 drugo občino, se določijo s posebno pogodbo. ' 256 člen ^gg^^na lahko sodeluje z drugimi zainteresiranimi občinami pri ji skupnih akcij za reševanje najrazličnejših vprašanj, ki so fj^nega pomena za občane zainteresiranih občin. v duhu socialistične solidarnosti pomaga drugim občinam Včgja njihovim občanom, če so jih prizadele hude elementarne ne VS,fin, podobno. a sodeluje tudi z drugimi zainteresiranimi občinami pri iz- skupnih glasil, informacij in podobno. 257. člen Občina Zagorje ob Savi je član stalne konference mest Jugoslavije. IX. poglavje VARSTVO ZAKONITOSTI 258. člen Splošni akti, ki jih sprejemajo skupščina občine in njeni organi, kakor tudi splošni akti delovnih in drugih samoupravnih organizacij morajo biti- v skladu z zvezno in republiško ustavo, zveznimi in republiškimi zakoni ter na zakonu temelječih predpisih in s tem statutom. 259. člen Splošni akti in ukrepi politično-izvršilnih organov občine morajo temeljiti na zakonu in drugih zakonitih predpisih. To velja tudi za splošne akte in ukrepe delovnih organizacij, ki na podlagi zakona opravljajo družbeno službo. 260. člen Z aktom upravnega organa občine se ne morejo ustanavljati obveznosti ali omejevati pravice občanov in organizacij. 261. člen Skupščina občine lahko odpravi ali razveljavi nezakonit predpis ali drug splošen akt svojega organa. Svet skupščine občine pa lahko odpravi ali razveljavi predpis ali drug splošen akt organa uprave skupščine, ki je v nasprotju z ustavo, zakonom ali s predpisom, izdanim na podlagi zakona. 262. člen Predsednik skupščine občine lahko zadrži izvršitev akta, ki ga je izdal tajnik ali upravni organ občine izven upravnega postopka, in ga predloži skupščini, da o njem končno odloči. Predsednik skupščine občine lahko zadrži izvršitev splošnega akta ali sklepa skupščine ali njenih organov, izdanega izven upravnega postopka, če meni, da ni v skladu z zakonom. Tako zadržani akt ali sklep predloži skupščini na prvi prihodnji seji zaradi odločitve. 263. člen Tajnik skupščine občine lahko zadrži izvršitev izven upravnega postopka izdanega akta upravnih organov skupščine občine, če ugotovi, da ni v skladu z zakonom. O tem takoj obvesti predsednika skupščine. Tajnik lahko zadrži izvršitev nezakonitega akta, ki ga je izdal svet delovnega kolektiva. O-zadržanem aktu sveta delovnega kolektiva obvesti tajnik predsednika arbitražnega sveta in predloži prizadeti akt arbitražnemu svetu. Ce arbitražni svet ne odloči o zadevnem aktu, ga predloži v razpravo in odločitev skupščini občine. 264. člen Skupščina občine lahko zadrži izvršitev vsakega splošnega akta, ki ga je izdala delovna ali druga samoupravna organizacija, če sodi, da je v splošnem akt protiustaven ali nezakonit. O protiustavnosti oziroma nezakonitosti splošnega akta, katerega izvršitev je zadržala skupščina občine, odloči na predlog skupščine ustavno sodišče. 265. člen Zaradi varstva zakonitosti lahko občani opozarjajo skupščino občine iin njene organe na vsesplošne akte, ki so jih izdali katerikoli organi na območju občine, za katere sodijo, da niso v skladu z ustavo, zakoni, s statutom občine in splošnimi akti skupščine občine in n jenih organov. X. poglavje PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 266. člen Ta statut sprejme skupščina občine po poprejšnji javni razpravi na zborih volivcev. 267. člen Predlog za spremembo tega statuta lahko da vsak zbor skupščine občine, 10 odbornikov skupščine občine in občinski odbor SZDL. Predlog se dostavi predsedniku skupščine občine, ki ga predloži skupščini občine na seji. 1 268. člen Skupščina občine odloči o tem, ali se vzame predlog za spremembo statuta v obravnavo. Če skupščina občine odloči o tem, da je potrebna sprememba statuta, formira posebno komisijo, fel pripravi predlog, o katerem dokončno odloči skupščina občine po predhodni javni razpravi na zborih volivcev. Kadar je potrebno posamezne določbe statuta uskladiti s predpisi širših družbeno-političnih skupnosti, lahko spremembe in dopolnitve statuta sprejme skupščina občine po postopku za sprejem odlokov. Sprememba statuta je sprejeta, če sta zanj glasovali dve tretjini od skupnega števila odbornikov obeh zborov. 269 člen Dokler ni izdelan urbanistični načrt občine, so dolžni pristojni organi skupščine občine poskrbeti za zavarovanje gradbenih zemljišfl pred nesmotrno zazidavo, upoštevajoč že znane elemente urbanističnega načrta. x 270. člen Vsi pravni akti, ki jih po določilih tega statuta morajo sprejeti in izdelati skupščina občine in njeni »rgani, morajo biti izdani 12 mesecev po uveljavitvi tega statuta. Vsi akti, ki jih ja sprejel občinski ljudski odbor oziroma skupščina občine, morajo biti v roku 12 mesecev po uveljavitvi tega statuta usklajeni z njegovimi določili. 271. člen Z uveljavitvijo tega statuta preneha veljati statut občinskega ljudskega odbora Zagorje ob. Savi, objavljen v Uradnem vestniku okraja Trbovlje, št. 7, z dne 11. aprila 1958. / 272. člen Ta statut začne veljati, ko je sprejet na seji SkuDščine občine Zagorje ob Savi. Številka: 011-1/63 V Zagorju, dne 9. aprila 1964 Predsednik Skupščine občine Zagorje ob Savi Dušan Kolenc, 1. r. Predpisi občinskih skup scin 21 Po 104. členu ustave SRS (Uradni list SRS, št. 10/63) in 191. členu statuta občine Zagorje ob Savi je skupščina občine Zagorje ob Savi na seji občinskega zbora in seji zbcrra delovnih skupnosti dne 29. aprila 1964 sprejela ODLOK o ustanovitvi svetov kot politično izvršilnih organov skupščine občine Zagorje ob Savi 1. člen Pri skupščini občine Zagorje ob Savi se kot politični izvršilni organi ustanovijo sledeči sveti: 1. svet za občo upravo in notranje zadeve; 2. svet za družbeni plan in finance; 3. svet za industrijo in obrt; 4. svet za blagovni promet, turizem in go-stinstrvo; 5. svet za kmetijstvo in gozdarstvo, lov in ribištvo; 6. svet za urbanizem in gradbeništvo; 7. svet za komunalne in stanovanjske zadeve; 8. svet za delo; 9. svet za prosveto In kulturo; 10. svet za šolstvo; 11. svet za telesno vzgojo; 12. svet za zdravstvo; 13. svet za socialno varstvo; 14. svet za varstvo družine. 2. člen Delovno področje posameznih svetov je sledeče: 1. Svet za občo upravo in notranje zadeve opravlja zadeve s področja organizacije in dela uprave, uslužbenskih razmerij, strokovnega izobraževanja uslužbencev in delavcev ter izboljšanja dela v občinski upravi, zadeve varstva, javnega reda in miru, varnosti prometa in ljudi, osebnega in družbenega premoženja, zadeve matične službe, požarno varnostno službo, zadeve pomoči oseoam, ki so odpuščene s prestajanja kazni, in druge zadeve, ki niso v pristojnosti drugih svetov skupščine občine. 2. Svet za družbeni plan in finance obravnava predlog občinskega družbenega plana, proračuna in zaključnega računa, opravlja zadeve v zvezi z izvajanjem družbenega plana in proračuna ter druge zadeve s področja financ in premoženjsko pravne zadeve. 3. Sy£t za industrijo in obrt obravnava zadeve s področja industrije, rudarstva in obrtništva, stvo opravlja zadeve s področja blagovnega pro- 4. Svet za blagovni promet, turizem in gostin-meta, turizma, gostinstva in politike cen. 5. Svet za kmetijstvo in gozdarstvo, lov in ribištvo obravnava zadeve s področja kmetijstva, gozdarstva, lova .5, ribolova ter veterine. 6. Svet za urbanizem in gradbeništvo opravlja zadeve s področja urbanizma in gradbeništva. 7. Svet za komunalne in stanovanjske zadeve opravlja zadeve s področja prometa in cest in druge komunalne zadeve ter naloge s področja stanovanjske politike in varstva stanovanjskih pravic občanov ter vodnega gospodarstva. 8. Svet za delo opravlja zadeve s področja dela, posredovanja dela in socialnega Zavarovanja. 9. Svet za prosveto in kulturo opravlja zadeve s področja ljudske prosvete in kulture in druge zadeve s področja prosvetnega in kulturnega dela. 10. Svet za šolstvo opravlja zadeve s področja šolstva, predšolske in pošolske vzgoje ter zadeve s področja strokovnega izobraževanja. 11. Svet za telesno vzgojo opravlja zadeve s področja telesne vzgoje in športa. I v 12. Svet za zdravstvo opravlja zadeve s področja zdravstva in splošne higiene. 13. Svet za socialno varstvo opravlja zadeve s področja splošnega varstva, skrbništva in druge naloge socialnega varstva. 14. Svet za varstvo družine opravlja zadeve s področja varstva družine in skrbništva mladoletnikov. 3. člen 1. Svet za občo upravo in notranje zadeve šte- je 7 članov. Od teh izvoli 2 člana skupščina občine izmed svojih odbornikov, 2 člana skupščina občine, iz vrst državljanov, ki s svojim izkustvom lahko prispevata k delu sveta. V svet izvolijo in predlagajo: 1 člana občinski odbor SZDL, 1 člana občinski sindikalni svet in 1 člana občinski komite ZMS. 2. Svet za družbeni j)lan in finance šteje 11 članov. 04 teh izvoli 2 člana skupščina občine izmed svojih odbornikov, 7 članov skupščina občine iz vrst občanov, ki s svojim izkustvom prispevajo k delu sveta. V svet izvolijo in predlagajo: 1 člana občinski sindikalni svet, 1 člana občinski odbor SZDL. 3. Svet za industrijo in obrt šteje 11 članov. Od teh izvoli 2 člana skupščina občine izmed svojih odbornikov, 4 člane skupščina občine iz vrst občanov, ki s svojim izkustvom lahko prispevajo k delu sveta. V svet izvolijo in predlagajo: 1 člana občinski sindikalni svet, 1 člana občinski odbor SZDL, 3 člane društvo inženirjev in tehnikov. 4 Svet za blagovni promet, turizem in gostinstvo šteje 9 članov. Od teh izvoli dva člana skupščina obline izmed svojih odbornikov, 3 člane skupščina'občine iz vrst občanov, ki s svojim’ izkustvom lahko prispevajo k delu sveta. V svet izvolijo in predlagajo: 1 člana občinski odbor SZDL, 1 člana občinski sindikalni svet in dva člana Turistično društvo Zagorje. 5. Svet za kmetijstvo, gozdarstvo, lov in ribištvo šteje 9 Članov. Od teh izvoli 2 člana skupščina občine izmed svojih odbornikov, 3 člane skupščina občine iz vrst državljanov, ki s svojim izkustvom prispevajo k delu sveta. V svet izvo- ■lijo in predlagajo: 1 člana občinski odbor SZDL, 1 člana Lovska družina -Zagorje in 2 člana Zadružni svet- KZ Zagorje. 6. Svet za urbanizem in gradbeništvo šteje 9 članov. Od teh izvoli 2 člana skupščina občine izmed svojih odbornikov, 2 člana skupščina občine iz vrst občanov, ki s svojim izkustvom lahko prispevata k delu sveta. V svet izvolijo in predlagajo: 1 člana občinski odbor SZDL, 2 člana društvo inženirjev in tehnikov in 2 člana sveti krajevnih skupnosti. 7. Svet za komunalne in stanovanjske zadeve šteje 9 članov. Od teh izvoli 2 člana skupščina občine izmed svojih odbornikov, 2 člana skupščina občine Iz vrst občanov, ki s svojim izkustvom lahko prispevata k delu sveta. V svet izvolijo in predlagajo: 1 člana občinski odbor SZDL, 1 člana občinski sindikalni svet, 2 člana sveti krajevnih skupnosti, 1 člana društvo inženirjev in tehnikov. 8. Svet za delo šteje 9 članov. Od teh izvoli skupščina občine 2 člana izmed svojih odbornikov, 2 člana skupščina občine iz vrst državljanov, ki s svojim izkustvom lahko prispevata k delu sveta. V svet izvolijo in predlagajo: 2 člana občinski sindikalni svet, 1 člana upravni odbor zavoda za zaposlovanje delavcev, 1 člana društvo inženirjev in tehnikov, 1 člana Komunalni zavod za socialno zavarovanje, podružnica Zagorje. 9. Svet za prosveto in kulturo šteje 7 članov. Od teh izvoli skupščina občine 2 člana izmed svojih odbornikov, 2 člana skupščina občine iz občinski komite1 ZMS in 1 člana svet Svobod Z®' gorje ob Savi. 10. Svet za šolstvo šteje 9 članov. Od teh i2' voli 2 člana skupščina občine izmed svojih od' bornikov, 1 člana skupščina občine iz vrst df' žavljanov, ki s svojim izkustvom lahko prispevJ k delu sveta. V svet izvolijo in predlagajo: 1 čl®' na občinski odbor SZDL, 1 člana občinski si°' dikalni svet, 1 člana občinski komite ZMS, * člana zveza prijateljev mladine, 1 člana RK i® 1 člana Zavod za prosvetno pedagoško službo- 11. bvet za telesno vzgojo šteje 7 članov. teh izvoli 2 člana skupščina občine izmed svoji*) odbornikov, 1 člana skupščina . občine iz vrs* državljanov, ki s svojim izkustvom lahko prisp6) va k delu sveta. V« svet izvolijo in predlagaj0: 1 člana občinski odbor SZDL, 1 člana občinsk* sindikalni svet, 1 člana občinski komite ZMS 1® 1 člana občinska zveza za telesno vzgojo. 12. Svet za zdravstvo šteje 7 članov. Od tel* izvoli 2 člana skupščina občine izmed svojih od' bornikov, 2 člana skupščina občine iz vrst dr' žavljanov, ki s svojim izkustvom lahko prispe) vata k delu svet* V svet izvolijo in predlagaj0' 1 člana občinski odbor SZDL, enega člana obči0' ski sindikalni svet in 1 člana RK. 13. Svet za socialno varstvo šteje 7 članov teh izvoli 2 člana skupščina občine izmed sv°' jih odbornikov, 2 člana skupščina občine iz državljanov, ki s svojim izkustvom lahko Pcl' spevata k delu sveta. V svet izvolijo in predi®' gajo: 1 člana občinski odbor SZDL, 1 člana °b' činski sindikalni svet in 1 člana RK. 14. Svet za varstvo družine šteje 7 članov. teh izvoli dva člana skupščina občine izmed s jih odbornikov, 2 člana skupščina občine iz vrf, državljanov, ki s svojim izkustvom lahko Prj, spevata k delu sveta V svet izvolijo in pre^ lagajo: enega člana občinski odbor SZDL, en&> člana občinski sindikalni svet in enega čl®® RK. Komisija za volitve in imenovanja d0*0^, način volitev in predlaganja za tiste člane tov, ki jih volijo družbeno politične organi2®" je, društva im organi samoupravljanja. prefs sv?1* ) 4. člen Vsak svet ima predsednika in tgjnika. sednika voli občinska skupščina. Tajnika imenuje tajnik skupščine občine iz vrst bencev uprave skupščine. * 5 Clen jj Prednji odlok se objavi v »Uradnem vest0 Zasavja« in velja z dnevom objave. Številka: 020-4/64 V Zagorju ob Savi, 20. aprila 1964 Predsednik Skupščine občine Zagorje ob Dušan Kolenc, 1- r' 22 POPRAVEK ~ \ , itiP1- odloka o občinski dokladi na dohodek 0 tijstva na območju občine Zagorje ob Sa za leto 1964 ^ pd V odloku o občinski dokladi na doho e gav> kmetijstva na območju občine Zagorje ~ s® za leto 1964 (Uradni vestnik Zasavja, št. 'aVljo0 ; spremeni drugi odstavek 1. člena, ki se P glasi: Če znaša letna davčna osnova za negozdne površine se obračunajo in plačajo občinske doklade po lestvicah 30.000 do 30 000 do ,00.000 do 20.000 do ‘00.000 do 200.000 din i>te 30.000 din 50.000 din 80.000 din 120.000 din 160.000 din 200.000 din I. II. 12«/. 4 Vo 14 »/o 5 Vo 17 “/o 6 Vo 20 Vo 7 Vo 23 Vo 8 Vo 26 »/o 9 »/o 28 Vo 10 Vo Sorie ob Savi, 24. aprila 1964 Iz skupščinske pisarne Skupščine občine Zagorje ob Savi OBČINA TRBOVLJE 116. členu splošnega zakona o organizaciji ^.Jtvene službe (Uradni list FLRJ, številka *ti Sg , 0), 1. točki odloka o višini amortizacije, Ciiski a^ko izloči v občinski zdravstveni investi-‘ skiad (Uradni list SRS, št. 35-276/63), ter 3]jU' j11 točki 112. člena statuta občine Tr-‘e skupščina občine Trbovlje na seji ob-'8., zbora in zbora delovnih skupnosti dne pr'la 1964 sprejela ODLOK Vi{vr.erirlCmbah in dopolnitvah odloka o ustano-°kčinskega zdravstvenega investicijskega . sklada .,° ustanovitvi občinskega zdravstvenega 'Crp^-^^kega sklada (Glasnik, št. 52/621 se in dopolni tako, da se glasi: št. 52/62) se v prečiščenem Usta ODLOK n°vitvi občinskega zdravstvenega investicijskega sklada 1. člen Ustanovi se občinski zdravstveni investicijski sklad za potrebe zdravstvenega varstva na območju občine Trbovlje (v nadaljnjem besedilu: sklad). 2. člen S sredstvi sklada se financirajo investicije na področju zdravstvenega varstva v občini. Sredstva sklada se lahko dajejo kot posojila in tudi kot dotacije. 3. člen Sklad je pravna oseba. Za obveznosti sklada jamči ustanovitelj. 4. člen Sklad upravlja upravni odbor, ki šteje sedem članov. Člane upravnega odbora imenuje občinska skupščina na skupni seji obeh zborov, in sicer: — enega odbornika, ki je predsednik upravnega odbora sklada; — po enega člana izmed zdravstvenih delavcev Splošne bolnice, Zdravstvenega doma, Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje in Lekarne; — ostala dva člana pa izmed drugih javnih delavcev in občanov. Mandatna doba članov upravnega odbora traja dve leti. 5. člen Dohodki sklada so: 1. prispevek iz dohodka zdravstvenih zavodov (po 98. členu splošnega zakona o organizaciji zdravstvene službe); 2. prispevek iz dohodka, ki ga plačuje Lekarna po najugodnejši stopnji tega prispevka; 3. prispevki iz skladov zdravstvenih zavodov;. 4. prispevki iz skladov zdravstvenega zavarovanja; 5. prispevki iz proračunov in skladov družbeno političnih skupnosti; 6. dotacije, ki jih dajejo v ta namen gospodarske in druge organizacije in zavodi, in iz sredstev, ki jih dajo za to posamezniki; 7. do 50 % amortizacije vsakega zdravstvene- 8. sredstva, ki so bila dohodek ukinjenega sklada za financiranje gradnje bolnišnice in sklada za financiranje gradnje zdravstvenega doma v Trbovljah; 9. obresti od naloženih sredstev sklada; 10. razna posojila, drugi dohodki, darila in volila. 6. člen Konkretna stopnja amortizacije, ki jo plača posamezen zdravstveni zavod v občinski zdravstveni investicijski sklad, se določi vsako leto s pogodbo med 'skladom in vlagateljem amortizacijskih sredstev. Amortizacijska sredstva se štejejo kot posojila. 7. člen Iz sredstev občinskega zdravstvenega investicijskega sklada, ki izvirajo od amortizacije, se smejo dajati samo posojila za gradnjo in opremo zdravstvenih zavodov. Iz ostalih sredstev se lahko dajejo tudi dotacije, kar podrobneje določa,statut sklada. \ 8. člen Administrativne zadeve in posojilno službo opravlja za zdravstveni investicijski sklad komunalna banka v Trbovljah. 9. člen Sklad ima statut. Statut sprejme upravni odbor sklada; potrdi ga skupščina občine Trbovlje. 10. člen Upravni odbor sklada sestavi finančni načrt sklada po smernicah sveta za zdravstvo občinske skupščine. 11. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem vestniku Zasavja«. Številka: 402-94/62-01 Ke Datum: 18. aprila 1964 Predsednik Skupščine občine Trbovlje Ado Naglav, 1. r. v • * f \ A ' \ ! i ■ -----------------------------------------------------------------------------------------• ■ 1 ‘ .„ii IrA-A.h ' z. A.S a v s KI TEDNIK« medkomunsko glasilo SZ1>1 /Zasavja Trbovlje. Trg revolucije 11/11 — Telefon 80-191 — Glavni In odgovorni j) Marijan Lipovšek — Rokopise za oh'avc poSillajte na naslov »Zasavski tednik — za Uradni vestnik Zasavja, Trbovlje, p p 82* — »Uradni ve> Zasavja izhaja kot priloga »Zasavskega tednika«.