PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 90 lir Leto XXVIII. Št. 152 (8245) TRST, četrtek, 29. junija 1972 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdoba v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini Wsii-a.ni partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. SPOROČILO POLITIČNEGA URADA KPI Premagati pustolovsko desnosredinsko vlado Parlamentarne skupine se dogovarjajo o sestavi novih zakonodajnih komisij RIM, 28. — Politični urad KPI je danes objavil sporočilo, v katerem ugotavlja, da .ie sestava An-dreottijeve vlade v odkritem nasprotju s potrebami obnovitve italijanske družbe in ima izzivalni značaj proti celotnemu delavskemu gibanju in proti silam laične in katoliške levice. Politični urad KPI ugotavlja, da ima vlada z vstopom liberalcev in z dodelitvijo ključnih ministrstev izrazit konservativni in desničarski pečat in poudarja, da sta PSDI in PRI omogočila usmeritev na desno voditeljske skupine krščanske demokracije. Politični urad KPI nadalje ugotavlja, da prvi programski znaki nove vlade kažejo, da vlada ni pripravljena obravnavati socialnih reform. KPI obsoja, da se vlada poslužuje zakonskih odlokov *a važna socialna vprašanja kot so pokojnine, kar dokazuje, da namerava zapostavljati parlament in še bolj zaostriti socialne spore. Sporočilo političnega urada KPI se zaključuje s pozivom na delavske množice, kmete, srednji sloj in na vse demokratične in leve sile. da je treba čimprej premagati pustolovski poskus, da se vsili in utrdi politika desne sredine preden bo povzročila Italiji preveliko škodo. S sestavo nove vlada so sedaj na delu posamezne parlamentarne skupine, da sestavijo seznam članov štirinajstih zakonodajnih komisij, ki bodo umeščene v prihodnjih dneh. Hkrati se bodo morali dogovoriti tudi o določitvi predsednikov komisij. Za časa levosredinske koalicije so bila predsedniška mesta takole razdeljena: osem krščanska demokracija, tri socialisti, dve socialdemokrati in eno mesto republikanci. Parlamentarna skupina PSI se bo sestala v torek in razpravljala o imenovanju socialističnih predstavnikov v zakonodajne komisije. Govorili bodo tudi o predsednikih komisij in predvidevajo, da bodo morda dobili dve predsedniški mesti. V tej Hiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiimiimiiimmimmmiimiiiuiii " Včeraj je prispel v pakistansko mestece Simla pakistanski predsednik Buto, ki se je kmalu po prihodu sestal s predsednico indijske vlade Indiro Gandi. Državnika bosta med večdnevnimi sestanki obravnavala probleme, ki so se nakopičili v 25 letih težkega Sožitja med državama in zlasti z Zadnjo indijsko-pakistansko vojno. Vatikan je uredil položaj poljskih Škofij na ozemlju ob meji Odra-Nisa. S tem je Sveta stolica dejansko priznala poljsko-nemško mejo, ki je bila določena z nedavno pogodbo med Zah. Nem-Šijo in Poljsko. Ureditev poljskih Škofij so z zadovoljstvom pozdravili v Varšavi, kjer menijo, da je s tem tudi Sveta stolica priznala Poljsko mejo Odra-Nisa. Vatikan sporoča, da je uredil položaj zahodnih poljskih škofij, potem ko ie bila ratificirana pogodba med Bonnom in Varšavo. Pri tem pa ie treba omeniti, da Vatikan doslej še ni uredil položaja škofij ha jugoslovansko-italijanski meji, Šeprav je bila mirovna pogodba Z Italijo podpisana že pred več kot 25 leti. Ker tržaška občinska uprava še Vedno ni zavzela jasnega in odločnega stališča v zvezi z munici-Palizacijo avtobusnih prog SAP, so pokrajinska sindikalna vodstva CGIL, CISL in UIL napovedala za torek splošno stavko v vseh tržaških industrijskih obratih, ko bodo stavkali tudi vsi uslužbenci jav-»lih in zasebnih prevoznih družb. Nabrežinski občinski svet je na ‘voji zadnji seji soglasno sprejel msolucijo v kateri zahteva naj državne oblasti nastopijo proti fašističnemu izzivanju. Resolucija je v zvezi z izzivalnimi in grozečimi Almirantejevimi pozivi k fizičnemu obračunavanju s komunisti. Danes se v Trstu prične pokrajinski kongres PSIUP, na katerem bo tajnik stranke orisal stališče osrednjega vodstva, da se Stranka razpusti. Konqresu bodo Prisostvovali tudi gostje iz Slovenije. Po razsodbi državnega sveta v Rimu se bo sestava goriškega občinskega sveta spremenila tako, da bodo liberalci dobili v njem •nega svetovalca več, socialdemokrati pa enega mani. Razsodbo je državni svet spreiel na pritožbo liberalne stranke. Političnih posledic v občinskem svetu zaradi tega he bo. Danes bodo na Tržaškem volitve V kmečko bolniško blagajno. zvezi je načelnik poslanske skupine PSI Bertoldi pojasnil, da med pogovorom, ki ga je imel z Andreottijem, niso razpravljali o predsedniku zakonodajnih komisij, temveč o splošnih političnih vprašanjih. Bertoldi je poudaril, da socialisti ne bodo sprejeli predsedniških mest v komisijah, če jim bodo postavljeni pogoji, ki bodo omejevali avtonomijo socialistične opozicije. Bertoldi je naglasil, da v opoziciji se ne morejo odreči politični liniji, ki so jo določili organi Itranke. Prisega novega ustavnega sodnika RIM, 28. — Novi ustavni sodnik odv. Leonetto Amadei je danes prisegel na Kvirinalu pred predsednikom republike. Za priči sta bila predsednik poslanske zbornice Pertini in predsednik senata Fan-fani. Slovesnosti sta se udeležila tudi predsednik vlade Andreptti in predsednik ustavnega sodišča Chia-relli. INTERVJU ŠVEDSKEGA VELEPOSLANIKA V HANOJU DNEVNIKU «AFTONBLADET» Etiopski cesar Haile Selasje je v spremstvu predsednika Tita odpotoval včeraj iz Slovenije v Pulj in nato na Brione, kjer se bodo nadaljevali jugoslovansko - etiopski razgovori o pomembnih mednarodnih vprašanjih. Na sliki: Haile Selasje in Tito ob prihodu na Brione. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim PAKISTANSKI PREDSEDNIK BUTO DOPOTOVAL V INDIJO Težka vprašanja na dnevnem redu indijsko-pakistanskih pogovorov Prvi sestanek med Indiro Gandi in Butom - Vzpostavljene redne telefonske zveze med državama po indijsko-pakistanski vojni NOVI DELHI, 28. — Danes so kot vojnim zločincem. se v indijskem mestecu Simla ob vznožju Himalaje začeli pogovori med predsednico indijske vlade Indiro Ghandi in pakistanskim predsednikom Butom. Gre za prvi sestanek med indijskimi in pakistanskimi državniki odkar se je nekdanji predsednik Ayub Kan leta 1959 ustavil za nekaj ur na letališču v Novem Delhiju in se je sestal s tedanjim predsednikom indijske vlade Nehrujem. Državnika bosta med pogovori obravnavala probleme, ki so se nakopičili v 25 letih težavnega in ne vedno miroljubnega sožitja, odkar sta državi dosegli neodvisnost. Pakistanski predsednik bo pred-vsem zahteval osvoboditev 93.000 pakistanskih vojnih ujetnikov in zagotovilo, da vlada Bangla Deša Buto je prispel v Simlo danes. Indijske oblasti so zreducirale na minimum sprejemne svečanosti. Pakistanskega gosta je sicer sprejela Indira Ghandi, na letališču pa ni bilo častnega vojaškega oddelka in tudi niso zabobneli tradicionalni streli topov. Takoj po prihodu Buta sta se delegaciji prvič sestali. Pogovoru med pakistanskim predsednikom in Indiro Ghandi so prisostvovali tudi vsi člani obeh delegacij. Takoj po prvem pogovoru je indijska ministrska predsednica izjavila, da je bilo srečanje zelo pomembno, obenem je izrazila u-panje, da bosta državi ubrali pot miroljubnega sožitja. Buto je dejal, da so problemi, ki jih morata rešiti, zelo veliki, dodal pa je, da ne bo sodila nekaterim izmed njih i je Pakistan pripravljen vzpostavi iiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiimtiiiimmiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiii TISKOVNA KONFERENCA SINDIKALISTOV V RIMU Delavci ne bodo plačevali napak industrialcev Sindikalisti zavrnili predlog, da se zahtevna platforma podredi težavam kemijske industrije RIM, 28. — Sindikalni predstavniki delavcev, ki so zaposleni v kemijski industriji so danes na tiskovni konferenci v Rimu obširno obravnavali gospodarski položaj kemijske industrije. Vsedržavni tajnik Federchimici Beretta je zavrnil predlog industrialcev, da se zahtevna platforma delavcev, ki se borijo za novo delovno pogodbo in zato stavkajo 8 ur tedensko in ne delajo nadur, podredi težavam tega sektorja italijanskega gospodarstva. Beretta je tudi dejal, da se je kemijska industrija od leta 1950 dalje stalno razvijala in je v 20 letih podvaj-seterila bruto proizvodnjo. Dejal je, da industrialci niso temu razvoju sorazmerno povišali skladov za investicije, kar je onemogočilo tekmovanje z mednarodnimi kemijskimi velikani. »Kljub zgrešenim izbiram industrialcev — je dejal Beretta — pa je kemijska industrija najmanj občutila posledice težav italijanskega gospodarstva.* Vsedržavni tajnik »Federchimici* je v zaključnem delu svojega govora odločno zavrnil trditev industrialcev, ki so izjavili, da bi sprejem zahtevne platforme delavcev povišal skoraj za 60 odstotkov proizvodne stroške. Beretta je de- jal, da bi se po računu sindikatov proizvodni stroški povišali le za 5 odstotkov, vštevši tudi zaposli- tev novih delovnih moči zaradi zmanjšanja števila tedenskih delovnih ur. V Rimu je generalni svet CISL nadaljeval debato o poročilu vsedržavnega tajnika te sindikalne organizacije Stortija. Med prisotnimi sta v bistvu prevladovali dve mnenji, in sicer brezpogojna podpora Stortijevemu dokumentu, ki je menil, da je ustanovitev federacije prvi pomemben korak na poti združevanja delavskih organizacij. Nekateri govorniki pa so dejali, da zaradi nejasnosti, ki vlada v UIL in tudi v nekaterih sektorjih CISL, bi bilo bolje zavrniti ustanovitev federacije Državna zveza upokojencev, ki so včlanjeni v CISL je danes pozvala vlado, naj spoštuje obvezo, da bo s sindikati proučila morebitne izboljšave k vladnemu zakonskemu osnutku za upokojence IN PS in krajevnih ustanov na podlagi zahtevne platforme, ki so jo predložili sindikati. O problemu pokojnin je razpravljalo tudi držav no tajništvo CGIL v zvezi z namenom nove vlade, da spremeni v zakonski dekret zakonski osnutek. Tajništvo CGIL je poudarilo, da je vlada sprejela le dve manj pomembni zahtevi upokojencev, in sicer, da se pokojnine prilagodijo draginji kot se prilagodijo plače delavcev. ti dobre odnose s sosednjo državo in pozabiti na preteklost. Ob priliki srečanja med dvema državnikoma so prvič po indijsko-pakistanski vojni vzpostavili redne telefonske zveze med državama, da bi olajšali delo številnim pakistanskim časnikarjem, ki sledijo pogovorom. iŽMSŠfc Včeraj odprte valutne borze RIM. 28. — Današnje odprtje valutnih borz po nekajdnevni zapori zaradi uvedbe drsečega tečaja funta šterlinga, ni prineslo posebnih presenečenj. Po včerajšnjem sporazumu med finančnimi ministri gospodarske skupnosti v Luksemburgu, je bil italijanski valutni trg precej živahen. Ameriški dolar se ie prodajal od 582 do 585 lir. Kot poročajo iz Rima. je lira danes dobro vzdržala na italijanskem valutnem trgu in se te njeno nihanje gibalo v mejah 2,25 odst Bolj poceni se je danes prodajal funt š ter lin" čeprav ni zabeležil občutnega padca. Na pariškem trgu je cena zlata z odprtjem valutnih borz ponovno poskočila. Prav tako se ie povečal obseg poslov. V zvezi z sedanjo mednarodno denarno krizo, ki io je povzročil funt šterling s svojim drsečim tečajem, ie švicarska vlada sprejela nekaj varstvenih ukrepov. Prepovedala ie naložbo tujih kapitalov v švicarske vrednostne papirje, kakor tudi naložbo tujih kapitalov v švicarske nepremičnine. Ti ukrepi so preše netili mednarodne finančne kroge, saj so doslej urejevale dotok tuje ga kapitala neposredno švicarske banke, preko katerih so lahko razni špekulanti izkoristili določen u-godni položaj. Milanski sodnik D’Ambrosio zaslišal komisarja Juiiana MILAN, 28. — Milanski preisko valni sodnik dr. Gerardo D’Ambro-sio, ki vodi preiskavo o bombnih' atentatih leta 1969. je danes ves dan zasliševal bivšega načelnika padovskega letečega oddelka Pa-squaleja Juiiana in nekega 30-Iet-nega moškega iz Padove, čigar ime na niso sporočili. Ob prisotnosti namestnikov državnega pravdnika Alessandrinija in Fiasconara je sodnik zaslišal priči predvsem glede delovanja pravnika Franca Frede, ki je skupai z založnikom Giovarmi-jem Ven turo osumljen, da ie kriv tudi za krvavi atentat v milanski banki. Juliano je svoj čas prvi opozoril pristojne organe na nezakonito delovanje Franca Frede na osnovi izsledkov preiskave o fašističnih teroristih v Venetu. Matteotti sprejel predstavnike jugoslovanske gospodarske delegacije RIM, 28. — Minister za zunanjo trgovino Matteotti je danes sprejel Dimitrija Bojkovskega in Petra Tomiča, ki načelujeta jugoslovanski gospodarski delegaciji, ki je prispela v Rim na zasedanje mešane italijansko - jugoslovanske komisije za trgovinski sporazum in gospodarsko kooperacijo. Na pogovoru je minister izrazil svoje zadovoljstvo za delo komisije in poudaril željo in zanimanje Italije, da bi tudi sedanje srečanje prispevalo k pospešitvi obstoječih gospodarsko - trgovinskih odnosov med obema državama in zlasti k povečanju proizvajalne in tehnične kooperacije. Z letalskimi napadi skušajo Američani uničiti gospodarstvo Sev. Vietnama Diplomat je potrdil, da letala ZDA sistematično bombardirajo jezove in nasipe - \ zadnjih tednih sestreljenih 200 letal - Nixon napoveduje umik 10.000 vojakov do 1. septembra STOCKHOLM, 28. — Američani skušajo s svojim ogromnim vojaškim potencialom popolnoma uničiti severnovietnamsko gospodarstvo, kar pa jim doslej ni uspelo. Ta poskus pa jih veliko stane, saj so od ponovnega začetka letalskih napadov nad severnovietnamskim ozemljem zgubili že od 175 do 200 letal in še več pilotov. Zanimivi podatki in potrdila zlo- činskega početja ZDA v Indokini prihajajo tokrat iz Stockholma, kjer je najpopularnejši švedski dnevnik «Aftonbladet» objavil intervju s švedskim veleposlanikom v Hanoju Jeanom Christophom Obergom. Diplomat, ki je trenutno na kratkem obisku v domovini, je med drugim potrdil tudi, da ameriška letala sistematično bombardirajo jezove in nasipe, kar bi utegnilo imeti v kratkem katastrofalne posledice za severnovietnamsko prebivalstvo. Namen Američanov, je povedal veleposlanik, je povsem onemogočiti severnovietnamsko gospodarstvo za daljšo dobo ter uničiti vse vire bogastva. Vse industrije na področju Hanoja so praktično prenehale obratovati zaradi velike škode, ki so jo povzročile ameriške bombe. Industrijsko področje Hong Gai, na periferiji Hanoja, je povsem paralizirano, saj delujejo samo še pristaniške naprave. V Haiphongu sta bili uničeni ladjedelnica in neka cementarna, medtem ko je pomorski promet zaradi min popolnoma ustavljen. Vse to pa, dodaja diplomat, ni moglo u-staviti gospodarskega razvoja Severnega Vietnama. V svojem uničevalnem zanosu se ameriška letala spravljajo tudi na najmanjše delavnice, na čisto nepomembne mostove, na odročne železniške postaje, na katere spuščajo na tisoče ton bomb. Očitno se Američani ne ustavijo niti pred najhujšimi zgubami. Po zanesljivih računih so v zadnjih tednih, odkar je Nixon odredil ponovno bombardiranje Severnega Vietnama, izgubili od 175 do 200 letal, kar pomeni škodo stotin milijonov dolarjev. Po vesteh iz Sajgona so ameriška letala tudi danes, že tretji dan zaporedoma, bombardirala Hanoj. Tarča napada je bilo predvsem letališče, nekaj bomb pa je padlo tudi na industrijsko področje. Američani so priznali izgubo enega letala. Skupno je ameriško letalstvo opravilo včeraj 290 akcij severno od demilitariziranega pasu. Letalstvo ZDA je intenzivno bombardiralo tudi severne pokrajine Južnega Vietnama, ki so trdno v rokah osvobodilnih sil. Sajgonci so znova poskusili sprožiti ofenzivo proti osvobojenemu ozemlju, kamor so poslali deset tisoč mož, ki jim utirata pot ameriško letalstvo in topništvo ob sodelovanju enot sedme flote. Po dosedanjih skopih poročilih kaže, da se bo tudi ta 1 akcija končala kot vse prejšnje, s popolnim polomom. Kljub zaostrovanju eskalacije v vsej Indokini pa Nixon še vedno govori o miru, saj se bližajo predsedniške volitve.. Tako je danes z velikim propagandnim hrupom šef Bele hiše napovedal umik še 10.000 mož iz Vietnama do 1. septembra, ko bo ostalo v Južnem Vietnamu še 39.000 vojakov. Tem pa je seveda treba prišteti še na desetine tisočev Američanov, ki so v Laosu, Kambodži ki predvsem na Tajskem ter več kot 40.000 mož, ki so vkrcani na enotah sedme flote v Tonkinškem zalivu. Za ju- BERITE NA 6. STRANI NAVODILA ZA VOLITVE V POKRAJINSKO KMEČKO BOLNIŠKO BLAGAJNO NA TRŽAŠKEM ! tri je bil napovedan Nixonov televizijski govor. Glasnik Bele hiše Ziegler pa je že danes povedal, da ZDA ne bodo prekinile bombardiranja Severnega Vietnama, niti ne blokade pristanišč. Prav tako ne bodo umaknili vseh preostalih vojakov, dokler ne bo prišlo do dokončnega sporazuma za rešitev krize. V Washingtonu so tudi sporočili, da je bil za novega vrhovnega poveljnika ameriških sil v Vietnamu imenovan general Frederick We-yand. Pogovori med dvema Nemčijama BERLIN, 28. — V vzhodnem Berlinu sta se danes ponovno sestala državna tajnika Vzhodne in Zahodne Nemčije, ki se pogovarjata o normalizaciji odnosov med obema Nemčijama. Popoldne je Kohla in Bahra sprejel vzhodnonemški zunanji minister Winzer. To je prvič, da se je zahodnonemški državni tajnik pogovarjal z vzhodnonemškim zunanjim ministrom o poteku pogajanj. •iiiiiiiiiiimiinii»»i»iiiiiiiii»«iiii«iiiiiiiiiiiiiiiiii*iiniiiHiiuu«i*iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiii»iMnniiiiM Z UREDITVIJO POLJSKIH ZAHODNIH ŠKOFIJ Vatikan uradno priznal poljsko mejo Odra-Nisa Kdaj bo Vatikan uredil škofije ob jugoslovansko-italijanski meji? VATIKAN, 28. — Papež Pavel VI. je z ustanovitvijo škofij na Poljskem ob meji Odra - Nisa dejansko priznal poljsko mejo z Nemčijo. «L’Osservatore Romano* je danes objavil uradno sporočilo Vatikana, ki priznava za normalne poljske škofije na poljski meji z Nemčijo, ki so na ozemlju, ki je bilo priznano za poljsko — z nedavno pogodbo med Bonnom in Varšavo. Meja štirih novih poljskih škofij teče vzdolž državne meje med Poljsko in Nemško demokratično republiko na Odri - Nisi. Poleg tega je papež sklenil, da se tudi Gdanska škofija uradno priključi poljskim škofijam. V zvezi s temi ukrepi je papež ustanovil na ozemlju Nemške demokratične republike apostolske administracije za vsa tista področja, ki so bila poprej vključena v stare škofije. Vatikanski glasnik Federico Ales-sandrini je v zvezi z reorganizacijo škofij na Poljskem ob meji Odra-Nisa izjavil, da je Vatikan sprejel te ukrepe, ker meni, da se je z Pakistanec v Indiji Ne Še tako dolgo — samo pred nekaj meseci — se ie zdelo, da bi bilo laže poravnati rogove v vreči, kot pa doseči pomiritev in zbliianje med Indijo in Pakistanom. Držam sta bili v času. odkar obstajata, kot neodvisni tega Pa je slabo četrtstoletje. že trikrat v vojni. Danes pa so se v indijskem mestu Simla pod Himalajo začeli uradni pogovori med predsednico indijske vlade Indiro Gandi in pakistanskim predsednikom Alijem Butom. Kaj je tisto, kar je ti dve pomembni azijski deželi napotilo k takemu razsodnemu in nedvomno zelo koristnemu koraku? Več razlogov ie. Pakistan je preživel od lanske jeseni sem eno najtežjih notranjih kriz. Treba je vedeti, da je šlo za deželo, ki je bila vse do letos sestavljena iz dveh med seboj ločenih delov in v vsakem delu živi poseben narod. Med njima je bila razdalja nad tisoč kilometrov, saj iu ie ločilo obsežno indijsko ozemlje. Ker osrednja oblast, ki je imela sedež v zahodnem delu države, ni hotela ugoditi zahtevam vzhodnega dela po večji samostojnosti in enakopravnosti. so nastali spori. Ti so povzročili eno navečjih preseljevanj ljudstva v povojnem obdobju. ko je pred okrutnostjo vojske zbežalo v Indijo okoli 10 milijonov prebivalcev. V vojno med Vzhodnim in Zahodnim Pakistanom je posegla tudi Indija in sad tega boa ie bila odcepitev vzhodnega dela države in nastanek nove neodvisne države pod imenom Bangla Deš. Njo so kaj hitro priznale mnoge države, med njimi tudi ZDA. četudi so nudile podporo osrednji pakistanski vladi. V Pakistanu je prišel na oblast Ali Buto, ki se je pokazal za razsodnega politika. Sprejel je stvarno dejstvo in se namesto povračilnih ukrepov lotil rajši urejanja notranjih razmer v svoji deželi, Vedel je. da s spori ne pride nikamor zato je obiskal celo Moskvo, četudi je Sovjetska zveza podpirala Indijo in Bangla Deš v boju proti Pakistanu. Po drugi strani so se razmere v Azrji in odnosi sil dokaj spremenili. Kitajska je kot najpomembnejša politična sila vstopila v mednarodno življenje in z Nixo-novim obiskom v Pekingu dosegla celo zbližanje z največjo silo zahodnega sveta. To je vsekakor vplivalo na razmerje sil v Aziji. Indija in Pakistan sta spoznala, da je zanju bolj koristno če se pobotata, kot pa da bi n uni spori bili v korist tujih sil. Oba, Indira Gandi in Ali Buto. sta hkrati toliko utrdila svoj položaj v lastnih deželah, da sta se lah- ko odločilg za politiko zbližanja, ne da bi tvegala večji odpor nasprotnikov take politike. Tako smo zdaj priče indijsko pakistanskih pogovorov, ki naj postanejo mejni kamen v zgodo vini odnosov med državama. Gre seveda za vrsto nakopičenih stvari. ki so neurejene in sporne med Indijo in Pakistanom in težko jih bo na mah urediti. Toda dobra volja in pripravljenost na miroljubne rešitve je tu in to ie najvažnejše. Pakistan želi. da bi Indija izpustila iz ujetništva okoli 93 tisoč vojnih ujetnikov iz zadnje vone v Bangla Dešu Gre prav tako za ureditev političnih in gospodarskih odnosov ki so bili dolgo časa povsem neurejeni. Končno, gre za eno najtežjih vprašanj, ki je bilo v preteklosti predmet hudih, tudi oboroženih sporov med državama, za sporno ozemlje Kašmira. ki si ga lastita tako Indija kot Pakistan. Rešitev bodo prav verjetno morali iskati v potrditvi dokončnosti sedanje razmejitve v Kašmiru. Do tega in do rešitve drugih vprašanj bo seveda še dolga pot. Sedanj pogovori kažejo, kako je za države, ki ne žele postati plen tuje politike, bolje, če same med seboj brez vmešavanja od zunaj, urejajo svoje sporne zadeve. Morebitna ureditev odnosov med Pakistanom in Indijo bi pomenila, zaradi splošnega stanja v Aziji in zaradi pomembnosti in veVave. ki jo imata Indija in Pakistan. prav gotovo lep prispevek k miru in sodelovanju na azijski celini, ki je že tako in tako razrvana z notranjimi spori in tujimi vplivi ter vojaškimi posegi. Pomiritev v Aziji pa bi koristila tudi splošnim mednarodnim odnosom. DRAGO KOŠMRLJ ratifikacijo pogodbe med Zah. Nemčijo in Poljsko ustvaril na priza-(fetem ozemlju mednarodni juridičnl položaj, ki je omogočil, da je Vatikan sprejel poljske zahteve. Vatikan je storil to na osnovi splošnega mednarodnega prava, ki ureja odnose med suverenimi državami. V vatikanskih krogih menijo, da ureditev položaja škofij ha poljskem ozemlju vzdolž -meje Odra - Nisa odpira pot za normalizacijo odnosov med Vatikanom in LR Poljsko. Do tega bo lahko prišlo, menijo v teh krogih, na osnovi vzpostavitve rednih diplomatskih odnosov med Vatikanom in Varšavo, na primer na način, kot je do tega prišlo pred nekaj leti z Jugoslavijo. V vatikanskih krogih poudarjajo, da je že lansko leto prišlo do prvih stikov med predstavniki Svete stolice in poljske republike. Vest o juridičnem priznanju Vatikana zahodnih poljskih škofij, ki so jih do sedaj vodili «apostolski administratorji*. so vsi poljski krogi sprejeli z velikim zadovoljstvom. Kot poročajo iz Varšave, so v poljski prestolnici že dlje časa pričakovali ta vatikanski ukrep. Tudi Poljaki so prepričani, da je ratifikacija pogodbe z Zah. Nemčijo pospešila zadevni postopek v Vatikanu. V Bonnu je zunanje ministrstvo objavilo sporočilo, v katerem je rečeno, da reorganizacija škofij na Poljskem ob meji Odra - Nisa spada v okvir juridične ureditve položaja tega področja z zahodnonemško - poljsko pogodbo. Sporočilo dodaja, da je Vatikan vnaprej obvestil Bonn, kaj namerava storiti. Ureditev položaja poljskih škofij na meji Odra - Nisa je tudi velikega političnega pomena, ker dokazuje, da je Sveta stolica priznala za stalno mejo med Poljsko in Nemčijo, ki je bila začrtana s pogodbo med Bonnom in Varšavo. Hkrati pa ne moremo reči, da je Vatikan ravnal na enak način tudi po sklenitvi mirovne pogodbe med Italijo in Jugoslavijo, ki je stopila v veljavo že pred več kot 25 leti. Kot je znano škofije na jugoslovansko - italijanski meji, se pravi na jugoslovanski strani, še niso bile urejene in so ta področja še vedno v rokah apostolskih administratorjev. BEOGRAD. 28. — Jugoslovanski finančni krogi so zanikali danes možnost uvedbe nihajočega tečaja dinarja. Zaradi spremembe tečaja funta je prišlo tudi do spremembe tečaja funta izraženega v dinarjih. To pa ne pomeni spremembe paritete dinarja. RIM, 28. — Predsednik republike Leone je danes na Kvirinalu sprejel indonezijskega zunanjega ministra Malika, ki je prispel v Rim na konferenco indonezijskih veleposlanikov v Evropi, na Bližnjem vzhodu in v Afriki. Malik se je danes srečal tudi z zunanjim ministrom Medicijem. Smetje, glasujte za listo Kmečke zveze št. 2! . V TOREK SOLIDARNOSTNA STAVKA INDUSTRIJSKIH OELAttCEV IN ŠOFERJEV Zaradi stavke uslužbencev ACEGAT odpovedana tretjina linijskih voženj Uslužbenci ACEGAT ne bodo opravljali nadur - Uprava občinskega podjetja zvrača krivdo za zavlačevanja pri obnavljanju dopolnilne delovne pogodbe na občino m deželo Sindikati so se naveličali potrpež- nančnimi sredstvi razpolaga in se ljivega čakanja na sklepe občin- j zato ne more pogajati, ske uprave. Že pred čas«V;: tM Dijaki In vodstvo Slovenskega dijaškega doma ob zaključka šolanega leta okoliščin oprostil. Odv Majo. branilec Maurija, .ie vložil priziv Pri naslednji razpravi ie sodnik obsodil 50-letnega Maria Spanahera, ki živi v našem mestu brez stalnega bivališča, na 2 meseca zapora in plačilo globe 22.500 lir Spangher je bil obtožen, da ie avgusta 1970. leta ukradel na dvorišču Sergia Canduttija. iz Ul. V. Veneto, naftni gorilnik. Obtoženec se je izgovarjal, češ da mu ie dal dovoljenje za to lastnik bližnjega bara. Slednji ie pri razpravi izjavil, da je Spangheru dovolil, da z dvorišča odnese samo nekatere papirnate odpadke, ne pa gorilnika, ki ni bil njegov. Spangher ie gorilec nato odpeljal v skladišče za staro železo in ga tu prodat nekemu ljubitelju starih motorjev za 2.000 lir. Posvet šahistov na goriškem gradu V nedeljo zjutraj je bil na Goriškem gradu, na sedežu Pro Loco, prvi posvet šahistov iz Primorske in iz dežele Furlanije - Julijske krajine. Na posvetu so z naše strani sodelovali predsednik deželne šahovske zveze Tullio Bregant, Delegacijo iz Slovenije so sestavljali predsednik šahovske zveze za Primorsko Klanjšček, podpredsednik Bizjak iz Nove Gorice ter tajnik Plesničar iz Kopra. Gostje so tukajšnjemu predsedniku podarili maketo v priznanje za njegovo prizadevanje na področju mednarockiega šahovskega sodelovanja. Nocoj v Sovodnjah izvolitev najlepše mladenke Nocoj se na nogometnem igrišču v Sovodnjah zaključi tradicionalni praznik športnega in prosvetnega društva iz Sovodenj. O poteku praznika v prejšnjih dneh smo ie poročali. Danes, po popoldanskem športnem delu praznika, bo zvečer ples, na katerem bodo izvolili najlepšo mladenko. Tudi nocoj bo na sovodenjskem igrišču igral odlični ansambel, bife pa bo dobro založen. Sovodenjci vabijo vse goriške Slovence iz mesta in s podeželja, da obiščejo danes zvečer njihov praznik. Novi predstavnik PLI v občinskem svetu bo dr. Eugenio Del Piero, funkcionar nekega gradbenega sektorja v Trstu. Občinski svet bo moral zapustiti socialdemokrat Ezio Bianconi, ki je zasedel mesto po ostavki dr. De Gressija. Utemeljitev razsodbe državnega sveta še ni znana. To se bo po vsej priliki zgodilo čez nekaj mesecev z objavo v Uradnem listu. Ko bo postala razsodba pravomočna bodo izvršili zamenjavo v občinskem svetu, predvidoma jeseni. Čeprav razsodba še ni znana, pa vendarle sklepajo, da je sodišče imelo za veljavno glasovnico z volišča štev. 10, kjer je volivec podčrtal simbol PLI, poleg njega pa zgrešeno napisal za preferenco ime nekega občana, ki ni bil kandidat in ni bil iz Gorice. Delna sprememba sestave občinskega sveta ne bo povzročila nobenih bistvenih sprememb, ki bi utegnile vplivati na politične odločitve našega malega parlamenta, tudi zaradi tega ne, ker stranki n'stn več na različnih bregovih, ampak odslej družno delita odgovornost v italijanski sredinski vladi, kot se je to dogajalo tudi v preteklosti. Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Na goriški občini je bilo od 22. do 26 junija vpisanih 18 rojstev in 9 smrti: v tednu od 18. do 25. junija je bilo vpisanih 10 oklicev in 6 porok. ROJSTVA: Matteo Cettolo, Anto-nella Ferraro, Savina Žbogar, Rosa Federico, Gianluca Ripellino, Mas-similiano Pussig, Massimo Cocetta, Elisa Simoni, Erna Prinčič, Andrea Bressan, Deborah Fanin, Sara P»o-srhetti, Monica Bergamasco, Raf-faele Petris, Monica Tonzar, Mari-nella Borghes, Katia Urbanizza in Massimiliano Russi. SMRTI: gospodinja 72-letna Gio-vanna Pascuhn por. Mnsetti, upokojenka 67-letna Anna Ra'usin por. Pugliese, upokojenka 77-letna Elvira Pais, vd. Perin, upokojenka 71-letna Olga Iurich vd. Sclaunich, upokojenec 67-letni Arturo Freddi, upokojenec 77-letni Adelmo Ciani, upokoj. 67-letni Alessandro Chian-dit, upokoj. 64-letni Luigi Braidot, delavec 57-letni Antonio Bracco. OKLICI: bolničarka Silvana Flo-renin in bolničar Angelo Pinello, učiteljica Italia Giovannone in uradnik Walter Leban, delavka Franca Agnoletto in financar Giuseppe To-nelli, gospodinja Giovannina Fava-rin in delavec Albino Robazza, delavka Gabriella Borgnolo in delavec Ferruccio Braidot, delavka Silvana Felati in delavec Dorino Gren-dene, gospodinja Maria Vidmar in uradnik Gian Pietro Garroni, uradnica Feliciana Manfrš in uradnik Mario Ceschia, študentka Alessan-dra Militello in študent Flavio Du-ca, delavka Ambra Kogej in tehnik Gianfranco Zanellato POROKE: uradnica Anna Maria Bignani in delavec Lucio Cristin, profesorica Antonia Vončina in profesor Jožko Bednarich, frizerka Bruna Dentesano in uradnik Livio Ber-nardis, delavka Annamaria Marra in delavec Giovanni Ambrosi, uradnica Franca Comelli in delavec Gior-gio Meneghini, uradnica Fioretta Fabris in uradnik Ezio Cumin. Kino (>itrica VERDI 15.30 - 22.00: »Inchiesta su un delitto della polizia*, P. Pitagora in R. Lesafre. Film je v barvah. CORSO ob 15.30 - 22.00: »Mare blu e morte bianca*, dokumentarni film v barvah. MODERNISSIMO ob 15.30-22.00: »La corta notte delle bambole di ve-tro», J. Sorel in I. Thulin; kinema-skopski film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan. CENTRALE ob 15.15 - 21.30: »Bronte, cronaca di un massacro*. barvni film. VITTORIA ob 15.15 - 22.00: »II diavolo nel cervello*. M. Prešle in D. Bua-zelli; film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan. \uru tfOricu SOČA (N. Gorica): «Dovoljenje za ubijanje*, ob 18. in 20. SVOBODA: »Sto težav Stanlia in O-iia*. ameriški film — ob 18.30 in 20.30. RENČE: Prosto. ŠEMPAS: Prosto. KANAL: «Leteči hudiči*, ameriški film - ob 16. in 20. PRVAČINA: Prosto. DESKLE: »Vohunka Darling Lily», ameriški barvni film - ob 20. Dežurna lekarna v Gorici Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 14, tel. št. 2972 Dežurna lekarna v Tržiču Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna »Alla Salute*, Ul. C, Cosulich, tel. 72-480. DEŽURNI ZDRAVNIK Gorica, Sovodnje, števerjan Dr. Fomasin Mario, Ul. Goldoni 8, tel. 5077. Dr. Beltrame Fabio, Ul. Puccini, tel 2455. Krmln in okolica Dr. Pausi, Ul. Udine 117, šlovrene. Razna obvestila Ravnateljstvo Dijaškega doma sporoča, da bo uprava doma odprta v počitniških mesecih vsak dan od 10. do 12. uro. . Kulturni dogodki v siikuh NOVOST NA KNJIŽNI POLICI Gerhard Venzmer: Domači zdravnik Prepotrebna in hkrati zelo dobra knjiga Zdravstvenih priporočnikov. ki bi govorili o boleznih in njih preprečevanju ter zdravljenju, v slovenščini nimamo ravno preveč. Lahko rečemo sicer, da smo v zadnjih letih dobili nekaj tovrstnih knjig, da pa je na knjižnem trgu mogoče dobiti pravzaprav zelo malo. Ne preseneča vas torej, če je založba Mladinska knjiga pravkar izdala knjigo z naslovom DOMAČI ZDRAVNIK kar v 30.000 izvodih! S tem bo gotovo ustreženo mnogim. Je pa to tudi sicer znak. da gre za kvalitetno delo. ki bo koristilo našim ljudem v njihovem zdravstvenem prosvetljevanju. Knjigo Domači zdravnik je pripravil dr. Gerhard Venzmer, zanjo pa so prispevali posamezna poglavja zdravmiki iz Zahodne Nemčije, Avstrije in Švice, tako da je to kolektivno delo nemško govorečih zdravnikov. Med avtorji je tudi profesor ljubljanske medicinske fakultete dr. Miha Likar, ki je. celotno knjigo tudi prevedel v slovenščino. Domači zdravnik je zelo zajetna knjiga: obsega sedemsto strani. Čeprav nosi kniga naslov Domači zdravnik, je to dejansko knjiga o zdravju in je le ena četrtina posvečena boleznim. Knjiga je razdeljena na sedem delov, od katerih je prvi posvečen ohranjevanju zdravja. Posebno poglavje.. ki bo zanimalo naše matere, je poglavje posvečeno zdravju otrok. Drugi del knjige govori o zgradbi človeškega telesa Šele tretji del je posvečen boleznim, njihovim vzrokom, znamervem in zdravljenju. Nega bolnika na domu, to je naslov posebnega dela knjige, ki podrobno govori o negovanju bolnih svojcev doma. O prvi pomoči pred prihodom zdravnika bo bralec našel koristne napotke v posebnem delu knjige. O razpoznam in zdravljenju bolezni govori manjši del knjige, ki jo zaključuje poglavje o socialnem zavarovanju. Vsebina knjige kakor jo lahko v teh nekaj besedah označimo. zadeva torej vsa področja zdravja in bolezni. Pri tem pa je, kot rečeno, samim boleznim posvečen le del knjige. Prav gotovo je poudarek celotne knjige na tem, kako naj človek ohranja zdravje in ga neguje kot svojo največjo dobrino. Če temu dodamo še osredno misel avtorjev, ki poudarjajo ne samo zdravje, temveč srečno in zadovoljno življenje, potem se nam iz tega že kaže značaj knjige. Tudi ni odveč poudariti, da e knjiga delo evropskih zdravnikov, da govori o boleznih in zdravljenju, ki so nam blizu in da je torej odraz evropske, ne pa morda a-meriške ali celo azijske medicine. Zaradi vsega tega tudi slovenski strokovnjaki priporočajo to knjigo našim ljudem. Vsem tem smemo zaupati zlasti pa tudi prevajalcu. uglednemu medicinskemu znanstveniku, ki ie skrbno in z dobrim posluhom za naš 'ezik. po-našil to delo. Medicinsko bolj i-zobražen bralec bo sicer ugotovil, iiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiimmii Prvi muzej kinema? ^rafije na svetu PARIZ, 28. — Pred nekaj dnevi so odprli v Parizu prvi muzej na svetu, ki je posvečen izključno kinematografiji. Sedež novega muzeja je v kletnih prostorih palače Chaillot in se razteza na površini 2.000 kv. to. Muzej nosi naslov «75 let kinematografije». Dejansko predstavlja ta muzej to obdobje, to se pravi prvih 75 let kinematografije. •IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII NEPRIČAKOVANO ZANIMANJE JAPONCEV ZA VELIKE UMETNINE V prvem dnevu dražbe so odkupili slik v vrednosti nad osemsto milijonov lir Včeraj smo obširneje poročali o velikem slavju v Gro padi, kjer so v nedeljo slovesno poimenovali domačo slovensko šolo po slovenskem pesniku - partizanu Karlu Destovniku - Kajuhu. V poročilu smo med drugim rekli, da je liri pripravah na slavje sodelovala vsa vas. Med vsemi pa so se prav gotovo največ potrudili naj mlajši; to se pravi učenčki domače šole, 'ki jih na vrhnji sliki vidimo v prvih vrstah. Sicer pa so pri bogatem programu sodelovali tudi številni domačina, kot na primer domači pevski zbor ((Slovenec«, katerega člane vidimo na isti sliki za domačimi šolarji. Slavje ob poimenovanju šole je spremljal bogat program, ki je bil na šolskem vrtu. Slavja se je udeležilo — kakor kaže gornja slika — veliko ljudi, domačinov in gostov, ki jih del vidimo na gornji sliki pred spomenikom pesniku Kajuhu. V okviru letošnjega ((kriškega tedna«, ki se je začel preteklo nedeljo, so organizirali tudi «ex tempore« slikarsko tekmovanje med otroci osnovnih in srednjih šol. Na sliki skupina otrok pred znano kriško cerkvico. da je bilo delo v originalu napisano že leta 1965 in da so nekatere stvari, ki jih danes že poznamo, samo mimogrede omenjene kot stvar bodočnosti. Toda to v bistvu ne moti. kot tudi ne. moti dejstvo, da je del. ki govori o socialnem zavarovanju pri nas, preskromen, da bi bil praktično koristen, deloma celo netočen. Toda v knjigi, ki govori predvsem o zdravju in boleznih, predpisi o socialnem zavarovanju zares niso tako bistveni. Prepričani smo zato. da bo nova knjiga o zdrav u, ki je izredno bogato ilustrirana koristno opravila svojo vlogo med najširšim krogom ljudi. Sl. Ru. Naj starejši Američan: iz pMocena LIMA, 28. — Skupina arheologov s harvvardskega vseučilišča je pri izkopavanjih v Peruju odkrila ostanke predzgodovinskega človeka, morda ostanke najbolj davnega prebivalca ameriške celine. Do odkritja je prišlo v kraju «La Cumbre» v bližini mesta Trujdllo, kakih 550 km severno od perujske prestolnice. «Hombre de la Cumbre» — to se pravi «človek z vrha», kot so ameriški raziskovalci «krstili» odkritega človeka, oziroma njegove ostanke, je živel na tem področju že v davnem, davnem pliocenu. Ostanke davnega prebivalca tega dela Amerike so odkrili kakih 200 metrov pod vrhom gora «La Cabras», kjer so tudi odkrili ostanke neke predpotopne živali. Pri tem je zanimivo, da so med rebri te predpotopne živali našli tudi konice puščic, iz česar izhaja, da je žival podlegla puščicam, to se pravi, da je tedanji človek žival umoril kot lovec. FILMSKI KROŽKI V TRSTU Kinoforum «Proposta 71» Poročali smo že o političnem prelomu v Kinejorumu «Proposta 71», ki se je v začetku te sezone imenoval «avtonomni odsek Kulturnega centra Janez XX11I». Sedaj bi si radi ogledali spored, v o-kviru katerega je prišlo do teh protislovij. Spored je vseboval 22 filmov, porazdeljenih v šest ciklusov z naslovi: «imperializem in svoboda», «drugo lice Amerike*. zdelo in družba*, znastanek in razvoj fašizma». zproblemi sodobnega človeka* ter znasilje in zatiranje». Naslovi, ki sicer niso politično povsem jasni, kažejo vsekakor, da gre za vsebinsko uporabo predstavljenih filmov v funkciji sen-sibilizacije nublike, ki je sestavljena predvsem iz sredmih slojev. In to je vsaj deloma krožku u-spelo; čeprav se nam je zdela Japonska likovna umetnost je bila vse do pred nedavnim v Evropi in na Zahodu nasploh bolj slabo poznana. Razlogov za to je več. Ne med zadnjimi je tudi naš umetniški okus, ki nas močno loči od umetniškega okusa ljudi Daljnega vzhoda. Toda zadnje čase so se japonski grafiki močno uveljavili na številnih pomembnejših mednarodnih likovnih manifestacijah po svetu in sicer na eni strani zaradi njihove sposobnosti, na drugi strani pa tudi na račun posplošenih tem, tehnik in okusa, ki so izgubili sleherni pečat nacionalnosti. V zvezi s tem pomislimo na japonske uspehe na ljubljanskem bienalu grafike. Toda v tem primeru ne nameravamo govoriti o japonski umetnosti oziroma o japonski umetnostni ustvarjalnosti, pač pa o njihovi nenadni ljubezni za umetnost, ali točneje o njihovem nepričakovanem zanimanju za umetnost. Iz Londona poročajo, da so Japonci prvi dan štiridnevne dražbe v dveh galerijah zavzeli vlogo, ki so jo dolgo let imele na teh dražbah ZDA. Gre za veliko dražbo, na kateri je bilo že prvi dan prodanih slik v vrednosti 1,777.000 funtov šterlingov. Od tega so Japonci pokupili slik v vrednosti le mar lo manj kot 540.000 funtov šterlingov, torej v vrednosti 800 mili- jonov lir v naši valuti. Dražba, o kateri je govor, je ena največjih dražb, kar si jih je London v zadnjih časih privoščil in sta si jo razdelili dve najbolj znani londonski galeriji in sicer galerija Christies ter še bolj znana galerija za dražbe Sothebg. Prvi m zadnji dan bo dražba v galeriji Cristies, v vmesnih dneh pa pri Sothebg. V zvezi s prvim dnem dražbe je neki londonski strokovnjak rekel naslednje: «Japonci prevzemajo vlogo, ki so jo nekaj let imeli A-meričani. Kažejo posebno zanimanje za dela impresionistov». Iz zbirke del znanih impresionistov in tudi modemih, celo najmodernejših likovnikov, ki jih je predstavil ameriški magnat Rogers, je neki japonski kupec izdražil Mo-diglianijev portret prijatelja Moi-sha Kislinga iz leta 1915 za ceno 105.000 funtov šterlingov, odnosno za obilnih 150 milijonov lir. To je bila tudi najvišja cena dneva. Drugo najvišjo ceno je dosegel ^Portret sina Jeana*, ki ga je napravil Auguste Renoir. Neki Japonec je podobo odkupil za 73.000 funtov. Japonski kupci so si prisvojili tudi slike z naslednjimi podpisi: Braque, Utrillo, Bonnard. Matisse, Rouault, Renoir, Van Gogh, Picasso, itd. Omenili smo trenerja, pa bi mu posvetili še nekaj besed. Od februarja je kotalkarje vodil trener Peter Brleč iz Ljubljane, ki je posvetil največ pozornosti tehnični plati, kar se je pri nastopu malčkov nedvomno opazilo. Vse-(kakor, če gre pohvala organizatorjem — torej društvenemu odboru članom, trenerju in samim nastopajočim, ne smemo pozabiti na matere kotalkarjev, ki so same poskrbele za izdelavo kostumov, poleg tega, da so stalno in požrtvovalno spremljale otroke na treninge. O vsem tem sta pred začetkom revije spregovorila predsednik «Poleta» Egon Kravs, ki se je še posebej zahvalil raznim športnim zvezam in ki je pozdravil navzoče goste, ter Marino Košuta, ki je v slovenščini napovedal posamezne točke sporeda. V italijanščini pa je napovedovala program prikupna Patrizia Don. Pa bi se zadržali še ob posameznih točkah in ob nastopajočih, ki so navdušili vse prisotne s prisrčnostjo, ki je lastna otrokom, in tudi s spretnostjo. Revija se je začela s koračnico, med katero je napovedovalec predstavil vse nastopajoče, tako da je začel pri starejših in končai pri najmlajših, ki imajo težave s samim «korakanjem». Po vrsti so se občinstvu poklonili Pavel Sedmak in Zdenka Hrovatin, Miran Sosič, Pavel Rauber, Franka Zoch, Li-cia Škrlavaj, Nives Košuta, Ivo Vol-pd, Moreno Malalan, Vera Volpi, Melita Malalan, Pavel Guštin, Vittorino Carli, Fulvia Berginc, Laura Degrassi, Peter Filipčič, Franko Guštin, Franko Kade, Andrej Sedmak, Branko Hrovatin, Monika Sosič, Jadranka Košuta, Sara Tavčar, Kristina Degrassi, Mario Garavello, Boris Škerk, Erika Purič, Alda Sosič, Damjana Benčina, Tatjana Sosič, Norma Zoch, Maruška Gre-gori, Klavdij Purič, Alenka Kalc, Martina Malalan, Tatjana Malalan in Adrijana Sosič. Prva je nato nastopila osemletna Tatjana Sosič, ki se je na deželnem tekmovanju uvrstila na peto mesto. Izvajala je motiv iz «Pripovedk iz dunajskega gozda«. Sledila sta ji osemletni Andrej Sedmak, ki se je na istem tekmo- OVEN (21.3. do 20.4.) Danes se lotite le tistega dela, ki vam zagotavlja uspeh. Tveganje bi vam škodovalo tudi v ljubezni. BIK (od 21.4. do 20.5.) Finančno se ne boste najbolje odrezali. Zato boste imeli več sreče v družbi in doma. DVOJČKA (od 21.5. do 22 6) Povečane možnosti za uspeh, vendar ne brez naporov. Ne riale v o-spred je. RAK (od 23.6. do 22.7.) Odlični uspehi, vendar bolj navidez kot zares. Preveč se zapirate vase. LEV (od 23,7. do 22.8.) če se ne boste postavili v obrambo, ne bo- J Rekli smo že, da je tokrat na dražbi cela gora velikih umotvorov. Sloviti grški ladjar Stavros Niarchos je dal na prodaj^ dve Renoirovi sliki, belgijski državnik Paul Henri Spaak je dal na prodaj neko delo Reneja Magritta, delo, ki je bilo pred nedavnim razstavljeno na treh razstavah v ' nisi ju. Na dražbi v Londonu so tudi dela Delacroiza. Toulousa -Lautreca, Vlaminka, Gauguina in drugih. Da bi ne govorili le o japonskih nakupih na tej dražbi, bomo omenili tudi to, da je neki švicar- ski kolekcimist odkupil bronasto glavo z naslovom «Zaspana Muza» Romuna Costantina Brancu-sija za 71.400 funtov šterlingov. Doslej je kako Brancusijevo delo doseglo de* 50.000 funtov šterlingov. V zvezi z uspehi prvega dne se v umetniških krogih v Londonu govori, da bo to verjetna zadnja velika dražba umetniških del v Londonu za precej časa in to zaradi tega, ker se predvidevajo visoke davščine v zvezi z vstopom Velike Britanije v skupno tržišče. 1111111111111111111111111111111111 u 1111111111111111111111111111111111111111111 m iiiiimiiiiiim m ii ii iiiiIiii,i,,,,,IIii,iiiii,i„iiIiII|| |(| ||||il||iilll„,ii,iiiiiii„l„,,i)|||illi,l„iaiil|||i m OB ZAKLJUČKU ŠPORTNE SEZONE V ORGANIZACIJI Š. D. «POLET» Nastop openskih kotalkarjev navdušil številno občinstvo Sedemintrideset otrok je v soboto in nedeljo zvečer navdušilo gledalce z lahkotnim kotalkanjem po novi openski ploščadi Po bogatem celoletnem delovanju je opensko športno društvo «Polet» pretekli teden zaključilo športno sezono z vrsto košarkarskih in odbojkarskih tekem, kot smo sproti poročali na športni strani, ter z nastopom malih kotalkarjev, ki smo jih imeli možnost videti in ceniti že v preteklih letih. Zdi pa se nam potrebno, da o kotalkarski reviji še enkrat spregovorimo: to si zaslužijo tako mali kotalkarji, kot tudi organizatorji društva, ki so morali v pretekli sezoni premostiti vrsto organizacijskih in tehničnih težav. Tako je bila na primer nova ploščad, na kateri so v soboto in nedeljo zvečer nastopili kotalkarji, končana šele pred dvema tednoma, kar je povzročilo prekinitev treningov za krajšo dobo. Nekaj težav je bilo tudi s trenerjem odseka. Vendar lahko rečemo, da se pri nastopu kotalkarjev vse to ni poznalo in da so malčki navdušili številno občinstvo, ki res ni štedilo s ploskanjem. Horoskop ste prišli nikamor. Izogibajte se neznancem. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Zelo razgiban, hkrati pa tudi naporen dan. Ne zanemarjajte svojih bivših znancev in sodelavcev. | TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Počasi in previdno v novo dejavnost, na katero niste bili pripravljeni. Prisluhnite dobrim nasvetom. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Pri delu upoštevajte tudi mnenje sodelavcev. Nepričakovana vest o starem znancu. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Preveč ste impulzivni in to vas bo spravilo v zagato. Zelo dobre vesti. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Vsi materialni uspehi ne bodo dosegli moralnega uspeha. Upoštevajte želje mlajših. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Veliko skrbi in dela, kar pa bo rodilo malo uspeha. Mislite tudi na po-čjtek. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Dobro preučite načrte, ker nekaj ni prav. Ne rušite mostov s starimi prijatelji. Prizor z nedeljskega nastopa zanimiva izjava nekega sodeloval-ca, ki je na zborovanju, ki je sledilo prelomu, poudaril, da se je treba predvsem zavedati, da so dogodki v krožku precej postranska stvar glede na bistveni družbeni (razredni) boj. Kljub dosežkom, ki jih krožku priznamo, bi hoteli opomniti, da se je v delovanju stalno pojavljala neskladnost med zahtevo po splošni politeni sensibilizaciji in uporabo konkretnih proizvodov, katerih bistveni pomen je imel večkrat malo kaj opraviti z generičnim naprednim agitiranjem. Zato si bomo posamezno ogledali nekatere od predstavljenih filmov, ne glede na linijo, ki jih je vezala in o kateri smo že govorili. Poleg raznih površnih politim'h del. ki jih ne bomo niti omenjali, vidimo v sporedu Pon-tecorvov «Queimada». precej zanimivo razmišljanje o etiki upora. Antonionvjev «Zabriskie Pontr je zanimiv poskus «preroškega filma»; Antonioni je bil pa morda bolj pristen v svojem prvem obdobju filmov o alienaciji*. ki ih zaključuje predstavljeni dl deserta rosso». Godardov «2 o 3 cose che so d’ leh in Bertoluccijev dl conformi-sta* sta predvsem zanimivi razmišljanji o filmu in sta se težko vključila v vsebinsko politično shemo krožka. Widerbergov «Adalen 31» in Bi-bermanov dl šale della terra (Sfi-da a Silver City)» sta zelo zanimivi deli. ki sta si (kljub razlikam) podobni v prikazovanju delovnega gibanja kot že uresničene alternative v obstoječi družbi. Končno bi radi opozorili na film Roberta Ellisa Milerja d.'urlo del silenzio« (Heart Is a Lonely Hun-ter); igra Alan Arkin; fotografija James Wong Howe; po delu pisateljice Carson McCullers). Ta film je po našem mnenju pravo odkritje; radi bi poznali še druga dela režiserja (n.pr. dJoice novembre*) Nedvomno je na najboljšem nivoju melodramske zvrsti v kateri sta se nekdai' uveljavila režiserja Sirk in Minelli, v kateri pa danes zaslovijo neznosni proizvodi, kot je Hitlerjev *Lo-ve Story». dieart Is a LonelV Hanter* je čudovito razmišljanje o odnosu med človeškimi subjektivnimi stremljenji in objektivnimi ovirami. Film niha med skepso in možnost o. Slog je izvrsten; že sam zaključni prizor na pokopališču si po našem mnenju zasluži važno mesto v zgodovini filmske umetnosti. SERGIJ GRMEK vanju uvrstil na drugo mesto in ki je izvedel motiv «Vaške lastovice« ter Ada 'Sosič s «Šen-brunskim valčkom«, ki je bila deležna tretje nagrade na zadnjem goriškem kotalkarskem turnirju. Vsi trije so se prav dobro odrezali in pokazali dokajšnjo tehnično pripravljenost. Malega Andreja še padec ni spravil s tira: prisebno in skoraj elegantno se je pobral s tal in nadaljeval izvajanje, ki ga je občinstvo seveda pozdravilo z navdušenim ploskanjem, kot sicer tudi izvajanje njegovih kolegic. V peti točki je nastopil par Zdenka Hrovatin in Pavel Sedmak, ki sta prikazala «Playgip-ses dance«, s katero sta se u-vrstila na tretje mesto na že o-menjenem deželnem tekmovanju. Gledalce sta poleg njune spretnosti navdušili predvsem ubranost in prisrčnost, s katerima sta podajala posamezne figure. Prvi del je zaključil motiv «Labodje jezero«, v katerem so nastopili Zdenka Hrovatin v vlogi Belega laboda. Vera Volpi v vlogi črnega laboda, Pavel Sedmak kot princ in Morana Sosič s »Španskim plesom«. Pred začetkom drugega dela sporeda, v katerem so nastopili kar trije kotalkarji, ki so se uvrstili na prva mesta na goriškem turnirju «Prvi koraki«, je navzoče pozdravil predsednik kotalkarje zveze Levi, ki je poudaril važnost ^ obstoja še ene kotalkar-ske ploščadi na Tržaškem. Kratkemu govoru je sledil nastop Maruške Gregori z motivom «De-kleta iz Badna«, Iva Volpija z »Vrtnicami z juga« in Morane Sosič s »Spaerenklaenge«. Edino mali Moram je nekoliko spodrsnilo. In prav pri tem je pokazala svojo prisebnost in pridnost, kar je občinstvo znalo pravilno ceniti. Celoten spored je zaključil nastop vseh kotalkarjev z daljšim in izredno duhovitim motivom «Na Ponterošu«. Na ploščadi so se tako pojavile branjevke, mali pometači. «Kranjci», niso pa mogli seveda manjkati mornarji in «lut-ka». Kot solisti so nastopili Zdenka Hrovatin v precej zahtevni vlogi «lutke», Pavel in Andrej Sedmak pa v izredno duhoviti vlogi «veselih» mornarjev. Izvajanje je tako navdušilo navzoče, da skoraj niso občutili pomanjkanja po nastopu ljubljanskih gostov. Predvideni nastop je namreč odpadel zaradi obolelosti enega izmed gostov. Vseh sedemintrideset kotalkarjev je ponovilo revijo v nedeljo zvečer in navdušilo občinstvo prav tako kot dan prej. V zvezi z občinstvom bi lahko samo še rekli, da je bilo v nedeljo še nekoliko bolj številno, kar je popolnoma razumljivo, saj je nedeljski nastop kotalkarjev zaključil štiridnevno prireditev in to seveda na najbolj primeren način. Malčki bodo sedaj za krajšo dobo počivali, mi pa že nestrpno pričakujemo prihodnje sezone in njihovih bodočih nastopov. N. K. ČETRTEK, 29. JUNIJA 1972 TRSI A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.05 Glasbena matineja; 9.00 Maša; 9.45 Beethoven; 10.15 Karakteristični ansambli; 10.55 Mladinska zgodba; 11.35 Naši kraji in ljudje; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Simf. plesi; 16.15 Filmska glasba; 17.00 Pro- gram za mladino; 19.10 Catala-no: Zgodovina ital. političnih strank; 19.25 Pisani balončki; 20.00 Šport; 20.30 Etbin Kristan: Sobotna šala (burka); 21.20 Zabavni orkester; 22.05 Zabavna glasba. KOPER 7.30 ,8.30, 12.30, 14.00, 15.30, 16.00, 18.00, 20.15 Poročila; 7.40 Glasba za dobro jutro; 8.00 Pisana glasba; 8.30 Jutranja glasba; 9.30 Reklama in glasba; 10.10 Program za 20.000 lir; 10.15 Z nami je....; 10.45 Plošče Re-cord; 11.00 Današnji pevci; 11.15 Plošče Phonogram; 11.36 Glasbena medigra; 11.45 Glasba in pesem; 12.00 in 16.30 Glasba po željah; 13.30 Pisana glasba; 14.05 Turistična oddaja; 14.15 Plošče; 14.40 Glasba in počitek; 15.40 Zabavna glasba; 17.00 Primorski dnevnik; 17.20 Kitarist in pevec M. Brecelj; 17.30 Mladi in samoupravljanje; 18.10 O. Ra-mous: «Z eno nogo v vodi«; 19.00 Iz Verdijeve »Traviate«; 20.00 Orkester Anderson; 20.30 Prenos RL; 23.15 Motivi za vsakogar. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 20.00, Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 8.30 Pesmi; 9.15 Skladbe za godala; 9.30 Maša; 10.15 Vi in jaz; 12.00 Plošče; 13.15 Plošča za poletje; 14.00 Spored za popoldne; 16.00 Program za mladino: Munchen 72; 18.20 Zakaj in kako?; 19.10 Melodrama; 19.30 Francoske popevke; 20.20 Ornella Vanoni in Massimo Ranieri; 21.00 Podelitev knjižne nagrade Viareggio; 22.20 «Anda-ta e ritorno«; 23.10 Kvartet A-madeus. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Orkestri; 9.50 Merimee: «Golobica«; 10.05 Plošča za poletje; 10.35 Telefonski pogovori; 13.50 Zakaj in kako?; 14.30 Glasba za praznični dan; 15.05 Plošče se vrstijo; 16.00 Glasbeno govorni spored; 18.00 O olimpijskih igrah; 18.40 Plošče: 20.10 «Andata e ritorno«; 22.40 F. Sacchi: La primadonna (radijska priredba). III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Klavirske skladbe; 11.30 Polifonija; 12.10 Galuppijeve skladbe; 12.20 Violinske skladbe; 14.00 Mezzosopranistki Ebe Stignani in Flo rienza Cossotto; 14.30 Plošče; 15.30 Koncert; 16.15 Sodobna ital. glasba; 17.20 Lahka glasba; 18.00 Pianist P. Angeleri; 18.30 Lahka glasba; 19.15 VVagnerjev »Somrak bogov«. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.00 Glasba in poezija; 9.45 Polifonija; 10.10 Von Weber: Vabilo na ples; 11.00 Villa Lobos in M. Ponče; 12.00 Prokofjev: »Poletni dan«. 12.20 Hayduova sonata opus 1; 12.40 Franckova komorna glasba; 13.15 Stravvinski: »Mavra«; 13.45 Ravelov kvartet za godala, SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Albin Weingerl: »Žvenkači«; 10.20 Z orkestroi. Len Mercer; 10.40 Bosanske pesmi in plesi; 11.20 Pri vas doma; 12.00 Turistični napotki; 13.10 Osterc: Suita za orkester; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalne godbe; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Mladinski zbori; 15.30 Z ansamblom J. Kampiča; 15.45 Med šolo. družino in delom; 16.40 Sopranistka R. Crespin; 17.00 »Vrti-ijaks, 17 40 Z orkestrom Gold; 18.10 Koncert po željah; 19.00 Aktualnosti; 19.15 Zabavni zvoki; 19.45 Y. Mishima: Smrt sredi poletja; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Ansambel Sepeta; 21.00 Domače pesmi; 22.00 Sto let slov. lirike: 23.15 Orglar Jimmy Smith; 23.40 Od popevke do popevke; 24.05 D. Kolundjija: Pesmi. ITAL. TELEVIZIJA 11.00 Maša; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Faulkner; 13.30 Dnevnik; 15.00 Neposreden prenos športnih dogodkov; 17.00 Oddaja za najmlajše; 17.15 Slikanice; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Aktualnosti in problemi dela; 19.25 Srečanje s preroki; 19.45 šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film: «11 navigatore«; 22.10 Glasbeni spored; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 TJ film: «B giocatore di scacchi«; 22.15 Japonska ženska. JUG TELEVIZIJA 18.50 Trije kačji pastirji; 19-05 Risanka; 19.15 Obzornik; 19.30 Boi za obstanek, film; 19.55 Mozaik: 20.00 Na lovu za srečo; 21.00 D' dnevnik; 21.30 četrtkovi razgledi: Beneški bienale 1972; 22.20 Bos skozi pekel - japonska nadaljevanka: 23.00 B. Martinu: ženitev — predstava mariborske Opero, 24.15 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Kotiček za otroke: Mr. P* per; 21.15 Poročila; 21.30 Veselje je živeti — celovečerni film, 23.vG Francoski tečaj. US TURNIR PRIJATELJSTVA Danes v Sovodnjah obe finalni tekmi Ekipi Sovodenj in Juventine se za prvo, Vozila in Adria pa bosta potegovali za tretje mesto S finalnimi tekmovanji se bo danes popoldne nadaljeval in zaključil v Sovodnjah mednarodni «Tur-nir prijateljstva*. Kot smo že poročali se bosta za prvo in drugo mesto potegovali ekipi Sovodenj in Juventine iz Štandreža, medtem ko se bosta moštvi Vozili iz N. Gorice in Adrie iz Mirna borili za tretje in četrto mesto. Prvo tekmo ob 16.45 bosta odigrali najprej ti ekipi, nato pa bo finale za prvo mesto ob 18. uri. Kam bodo šli pokali ne moremo še predvidevati, kajti presenečenja niso izključena. Marsikdo je namreč že v nedeljo prerokoval drugačne izide; žoga pa je okrogla in tako je že prišlo do presenečenj. Tekma med slovenskimaj ekipama z onstran meje ne bo prav gotovo nič manj zanimiva od tiste med Juventino in Sovodnjami; seveda bo derbi med Sovodenjci in Štan-drežci, kot vedno, zelo napet in igralci bodo dali od sebe prav vse svoje sile. Predvsem upamo, da se bodo nogometaši držali športnega duha in pravil, da bi ne prišlo do nevšečnosti. Po končanem turnirju in pred plesom bo slovesno nagrajevanje. Pokale bo zmagovalcem podelil sovo-denjski župan Jožef češčut. V OKVIRU PRAZNIKA VINA IN RIB Danes v Križu veterani Dinama in Triestine Kriško igrišče bo danes prizorišče zanimivega športnega dogodka. V okviru proslav praznika vina in rib bodo odigrali prijateljsko tekmo veteranov med Dinamom iz Zagreba in izbrano ekipo Triestine. Tekma bo ob 19. uri. Srečanje bo za nogometne ljubitelje gotovo lepo doživetje, saj bodo nastopali nekdanji nogometaši, ki so več let bili med najboljšimi v državi in celo na svetu. Pravijo, da so gostje iz Zagreba trdno odločeni v Križu zapustiti najboljši vtis in bodo zato dali vse sile od sebe. Sestavili so tako moštvp, ki bo gotovo dostojno zastopalo »bivši* jugoslovanski nogomet. V predtekmi, in sicer ob 18. uri, pa bo tekma naraščajnikov Vesne A in Vesne B. Naraščajniki so letos v prvenstvu zelo dobro igrali in so le za las zgubili priložnost za kvalifikacije. Spored: Danes, 29. junija 9.00 otvoritev 18.00 nogometna tekma naraščajnikov: Vesna A — Vesna B 19.00 mednarodna tekma veteranov: Dinamo Zagreb — Triestina 21.00 koncert domače mlade godbe na pihala. b. L vseh treh obalnih občin so ponovno sprožile pobudo o združitvi v enotno obalno organizacijo. To jim bo omogočil tudi novi zakon o telesni vzgoji, ki predvideva področno združevanje sredstev in kadrov. Športniki slovenske obale pozdravljajo to pobudo, saj danes razni športi životarijo zaradi pomanjkanja sredstev in kadrov, vebko pa je tudi pomanjkanje športnih objektov. NEW YORK, 28. — Panamec Roberto Duran je premagal Škota Kena Buchanana s t. k. o. (v ne povsem jasnih okoliščinah) v 13. krogu in je tako osvojil naslov svetovnega prvaka lahke kategorije. PLAVANJI RIM, 28. — Na plavalnem tekmovanju v Rimu so dosegli dva nova italijanska rekorda. Cinquetti je izboljšala čas na 400 m prosto s 4’16”3, Novella Caligaris pa je dosegla nov rekord na 400 m prosto za ženske s časom 4’31”8. WIMBLEDON, 28. - V Wimbledo-nu se nadaljuje mednarodni teniški turnir. Doslej ni prišlo do večjih presenečenj, saj so povsod zmagah favoriti in se uvrstili v višja kola. Romun Nastase je med drugimi premagal Graebnerja (ZDA) s 6:4, 4:6, 6:1, 6:2, medtem ko je Španec Orantes zlahka odpravil Crealyja (Avstralija) s 6:2, 6:3, 6:2. Anglež Feaver pa je izločil Italijana Ba-razzuttija s 4:6, 9:8, 6:2, 3:6, 6:0. Izločena sta bila tudi druga dva italijanska igralca, in sicer Zuga-relli in Bertolucci. V prvem kolu moških posamezni kov je Avstralec Crealy v štirih setih izločil Jugoslovana Špeara, Italijana Panatta in Pietrangeh pa sta se z zmago nad Fraserjem oz. Stockom, uvrstila v drugo kolo. NOGOMET V predzadnjem kolu nogometnega tekmovanja za italijanski pokal so dosegli te rezultate: BALINARJI DOBERDOBSKE GRADINE MED NAJBOLJŠIMI V NAŠI DEŽELI SKUPINA A Milan — Inter Torino — Juventus LESTVICA: Milan 8, Inter, Juventus in Torino 4. 1:0 2:1 SKUPINA B Bologna — Fioremtina 0:2 Lazio — Napoli 3:0 LESTVICA: Napoli 6, Lazio in Fiorentina 5, Bologna 4. * * * FIRENCE, 28. — Italijanska nogometna reprezentanca se bo srečala 20. septembra z Jugoslavijo v Turinu. Doberdobsko balinarsko društvc «Gradina» je eno izmed najboljših in aktivnih v naši pokrajini. Balinarji »Gradine* sodijo med najboljše igralce tega športa in so do sedaj dosegli ničkoiiko izvrstnih rezultatov ter zavidljivih uspehov na manjših domačih srečanjih ali pa tudi težjih tekmovanjih. 1 red časom je bilo v Doberdobu pokrajinsko tekmovanje v vseh kategorijah. Tudi tu so se gradinarji odrezali zelo dobro in so odnesli kar 2 prvi mesti. V kategoriji posameznikov je zasedel prvo mesto Jožef Čadež, drugo pa Jožef Gergolet. Prav tako so Doberdobci zasedli prvo mesto v četvericah z Armandom Ferfoljo, Marinom Ge-rinom, Evgenom Ferfoljo in Evgenom Gergoletom. Ob prisotnosti pokrajinskih predstavnikov balinarske zveze UBI ter predstavnikov doberdobske občinske uprave je bilo po tekmovanju slavnostno nagrajevanje vseh udeležencev. Pri nagrajevanju je bil prisoten tudi župan iz Doberdoba Andrej Jarc. (Na sliki vidimo nagrajene balinarje; tretji od desne proti levi je doberdobski župan Andrej Jarc) košarka VČERAJ V TRSTU Ekipa Bor-Polet tretja na tekmovanju okrajev Naši košarkarji bi s svojo igro zaslužili še boljšo uvrstitev Naša košarka je včeraj dosegla. Race, ki je bil dokaj točen pri še en viden uspeh. Mešana ekipa minibasketa Bora in Poleta je na turnirju okrajev dosegla tretje mesto. Takoj naj povemo, da bi lahko naši košarkarji osvojili tudi eno od prvih dveh mest, če bi v polfinalni tekmi igrah kot včeraj. Res škoda, kajti tako zaradi tehničnega znanja kot zaradi telesne priprave so bili naši košarkarji med najboljšimi. SV. IVAN in OPČINE - SV. ALOJZIJ in ROCOL 39:26 (23:14) SV. IVAN in OPČINE: Ferluga 8, Daneu 10, Race 11, Macuka, Sosič 4, Trevisan, Furlan 6, Leniša, Škabar " SV. ALOJZIJ in ROCOL: Bellus-si 4, Tiberio 2, Basolo, Valentini, Colomban, Sardo, Bozzola 4, Lic-chesi, Zagaria 6, Benci 12. SODNIKA: Geruzzi in Alfonsi iz Trsta. PROSTI METI: Sv. Ivan, Opčine 3:6, Sv. Alojzij, Rocol 0:6. Naši košarkarji so dobro startali in so s Feriugo v dobri formi kaj kmalu povedli z 8:0, Že iz uvodnih potez je bilo jasno, da so naši košarkarji našh pravi ritem in da bo nasprotniku trda predla. Še posebno pa, ker se je razigral tudi tmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiniiiiHiniiiiiiitioiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V pokalnem srečanju Koper boljši od Izole V nedeljo popoldne je bila v Kopru pokalna nogometna tekma med Koprom in Izolo. Pred okrog 500 gledalci so zmagali domačini s 3:1 (2:1). Za Koper sta bila uspešna Ambrožič (2) in Samec, medtem ko je častni zadetek za Izolo dosegel T. Gregorič. Igra je bila vseskozi enakovredna, pri stanju 2:1 za Koper pa so bili gostje celo * * * v premoči. Napadalci pa tokrat niso imeli sreče. Večkrat je tudi odlično posredoval koprski vratar Pišlar. Nekaj minut pred koncem je Samec z osebno .................. akcijo povišal na 3:1, s čimer je zadnjem setu. zelo izenačeno, ven- NA ZENSKEM ODBOJKARSKEM TURNIRJU V ŠT. PETRU OB SOČI Borovke zasedle prvo mesto pred drugouvrščenim Sokolom Z odlično igro so presenetile mlade igralke Azzurre V soboto in nedeljo je bil v Št. Petru ob Soči ženski odbojkarski turnir, ki ga je organiziralo domače društvo Corridoni ob priliki otvoritve novozgrajenega igrišča na prostem. Na turnirju je zmagala še-sterka tržaškega Bora, ki je osvojila vse štiri točke. Prva tekma sporeda je bila med nabrežinskim Sokolom in domačo ekipo. Zmaga je sicer pripadla Sokolu, vendar bi bila lahko čistejša, saj so slovenska dekleta "zmagala z minimalno razliko. Vendar pa Sokol ni zaigral konstantno: res letam akcijam so sledile jterazsjmlji-ve napake in le večji .izkušenosti se je bilo treba zahvaliti za zmago. Corridoni je zaigral izredno požrtvovalno, Sokol se je pa odlikoval predvsem v napadu, medtem ko je obramba nekoliko šepala. Sledila je tekma med Borom in Azzurro. Ta šesterka je predstavljala pravo presenečenje. Igralke (skoraj vse nastopajo še na mladinskih igrah in bodo čez nekaj časa branile svoje barve na finalu v Rimu) so vse navdušile. So še majhne postave, vendar pa izredno trdožive in požrtvovalne v o-brambi. kjer so reševale skoraj vsako žogo. Borovke so sicer zmagale s čistim izidom, vendar so pa nasprotnice nekoliko podcenjevale, kar bi jih lahko drago stalo. V malem finalu za tretje in četrto mesto sta se torej spoprijeli Azzurra in Corridoni in mlade Go-ričanke bi skoraj presenetile, saj jim je zmaga ušla le za las. Tretje mesto je osvojila sicer domača ekina, vendar bi zmago bolj zaslužile Goričanke. ki so bale bolj kvotiranemu nasprotniku enako vre dne. Zadnja tekma sporeda .je bil ve liki finale med obema slovenskima ekipama. Srečanje je bilo. razen v bila usoda gostov zapečatena. Koprčani bodo tako zastopali ta del Primorske v nadaljnjih tekmovanjih za jugoslovanski pokal. « • « Občinske zveze za telesno vzgojo dar pa naši šesterki še zdaleč nista pokazali vsega, kar znata. Obe sta bili precej nestalni, vendar je zmaga Bora bila povsem zaslužena- Tudi v drugem večeru sta obe ekipi zaigrali dobro predvsem v obrambi. Ob koncu turnirja se je šester-kam, ki so se udeležile, zahvalil župan Št. Petra ob Soči in je eki pe tudi nagradil. Prvi dve sta dobili pokale, vse pa tudi kolajne. IZIDI: Sokol—Corridoni 3:2 (15:10, 12:15, 15:6, 13:15, 15:10) Bor—Azzurra 3:0 (15:10, 15:8, 15:10) Corridoni—Azzurra 3:2 Bor—Sokol 3:1 (17:15, 15:11, 10:15, 15:3) Ekipe so nastopile v naslednjih postavah: Bor: Zavadlal, Pernarčič, Be- zeljak, Pečar, Hrovatin, Artač, Ba-rej, Kufersin, Bolčina, Jevnikar, Gabrovec, Kalan. Sokol: Furlan, Rebula, Škerk, Lukša, Ban, Petelin, Colja, Zidarič. Corridoni: Bertogna, Cristin, Trevisan, Bon, Bonazza, Buttignon, Montena, Pagotto, Matiazzi. Azzurra: Barile, Bogo, Dorni, No-gueira, Pockar, Roldo, Soprani, Testa, Lo Presti. OUMNAOA MONCHEN, 28. — Jutri l)o graditelj olimpijskega stadiona v Munch-nu izročili ključe športnih naprav predsedniku nemškega olimpijskega odbora. Slovesnosti se bo udeležil tudi predsednik nemške republike Heinemann. Simbolični predaji ključev bo prisostvovalo preko 12.000 ljudi. JADRANJI P ANZIO, 28. — V drugi vožnji za svetovno prvenstvo v jadranju (razred finn), so zmagali italijanski jadralci. Prvo mesto je zasedel Al-barelli pred Švedom Gustaffsonom (ki je bil v vodstvu do zadnjega kroga) in pred Brazilcem Bruder-jem. Na četrto in na peto mesto sta se uvrstila Italijan Levi in Pe-laschier. Včerajšnji zmagovalec, Šved Lundquist, pa se je uvrstil šele na osemnajsto mestq. Zadnja regata za svetovno prvenstvo bo na sporedu jutri popoldne. KOŠARKA TARANTO, 28. — Na mednarodnem ženskem mladinskem košarkarskem turnirju v Tarantu je Italija premagala Jugoslavijo z 59:57, ČSSR pa Poljsko z 70:60. * * * CHIETI, 28. — Na mednarodnem moškem košarkarskem turnirju v tem kraju je San Marino Ali Star premagal reprezentanco Srbije z 81:76, Lega nazionale pa Gillette s 108:101. Turnir je osvojila Lega nazionale. Ali ETIK A ERFURT, 28. — Vzhodni Nemec Hans Georg Reiman je postavil nov svetovni rekord v hitri hoji na 20 km s časom 1.25' 19”4. Prejšnji rekord je bil last njegovega rojaka Frenkla s časom 1.25’50”. RIM, 28. — Vodstvo Totipa je objavilo uradne kvote 26. natečaja. Sedem dvanajstič bo prejelo po 2.537.860 hr, 183 enajstič pa po 97.076 hr. RIM, 28. — Osemnajstega junija je bilo na Totocaldu, kot je uradno sporočilo vodstvo natečaja, doseženih deset trinajstič in 235 dvanajstič. Trinajstice bodo dobile 23 milijonov 485.090 lir, zmagovalci z dvanajstimi točkama pa vsak po 999.365 hr. Totocaldo se bo ponovno pričel 27. avgusta. KOLESARSTVO Maver v nedeljo zopet na progi Kolesarja lonjerske Adrie, Maver in Bonano bosta v nedeljo nastopila na dirki na kronometer za veterane. Tekmovanje prireja tržaški klub Gentleman, proga pa še ni dokončno znana. Na vsak način pa bo potekala skozi Gabrovec, Nabrežino, Sesljan in Šempoiaj. Zaradi raznih tehničnih težav ni mogel prireditelj prikazati celotne proge, niti njene dolžine. Po lepi zmagi pred dvema tednoma na Opčinah, ko je prispel prvi v dirki na kronometer, je Maver tudi tokrat največji favorit za končno zmago. Čeprav ni specialist v tej disciplini in se najbolje znajde na hribovitih področjih, nima lonjerski kolesar trenutno nasprotnikov. Upajmo, da bo tudi tokrat ponovil uspeh z Opčin, ko je skupno z Bonanom dosegel velik uspeh. Radi OBVESTILO Tajništvo ZSŠD v Italiji prosi vsa naša športna društva, da poimensko prijavijo mlade odbojkarice in odbojkarje za tečaj v Rovinju, najkasneje do 10. julija pri gdč. Norči Zavadlal v Ulici Geppa 9. Ob vpisu je treba poravnati tečajnino, ki znaša tudi letos 10.000 lir. # * * ZSŠD bo od 1. do 10. julija letos priredilo košarkarski tečaj v Seči. Istočasno bo tudi trenerski tečaj, ki ga bo vodil profesor na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani Miiutin Pavlovič. Podrobnejša obvestila telefonsko v jutranjih urah na tel. št. 31-119. 21, 22. in 23. julija 1972 5. jubilejna trofeja Sokola v Nabrežini V NEDELJO V GORICI Cesar in Švab dosegla dva nova rekorda Bora Udovič je zmagal v metu kopja z metom čez 60 m V Gorici je bil v nedeljo mednarodni atletski miting. Poleg elitnih deželnih tekmovalcev so namreč kot gostje nastopih tudi člani Atletskega kluba Gorica iz Nove Gorice. Kljub majhni razdalji med obema mestoma, je bilo to komaj prvo gostovanje Nove Gorice v Gorici. Gostje so dosegli precej dobre rezultate in z Ivom Makarovičem tudi dve zmagi. Atlet, ki je tudi slovenski rekorder v skoku v daljino, je zmagal praV V tej panogi s skokom 7,20 m; v višino pa je skočil točno 2 metra. V tej panogi mu je uspelo premagati Tržičana Cattaruzzo, ki tokrat ni bil kos svojemu osebnemu rekordu (208 cm). Tekmovanja so se udeležili tudi trije Borovi atleti, ki so se nadvse dobro odrezali. Stojan Udovič je celo zmagal v metu kopja, vendar v bistvu zmaga zanj ne pomeni mnogo, ker je bil rezultat še vedno pod 61 m (točno 60,88 m). Napredovala sta Švab in Cesar. Prvi je tokrat startal na 800 m v skupini najboljših. Brez običajne treme, ki jo ima v teku na 400 m čez ovire, je društveni rekord na daljši razdalji popravil za dobri dve sekundi in se je s časom 2’T8 uvrstil na 5. mesto ter istočasno med boljše tekače v deželi. Cesar je metal disk in je napredoval točno za 60 om. Novi rekord znaša za deseteroborca že lepo razdaljo 39,12 m. Na tekmovanju v Gorici je po letu študija v ZDA nastopil znani dolgoprogaš Lenar-duzzi iz Vidma. Na 3000 m je postavil nov odličen deželni rekord 819”. Zelo hitra sta bila tudi teka na 800 m (Bressoni 1’56”7) in na 110 m čez ovire (Anastasia) 15’6. B. K. * « » VARŠAVA. 28. — Avstralka Pa-mela Ryan je izenačila svetovni rekord v teku na 100 metrov z ovirami s časom 12’5”. « • • FIRENCE, 28, — Danes je prispela v Firence prva skupina ku- banskih atletov, ki bodo nastopih 1. in 2. julija proti italijanski reprezentanci. Preostali tekmovalci bodo prispeli jutri iz Varšave in iz Moskve. KOLESARSTVO PARMA, 28. — Predsednik kolesarskega kluba Salvarani je izjavil, da po ta klub prenehal s svojim delovanjem ob koncu letošnje sezone, Do tega sklepa so prišli, ker je tovarna spremenila sistem dela. Klub Salvarani so ustanovili pred desetimi leti in je bil najboljši v Italiji. Nekajkrat je bil tudi evropski klubski prvak, v svojih vrstah pa je imel kolesarje kot sta bila Adorni in Baldini in pa sedanjega najboljšega italijanskega kolesarja Gimondija. ki je v nedeljo zmagal na državnem prvenstvu • * * BRUSELJ, 28. - Svetovni prvak Eddy Mercluc se je na neki včerajšnji dirki v Franciji lažje poškodoval pri padcu. Zdravniki so se najprej bali, da si je zlomil ramo, natančnejši pregled pa je to izključil. Merckx se bo tako lahko udeležil kolesarske dirke po Franciji. A VTOMOBIllItM metanju od daleč. Sosič je urejal igro, Furlan je bil dober pri prestrezanju odbitih žog, Daneu pa je izkoristil ugodne žoge pod košem. Skratka, celotna ekipa je zaigrala kot zna in tako je bila zmaga povsem zaslužena. Pohvala gre seveda tudi vsem ostalim igralcem, ki so krepko pripomogli, da se je naša košarka uveljavila v mestnem merilu. * * * Turnir je priredila tržaška občina s sodelovanjem tržaške košarkarske zveze. Po končanih tekmah so bili vsi nastopajoči deležni lepih nagrad. b. 1. MONZA, 28. — Na uradnih poskusnih vožnjah v Monzi za «Veh-ko nagrado* avtomobilske formule | polfinale, dve, je najboljši čas dosegel Anglež Scott na brabhamu BT 38. TUDI V POVRATNI TEKMI Dom klonil v Desklah Deskle — Dom (Gorica) 59:33 (27:5) OSNOVNA ŠOLA DESKLE: Puš-nar, Velušček, Gorjanc, Jakopič, Godina, Kodelja, Manfreda, Gabrijelčič, Mavrič, Brešan, Močnik, Markovič, Velišček. DOM: Mučič David 2, Dornik Mavro 11, Komt Igor 6, Tabaj Maksim 8, Ošbat Saša 2, Čubej Marko 1, Nanut Loris 3, Marinčič Marko. SODNIK: Medvešček Ljubo. V torek popoldne, že drugič v tem mesecu, so mladi košarkarji Doma gostovali v Desklah, kjer so odigrali prijateljsko srečanje s tamkajšnjo osnovno šolo. Srečanje je bilo še kar zanimivo in lepo, čeprav je pripekalo sonce. Prvi polčas je bil za peterko Doma usoden. Domovcem ni in ni šlo v koš. Poskušali so z meti od daleč, s prodori, toda pot v koš jim je bila vedno zaprta. Nasprotnik pa jim je brez težav polnil koš. Čeprav je bilo srečanje že odločeno, so damovci v drugem polčasu zaigrali mnogo bolje in so bili enakovredni nasprotniku. Sam izid drugega polčasa 32:28 za Deskle priča o tem. V začetku drugega polčasa je sicer domovcem trda predla. Nasprotnik je dosegel 59. točko že v 10. minuti drugega polčasa. Toda od tega trenutka dalje ni več dosegel koša. Vajeti igre so prevzeli v svoje roke do-movci, ki so uveljavili «pressing» in nasprotnik se je znašel v težavah. V teh zadnjih 10 minutah igtah* je Dom dosegel kar 20 točk in tako dokazal, da bi brez smole, ki jo je imel v začetnem delu, lahko tudi zmagal. Goriški košarkarji vodijo žogo preveč dolgo in jo čestokrat tudi po nepotrebnem zgubijo. Proti koncu tekme pa, ko so pokazali hitro igro, so dosegli mnogo več uspeha. V vrstah Doma so tokrat najbolje zaigrali Dornik, Kont in Tabaj, toda tudi vsi ostali zaslužijo pohvalo; pri Desklah pa sta se izkazala center Markovič in Velušček. Domovci so s to tekmo zaključili letošnjo sezono. S ponovnim delovanjem bodo pričeli septembra, da bodo dobro pripravljeni za prihodnjo sezono. IK NOGOMET RIO DE JANEIRO, 28. — Jugoslavija je na malem svetovnem nogometnem prvenstvu v Braziliji premagala Peru z 2:1 in se je uvrstila v Krog je prevozil v 1’31”27 s poprečno hitrostjo 226,800 km na uro. SOŽALJE BALINANJE V Koprivi bo v soboto, ob 14.30 mednarodni tunrir v balinanju, ki ga prireja pokrajinski odbor ENAL-FIGB. Na turnirju bo sodelovalo osem ekip. Prejšnje srečanje je bilo lani julija v Novi Gorici. športno društvo Breg izreka sožalje družini Hrvatič ob izgubi očeta Miroslava. SOŽALJE športni odsek društva «Kraški dom» Repen ta bor izraža iskreno sožalje odborniku Borisu Guštinu ob izgubi dragega očeta. MLADOSTNI DNEVNIK * SIMONA RUTARJA 13. Izlet gimnazij stoih telovadcev v Gradiško, Marjan ln Karmin [=Gradišče ob Soči, Marijan, Krmdnl. 21. Alojziju Fabjanijul9) o njegovem godu: Ak dar kdo mogočnemu knezu prinese Le plašno se bliža, nevešč al ga sprejme. O godovnem dnevu, kar sam si želeješ. Jaz tudi boječe čestitat TU pridem. Z očesom prijaznim oh sprejmi voščila, Iz serca prihajajo, v serce naj gredo. 24. Nadzornik štimpel 20) v šoli. 25 Figel ml je hotel «Narod»21) vzeti. 29. Tombola. 22) Obe činkvini sta dobila po dva. Po tombolo je eden trikrat prišel. Potem muzika v javnem vertu ln gimnastika na senenem tergu dokler ni velik vihar vse razpodil. Julij 1. Srečen dan. Prosto v spomin nadmovanja novih šolskih nadzornikov. 5. Pervo uro vzame g. vodja Holzdnger23) slovo od vseh glmnazjalcev, in sicer v vsaki šoli (=razredul posebej. Zapopa-dek govora je bil: «Veliko bi vam lahko priporočal pri svojem odhodu, toda vem, da sl boste le malo zapomnili. Priporočam vam zlasti mir med seboj, bodite Slovenci, Italijani, ali Nemci. Sami ste lahko priča, da ste ml bili vsi enaki!!! bodisi Sl.toven-ciJ, It.lalijaniJ ali N.iemcil. Varujte se krivih prerokov, (tukaj je mnogo Jezusovih izrekov navedel, pa beržkone je to le na tl at« merilo, ki se za narodnost potegujejo in se nočejo ptuji sili vdati).# — Srečen čban. 6. Po šoli se razdeli nekoliko iztisov ode, v kterf jemlje Holzinger slovo od meščanov, profesorjev in učencev. 24) Ob 1. popold.lnel se poda deputaoija (obstoječa iz kakih 30 učencev z Kocjančičem 25) na čelu) v vodjevo stanovanje (na novi cesti) se poslovit. Holzinger Slovencem veliko obetuje od svojega prihodnjega delovanja. Zvečer se podajo učenca z vojaško godbo, (ktero so učenci plemenitega rojstva, pa brez narodnosti nasvetovali in potem še druge zapeljali, da so jim jo pomagali plačati (30 fllorinbovl), in ktero Jim je še le g. bar.Ioni Saamen 26) izprosil) od gimnazija skozi mesto do vodjevega stanovanja. V njegovem vertu je svirala godba. Po pervem kosu se vzdigne Holzinger in zavpije: «hoch, živijo In eviva.# To zapelje nazoče učence, da tudi oni navdušeno odgovorijo in potem ni bilo klicanja ne konca, ne kraja. Zadnjič zaigra godba (ki je bila iz Cehov sestavljena, in ktero tsol živijo in slavo-klici navdušili) kot nameček še «Još Hrovatska» in «Naprej», kar se je Neslovencem velika demonstracija zdela, tako da so se nevoljno razšli. 27) Menili so, da so Slovenci to napravili. 7. Prosto zavolj vodjevega odhoda. Polovica dijakov z nekte-riml (večidel nemškimi) profesorji ga je spremila do postaje, kjer ga je druga polovica z ostalimi učitelji pričakovala. Sl.loven-skll dijaški zbor pod Kocjančičem mu zapoje še tri pesmi (v vsakem jeziku eno: italijansko so se po noči naučili) k slovesu. Se solznimi očmi reče: «valete cuncti»28) in stopi v vagon. Dejaki začnejo zopet vpiti slovenski, italijanski, nemški, latinski in gerški, kakor preden večer. — Potem so se zbrali dijaki v Katarinijevem verti, kjer so se veselili radi Holzinger j evega odhoda in popevali slov.lanske! pesmi pri pivi, pa nazočd Lahi se neso zato nič jezili. Zraven so bili tudi skrivni policaji in prof. Pauschitz. 29) 8. Smo všli od italijanske ure, za kar smo se morali prihodnji dan pred podvodjem šafenhauerjem 30) zagovarjati. 11. ob 9Vi zv.lečerl poči bomba «pri 3 kronah«. 31) 15. Ježa za stavo na Velikih Rojcah, 32) dobiček okoli 700 fl. dobil grof Tum. 17. Nadvojvoda Albrecht v Gorici, vojaška parada. 33) 18. Vabilo po Gorici prilepljeno: «Danes 18. Julij ples v St. Andrej [ = štandrežl.» 19. Matura začela (z latinskim). 33a) 30. Naloga iz matematike. Profesorjevo sporočilo o njej se je glasilo: «So lange ich am Gymm. lehre — und das ist schon ziemllch lang — ist mir nicht so was passirt. N ur 6 Einsar (mdtunter 2, Lobswerte), das ttbrige alles Zweder und der grosste Theii Dreier!!!»34) — Mesec je jako hitro minul. 19) Alojz (Alois) Fabiani iz Štanjela je bdi sošolec Rutarja. 20) Anton Stimpel je bil šolski nadzornik v Trstu, v času inšpekcije na goriški gimnaziji je postaj nadzornik prve vrste za vse šole v Trstu in okolici ter inšpektor za humanistične predmete v istrskih srednjih šolah. Inšpekcija na goriški gimnaziji je bila zadnja pred nastopom nove funkcije (Domovina, 1869, str. 103, 105). 21) Pod imenom »Narod* se navaja mladoslovensko glasilo Slovenski narod*. Joseph Fiegel je bdi tedaj suplent za klasično filologijo na goriški gimnaziji. 22) Tradicionalna goriška prireditev na praznik svetnikov Petra in Pavla. Časnik (Domovina, 1866, str. 108) je prireditev napovedal za 18. uro. Čisti dohodek prireditve je bil namenjen zavodu zapuščenih otrok. Nagrade so bile: tombola 200, prvi činkvin 60 in drugi činkvin 40 goldinarjev. 23) Ravnatelj Holzinger je bil 16. 6. 1869 imenovan za inšpektorja druge vrste za humanistične predmete na srednjih šolah na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem s sedežem v Gradcu. Na go-riski gimnaziji je služboval od leta 1856 in bal je «kakor hraber Leonidas v nemških Termopilah ob Soči* (Domovina, 1869, str. 109). Njegovo slovo iz Gorice opisujejo gimnazijska izvestja, »Domovina* (1869, str. 109-110) pa mu je posvetila uvodnik «Slov6 od Gorice*. «Slovenski narod* (6. 7. 1869, št. 78) piše: »Slovenski dijaki ne bodo zarad vse te njegove nemško-kultume učenosti mnogo solz za njim pretakali...» 24) Naslov ode je: »Goritiae, vrbis prae ceteris festivae, lectissimos cives, oollegas, disdpulos valere jubet Gymnasii caes. reg. acade-mici director*. Objavljena je bila tudi v izvestjih goriške gimnazije leta 1869 (str. 61-3). 25) Josip Kocijančič (1949-1878), glasbenik doma iz Kanala. Tedaj je oil osmošolec. 26) Baron Saamen z Dunaja je začasno bival v Gorici. Pri njem je bil Simon Rutar za domačega učitelja. Florint (fiorin, forint) ali goldinar denarna enota v avstrijski monarhiji. 27) Vojaška godba je pripadala polku Sachsen-Meinigen štev. 46, njen dirigent je bil polkovnik Hauken pl. Haukenstein. 28) (lat.)= Bodite vsi pozdravljeni! 29) Philip Pauschitz je bil profesor matematike in fizike: kasneje na lastno željo prestavljen v Gradec (Domovina, 1869 str. 160). Katarini jev vrt je pripadal gostilni Cattarini na severnem koncu Gorice. 30) Franz Schaffenhauer je bil najprej podravnatelj, nato pa je postal Holzinger jev naslednik po sklepu deželnega šolskega sveta štev. 1 z 2. 7. 1869. 31) »Pri treh kronah* je bila in je še danes goriška gostilna s prenočišči v nekdanji Gosposki ulici (danes Carduccijeva ulica). Že 24. junija 1869 je počila bomba v Ulici sv. Klare pri mostu čez Koren, o eksploziji je »Domovina* (1869, str. 115) komentirala: »Komu — čemu za prav ti bombi veljati ne ve nikdo zanesljivo povedati, brž ko ne kakim privatnikom.* V soboto 31. 8. 1869 je počila petarda pred cerkvijo na Travniku (Domovina, 1869 str. 130). 32) Nekdaj nepozidani prostor na južnem delu Gorice proti naselju Štandrež. Tu je bil vojaški poligon. Leta 1872 je bil celo predlog, da bi na tem kraju pripravili Slovenci tabor. 33) Nadvojvoda je pregledoval armado, ki je na Rojcah pokazala svojo izurjenost (Domovina, 1869, str. 119). 33a) Pismeni del mature je bil med 19. in 22. julijem, ustmeni pa med 23. in 26. avgustom 1869. Na maturi sta bila tisto leto najboljša Franc Podgornik (1846-1904), kasnejši publicist in Štefan širok (1849-1890), feljtonist. 34) (nem.)= »Odkar učim na gimnaziji — in to je že precej dolgo — se mi še ni primerilo tako. Samo 6 enic (med temi le 2 pohvale vredni) preostale so vse dvojke in največji del trojk!!!* (Nadaljevanje sledi) . Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 Oglasni oddelek TRST Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 470 Naročnina Mesečno 1100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. V SFRJ posa- mezna številka 1— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 29. junija 1972 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice m sožalja 200 lir »Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oadelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije ori S.P.L Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT • Trst KMETJE! VOLITE SVOJE KANDIDATE NA LISTI KMEČKE ZVEZE ŠT. 2 Volitve v kmečko bolniško blagajno so vaša zmaga in zasluga Kmečke zveze. Na sestankih Kmečke zveze so si kmetje sami izbrali svoje kandidate, ki so na listi štev. 2. Glasujte za listo štev. 2, za listo Kmečke zveze, da bo kmečka bolniška blagajna v vaših rokah, da se bo izboljšala zdravniška oskrba, da se bodo tudi v kmečki bolniški blagajni popolnoma uredile in spoštovale naše narodne pravice. Ne nasedajte lažni propagandi aktivistov Coldiretti. Organizacija Coldiretti ni oblastveni organ. CASSA MUTUA PROVINCIALE COLTIVATORI DIRETTI Dl TRIESTE POKRAJINSKA BOLNIŠKA BLAGAJNA ZA NEPOSREDNE OBDELOVALCE V TRSTU Elezioni del 29 giugno 1972 per la costituzione degli organi amministrativi e dl controllo Volitve dne 29. junija za ustanovitev upravnih in nadzornih organov SCHEDA Dl VOTAZIO NE GLASOVNICA Kako voliš • Volišči za kmečko bolniško blagajno bosta odprti danes od 7. do 20. ure. Ko greš na volitve, imej pri sebi osebni dokument in pismo-vabilo na volitve, ki ga je poslalo vodstvo kmečke bolniške blagajne. Če nekdo, ki je vpisan v seznam volivcev, ni prejel pisma-vabila, naj gre na volitve in naj voli, ker ima volilno pravico vsak, kdor je vpisan v seznam, tudi če ni prejel vabila. Glasovnica, ki jo dobite na volišču, ima dva stolpca z imeni kandidatov. Na vrhu imenika je številka liste. Lista Kmečke zveze je na drugem stolpcu in ima številko 2. Prekrižaj torej s svinčnikom številko 2. Pazi, da ne popackaš glasovnice in da ne rišeš drugih znakov. Če bi jo pokvaril, zaprosi, da ti izročijo drugo. • Volivci, ki prebivajo v okrajih Trst - Sv. Križ in Trst - Prosek, bodo volili na sedežu Kmečke bolniške blagajne — Korzo Italija štev. 31. Ob uradnem obisku tedanjega predsednika republike Saragata v Trstu je bil na svečanem sprejemu med povabljenimi gosti tudi predsednik Kmečke zveze Alfonz Guštin, nosilec kandidatne liste štev. Z za volitve v pokrajinsko kmečk o bolniško blagajno Razgovor s Pierom Crevatinom kandidatom na listi Kmečke zveze Kandidat Kmečke zveze (lista št. Piero Crevatin je doma iz milj-;ih hribov, Tu se preživlja od dela i polju, sosedom in drugim kme-m pa popravlja kmetijske stroje, ašli smo ga, ko je popravljal ko-ilnik. Razgovor z njim je bil brez /orna zanimiv, saj je Crevatin od 60 član posvetovalne komisije bol-ške blagajne. Edini predstavnik mečke zveze in.... edini kmet. Ni rej naključje, če je od tistega dne lije vztrajno zahteval takojšen raz-s volitev v kmečko blagajno. Vsa-ikrat je bil odgovor negativen. Ta-> je prepiranje šlo iz leta v leto. • te dni, ko so samovoljno imeno-ili skrutinatorje za volitve, je Pie-i zapustil sejno dvorano in razbur-n odšel. Piero dobro obvlada slovenščino, ij je dolgo vrsto let hodil kosit na ras, dokler mu niso odvzeli dovo-?nja. Vprašal sem ga, kako ocenju-sedanje volitve v kmečko bolniško agajno kot kandidat Kmečke zveze. «Kandidatura je zame nadaljevale boja, ki sem ga vodil 12 let v ičasni upravi bolniške blagajne. Mi-im, da je sedaj priložnost, da spre-enimo stvari. Zato pa se morajo netje zavedati važnosti, ki jo ima naga naše liste, ki smo si jo kmet sami izbrali. Kmetje imamo po-ibne probleme, med sabo se ne •epiramo, toda na vrhu je nekaj, ir ni naše. Mislim na Coldiretti. jdaj so spremenili vodstvo, toda •epozno je. Glej: na naše pismo so momijanci odgovorili po 15 dneh. o bo verjetno zato, ker je novi od->r moral čakati na navodila sta h voditeljev*. Vemo, da so tudi Crevatina snu-ili, naj ne bi kandidiral za Krneč » zvezo. Kako je to bilo? «Obiskal me je na domu visok funkcionar, ki ni Tržačan, da bi podpisal zapisnik zadnje seje. Ogledal si je kmetijo in glasno ugotavljal, da je treba popraviti hišo, urediti vrt, kupiti nove stroje. Rekel mi je, naj napravim inventar tega kar potrebujem in da mi bo pomagal, v isti sapi pa me je prosil, naj ne bi kandidiral za Kmečko zvezo. To je bilo pred meseci, pozimi. Visoki funkcionar mi je tudi napovedal, da bo v Coldiretti prišlo do nekih sprememb. To pomeni, da je to vedel in da je bilo dogovorjeno*. Kaj si ti storil? «Saj jih poznam. Zavrnil sem, da bi podporo dobil, če imam zanjo pravico, brez vsakršnega pokroviteljstva. Niso me pretentali ,saj se jih nisem bal skozi 12 let. Tako kandidiram na listi edine organizacije, ki že od vojne dalje združuje slovenske in italijanske kmete na Tržaškem. Na listi št. 2, ki je lista naše Kmečke KMETJE! GLASUJTE ZA LISTO ŠTEV. 2 Sestava volilnih komisij # Na podlagi sklepa komisarja kmečke bolniške blagajne bo predsednik volišča štev. 1 — na sedežu bolniške blagajne — komisar dr. D'Alessandro, podpredsednik pa Giuseppe Scheriani, kmet iz Milj-skih hribov, član Kmečke zveze. Predsednik volišča štev. 2 — na Opčinah — bo Ermenegildo Ole-nich, ki ima kokošjo farmo na Padričah in je član organizacije Coldiretti, podpredsednik pa Just Kariš, vrtnar na Kolonkovcu, član Kmečke zveze. Na vsakem volišču bodo 3 skru-tinatorji. Predlagatelj liste Kmečke zveze — štev. 2 — Srečko Orel je včeraj poslal komisarju dr. D'Alessandru protestno brzojavko, ker pri sestavi volišč ni primerno in pravično upošteval obeh sindikalnih organizacij. VPRAŠANJA V DEŽELNEM SVETU Komunistični svetovalci za delo v Arzenalu Deželni svetovalci KPI Donadel, Pascolat in Zorzenon so predložili predsedniku deželnega sveta Ribez-ziju pismeno vprašanje v zvezi s stanjem v arzenalu Sv. Marko. V svojem pismu pravijo, da se je tržaško delavstvo in prebivalstvo sploh zavzelo za nadaljnji razvoj ladjedelnice, tako, da je sam medministrski odbor CIPE bil primoran leta 1968 pristati na obnovitev ladjedelnice ter na zgraditev novega doka. Po štirih letih pa niso še zgradili ničesar ali skoro ničesar — ugotavljajo podpisniki. Ureditev Irske po predlogu IRA DUBLIN, 28. — Na tiskovni konferenci na sedežu politične organizacije «Sinn Fein* so vojaški predstavniki skupine «Provvisionals» organizacije IRA seznanili javnost s svojo zamislijo glede bodoče ureditve irske države. Po njihovem mnenju bi bilo treba združiti vso Irsko (južno in severno -Ulster) v eno samo federacijo, ki bi slonela na štirih pokrajinskih vladah. Zvezni parlament, naj bi bil sestavljen iz 50 odst. poslancev, ki bi bili izvoljeni direktno od volivcev ter od 50 odstotkov predstavnikov, ki bi jih imenovale krajevne vlade. Skupina «Provisionals» je pripravljena na pogajanja, toda ne odstopa od dveh bistvenih načel: enotnost Irske in suverenost irskega naroda. Lista št. 1 Lista št>2r" CONSIGLIERI UPRAVNIKI 1. GUŠTIN Alfonso 2. DEBELIŠ Luigi 3. KODRIČ Spiridione 4. BERNETIČ Mario 5. CALZI Eugenio 6. PERČIČ Giuseppe 7. RADETIČ Leopoldo 8. STARC Carlo I 9. TULL Remigio 10. o 11. SINDACO EFFETTIVO EFEKTIVNI NADZORNIK 1. CREVATIN Pietro SINDACO SUPPLENTE ’ NAMESTNIK NADZORNIKA . ? j . < 1. SANCIN Giuseppe Zadnje dejanje pokojnega milanskega generalnega pravdnika Bianchi DEspinosa zahteval od parlamenta dovoljenje za sodno preiskavo protiAlmiranteju Politični pomen ukrepa kot zaključka preiskave o obnavljanju fašizma v Italiji - Fašistični napadi na pokojnega generalnega pravdnika MILAN, 28. — Generalno pravd-ništvo v Milanu je zahtevalo od parlamenta dovoljenje za sodno preiskavo o delovanju vsedržavnega tajnika MSI Almiranteja zaradi obnavljanja fašistične stranke v Italiji. Zahtevo je podpisal pokojni generalni pravdnik Luigi Bianchi D'Espinosa, katerega so pokopali včeraj v Milanu. S tem dejanjem je milanski generalni pravdnik zaključil svoje delovanje antifašističnega borca in sodnika, kot da bi hotel s tem podpisom postaviti v spomin italijanski javnosti spomenik na svoje delovanje. Bilo bi pa krivično do samega ge- BEOGRAD, 28. — Predsednik republike Tito je ob težkih trenutkih, ko je tropski orkan povzročil v ZDA številne ljudske žrtve in velika uničenja, brzojavno sporočil predsedniku Nixonu in prebivalstvu ZDA svoje in narodov Jugoslavije iskreno sočutje. niiiimmiiiiiiiiiimiimiiiiiniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiH.imun...........................................................................murnu neralnega pravdnika poudarjati zgolj čustveno plat tega ukrepa, ki ga je treba oceniti politično kot obtožbo misovskega tajnika in stranke MSI sploh. Zahteva po dovoljenju za sodno preiskavo proti Almiranteju je logičen zaključek preiskave o obnavljanju fašizma v Italiji, ki jo je Bianchi D’Espinosa sprožil pred več kot šestimi meseci na podlagi zakona Scelba iz leta 1952. Milanski generalni pravdnik je «varoval» to preiskavo s svojim imenom in s svojo visoko funkcijo v italijanskem sodstvu in je skrbel, da je ne bi arhivirali. Zahtevo, na katero more poslanska PO MILANSKEM DNEVNIKU «IL SOLE-24 0RE»: Omejitev izvoznih kreditov zavira sodelovanje s SFRJ llalij'anska podjetja pomagajo konzorciju ttDonava — Tisa — Donava« pri mehanizaciji kmetijstva v Vojvodini — Namesto 7 milijard lir, znašajo italijanske dobave tehničnih naprav le nekaj nad 2 milijardi na leto Ta teden se sestane v Rimu ita- :dnima republikama. Milanski gozdarski dnevnik «11 Sole - 24 Ore* : včeraj v tej zvezi objavil daljši anek, iz katerega povzemamo glav-; misli. Sestanek mešanega odbora sovpa-i z občutljivim obdobjem v blagov-menjavi med Italijo in Jugoslavi-: po stalnem razvoju menjave v zadnjih 15 letih, in sicer na podlagi trgovinskega sporazuma iz leta 1959, je v zadnjem času opaziti, da se v medsebojni trgovini ustvarja neravnovesje: italijanski uvoz iz Jugoslavije narašča, in sicer tako po obsegu, kakor tudi po vrednosti, medtem ko italijanski izvoz stagnira. Vzrok za ta pojav, naglaša milanski dnevnik, je iskati predvsem v delovanje «plafona» za kreditiranje izvoza italijanskega blaga v Jugoslavijo proti odloženemu plačilu. Italijanske oblasti so namreč lansko leto omejile plafon, da bi vzporedno skrčile aktivni saldo v trgovinski bilanci z Jugoslavijo. Na podlagi sporazuma iz leta 1959 je Italija dovolila Jugoslaviji kreditni plafon v višini 50 milijard lir, sčasoma pa je jugoslovanski primanjkljaj v trgovinski bilanci z Italijo narastel na približno 100 milijard lir. Kredit, ki ga je Italija tedaj priznala Jugoslaviji, pa je bil podeljen državi, ki je bila gospodarsko še nerazvita in ki je vzdrževala z Italijo le omejene trgovinske odnose. Danes pa je položaj povsem drugačen: vrednost blagovne menjave med sosednima republikama je lani dosegla skoraj 439 milijard lir in v zadnjih letih se je jugoslovanski gospodarski potencial močno okrepil. Jugoslovanski gospodarski razvoj se v glavnem opira na pospešeno industrializacijo, pri čemer igra pomembno vlogo tudi industrijsko sodelovanje s tujino. Italija je bila v preteklih letih med prvimi izvozniki sodobne tehnologije v Jugoslavijo, lanske omejitve kreditnega «plafona» pa predstavljajo nevarnost, da bodo I-talijo prehitel drugi dobavitelj industrijske opreme. «11 sole - 24 Ore* navaja v tej zvezi zanimiv primer sodelovanja med italijanskimi in jugoslovanskimi gospodarskimi organizacijami, ki se prav zaradi lanskih omejitev kreditiranja razvija s škodljivo počasnostjo: italijanski družbi «Generale Impianti* in «SACET» sta se lani dogovorili z jugoslovanskim konzorcijem za gradnjo prekopa «Donava - Tisa - Donava* o skupnem sodelovanju pri kmetijski industrializaciji 25.000 ha in pri uvajanju raznih kultur na 50.000 ha zemlje v Vojvodini. Italija si je s tem zagotovila dobavo cevi, črpalk, traktorjev, strojev in druge potrebne kmetijske mehanizacije v skupni vrednosti 35 milijard lir v petih letih. Jugoslavija pa bo v zameno dobavila Italiji v dvanajstih letih za 120 milijard lir kmetijskih pridelkov in proizvodov, in sicer predvsem koruze, ječmena in mesa. Razlika v vrednosti obeh postavk bo občutno pripomogla k zmanjšanju jugoslovanskega primanjkljaja v trgovinski bilanci z Italijo. Omejitev kraditnega plafona, piše «11 Sole - 24 Ore», pa nam ne dopušča, da bi v okviru omenjenega dogovora dobavljali predvideno kmetijsko mehanizacijo v razmerju 7 milijard lir na leto. V prvem pogodbenem letu so pristojne oblasti dovolile le za 2,7 milijarde lir kredita, v drugem letu pa nekaj nad 2 milijardi. Jugoslovanski partner, konzorcij za prekop «Donava - Tisa - Donava*, ki je pripravil načrte na podlagi dogovora z «GeneraIe Impianti* in s «SACET*. to je na podlagi tehničnih dobav v razmerju 7 milijard lir na leto, je moral v zadnjem času predelati celoten investicijski načrt. Čeprav je logično in prav, zaključuje list, da tudi Italija nadzoruje in omejuje kreditno poslovanje s tujino, navedeni primer narekuje potrebo po drugačnem operiranju s kreditnim «plafonom»: v njegovem okviru naj bi se zato odločali o kreditiranju posameznih poslov, ne pa da se pri tem uporablja omejevalna uravnilovka po trenutnih finančnih razpoložljivostih. Sporazum med Libanonom in palestinskimi gverilci BEIRUT, 28. — Libanonski tisk poudarja danes, da sta se včeraj libanonski ministrski predsednik Saeb Salam in palestinski leader Jaser Arafat sporazumela po dolgem pogovoru glede bodoče dejavnosti palestinskih gverilcev v južnem Libanonu. Po sporočilih časopisov sta politična voditelja sklenila »zamrzniti* gverilske operacije na tistem področju, za kar osebno jamči Jaser Arafat, ki je predsednik odbora Organizacije za osvoboditev Palestine. Po pisanju libanonskih časopisov sporazum zadeva naslednje točke: 1. Gverilci bodo začasno suspendirali vojaške operacije v južnem Libanonu proti Izraelu, toda se ne bo- do umaknili iz te pokrajine. Umaknili pa se bodo iz nekaterih predelov. 2. Operativne enote gverilcev bodo ustanovile posebne policijske enote, ki bodo morale izvajati sklepe poveljstva palestinskega odporniškega gibanja. 3. Odporniške organizacije bodo združile svoje informacijske službe ter bodo enotno obveščale javnost. Po pisanju nekega libanonskega časnika je dovoljeno libanonski vladi, da intervenira, v primerih kršenja sporazuma, ki bi morebiti spravil Libanon v nevarnost, da postane žrtev izraelskih represalij, da nastopi proti gverilski organizaciji, ki je ustvarila to nevarno stanje. Časopis «A1 Mahar* piše, da so te pogoje sprejele tudi organizacije, ki so bile spočetka nasprotne. zbornica ustrezno odgovoriti, je Bianchi D’Espinosa podpisal že pred približno dvajsetimi dnevi na svoji bolniški postelji v milanski polikliniki. Dokumentacijo je generalnemu pravd-niku prinesel njegov namestnik Gio-vambattista Bonelli, kateremu je pokojnik poveril preiskavo o obnavljanju fašizma v Italiji. D’Espinosa je takrat že zelo trpel zaradi neozdravljive bolezni, um pa mu še ni «oto-pel*. S sodelavcem je ponovno obravnaval postopek in nato je brez oklevanja podpisal zahtevo. V tej luči se sedaj bolje razume nedavni izpad fašističnega lista «11 Borghese*, katerega odgovorni urednik misovski senator Tedeschi je grobo napadel milanskega generalnega pravdnika in njegove sodelavce ter somišljenike. Tedeschi je predložil v parlamentu vlogo ministru za pravosodje, v kateri je, med drugimi grobimi žalitvami, obtožil Bianchija D’Espinoso, da še vedno dela, kljub temu, da leži na bolniški postelji. Napad je presenetil marsikoga, zlasti zaradi nenavadne grobosti odgovornega urednika lista «11 Borghese*, čeprav se ta ni nikoli odlikoval zaradi svojih tenkočutnih in prefinjenih potez. Sedaj pa je očitno, kakšen je vzrok, da je misovski poslanec izpljuval ves svoj žolč in je tako odvrgel z eno samo potezo krinko demokratičnosti, ki jo je v teh mesecih skušal ustvariti vsedržavni tajnik Almirante (z izjemo seveda, grožnje, da bo uporabil silo za uveljavljanje «reda» v državi). Preiskava o obnavljanju fašizma v Italiji se je začela pred šestimi meseci, to je 28. novembra 1971, ko je milanski namestnik državnega pravdnika dr. Raimondo Sinagra podpisal zaporni nalog za tri mlade misovske pretepače in sicer Casagrandeja, Fio-ravanteja Tedeschija in Radiceja. Novost v tem zapornem nalogu je bila, da se je mladi sodnik skliceval na zakon Scelba proti obnavljanju fašizma in na ustavo, ki ju je italijansko sodstvo dvajset let «pozabljalo». MSI je bil tako prvič jasno obto-, žen zaradi prevratniškega delovanja | svojih pretepačev. Dr. Sinagra pa se ni nameraval ustaviti le pri treh nepomembnih pretepačih. Meril je veliko više, zato je ves fašistični tisk zagnal veliko gonjo proti mlademu sodniku in ga je skušal moralno linčati. Misovski prvaki so se namreč dobro zavedali, da jim dr. Sinagra namerava sneti krinko z obraza in prikazati njihovo prevratniško delovanje v pravi luči. V tem težavnem trenutku za mladega sodnika je stopil na plan Bianchi D'Espinosa, ki je prevzel preiskavo o obnavljanju fašizma v Italiji. Misovci so seveda takoj naperili svojo kampanjo proti generalnemu pravdniku, ki se pa ni zmenil za izpljunke fašističnega žolča. Poskušali so ga tudi ustrahovati in pretepači so vrgli proti njegovemu stanovanju bombo, vendar je generalni pravdnik vztrajal. Preiskavo je poveril svojemu namestniku dr. Bonel-liju, oziroma jo je razdelil na dvoje: preiskovalnemu sodniku Corbettiju je poveril preiskavo proti Casagrande-ju in ostalim «cameratom», dr. Bo-nelliju pa je poveril splošno preiskavo o delovanju neofašistov v Italiji. Delo preiskovalnih organov je bilo zelo težavno in napredovali so le s težavo, morda ker so dali preveč poudarka izrezkom iz raznih italijanskih časnikov, ki so pisali o «po-dvigih* fašističnih pretepačev. Generalni pravdnik pa ni utegnil posvetiti preiskavi dovolj pozornosti zaradi hudih dogodkov, ki so se takrat pripetili v lombardski prestolnici in sicer Feltrinellijev in Calabresijev u-mor poleg tega pa je še zbolel in so ga morali sprejeti v milansko polikliniko. Misovci pa so sami poskrbeli za pospešitev preiskave. Po nesramnem Almirantejevem govoru v Firencah, je Bianchi D Espinosa poklical k sebi svojega namestnika in mu je ukazal, naj kar najhitreje zaključi preiskavo. Dr. Bonelli je izvršil ukaz. Govor v Firencah je bila kaplja, ki je sprožila poplavo, zadnje dejanje hudih napadov na italijansko demokracijo, ki je sodna oblast ni smela spregledati in je tudi ni. Sedaj morajo italijanski poslanci storiti svojo dolžnost. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimnimimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiil TRŽAŠKI DNEVNIK PO ALMIRANTEJEVEM IZZIVANJU V FIRENCAH Nabrežinski občinski svet poziva državo, naj ukrepa proti fašistom Odobreno posojilo 62 milijonov lir - Sestavljena komisija, ki bo izdelala razvojni načrt za trgovino v občini Kot smo že zapisali, je nabrežinski občinski svet na torkovi seji soglasno odobril resolucijo, v kateri zahteva, naj državne oblasti ukrepajo proti fašističnemu izzivanju. Resolucijo je prebral župan Legi-ša in povedal, da je resolucija v zvezi z grožnjami tajnika MSI Almiranteja v Firencah, kjer je napovedal »fizični spopad s komunisti* in naročil svojim škvadristom, naj «nadomestijo državo, če ta ne bo opravljala svoje dolžnosti*. Legiša je v svojem uvodu spomnil na velik krvni davek, ki ga je domače prebivalstvo moralo plačati za osvoboditev izpod nacifašistič-nega jarma in izrazil upanje, da bodo enkrat za vselej preprečili izzivanja. Županovim mislim se je pridružil komunist Markovič. Ugotovil je, da je fašistično izzivanje del splošnega načrta, ki se vije od Firenc skozi Nabrežino do Sovodenj in Fojde. Ostro je obsodil brezbriž- E N E L ENTE NAZIONALE PER L'ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO Rim — Ulica G. B. Martini, 2 IZPLAČILO IZŽREBANIH OBVEZNIC Od 1. julija 1972 se bodo izplačevali, po nominalni vrednosti, naslednji izžrebani nominalni kapitali: 6% Enel-Europa 1965-1980 7.000.000.000 Ur 6% 1966-1986 H. emisija 4.000.000.000 Ur 6% 1968-1988 II. emisija 5.000.000.000 Ur Izplačevanje bo pri običajnih pooblaščenih bančrih zavodih. Poročilo s številkami izžrebanih obveznic je na razpolago lastnikom obveznic pri istih zavodih. nost policijskih oblasti, ki fašiste puščajo na svobodi in se vprašal, če bomo sploh kdaj izvedeli za imena zlikovcev, ki so si v Nabrežini uredili svoje strašno skladišče orožja. Markovič je svoj poseg zaključil s trditvijo, da je v Italiji potreben red, toda reda ne bo, dokler bodo fašisti svobodni. Demokristjan Parentin je dejal, da bi morala policija in sodstvo nastopiti proti MSI, čeprav se ni strinjal, da je vse orožje last fašistov. Dodal je, da rmra vlada preprečiti frontalen spopad med fašisti in levico. Občuteno je povedal svoje mnenje socialistični svetovalec Srečko Colja. Dejavnost fašistov ni od danes, je dejal, saj se vsi spominjamo De Lorenza in njegovih sačrtov. Ta in drugi primeri dokazujejo, da je v Italiji potrebna korenita čistka v vseh državnih aparatih, kjer bi fašisti ne smeli imeti dostopa. «Celo tu pri nas, v neposredni bližini, imamo učitelja, ki v svoji sobi izobeša Mussolinijeve portrete. Ali naj taki vzgajajo našo mladino?* Colja je bil tudi ogorčen ob milini policije, ko gre za fa*4e: «Saj vem, kako se dogaja. Vsakokrat, ko so prišli na moj dom karabinjerji, so bila tri leta zapora. Sedaj pa — skozi ena vrata noter, skozi druga ven. Pokojnine pa imajo danes več pripadniki salojske republike, kakor jaz, ki sem sedel 8 let v režimskih zaporih...* Brezigar (SL) je ugotovil, da policija raje lovi pristaše levih lzven-parlamentarnih skupin, kot pa fašiste, ki se sprehajajo na svobodi. Tako početje je tembolj čudno, ker so prav ti, ki prirejajo atentate na državo, ta jih pa nekako ščiti. Svoje ogorčenje je izrazil tudi socialdemokrat Žanevra, nakar so svetovalci resolucijo odobrili brez popravkov. Po županovem sporočilu, da pod-odbornik Clon umika svojo ostavko (o tem pišemo na drugem mestu), je odbornik Frisolini predlagal najem posojila za 62.600.000 lir, ki bo potrebno za mehanizacijo ana-grafske službe, nakup šolskega avtobusa, nakup zemljišča za šolo v Slivnem, nakup tovornjaka za prevoz odpadkov ter ureditev nekaterih poljskih cest. Najem posojila so odobrili svetovalci leve sredine, medtem ko so se komunisti vzdržali. Sledilo je imenovanje posebne komisije, ki bo v skladu z zakonom izdelala načrt za trgovinsai razvoj na ozemlju občine. To komisijo sestavlja 11 članov in so v njej zastopani predstavniki občine (župan), trgovcev, strokovnjaki za urbanisti' ko in promet, sindikalisti in predstavniki turistične ustanove. Občinski svet je komisijo potrdil v sledeči sestavi: Uksa, arh. Marino Kokoravec, Aurelia Gruber - Benco, Danilo Legiša, Stanko Kosmina, Paolon, Markovič, Vono in Predaz-Na koncu so svetovalci potrdili sklepe občinskega odbora v zadnjem obdobju. Prihodnja seja bo v ponedeljek. Amaterski nogometaš podlegel poškodbam Nesrečni Cosoll Včeraj ob 7.30 je na nevrokirur* škem oddelku bolnišnice podleg®* poškodbam, ki jih je bil zadobj* med nogometno tekmo, 39-letni mizar Giorgio Cosoli iz Ul. Colom-bo štev. 14. Cosolija so bolničarji RK pri P«” ljali v bolnišnico prejšnji četrtek, malo pred 20. uro. Na nogometnem igrišču v Ul. Flavia je igral v moštvu družbe ARAC. ko se ie **' nil po glavi in levi roki. Zdravniki na nevrokirurškem oddelku bolnišnice so se izrekli za prognozo okrevanja v približno 10 dneh. toda **' radi nastalih komplikacij v živčnem sistemu je Cosoli včeraj zjutraj umrl.