-----   55   -----
Novičar iz raznih krajev.
Iz Dunaja. Po zaukazu gospoda ministra notranjih zadev izhaja na Dunaj i po dvakrat v mescu časopis z naslovom: „Bibliographisches Centralorgan des osterr. Kaiser-staates"; vrednik mu je dr. Konstantin žl. Wurzbach.
—   „Krakauer Ztg." terdi, da je bil rajnki maršal Radecki berž ko ne poljskega rodii. Temu nasproti pa piše „Prager Ztg.", da sedajo z vso gotovostjo maršalovi pred-dedi na Češkem dokazati nazaj do leta 1387.
—  Mraknjenje lune 27. t. m. bo, kakor zvezdoslovci zagotovljajo, prav znamenivo; začela se bo luna pomračevati kmalo po desetih zvečer in bo pomračena do jutra, kar se bo v celi Evropi vidilo.
—  Hiša za avstrijanske romarje v Jeruzalemu je dodelana in gosp. Endlicher, kteri je zidanje vodil, se je že na Dunaj vernil. Sozidana je od zunaj iz belega in rude-čega kamna. Hiša stoji v vertu, je 25 sežnov dolga in liy3 sežnov široka in ima eno nadstropje, 25 večjih ali manjih stanic, v kterih se bo, če bo treba, 100 romarjev nastanilo. — Drug časnik pa piše, da še ni dodelana.
—  „Oesterr. Ztg." piše: V mescu aprilu t. 1. bodo, kakor je slišati, vojaki vsih čet perve armade na Dunaj prišli, mestno ozidje poderat. Kamnja, ki ga bodo dobili iz ozidja, bo dovolj za temelje vsih cesarskih poslopij, ktere bodo zidali.
—  Vsih katoljških škofijstev je 830, kterih je v Evropi 620. Po primeri jih je na Italijanskem največ, namreč 275. V našem cesarstvu je 82 škofijstev.
Iz Benetk. Častitljivi gospod Ramazzoti, dosedanji škof v Pavii, je od Nj. c. k. apost. Veličanstva kot bene-čanski patriarh izvoljen.
Iz Prage. Spominek, ki ga bodo postavili Radecki-tu v Pragi, bo veljal kakih 80 tavžent goldinarjev; v oktobru tega leta bo dodelan.
—  V nedeljo teden so našli v samotnem poslopji vinograda ??Hercovka" moža, ženo in hčer mertve. Pred več dni jih je hlip premoga zadušil. Truplo odrašne hčere je bilo objedeno od mačke, ktera je živa ostala in prisiljena bila, se trupla lotiti, ker ni imela druzega živeža.
Iz Ogerskega. V Rožnu so vpeljali kaj prikladno kazen zoper zanikerno obiskovanje nedeljske šole. Za vsako po lastni krivici zamujeno uro mora namreč rokodelski učenec en teden več služiti, kakor je bil pogojen čas za službo v uku.
Iz rusovskega Poljskega. Čudna pravda nekega poljskega kmeta z nekim poljskim judom bi utegnila sodnikom zlo glavo beliti. Kmet je namreč z judom v kerčmi žganje pil in temu 3 tolarje ponudil, če si da svojo dolgo brado odrezati. Jud mu odgovori: Svojo brado in še tri tolarje ti dam, če si daš dva kočnika izruvati. Kmet se vda v to, gre k brivcu in si da dva svojih zdravih kočnikov izruvati. Zdaj je imel jud svojo obljubo spolniti, pa branil se je in ni plačal ne treh tolarjev in ni dal si brado odrezati. Kmet je tožil juda zavolj nespolnjene pogodbe. Kako je pravda iztekla, se še ne ve.
Iz Erdeljskega. „KronštadterZtga piše: Hudi mraz 18. januarja naših sosedov v H. ni overal, nove skušnje v kmetijstvu delati. Vsled stave je namreč ta dan kosilo 5 kmetov na senožeti. Vsi memo potujoči so se čudili nad tem. Po stavi bi bila imela ta košnja tri dni terpeti in kosci bi bili imeli v senci pod verbami kositi. Pa že pervi dan je pokazal, da je ta novi način kmetovanja piškav, ker je mraz kosce domii za peč pognal in eden njih je mogel z ozebljenimi nogami namesti sena se sam peljati.
------   56   ------
Iz Nemškega. Ob pol ene popoldne 8. t. m. je ozna-novalo streljanje s topovi in zvonjenje vsih cerkva, da sta se pripeljala nova zakonska v Berlin. Vse se veseli in ra-duje zavoljo tega zakona.
Iz Italije. Kakor povsod, je tudi na Italianskem letos huda zima. Tako so imeli v Turinu od 8. januarja do 3. februarja neprenehoma 4 do 14 stopinj mraza; v Rimu so imeli 30. januarja nenavaden mraz in ljudje so hudo bolehali ; še celo v Palermi, na sicilianskem otoku, je 23. in 24. januarja tako sneževalo, da je bil ves otok s snegom pokrit.
—   Iz Turina je povedal telegraf 8. t. m., da zahteva francozka vlada od sardintske, da naj bodo prihodnje izbrani , pa ne po ložu izvoljeni sodniki sodili v tiskinih zadevah.
v
—   Iz Napola 16. januarja: Castitlj. dr. Knoblehar je po prehlajenju hudo zbolel. Pluča so se mu unele.
Iz Francozkega. Nek gospod Carteron je znajdel zmes, ktera stori vsako reč, kije z njo pomazana, nezgor-ljivo. Skušnjo so storili te dni blizo Pariza na mnozih rečeh in se je povsod prav koristna pokazala.
—  Dosedanji minister notranjih zadev, Billault, je odstopil in general Espinasse je prevzel njegovo mesto. Ta general je imel arabskega konja, kteremu je dajal vsak dan košček cukra z ustmi. Enkrat je hotel konj cuker prijeti z zobmi, pa lice svojega gospoda je prijel in odtergal. Od tistihmal nosi Espinasse umetno narejeno lice.
— Pravda zoper Orsini-ta in njegove pomagače bo prišla berž ko ne, 22. t. m. pred porotno sodnijo.
—   5. t. m. so se začeli posvetovati o postavi zastran varstva v 7 oddelkih postavodajnega zbora.
Iz Turškega. Iz Egipta pišejo: Nekaj dni sem je v Aleksandru in v okolici nenavadno mraz; čuden prikazek je Egipčanom to, da v nekterih južnih seliših po močirji cele ploše ledu nahajajo. Tudi v Smirni je hud mraz in veliko snega. V Carigradu od lete 1849 niso imeli toliko snega, kakor to zimo. Več čevljev visok leži po polji in strehah. Več streha lesenih hiš se je že vderlo pod snegom, ki v tem kraji ni dosti menj redek kakor bela vrana. Tudi mnogo psov je v hudem mrazu poginilo, kterih več sto in sto pod milim nobom živi brez gospodarjev.
—  Fuad paša bo šel, kakor je slišati, v Pariz kot namestovavec Turčije k zboru zastran Moldove in Valahije. Turška vlada se marljivo peča s sostavljanjem vodil, po kterih se bo Fuadu v Parizu ravnati.
—  Etem paša gre kot izredni komisar turške vlade v Serbijo.
—  Najnoveje novice iz Ercegovine naznanjajo, da so se vstajniki in Turki 11. t. m.v pri Zubcih vdarili. V začetku so bili Ercegovinci in Cernogorci nazaj potisnjeni, pozneje pa so neredovne turške čete na planoto zagnali, kjer so jih pa turški topniki vstavili,   da niso mogli več naprej.
Iz Angležkega. Zadeva o političnih begunih je v nočni seji deržavnega zbora 9. t. m. se precej izsnovala, ker so načert postave zastran zarot na Angležkem storjenih zoper ljudi unanjih dežel z 299 glasovi proti 99 poterdili. Lord Palmerston se je v tej seji v eni najtežejih zadev mojstra pokazal, in tako se sme zopet terdno vsesti na stol, kteri se je pretečene dni že precej začel pod njim majati. Sploh pa se sme reči, da je sedanji angležki der-žavni zbor precej vihravast; lndia, Kina in najbolj razmere do francozke vlade so reči, zavoljo kterih mora angležka vlada marsiktero debelo slišati, ktero ji odborniki deržavnega zbora po angležki šegi na ušesa zatrobijo. Zlasti ne morejo Angleži pozabiti undanšnjega „Moniteurja." Ker je pa ta časnik francozke vlade, Angleži tudi Napoleonu in njegovim ministrom ne prizanašajo.