AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, APRIL 4, 1945 SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER LETO XLVIII—VOL. XLVIII Pattonovi tanki so 140 milj od Berlina PARIZ, 3. aprila. — četrta motorizirana divizija 3. armade je planila danes 19 milj dalje v Rajh. Dosegla je starodavno mesto Gotha ter s tem že predirjala tri četrtine Nemčije. Od Berlina je oddaljena danes samo 140 milj. Na severu sta kanadska in angleška armada dosegli točko, ki je manj kot 25 milj oddaljena od Zuiderskega jezera v Holan-diji, ali 60 milj od Severnega morja. Kadar dosežeta ti dve armadi to jezero ali morje, bo zajeta vsa nemška garnizija, ki se nahaja še v Holandiji. Prva ameriška armada je odbila vse nemške poskuse, da bi se prebili iz pasti v Porurju, kjer je zajetih kakih 110,000 nemških čet. Tretja armada se bije danes v mestu Kassel, kjer je središče nemške industrije za izdeovanje lokomotiv. Gotha, do kamor se je prebila 4. divizija 3. armade, leži 75 milj od češke meje in 75 milj zapadno od Leipziga. Drugi dve koloni 3. armade sta se prebili še bližje češki meji, namreč na 65 milj. Prva in deveta armada sta zdaj največ zaposleni s tem, da pobijata Nemce v porurski pasti. Tam so zdaj zajete tri nemške armade, ki imajo samo dvoje na izbiro: da se ali podajo, ali pa bodo pobite. Njih usoda je zapečatena, je danes izjavil gen. Eisenhower, in dodal: "Najbolj važna nemška industrija je s tem odvzeta Nemcem, s čemer bo vojna veliko prej končana. Ta sijajna strategija zaveznikov bo zapisana v zgodovini kot ena najboljših." Preko noči se je pomaknila slovita 3. armada 50 milj naprej v Rajh. Oddaljena je od ruske fronte na vzhodu Nemčije samo 160 milj. Kadar se ameriška in ruska armada strneta, bo Rajh presekan na dvoje. Na nekaterih točkah je 3. armada do 180 milj daleč v Nemčiji. Deveta armada prodira proti Hannoveru, ki šteje 472,527 prebivalcev. Pred to armado sta v smeri Berlina samo dve. večji reki kot glavni oviri: Weser in Laba. Angleški tanki imajo v rokah tri četrtine gorečega mesta Muenster, ki je glavno mesto Westfalije. Zračne patrulje poročajo, da so videle dolge nemške kolone, ki beže iz Holandije iz baz med Rotterdamom iz Hague. Tukaj nekje so imeli Nemci glavne baze za spuščanje letečih bomb v Anglijo. Na jugu zavezniške fronte prodira ena kolona proti Nuern-' bergu, druga pa proti Stuttgartu, 460,000 prebivalstva. Nocoj je general Eisenhower potom radia ponovno apeliral na nemško armado naj se poda. Ta apel velja zlasti onim nemškim oddelkom, ki so izgubili zveze s svojim vrhovnim poveljstvom v zmedi. Ti oddelki naj se podajo do najbližje zavezniške edinice brez'orožja. Kongresni odsek bo preiskal pomanjkanje mesa v (levelandu in dal pomoč Iz Washingtona je prišla včeraj vest, da bo posebni od sek kongresa prišel v Cleveland, kjer bo preiskal vzroke pomanjkanja mesa. P(reiskal bo tudi obtožbo, da pride 90% mesa, ki se proda tukaj, iz črne borze. ' Chester Bowles, načelnik OPA je obljubil, da bo takoj vpeljal program, da bo prišlo v clevelandske mesnice več mesa in sicer takega mesa, ki bo postavno pregledano. Kongresni preiskovalni odsek bo obiskal Cleveland na 18. aprila. Istočasno bo posetil tudi Chicago, Boston in New York. Lokalni OPA je dodal na-daljne štiri preiskovalne agente, ki preiskujejo nepostavno klanje živine v 19 okrajih severne Ohio. Mesto je v zadnjih par dneh zaplenilo 4,756 funtov mesa, ki ni bilo postavno pregledano. DRŽAVNA ZBORNICA JE POTRDILA VČERAJ ROSS POSTAVO ZA OHIO Columbus, O. 3. apr. — Danes je poslanska zbornica z 113 proti 17 glasovom potrdila takozva-no Ross postavo, ki dovoljuje za časa vojne delati ženskam več kot 45 ur na teden. Zadnji teden je ista zbornica postavo zavrgla in od sobote naprej ne bi smela nobena ženska v državi Ohio delati v industriji dlje kot 45 ur na teden. Zdaj je legisla-tura postavo podaljšala za dve leti. Predlog je bil poslan guvernerju v podpis. Guverner Lau-sche se je mnogo trudil, da bi se Guv. Lausche je imenoval novega člana na odbor Columbus, O. — Guverner Frank J. Lausche je imenoval v Državni zdravniški odbor dr. Johna McAnn iz Youngstowna. Njegov termin bo trajal do 18. marca 1952. to postavo obnovilo, ker je to zahtevala armada radi vojnih naročil. (Kot smo se še včeraj informirali, je zdaj glasoval za postavo tudi poslanec Joseph W. Kovach, kakor smo mi apelirali nanj in na druge demokrate). -o-- Ne pozabite nocoj! Nocoj ob osmih bo v dvorani pod cerkvijo sv. Vida običajna zabava, pri kateri bodo dali lepe denarne nagrade. Zabava je pod pokroviteljstvom skupnih društev fare sv. Vida. Prav gotovo se ne boste kesali, če pridete v veselo družbo svojih prijateljev. Geneva Oil Co. je bila suspendirana za čas vojne OPA je suspendirala za časa vojne Geneva Wholesale Oil & Gasoline Co., Geneva, O. za prodajo kurivnega olja. Obtožba je, da je bila družba v svojih rekordih prekratka za 29,-000 galon. Nemška armada v Italiji je v alarmu Chiasso, Švica. — Vse nemške čete v severni Italiji so bile alarmirane ter ukazane na svoja mesta. Vsi dopusti so bili ukinjeni, tako za častnike kot za moštvo. Noben vojak ne sme iz barak. -o- Pričakuje se padca Hamburga, toda katera armada ga bo vzela Zurich, Švica. _ Stanovalci v Hamburgu, ki prebijejo večinoma v zavetiščih pred bombami, zdaj ugibljejo, če bodo prve čete, ki bodo stopile v mesto, ruske, ali ameriške, ali angleške. Tako poroča švicarski list La Suisse. Neka ženska, ki je pribežala iz Hamburga pravi, da v mestu absolutno ni dobiti šip za razbita okna. Preko zime so morali ljudje mašiti okna, s čimer so pač mogli. V mesto je pribežalo na tisoče beguncev iz vzhodne Nemčije in domači meščani so jih morali vzeti k sebi. -o——— ŽENSKE SO NAVALILE NA GROCERIJE Salt Lake City. — Gospodinje so slišale, da b0 dala vlada milo na racioniranje. Pa so navalile na grocerije, da si nakupijo mila pred racioniranjem. Odneha, le so šele,, ko jim je urad OPA zagotovil, da milo ne bo racioni-rano. Iz bolnišnice Mrs. Christine Filips, 1055 E. 147. St. se je vrnila domov iz bolnišnice. Prijateljice jo zdaj lahko obiščejo na domu. Vojna z Japonci bo še dve leti, pravijo NOVI GROBOVI Frank Pangeršič Po kratki bolezni je umrl na svojem domu, 1153 E. 63. St. Frank Pangeršič, po domače Ukelnov Francel, star 81 let. Doma je bil iz Zaloga pri Ljubljani, odkoder je prišel v Cleveland pred 42 leti. Trideset let je delal pri Lake Erie Bolt & Nut Co., zadnjih deset let je pa živel v pokoju. Tukaj zapušča soprogo Frances, hčer Frances Breskvar, tri vnukinje: Frances, Anna in Mary, eno pravnu. kin j o, v starem kraju pa mnogo sorodnikov. Pogreb bo v petek zjutraj ob devetih iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv.. Vida in na Kalvarijo. Naj počiva v miru, preostalim naše sožalje. Pogreb Mary Fumič Pokojna Mary Fumič bo ležala na mrtvaškem odru v Gr-dinovi pogrebni kapeli, odkoder bo pogreb v petek zjutraj ob 9:30 v cerkev sv. Pavla na 40. cesti. -o- Do 80,000 premogarjev se še ni vrnilo na delo, ker ni pogodbe Washington. — Dasi je Unija pi'emogarjev pristala na to, da obratujejo unijski premogar-ji nadaljnih 30 dni po stari pogodbi, da se da v tem času prilika doseči sporazum med premogovnimi družbami in unijo, pa je še kakih 80,000 premogarjev doma. Nekateri pravijo, da niso še dobili obvestila, naj se vrnejo na delo. V Pennsylvaniji se jih ni vrnilo na delo okrog 30,000, v West Virginiji od 25,000 do 30,000, po drugih državah pa več ali manj. Pogajanja za novo pogodbo so zdaj v delu. -—o- Manager državne prodajalne žganja je suspendiran Clayton W. Webb, ki je bil manager državne prodajalne žganja na 684 E. 185. St., je bil odstavljen iz službe. Obtožen je prodaje žganje "pri zadnjih vratih." Prva obletnica V četrtek ob 7 :30 bo darovana v cerkvi sv. Lovrenca maša za pokojno Terezijo Kenik v spomin prve obletnice njene smrti. Peta obletnica 1 V četrtek ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Martina Straussa \ spomin 5. obletnice njegov« smrti. -o- Chicago. — Nick Mihelich j< bil obveščen, da je bil njegoi sin Joseph Mihelich že drugi' ranjen v Nemčiji. Zdravi se 1 blonišnici v Parizu. Akron bo šel na vojni čas 29. aprila Akron, O. — Mestna zbornica je odglasovala, da gre mesto na hitrejši vojni čas z dnem 29. aprila. Razne važne vesti iz prestolnice * Vladni uradniki so izračunali, da bo ostalo v zalogi lanske pšenice 400 milijonov bušljev, ko bodo začeli žeti letošnjo. Poljedelci pa trdijo, da se je vlada zmotila za najmanj 100 milijonov bušljev pšenice preveč. * Urad za vojno produkcijo je dovolil, da smejo svinčeni rudniki v Idaho najeti nove delavce in producirati več rude in sicer 2,500 več ton na mesec. Ti rudniki potrebujejo takoj od 500 do 800 "novih rudarjev. * Kongres je dovoli vladi, da se sme zadolžiti do 300 bilijonov dolarjev. Predlog je bil poslan v Belo hišo, da ga predsednik podpiše. Dozdaj se je smela vlada zadolžiti največ do 260 bilijonov dolarjev. * Ameriške izdelovalnice papirja bodo dobile iz Švedske 600,000 ton zdrobljenega lesa, kakor hitro bo odprto morje iz Baltika. Drugo bo šlo pa v Anglijo in Francijo, tako poroča urad za vojno produkcijo. * Mornariška komisija je izročila trem ladjedelnicam v iz-gotovitev 24 oljnih tankarjev, vsak 230 čevljev dolg. Vsak bo veljal nekaj nad pol milijona dolarjev. v -o- Sedmina Jutri ob 7:45 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša sedmina za pokojno Mary Brinšek. Zed. države ne bodo zahtevale treh glasov v svetovni organizaciji Washington. — Predsednik Roosevelt se je zdaj premislil ter izjavil, da Zed. države ne bodo zahtevale zase treh glasov v skupščini svetovne organizacije, kot je bilo to določeno na konferenci velikih treh na Krimu. Da je predsednik Roosevelt zahteval tri glasove za Zed. države je bil vzrok ta, ker je Sta- • lin zahteval tri glasove v skupščini za Rusijo in sicer en glas za Rusijo, enega za Ukrajino in enega za Belo Rusijo. Predsednik Roosevelt je pristal na to, toda obenem zahteval tri glaso-»vg.tudi aa&ad. držav©. To so bili tajni dogovori velikih treh, ki so prišli šele zdaj na clan. Mr. Roosevelt zdaj pravi, da bodo Zed. države zahtevale v svetovni organizaciji samo en glas, kot vsaka druga majhna država. V marcu smo dali za vojno 266 mil. na dan Washington. —Vlada je dosegla v marcu nov rekord z vojnimi stroški. Plačala je namreč $266,000,000 na dan, kakor poroča zakladniški urad. -o- Trgovec z žganjem je bil obsojen na $18,000 globe Federalni sodnik Freed je včeraj obsodil Josepha Deutsch iz Loraina na $18,000 globe. Spoznan je bil krivim, da je v treh slučajih prodajal žganje nad postavno ceno in za vsak slučaj mora plačati po $6,000. Slučaj je še iz leta 1943, ko je bil Deutsch zastopnik velike razpečevalnice žganja iz New Yorka. Washington. — Kadar bo konec bojev z Nemčijo, Zed. države lahko pričakujejo še najmanj dve leti vojne z Japonci. Tako mislijo danes vojaški izvedenci, pa tudi vlada je približno takega mnenja. Toda vojaški strokovnjaki se lahko motijo in nekateri jim očitajo, da so preveč pesimitični, preveč malodušni. Toda prošlo jesen, ko so napovedovali konec Hitlerja še pred božičem, so bili pa preveč optimistični, preveč so zaupali v hitro zmago, zato so postali zdaj bolj previdni. Vojni program govori še za mnogo mesecev po končani voj-i ni v Evropi in industrija bo ime-jla v vladi še dolgo najboljšega I odjemalca, ki bo nakupoval voj-I ni material. Tudi domača fronta bo videla, da se bo morala še dolgo ravnati po raznih predpisih, ki so prišli v veljavo za časa vojne. Mnogi pa mislijo, da bo vojna z Japonci končana najkasneje eno leto potem, ko bo poražena Nemčija. Tudi mnogi poveljniki mislijo, da bodo Japconi prosili za premirje kmalu potem, ko bodo stali sami proti zaveznikom. Toda taki, ki to mislijo so v manjšini. Splošno se danes računa v odgovornih krogih takole: Vzelo bo najmanj eno leto po končani vojni v Evropi, da se bomo dostojno pripravili za splošen napad na Japonsko. Treba bo pre. mestiti armade iz Evrope na Pa cifik ter pripraviti dovolj materiala ter ladij za prevoz. Potem bo vzelo pa eno leto, raje še celo več, predno bomo opravili z Japonci. Res je, da smo potisnili Japonce v manjši krog, toda pomniti je treba, da ima Japonska še armado več kot 5,000,000 mož, ki jo je treba naklestiti. Treba je računati z veliko raz- Razne vesli od naiih borcev v službi Sirica Sama Naroča pozdrave vsem prijateljem po Clevelandu. Njegova APO številka je zdaj 350. h M M Pfc. Joseph Lube, sin Mr. in Mrs. Urh Lube iz 5914 Bonna Ave. je bil izredno pohvaljen od svojega poveljnika, ker je poma. gal uničiti japonsko patruljo na otoku Luzon, kjer služi pri 32. diviziji. Iz Nemčije se je oglasil z za-1 nimivim pismom Sgt. Tony Pikš,' sin poznane družine Mr. in Mrs. Joseph Pikš iz 71. ceste. Pravi, da so hiše v Nemčiji vse bolj porušene kot so bile po Franciji, pa se našim fantom Nemci nič ne smilijo, ker so pač to hoteli imeti. Tudi ni nikjer opaziti tiste nemške baharije, o kateri se je vedno toliko slišalo. Ljudje so kot otopeli in brez čuta zro v ameriške vojake, ki se pa ne smejo razgovarjati z njimi. Ob mraku morajo biti vsi Nemci v hišah. Tony izraža upanje, da bo še letos prišel domov, ker ne vidi, kako bi se mogli Nemci še kaj dolgo vzdržati, kakor so zdaj tepeni. Njegov brat Pfc. John se nahaja preko morja že 26 mesecev, drugi brat, Pfc. Ulrich je pa nekje v Franciji. Brat Tony je bil pa častno odpuščen iz armade po 23 mesecih službe onstran morja. Fantje pozdravljajo vse svoje prijatelje in znance po Clevelandu. PETI SO t6 | DUNAJA mJ^i SO zasedli S ^f J J°, novo mesto | CdrU 6 milj do c^fS 4 o *yt ^ W ~~ Sovjetski ^Is. h se je vozila ' 80 okupirali važno f/Ktla7° mesto, kjer se nemške tovar-Nat letal- Messer-»io Zs,° Pa Predrli nem-na d Dunajem ter se mili do avstrij- ' ^t1 ie ■, tym niaršala Tol- r;ala Južno železni-s Trstom in 10 cesto iz Dunaja v Pa^šala Malinovski-Bi- 0 slovaško ' 'MS- V atlslavo- vzhodno ril ^tisf VeZi med Duna" dv° so že pretrga- V*.*** na Dunaju b^ščanstvo žaba-S^JHo ^ branili mesto. [ft mest° Je va- $*®Sju,VjeHo armado >40iiS'enKn obšir- braniti iz hiš in prH V/03 je bil kratek. fe Sv^f nemško % proti IS^naselbin i?siilukaj je umria N ?doma nekje 5J Kjer zapušča več ^J^Jukajšnji bol- fa ki1?? Umrl i i* bt 51 'et m je b 2U čez 30 let. Pri delU V W i %k\ fCa smrtno lN J0^Pe,star i b ornJi Oreho- i v C;ko mu je bi- tlfl lušča ženo, dve f|l - einveč dru-(SS ~~ Dne 20. C J/1 Po dolgi bo- star 71 nJega Hotiča j ■ K 8l«ti SHšel v Ame- ,Zapušča ženo, et° li> K J«kaj je naglo J star 62 let, Pri Cerknici. / d! 8lnova (ene- in več i*^ ^ Math Hri- . finega ^ I VV bil v Nemči-^ Boris ^ISsH V ,S[' twf*o v na-tudi | JSii Jete*5.00. ^ Xh Ave. 3» O. ) , daljo, kamor je treba prepeljati armado in potrebščine na paci-fično fronto. To je še enkrat tako daleč kot v Evropo. Treba je tudi pomniti, da zračna in pomorska sila^ne moreta pripraviti sovražnika h kapitulaciji, ampak je treba za to armad,-ki deželo zasedejo. Zračna armada je, kot vemo, Nemčijo dobese-1 dno razbila, pa so morale vendar : armade preko Rene, da bodo • končno obračunale z Nemci. Tudi če bo šla Rusija proti - Japoncem, ee mora računati, da -j bo morala prepeljati svoje arma-■ de in potrebščine iz zapadne na i vzhodno fronto, 4,000 do 5,000 - milj daleč in vse to po železnici, s kar tudi vzame dosti časa. Toda kadar bodo armade na - bazah, kadar bo nakupičen voj- - ni material na pripravnih me-l stih, potem bo boj z Japonci, ta-, ko na Kitajskem kot doma, končan tekom ehega leta, trdijo iz- - vedenci. Nmo »o|ne SONDE lii »AMKE "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 8117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland «, Ohio. Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland. Do DoStl. celo leto $750. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po DoSti. pol leta $4.00. Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25. Za Cleveland In Euclid, po raznašalcih: Celo leto $6.50. pol leta $350. četrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. $6.50 per year. Cleveland, by mall. $7.50 per year. U. S. and Canada. $3.50 for 6 months. Cleveland, by mall. $400 far 8 months. U. S. and Canada, $2.00 for 3 months. Cleveland, by mall, $2.25 for 3 month«. Cleveland and Euclid by Carrier. $650 per year; $3.50 for 6 months, $2.00 for 3 months. / Single copies 3 cents. Entered as second-class matter January 5th. 1908, at the Post office at' Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd. 1878. No. 77 Wed., Apr. 4, 1945 Tito govori V Sullivanovi opereti "Mikado" nastopi plemeniti Pooh — Bah. On je prvi lord vsega. Enkrat je prvi lord financ, enkrat pravosodja, enkrat je prvi državni pravnik in spet prvi policaj. In seveda tudi vrhovni komandant. Kar mu prav pride, to pa je. Njemu pa seveda ob pravi priliki vse prav pride. Častilci Titovi prinašajo te dni njegove govore in se jim globoko klanjajo. Ker čakajo na diktatorjevo besedo kot zaljubljen student na šepet svoje izvoljenke, je seveda vsaka beseda oboževanega moža strašno dragocena. Občudovanje ameriških klečeplaznikov pred Titovo podobo nas spominja na tisti čas, ko so nemške ženske padale v omotico radi navdušenja nad Hitlerjevimi govori. Titovi govori sami pa nas spominjajo na velikega Pooh — Baha. Diktator mpra biti vse. In tako je Tito enkrat ljudski demagog, drugič komunistični vodja in spet "veliki",državnik. Vse po potrebi kot plemeniti Pooh — Bah. Pred nami so trije Titovi govori. Prvega beremo v "Narodnem Glasniku" z dne 22. marca. Prav hudo zamerimo našemu sicer tako dobremu, pridnemu in za vse titov-stvo tako ginljivo navdušenemu Kuhlju, da tega važnega dokumenta ni dostojno priobčil pod SANSovim imenom. S takin? zanemarjanjem se ne množi časti slavnemu možu. In kaj bo z medaljo, g. Kuhelj, če se take stvari prezro?? Upamo torej, da bo tudi ta članek zagledal SANSovo luč sveta. To samo mimogrede. Ta Titov proizvod je še iz leta 1942. Zanimiv je, ker je v njem divji napad na voditelje Hrvatov, zlasti Mačeka, ki se kot znano še danes noče ukloniti Titovi komandi. Z Mačkom vred pa so ozmerjani tisti, ki sedaj že leže na trebuhu pred jugoslovanskim malikom. Takole beremo: "Ka.j je počelo vodstvo Hrvaške kmečke stranke, ko je bil Maček v Cvetkovičevi in kasneje v Simo-vičevi vladi!' Maček je ustanovil kmečko in meščansko zaščito (strankino gardo), da preganja komuniste in vse napredne rodoljube. Ta zaščita je pomagala jugoslovanski vojski in jedru bodočih krvoločnih band. Maček in druga reakcijonarna gospoda hrvaške kmečke stranke je vrgla v koncentracijsko taborišče stotine in stotine komunistov in naprednih delavcev, da bi jih kasneje predali v roke usta-ških rabljev. To ni bilo slučajno, ampak zločinsko zasnovan načrt." •Ko beremo ta izbruh jeze na voditelje Hrvatov okrog Mačka, se vprašifjemo, kdo je bil takrat odgovoren za to, kar se je godilo na Hrvaškem. Šef vse uprave in policije je bil ban Subašič. V vladi Cvetkovičevi in Simovičevi je sedel zraven Mačka dr. Šutej. Oba ta dva moža sta danes v vladi istega Tita, ki je pred tremi leti metal okrog z besedami, da sta ta dva moža snovala zločinske načrte. Ali je Tito sedaj spremenil svoje .mišljenje? Ali se je takrat lagal? Ali sodeluje sedaj z zločinci? Nam priprostim ljudem se ne zdi ne eno ne drugo posebnega občudovanja vredno. Toda sodba o Titu gre seveda gospodi okrog SANSa, saj je njih vzor. Drugi nič manj slaven govor Titov je oni o sporazumu. Da smo natančni, naj povemo, da je v "Enakopravnosti" 30. marca. Takole nam pove Tito: "Nismo vajeni gnilih kompromisov, vajeni smo, da govorimo odkrito, oči v oči, ono kar mislimo, ker ne mislimo nič nepoštenega." Ko smo to brali, smo se spomnili zgoraj omenjenega govora, pa smo si predstavljali, kako je Tito sklepal z "zločinskim" Subašičem sporazum in delal z "zločinci" novo jugoslovansko vlado — vse v blagor presrečnega jugoslovanskega naroda. Vlada z "zločinci" pa je obenem proti gnilemu kompromisu! In vse to je delal odkritosrčno, oči v oči. Čudovit mož. Ali sta v Titu dve različni osebi? Enkrat ena dela in govori, drugič pa druga. Kakor Pooh — Bah. Pa je ta govor zanimiv tudi zato, ker zvemo, da so takrat komunisti zagotavljali, da bodo že poskrbeli, da bo v Jugoslaviji "samo komunistična stranka." Mi jim verjamemo, da bo nekaj časa tako. Danes imajo moč in je ne bodo dali radi iz rok. Tudi Tito ne. — Čudimo, se le našim ameriškim občudovalcem partizanstva. Ali ne bero teh govorov pazljivo, ali kljub poznanju razmer vendarle iz hinavšči-ne deklamirajo o svobodi v Jugoslaviji. Opozorimo še na tretji Titov govor. Vsi diktatorji so namreč zgovorni. Od kralja Aleksandra do Hitlerja. Z lepimi besedami pokrivajo nelepa dejanja. Zakaj bi Tito zaostajal? hi tako je mož zadnje dni spet govoril in sedaj kar v imenu vlade, kjer sedi po njegovem skupaj z "zločinci." Vlada je napovedala v naprej svojo deklaracijo. Pa res iz-fskdz, da Tito ne zaupa tej svoji vladi, ampak samo sam sebi. Zato je namesto vladine izjave On govoril. "Prosveta" v i&'iir je ob tem govoru odprla svoje politične oči in vzkliknila: Resnično, tako ne govori diktator! Predvsem vedimo: Tako dela diktator! On ne pusti drugih k besedi. In dejanja so več kot besede. Kaj pa je povedal Tito tako nevesa? Cekin vam damo, če"najdete v vsem govoru besedo, ki ni bila že desetkrat premleta. Celo agrarno reformo bo Se enkrat ižpeljal. Zdelo se mu je primerno to povedati če enkra' tistim, ki nimajo zemlje. Kje bo v deželi malih kr-;e<:>v debii novo zemljo, to je seveda previdno zamolčal. A i i. bo ene spodil z zemlje, da jo da drugim? Tudi to bi bilo I . o diktatorsko. Pa pri "Prosveti," kjer so napredni, bi že našli zanj demokratičen izgovor. Tito je pri tem govoru oblekel novo suknjo ministrskega predsednika, ki našteva svetu, kaj bo vse vlada storila, ko je srečno prišla na konja. Kot da slišite ministre iz starih predvojnih časov! Ni neumen ta Tito. Dobro se je naučil od starih buržujev, kako se tej stvari streže. Da se namreč nameče svetu peska v oči. V tem svetu so tudi Ame-rikanci, ki so ponosni na svobodo in demokracijo. Torej treba peska tudi za njih oči. In Tito je pridno razmetaval z enakopravnostjo, demokracijo in svobodo. Ni vrag, da ne bi bili tudi Amerikanci in neumni Angleži zadovoljni. In urednik Garden pri "Prosveti," ki — rad nasede, je točno nasedel. Jugoslovani tam doma ne bodo. Slišali so od diktatorjev, prednikov Titovih, že toliko lepih besedi, da čakajo sedaj samo dejanj. Pa bi res tudi Amerikancem ne bilo treba nasedati, če bi malo pomislili, kakšna svoboda mora vladati v deželi, kamor še sedaj ne puste ameriških nekomunističnih časnikarjev, da ne bi svetu poročali o resničnem stanju v Jugoslaviji in o opevani svobodi, enakopravnosti in demokraciji. V Titovi vladi, kjer je večina komunistov, je ^edaj tudi nekaj drugih politikov, ki so se poklonili in uklonili- diktatorju iz raznih razlogov. Vprašujemo se, ali bodo dolgo v vladi? Uklonili so se mnogi tudi Aleksandru, pa so kmalu vlekli — kratkega. Nekatere je diktator kmalu sam zavrgel, drugi so malo kasneje zleteli z njim vred. Tito dobro ve, da so sp mu poklonili mnogi, ki so se poprej klanjali Aleksandru — razni Marušiči in drugi. Ham se vse zdi, da bo neki dan Tito posnemal plemenitega Pooh — Bah-a še v eni vlogi, da bo namreč postal tudi Veliki rabelj. Če ga. čas in razmere ne prehite, bo očistil o pravem času "svojo" vlado vseh, ki so mu v poklonu nastavili svoj vrat. Potem bo en hlčv in ne petelin na gnoju. "Prosveta" pa bo zapisala, da Jugoslavija nima diktatorja, ampak kristalno čisto svobodo. Imenik smrtnih žrtev v Ljubljani ' POROČA SLOVENEC IZ RIMA (Nadaljevanje) Opomba uredništva: Ni vam neznano, kako zdaj kriči SANS oziroma SANSov tajnik Kuhelj, da preti delu Slovencev kazen zaradi "-domobranstva," ne pa zaradi tega, ker nočejo potegniti s komunisti. Kje je še bilo kako domobranstvo leta 1942!? In če je pozneje prišlo do "vaških straž" in še pozneje do "domobranstva," kdo je v resnici kriv? Oboje šo izzvali komunsti s svojim smrtnim preganjanjem demokratičn i h Slovencev, ki se niso mogli drugače braniti. Če je kdaj veljal znani pregovor, da največji krivec najbolj kriči: Primite tatu!—gotovo velja v tem primeru. — Toda berimo naprej to strahotno poročilo iz Rima: * * * Kako ogromen obseg naj bi zavzeli nameravani pokolji, je razvidno iz naslednjih navodil: "Naslednje osebe se morajo na vsak način pobiti: 1.Znani voditelji gibanja, ki nasprotujejo komunistom in 0-svobodilni Fronti, ter vsi voditelji narodnih organizacij; 2. Vsi duhovniki, redovniki in njihovi najbližji podporniki; 3. Vsi izobraženci, ki niso člani komunistične stranke; 4. Vsi trgovci, obrtniki, civilni uslužbenci, uradniki in mali hišni posestniki; 5. Premožni ljudje, veleposestniki in industrialist!; 6. Častniki, žandarji, policaji in dacarji; 7. Med prvimi naj se pobijejo vsi premožnejši kmetje. Umori naj se izvrše po zapisniku smrtnih žrtev. Za mesto Ljubljana obsega ta zapisnik 12,000 imen. Poleg tega bo pozneje treba pobiti še 8,000 drugih, skupno torej v Ljubljani 20,000. Izven Ljubljane bo treba po mnenju glavnega stana komunistične stranke pobiti nadalj-nih 20,000 Slovencev. Signal za začetek "likvidacij" bo prišel iz glavnega stana "Obrambe." V istem hipu morajo vsi člani "Obrambe" nastopiti in začeti z likvidacijami s poprej pripravljenim o-rožjem. Taka so torej bila navodila za splošno moritev takoj po odhodu okupatorja. Ta navodila so bila izdana sredi leta 1943, ko je bilo vodstvo komunistične stranke prepričano, da bo s kapitulacijo Italije padel Mussolini in bo to privedlo do konca vojne. V teh splošnih navodilih je rečeno, kakor smo že poudarili, da je trebar "likvidacije" izvesti po zapisniku. Ko so časopisi prvič prinesli poročilo o teh na vodilih, to se pravi v novembru 1943, še ni bilo nič znanega o dotičnem zapisniku, ki se je navodilo nanj sklicevalo. Toda že v. januarju 1944 se je našel tudi zapisnik. Prišel je v roke domači slovenski policiji. Tako je postalo čisto jasno, da so komunisti zares pripravljali tak pokolj, kakor so dajali zanj navodila svojjm špionom Zapisnik z imeni ljubljanskih smrtnih žrtev se je našel v tajni centralni komunistični pisarni v Ljubljani, ki so jo odkrili dne 1. januarja 1944 v hiši na vogalu Erjavčeve ceste in Gradišča. V tej pisarni so našli med drugimi važnimi doku menti tudi naslednje: 1. Načrt za komunistično o kupačijo Ljubljane. V njem so določena zbirališča za ko munistične oborožene čete, namreč razna dvorišča in vrtovi, število mož in kakšno orožje naj imajo takrat. Načrt je izdelan v vseh podrobnostih. 2. Kupi ponarejenih dokumentov, fotografij in legitimacij, ki so bile opremljene s pravimi uradnimi pečati prejšnje laške kvesture v Ljubljani. Dalje potni listi, ki so bili izdani od XI. alškega vojnega kora in od urada karabinierjev (Officio Carabinieri Reali). Potni listi so bili opremljeni z vsemi potrebnimi koleki in s podpi som kapitana karabinierjev Da. ria Fedio. 3. Zapisnik Ukvidirancev. Ta zapisnik obsega okoli 20,000 ! listkov v velikosti ene četrtine j pole. Ti listki so bili deloma j napisani v pisarni, deloma pa so jih sestavili člani komunistične stranke in jih izročili o- srednji pisarni. Zapiski na teh listkih niso vsi sestavljeni po J enem in istem načrtu. Vendar imajo v glavnem vsi naslednje podatke o obsojenih osebah: i-me in priimek, hišna številka žrtve, pokli,c, posebna označba, ki naj dokaže, da je dotičnik nasprotnik komunistov. Naj v naslednjem navedem nekatere zglede, da se bo natanko videlo, kako je bil zapisnik sestavljen: Lah Maks, odvetniški kandidat, Resi jeva cesta 24. Je fanatičen pristaš profesorja Ehr- 1 if Vin in i p neorestano v rirn5hi duhovnikov. Za pogrebom pro-' fesorja Ehrlicha je šel v prvih vrstah. Dne 11. avgusta 1942 je izjavil: Hvala Bogu, zdaj i-mamo orožje in bomo lahko likvidirali komuniste." "Inženir Tujec. Je dvorezen nož. Ima švicarsko državljanstvo. Zato je drzen in nastopa nemoteno. Nedavno je izjavil: Za vse zlo so odgovorni partizani." (Dalje prihodnjič) -o- France z Brazil Rd. pripoveduje Bilo je leta 1912, ko sem bil že eno leto doma, odkar sem prišel iz Amerike, pa se mi je zopet obudila želja iznajti se tam in pričel sem gledati proti nebu ter premišljevati, kako bi zletel v Ameriko. Bil sem 22 letni poba in tako me je držal nazaj cesar Franc Jožef, češ, najprej jaz in potem šele drugo. Jaz pa sem si mislil, saj ne bo šlo tako striček Jože, ne boste me imeli in vaši oficirčki me ne bodo preganjali, ker bom vsem skupaj fige pokazal. Tri leta tlake ali morda še več, kajti kdo ve, kaj se lahko zgodi v treh letih. Tako sedim nekega večera v gostilni pri Strgulcu, ko vstopi orožnik in prisede k moji mizi, saj sva bila dobra -prijatelja. Ko tako sediva nekaj časa in se pogovarjava, pa pravi orožnik: kaj pa s tabo France, zadnje čase se mi zdiš nekam zamišljen in nič več nisi tako vesel, kot si bil včasih. Kar povej mi, kaj te teži. Rekel sem, da bi mu to že povedal, pa kot o-rožnik bi mi morda kaj naga-jel, kar bi bila pač tvoja dolžnost. Tedaj pa me on potolaži in pravi, le povej mi kot prijatelju, kaj te teži in poslušal, te bom kot tak in ne ko„ orožnik. Zdi se mi, da te skrbi, kako bi jo popihal nazaj v Ameriko. Pritrdil sem mu, da je to resnica in da me to skrbi, kajti iti sem, moral še skozj^ dva nabora. Orožnik pa pravi: France sedaj ti bom pa nekaj povedal in me ubogaj, saj sem tudi jaz Slovenec in tudi v mojih prsih bije slovensko sVce. Res je bil ta orožnik blaga duša in je nadaljeval. Res ne vem kaj vam je bilo fantom, da vas je lansko leto toliko prišlo domov iz Amerike, da ste tako prinesli svojo kožo naprodaj, kaj ste morda mislili, da vas bodo tukaj kar na rokah nosili; seveda bodo marsikaterega. . . Tukaj se bodo odigrale velikanske reči in tudi žalostne, kajti Nemci zopet iščejo, kako bi se zagnali nad Slovane. Iščejo vzroka, kako bi se znosili in ga bddo gotovo tudi našli, pa naj jih stane, kar hoče. Jaz vem, zato ti tudi svet jem, da zgineš od tod, a prosim te, da nikomur nič ne poveš, kar sva se tukaj pogovarjala. Če mt izdaš, bo konec mene in tudi tebi bo slaba predla. Zato ne črhni o tem niti svojemu najboljšemu prijatelju besedice. Pa še to si zapomni, koder hoš hodil nosi glavo pokonci, da ne bo izgledalo, da se koga bojiš in nikar se ne oziraj prav boječe krog sebe, ker nič ne veš, kdaj te bo kdo kje prijel. Torej povej mi, kdaj misliš iti in pomagal ti bom, kar bo v mojih močeh, ne sicer za potni list, ker tistega ne dobiš, pa če sv. Peter prosi zate. Tako sem mu povedal čez dva tedha, bilo jena soboto, da sem pripravljen oditi naslednji dan, ker je ravno nedelja in na tak dan se človeč malo lažje boljše opravi, da ni tako sumljivo ter da mislim obiskati tudi brata, ki je služil pri vojakih v Celovcu. To je dobro pravi, ker na tak način imaš vzrok, da greš k bratu. In res v nedeljo popoldne se poslovim od domačih ter odidem še malo v gostilno, kjer smo s fanti še malo pili, nato če verjamete aT pa ne (IIIIIIIIIUI11IIIM Da se stvar ne zakasni, pustimo za en dan Ivanovo kašo na Radleku, naj se dobro prekuha, mi se pa nekoliko pogovorimo, kako smo preživeli letošnjo veliko noč. Kako ste jo vi, ne vem, jaz sem jo srečno prestal, če govorimo o telesnih dobrih delih, za katerimi se itak vsi najbolj pehamo, če hočemo gibati. Ne pa sem jim povedal, da grem v Celovec k bratu pogledat in da moram oditi na kolodvor. Zatrdil sem-jim, da se vidimo enkrat v torek ali sredo. Seveda pa nisem nikomur zaupal resničnega namena, kam grem. Denarja sem vzel seboj samo sto kron, da če bi me prijeli, bi jim lahko na ta način do kazal, da ne nameravam nikamor daleč, ker s sto kfonami pač ne morem v Ameriko. Ravno takrat pa sta se odpravljali v Ameriko tudi dve dekleti in ti dve sem naprosil pod pogojem, da molčita, da mi pri-neseta ene tristo kron in kaj za preobleč (morda tudi onidve berete te vrsteče. Hvala Francki!) Ko sem tako' koračil proti Rakeku, sem srečal mojega prijatelja orožnika, ""ki je prišel tja, da se je še poslovil od mene, želeč mi srečno pot in vso srečo. Opozoril me je še, da naj se najbolj pazim v Ljubljani, ker tam je največ takih, ki prežijo na take fante in jih primejo, če se le kaj sumljivo obnašajo, zato glavo pokonci in korajžo, če hočem kaj doseči. Šel je z menoj do Rakeka, kjer sva spila še kozarec vina za slovo. Še danes imam tega orožnika v hvaležnem spominu. Njegove besede so se vresničile dve leti pozneje, ko sem bil izvedel, da je bil nekje v Galiciji najbrže ubit. Bog plačaj tej vrli slovenski duči. Prišel sem v Ljubljano, tam sem bil čez noč in naslednji dan sem si kupil karto do Celovca. Ko tako hodim sem in tja-po peronu, pristopi k meni neki moški in me vpraša kam sem namenjen. Malo sem ga pogledal od vrha do tal in-rekel: sem mislil, da ste v Ljubljani bolj izobraženi, pa vidim da ste še daleč za nami kmeti Če pri nas kmet kmeta sreča mu vsaj najprej vošči dobro jutro ali dober dan in šele po tem ga vpraša, kam gre in kaj bo delal. Tu v mestu pa kar hop na človeka, kam greš? Nekaj časa me je gledal, nato pa reče: dobro jutro, kam pa greste? Rekel sem mu, da me ni treba vikati.- Pa pravi, ti si bi že v Ameriki, ali ne? Da, sem bil, sem mu odgovoril, ker je pač videl, da imam na sebi a-merikanskO obleko. Kdaj pa si prišel domov? me še vpraša Že pred enim letom, je bil od govor. Ali pojdeš zopet nazaj ? Rekel sem, da ne, ker A merika ni zame, zato sem prišel domov. Povedal sem mu da grem v Celovec obiskat brata, ki je tam pri vojakih. Kar naenkrat pa pravi: fan ti greš v Ameriko. Jaz pa pra-(Nadaljevanje na 3. strani) POZOR! Postni čas je minil, za to bomo nocoj 4. aprila točno ob 'osmih zvečer pričeli pri sv. Vidu s tedensko zabavo v dvorani pod cerkvijo. Prijazno ste vabljeni vsi in pripeljite s seboj tudi svoje prijatelje. ODBOR SKUPNIH DRUŠTEV. . F pomaga nič, za spre j treba včasih nekoli*0J ti tudi za tem sitn^ 5 da nam na vsem M $ preže in se nam ^jji l štarjev šimel, ki s J : maknil z mesta, doK'e -mere zobanja. M H Saj se nič ne V< * lementam, ampak J o živi resnici, pote"1 j P pisati, da odkar se sj , Ji da sem prvič po*ag!, ^ zadnje noge pujsk* J za. koline, sem -F 4 I"1 veliko noč prvič ^ } % brez danke in b^, H se pravi: prvig v ^ F't manj kot 100 l«tih' „ 4 f8 Ampak, kot reče^J se ne pritožuje® J - «c basal s tistim PrfL,i f nisem mogel doto« ^ rtt privoščim, čeprav ^ ta mahno kislim , , U tri dni po veliko^ ^ sem pa še celo J* Jpa boljšem. Jaz i poince, on jih Pa L in še enkrat: ha. ^BM« Malo se je irfjfc na velikonočno j,»"je venskih hišah, ce J m* Prav za prav vem S na katero lahko Pjjj se je kuhala m tOyli0 C milj južno od Cle s šno me je mika10' tje povabil * ^Cj bi mogli utaji« ^ «&. nega vonja, £ * Wli* širi po vsej tega še sila Pr'|'Jl i jo kot v po*»>«H včasih sem Pa t ^ jL'*11 nesreči. Enkrj t; k posebno po^p>|% Mm bodočim f# 1 s. sem vzel v rok« pf , zavezal oči ^ fll 'A jih bom treščil /I^joj tnarančo. Na S sekal Kranjč f^l ji, ker drugace^J^ti pregovoriti, ^jfn' J fantički sekat p/lu,'1! se hotel tudi ^ V l^ai; i& našo garaz°'te/I še danes išče ^ jaču, jaz sem . M; na pomarančo, pretrdo lup*0' menda ja. ^^ j " : Ampak karodii« velikonočnih ^ ^jč naša hiša Pri%/fV° Imeli smo str*A t^W,^ so, Pa nareK^iif ; le izbirčni a>% 5» m J} * zert. Na * pristni kranjs^m pečenki je ^ « na kisla rep^' go nisem jede1' p/fi^ Za vse to iJ J A S va dobri ther Ave., ]a; klicala in nosi, da veliki noci. * y^i^i '* pa sem jap»A> .Pri dajatvi ni i iPj,,-k polagala na bičavala: K&K* vedel, , to, predno ^^ ^ Repco pa l»n" ^M da iS Z veliko V^V ^ snesel vsa ta fCi; i Ji la na avto * v /j « kavalo ve^V A b > semnavsep^ > da se s temi „ , V nirrti po^t* * družino. jft! kom nosila P° j \ ; kerJehotrtP,^^ tiči v roke je pa rekel - , >| > le gibal. Vbi ZatoSemPfj ^ nočno nedelj ^ t kaj maram, -j * prešuta m v; . ^ Verbičeva . tako dobre P FRANCE Z BRAZIL RD. PRIPOVEDUJE slo," je ponovil svojo staro pesem. "Kopriva ne pozebe," se je šalil vikar. "Jo pa požanjejo. Le verjemite — že po grobu dišim. Damijan bo kmalu izgubil hlapca. Damijan, le z Jernejem se pomeni, da ostane pri hiši! Ot-roii ti še ne bodo tako hitro zrasli." "Jernej bo na svojem," je zategnil Damijan. "Kako' bo na svojem? Saj si danes slišal. Kar je že ogo-lil sveta, ga je še za bajtarja premalo. Slišiš, Jernej! Saj je tudi meni žal . . . verjemi, da mi je . . ." Jernej je dvignil glavo in pogledal strica, ki se je bil raz-aesedil. Ves čas je molčal, kakor da nekaj težkega prede v pebi. Poslušal je, a so mu besede gluho, težko umljivo zvenele v ušesih. Novica ga je bila potrla. Zdelo se mu je, da je kakor izgubljeni v goščavi, iz katere ne najde izhoda. "Kako bo z menoj, bomo šele videli," je rekel trdo. "Ni še vseh dni konec." "Kako bo Saj vidimo, kako je . . ." "Za hlapca ne bom," je Jernej razdraženo odsekal. "Pa ne zameri, Damijan. Vi, stric, pa pijte!" se je nasmehnil. Zavedel se je, da se je preveč vdal občutkom. "Da, da," je brundal Gol. "Kdor služi, je v luži. To sam najbolje vem." "Tisto pa ne!" je vpil neki kmet, ki se je prepiral s svojim sosedom. "Trebil bom, pa če me stane glavo." "Glave ti ne bodo jemali. Te-pen boš." "Naj! Bom pa držal. Moja zadnja plat je trša od njihove palice. Moj rajni oče me je šeškal, da se Bog usmili; le-skovka se je zlomila, jpa sem še tu." Zasmejali so se. Jernej se je prvi poslovil. V izbi ga je dušilo. Rad bi bil sam s svojimi mislimi in občutki. 10. Jernej se je komaj zavedel, kako je tistega dne prišel domov. Bil je strezev, a še nikoli tako omotičen, vse mu je šumelo v glavi. Po poti ni nikogar srečal razen Blaža; njemu je povedal, kaj ga teži. Tedaj mu je volar, kakor nikomur prej, odkril del svoje preteklosti. Bil je v službi pri idrijskem rudniku in je zabredel v pravdo s predstojniki. Ni mu pomagalo, da je bila pravica z glavo in nogami na njegovi strani, 'pobrati je moral svoje stvari in oditi drugam. "Tepi se z gospodo za nož, le ti boš zgrabil za rezilo," je rekel Jerneju. Da, da. Bila je že skoraj no6, ko sta se ločila. Fant se je v kolibi oblečen vrgel na leži šče, kakor da je donesel. nečloveško breme. Gledal je v okence, pramen zahajajočega spnca je sijal skoznje. V krčmi in vso pot so se mu čudno mešale misli in občutki. Zdaj se je za silo u miril, začele so se mu urejat tudi misli. * Saj je bilo jasno, enostavno za to ni bilo treba nikake mo drosti. Kako da ni tega spo znal že v prvem trenutku ? Gro fov razglas ni potreboval ni kake razlage. Ne sme več tre biti. Ne sme več posekati nit enega grma, nikoli več udarit ali odvaliti kako skalo. Le koli be mu niso ukazali podreti. I kaj bo s samo kolibo. Ali ji mar razbojnik? Če ne bo po slušal, ga bodo v svarilen zglet natepli pred celo vasjo. *Maro ge na hrbtu in na zadnjici b ga ne rešile. (Dalje prihodnjič.) (Nadaljevanje z 2 strani) vim: dobro gospod Večerin, nisem mislil, da ste tako veliki, da bi me zaprli, pa če me hočete, pa me dajte, tukaj sem, samo dokazati mi boste morali, da grem res v Ameriko. Kar osupel je in me prekinil, kako me pa poznaš? Kaj bi vas ne, saj sem še v Ameriki bral o vas in kar začudil se je, da ga tudi v Ameriki poznajo in da je tako slaven in je rekel: kaj tudi tam me poznajo? — O, seveda in še kako, nekaj fantov vas ima prav v prijetnem spominu, ko ste jih bili prijeli, a so kljub temu prišli v Ameriko. To bi se vam zahvalili, če bi vas dobili tam v roke. Nato pa mu rečem, ali me ne boste vzeli s seboj, kar pojdimo? On pa reče: ne, tega ne morem, ker ne vem za gotovo, če greš v Ameriko ali ne. Jaz pa rečem: veste kaj gospod Večerin, če bi šel jaz v Ameriko, se ne bi prišel kazat sem v Ljubljano, ampak bi se je ognil in šel drugod. Pa pravi: resnica je, pa ne zameri. Odšel je od mene in se pričel razgovarjati z nekim drugim škricem, kar pa sem takoj vedel, da se pogovarjata o meni. Kmalu je oni drugi pristopil k meni, mi voščil dobro jutro ter prijazno vprašal, kam sem namenjen. Rekel sem mu, naj kar onega gospoda vpraša, ker' sem že njemu vse povedal in ne bom vsakemu po-1 sebej pripovedoval, kam grem. j Obrnil se je na peti in odšel, jaz pa sem hodil sem in tja, kot da sem sam na kolodvoru.1 Kmalu je pripihal vlak in1 odpeljal sem se proti Celovcu. Prispevši tja, sem šel najprej k bratu v kasarno. Pri njem sem bil kaki dve uri. Vso pot od kolodvora do kasarne se mi je zdelo, da me nekdo opazuje in sem si mislil, gotovo je Veče- rin že sporočil, da naj pazijo na tako in tako osebo in me o-pazujejo. Poslovil sem se od brata in odšel zopet na kolo dvor. Tam pa sem zagledal pri okencu, kjer prodajajo vozne listke, policaja. Kakor hitro sem vstopil, me je kaj pozorno pogledal. Jaz pa se ni sem zmenil zanj, ampak kar korajžno stopil k okencu in zahteval karto za Beljak. Ce bi se bil kaj pomišljal, bi bil policaj gotovo kfij sumil in če bi kupil karto kar do Inomosta pa tudi. Tako sem se odpeljal v Beljak, kjer sem zopet čakal dve uri in kupil karto na Buchs ker ni bilo nikogar, ki bi me bil opazoval. Tako sem se odpeljal do druge postaje, kjer sem se moral presesti na drug vlak. Tam pa sem videl tri mlade fante, ki so se boječe ozirali krog sebe. Bili so Slovenci. Stopil sem k njim in jih kar naravnost povprašal, če so namenjeni v A-meriko. Prestrašili so se in pričeli zmedeno odgovarjati, da ne. Rekel sem, da jim je na čelu zapisano, da gredo v Ameriko. In res se je eden prijel za čelo, če je mogoče res. Nasmejal sem se jim rekoč, nikar se ne bojte, saj grem tudi jaz, samo nikar se tako plašno ne ozirajte krog sebe, glave pokonci. Jaz sem že bil v Ameriki in sedaj grem nazaj. Vsi so bili veseli hoteč z menoj hoditi, a sem jim povedal, da za enkrat ne smemo še skupaj, da se pa dobimo na vlaku, ker i-mamo še pol ure časa. No in res na vlaku smo se zopet sešli. ge enkrat smo se morali presesti, predno smo prišli v Buchs. Ko smo zopet čakali na drugi vlak, sem opazil zopet dva fanta, ki sta prav tako plašno hodila okrog kot prej "oni trije. Pa pravim mojim znancem: vidite, ta dva gresta tudi v Ameriko, saj hodita ravno tako plašno naokrog kot ste vi trije na prejšnji po- staji. Stopil sem k njima in jima povedal isto kot onim trem poprej. Ko pa smo prišli v Buchs, na avstrijsko mejo,' tedaj nas pa ustavi mlad oficir in nagovori v čisti slovenščini ter vpraša, kam smo namenjeni. Seveda fantje so kar mene naprej rinili, da naj kar jaz odgovarjam. Povedal sem mu, da bomo tam okrog iskali dela. Vprašal nas je za delavske knjižice in jaz sem mu jo takoj pokazal, ker sem bil jaz edini, ki sem jo imel. Ko je oficir videl mojo knjižico, me vpraša, čeji h imajo tudi ostali. Rekel sem, da jih imajo, čeprav jih niso imeli. Nasmejal se nam je in nas izpustil dalje, želeč nam dobro srečo. Srečni smo bili, da je bil Slovenec, ker drugače bi bila bolj slaba predla v Buchsu.. Tako smo srečno prešli avstrijsko mejo in bili veseli, da smo jo unesli, Onih pet fantov, ki so šli v BUchsu k agentu, me je hotelo zaliti z vinom in še denar so mi ponujali, kar pa nisem hotel vzeti od nobenega. Nato pa smo se kmalu odpeljali v Bazel, da tam pričakam oni dve Francki, da dobim svoje reči kot smo se bili dogovorili in res sem tudi vse pošteno dobil. Kako smo se potem vozili, pa ne bom opisa-val, ker so vožnje podobne in vsak sam ve kako je. Ce bi je tedaj ne bil unesel, Bog vedi, kje bi bil ležal in trohnel, pa za samo avstrijsko in nemško ošabnost. Ker Nemci in Avstrijci so že tako gledali, da je več slovenskih fantov padlo na frontah, kjer so jih bili in jih še bijejo. .Saj je pa tudi znano, da so se Nemci ja-ko bali slovenskih fantov. O pravem času sem jo bil unesel in tako še danes tlačim ameriško zemljo. Upam pa,- da bodo vsaj v tej vojni zbili tisto nemško ošabnost za vselej. Srečen sem in vsi, ki si$p v tej deželi. Frank Dragolich. -o-— DELO DOBIJO DELO DOBIJO THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ženske za hišno oskrbovanje ZA POSLOPJA V MESFU Poln čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Ali jei bila to mogoče vaša kri? — Ranjen ameriški marin na otoku Iwo Jima dobiva krvno plazmo kar na bojišču. Pozneje pa bo ranjenec odpeljan v zaledje v bolnišnico. Boji za ta otok so bili najbolj krvavi v zgodovini marinov. Vera in ljubezen Neki škotski presbiterijanec je šel vselej iz sobe, kadar je vstopil zgodovinar in filozof Hume, ki je bil poznan kot velik svobodomislec. Nekoč, ko je spet hotel oditi, ga prime Hume za roko in mu reče: "Le ostanite, le, ljubi moj, -kdaj bova itak skupaj; kajti bojim se, da bova oba v peklu; jaz, ker nimam vere, vi pa, ker nimate ljubezni." -o- Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. Predsednik Roosevelt pri mikrofonu, ko je podal poročilo ameriškemu kongresu o svojem 14,000 mil-j dolgem potovanju in o poteku konference velikih treh na Krimu. Predsednik je poudaril v svojem pordčilu, da je bila konferenca dober začetek in podlaga za gradnjo trajnega miru. Moške se sprejme za Shipping in Packing v Axle in Gear oddelkih Dobra začetna plača in bonus Predznanje ni potrebno Zglasite se Lempco Products, Inc. Warehouse 10205 Harvard" Ave. (79) Dobra služba Sprejme se takoj moškega za delo na farmi. Dobra plača in stalna služba. Zglasite se pri John Dreniku na 23776 Lakeland Blvd., Euclid, O. (x) 5 ur na dan Je vse, kar vzame za vaše delo v naši kafeteriji. Predznanje ni potrebno. Odprta pozicija za pripravo sočivja in drugo. Hrana in uniforme proste. Vprašajte za Mr. W,atts ' The Colonnade 524 E. Superior (Leader Bldg.) (79) MALI OGLASI Stanovanje iščejo Radi bi dobili stanovanje 5 ali 6 sob samo zase, ali apartment, ali pa v dvonadstropni hiši spodaj ali zgorej. V družini so 4 osebe. Kdor ima kaj primernega naj pokliče FAir-mount 6383. (78) Rodney Adams Heating Service Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite KE 5200 5^0 E. 200. St. (x) Pohištvo naprodaj Proda se pohištvo za parlor, jako poceni. Zglasite se na 6920 Bayliss Ave. ali pokličite HE 3496. (78) Sobo s kuhinjo Slovensko dekle, ki je stalno zaposlena, išče pri mirni slovenski družini sobo s kuhinjo in če j mogoče privatno kopalnico. Soba je lahko opremljena ali ne, kuhinja ravno tako. Mora pa biti v bližini ulične železnice ali| busa. Kdor ima kaj primernega, naj sporoči na upravo tega lista. (77) Hotel Statler Mi imamo odprte stalne pozicije za: Delavce v pralnici (moške ali ženske) Counter women (will trade) Fomivalce posode (moške ali ženske) Kuharje (moške ali ženske) Ženske za pastry Ženske za kuhinjo Houseman (will trade) Zglasite se Hotel Statler K. 12. St. in Euclid Ave. ______(77) Lepa služba Sprejme se služkinjo za v Chardon, .Ohio, 28 milj iz Cle-velanda; navadna hišna dela. Vsak teden je prosta en dan in poli Plača je §20 do $25 na teden in dobi vse udobnosti v hiši. Zglasi naj se pri John Poto-karju, Double Eagle Bottling Co., 6517 St. Clair Ave., Tel. HE 4629, Cleveland, O. (80) Dekleta nad 17 let stara, da se jih trenira za pisarniško delo Važna vojna tovarna potrebuje več deklet ali mladih žen ki živijo v severovzhodnem delu mesta za pisarniška dela Podjetje izdeluje traktorje za vojno in pričakuje nadaljevati z delom tudi po vojni. Dobra plača dvakrat na mesec. . The Oliver Corp. nasledniki . Cleveland Tractor Co. 19300 Euclid Ave. (82) Ohijska vina! Prodajamo na debelo in drobno . Joseph J. Smole, Jr. 6112 Glass Ave. ____(W., S.-x) Ugoden nakup Naprodaj je hiša na E. 74. cesti, za i druižne, 20 sob; ima vse, ugodnosti, i furneze. garaže, rent $110.00. Ta hiša vam nosi 10% obresti. Požurite se ker take prilike ni vsak dan. Cena je samo $10,500. Pokličite po 6 uri zvečer HE 6054. J. Lushin, 7113 Myron Ave. ___T?9) Dovoljeno nam je uposliti pri vhodu POTREBUJEMO PRESS ASSEMBLER EXTERNAL GRINDER ENGINE LATHE OPERATORJE TURRET LATHE OPERATORJE RADIAL" DRILL PRESS OPERATORJE VOZNIKA ELEKTRIČNEGA VOZIČKA TEŽAKE Stalna dela sedaj in po vojni. Visoka plača od ure m overtime. LEMPCO PRODUCTS DUNHAM RD. MAPLE HEIGHTS __(78) I Pomagajte Ameriki, kupujte ' vojne bonde in znamke. oplodil) bili s pogreb-V|karjevo krčmo. izvedeli šele, ko P^rni tje' se »'mi emUdiI° domov. i2®obVUdi vikar, kar je ;o »Jtji P°^ebščinah in že- »z ^ in,j f1 mu bilo po vo-V hiŠi' a j° $ T W te sv°jega predni-Kostalo. Ni rad "■SHli-i P eg tega bi ^|)ti!o 0'ia krčma kje dru-greha. Uprav-j#jei)i g0Va sestra Bri-r da je kake-.»' ia„ ^stavil pod kap. f®* V L la pivska izba Kj R°tijine objo- se vr- oto Srnina. Kmetom razelas v prvem >A NJap0' ob vinu so K '^<1 V ,1eziki- Nikogar K o lmi' da bi ne bil K Vstl naČin Prizadet, j; J^ftj ne besede, pi- 3i" denar! Kam koliko ? jedo ga K Ho ^ Potrebuiejo. Spr°ti dovolj na- 1 ^ S|) bij* i bo!jši časi. Moj i ^ie^vkošuv # O « opravljeno. J Slit mu natočili 1S ^uha za po- Kai se mi If N Snajpfe "a sell Nff* Pa srofu !" 5 Prodati." "r^i^tojema-fi Vsako ceno. Jo za petelina, : d "V Pa moraš dati ' J ^ ' ker ve, da bi fJ> >j, 0 "a podmete-v,/ "ins«' fcvidi i. • J.1? x> Kjer nas VI- F 5 • H? , Je vzrojil C Udaril P° mi" J \S S6^ beliča ne. *la£o nikoli ni V i!ia,kimU P°smihali. J Je imel polna ^ ■ "C rt?1- 5W- i: u°al ko kuka- V i- Se S 1 " i^'om, le ti od-/ vikar. / vas.. Mar . J L mitnina na vi- J ' M j Ne „ . t „ Cem, cla ne. / ^ V 0 mitnino." fč! ViJ Ji j H Hav. . JNi se stri- ft '"v grenila 6 in je ve- & išSZ\TQtiprav f- h J(i v krivici, A K, staJa'i° zgolj / t S1 mitnine," I ^ ' jo bomo V ij,. -ato dražja, hi,! 6 ^ifC^ »ikoli S j \ ym sem ga 9 M bii ^ S f 4a >Ua dobra oU se ne tako .;>),; y. « lahko še ži-J < <\n\ 111 biia I Al ' ki mu i ^ej vinjenost. 6 kmalu ne- fPrance Bevk Pravica do življetiia In seveda z nji"1 J tudi Elizabeta, ^ Sir Sam v navzočn* ga sodnika in duJ ja Abrahama B^f (;] no izpovedal, da prepada Elizabet" da je ona prava, P^ ljeno mrtva žena. J (Dalje Kupujte vojn« A tem. Velika sprememba se je zgodila v Wilsonovem gradu. Drugega govorjenja ni bilo slišati v mestu ne po delavskih vaseh, kot samo o Sir Edwardu, da se je vrnil nazaj na Wilson Castle. Nastalo je novo življenje in red. Vse se je zopet normalno gibalo. Edward je zopet prevzel v svojo oskrbo vsa dela. THE GYCERINE FBOW1 POUND OF YOUR HOUSE .-HOLDFATS . ., NAZNANILO IN ZAHVAl* g Žalostnim in globoko potrtim srcem mo vsem sorodnikom in prijateljem, da J6.^ j klical k sebi in izgubili smo našo ljublje"0 IJvH(; pozabljeno mater Vtr Mary Skerbec g ROJENA TELIČ j ki so nagloma izdihnili svojo blago dušo 1 zaspali dne 3. februarja 1945 v starosti 6' so bili iz Gornjega Jezera pri Starem trg ^ \ * Po spremstvu iz Frank Zakrajsek P pele in opravljeni sveti maši v cerkev sV' ,irj3 j^iji. jih položili k večnem počitku dne 7. fe"r na Calvary pokopališče. ^ W^'isl ' i nptp™ M<1]> , V dolžnost si štejemo, da se tem v .i prisrčno zahvalimo Rev. Francis Baragi za ni cerkvene pogriebne obrede. a u • ate1 ' ii • -azeri v srertu i:':-; t i! tzfn- UMi' !*■ ■'' ' id A VP I •• i 1..H .M \ ,, •*.'( 1 R I . . i. "'' i 'i« 11 »'T'Trtrf^'^i Ih^^S^^^M1!^^^ I' OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali po-noči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na va&ega starega znanca JOHN OBLAKA 1146 E. 61at St. . HE Ž780. Vsi so drvili za bezečim, vendar pa so bili od bojazni tako zmešani, da se je Jozuatu posrečilo doseči stopnice. On je drvil po stopnicah navzdol. Po kratkem begu pa je dosegel spodaj nezaklenjena vrata in jih z vso naglico odpre. Edward in služabniki pridr-vijo po stopnicah navzdol. Hoteli so Jozuata vjeti, vendar pa je bil on že zunaj, ko so dospeli do vrat. Takoj pa so se zakadili za njim na prosto. Zamogli so videti natančno Jozuatovo beže-čo postavo, ker luna je ravno posijala izza gora, in jim tako omogočila, da so videli precej v daljavo. Vsi so mu sledili, toda on je tako bežal, da ga niso bili kos •vjeti. Jozua je ubral pot, ki je vodila proti rovom, brez, da bi vedel, kam hiti. On je bil kot slepec in gluh. On ni mogoče sam več vedel, kaj dela in kaj se z njim godi, on je vse ravnal v blaznosti. Edward je kmalo natančno videl, da se je Jozua obrnil proti Samovemu rovu in takoj jo je tudi on in služabniki tje ubral. Dalje, vedno dalje drvi Jozua, brez, da bi občutil kako Utrudljivost. Stari Willy je ostal zadej, on je bil brez sape. Drugi služabniki pa so sledili z Edwardom bežečemu. Jozua se je približeval Sa-movemu-rovu. On je drvil naravnost proti njem. Bilo ni v bližini nobenega človeka. Trenutno pa so zapazili zasledovalci, da je Jozua izginil. Edward ves presenečen obstane. Bilo mu je, kot da je prišel na njegovo uho krič, — strašni obupni krič-- "Samov-rov," zakriči brez sape, "on je padel v Samov-rov!" Sedaj so obstali tudi služabniki — tudi na njih ušesa je prišel oni obupni krič — ali ga je Jozua izustil, ko je občutil, da mu je zmanjkalo pod nogami tal, in se prekucnil v globo-čino? Ali mu je bilo sedaj to v povračilo, kar je on pred leti v Sierre drugemu storil? Edward se prebudi z globokih sanj in se na celem telesu stresne. "Sledite mi!" zakriči obupa- jočim služabnikom in hiti k prostoru, na katerem je Jozua zginil. Po kratki hoji doseže Edward rob rova. Staršna tema je vladala v globočini. Nikakor se ni dalo razložiti, kaj se je spodaj na dnu zgodilo. Razen tega pa je bilo treba biti j ako previden, da bi še izmed zasledovalcev, kateri ne zdrknil v zevaj očo globočino. Služabniki so brez vsakega nasveta obštopili Edwarda,. ki si je zaman glavo belil, da bi 'kaj zapazil v globočini. Nika-kega dvoma ni o tem; — Jozua ! ni opazil roba rova in se je u-'greznil v globočino s kako, rav-ino v tistem času, ko je stopil na 'skalo, z njo vred v globočino. Edward je poslal takoj enega služabnika na Wilson City, da pripelje oskrbnika in nekaj rudarjev s seboj. Predno pa so ti dospeli do Samovega-rova, je preteklo precej uric in medtem tudi že pozna noč. Oskrbnik in drugi uradniki so bili prvi, ki'so se javili pri Edwardu, in so sedaj od njega zvedeli kaj se je zgodilo. Kmalo za njim pa je prišel celi oddelek rudarjev in z njimi nadplezavec. Vendar pa se ni dalo ponoči nič ukreniti in počakati je bilo treba jutra. Končno napoči jutranja zarja, in z njo so se takoj pričele priprave, da bi se dalo videti na dno globine. Za nekaj časa pa zavpije nadplezavec, ki je plezal po vrvi nSvzdol, da vidi Jozuata leža- ti nepremično na veliki odtrgani skali. Po dolgih trudapolnih urah se je rudarjem posrečilo končno s pomočjo dolge vrvi, ki je imela na koncu železno kljuko, Jozuata potegniti iz glo-bočine navzgor, i Sedaj, pa so opazili, da ima lobanjo razbito. Dospeli zdravnik iz Virginia City, ki je dospel dopoldne na Wilson Castle, ni mogel drugega izreči pri preiskavi Jozuata, kot da je nastopila atkoj pri padcu v globočino smrt. Vsi stanovalci Wilson Cast-la so sedaj proste je dihali — stari Willy je sklenil roke in molil zahvalno molitev — bilo je konec strahu in groze, bili so rešeni za vedno preteče nevarnosti od strani Jozuata. Njegov pogreb se je vršil čisto tajno. Niti ena solzica se ni poto-ičla za njim, ker Jozua ni na celi širni zemlji posedoval človeka, ki bi ga bil ljubil. — \ Wilson Castle. Preteklo je že več tednov za CLEVELAND ORCHESTRA Vladimir Golschmann, dirigent SEVERANCE DVORANA Čet. 5. apr. 8:30 Scbt. 7. apr. 8:30 Tossy Spivakovsky, violina Vstopnice: Severance Hall, CE 7300 Kadar potrebujete zavarovalnino proti ognju, viharju, za avtomobile, šipe itd, se lahko in zanesljivo obrnete na L. Petrich - IV 1874 19001 KILDEER AVE. PIJTE IRINERJEVO GRENKO VINO! p- -.^^rl Vprašajte zanj v gostilni, kjer ga lahko J. ^ dcbite na kozarčke ali* v steklenicah. Go- J 1 ARIUMltSTOtWtHK , , wmilolmativi « stilne ga smejo prodajati tudi ob nedeljah '«1 Tw«mmirwrwin.«t»m *T S i *-"**" 1 kozarčke ali steklenice. S gtgAHO IMPROVEPFOWUm jI TRINERS Lahko ga naročite pri metli, pošiljamo AmericanEuxwofi tudi iz mesta. Pokličite ali pišite: Hf^lTTMWItE $ i J«i1 1AC0B J. ff-igij VIDMAR ; Mm, 3SIi GLAVNI KAZVAŽALEC SKiSrK I Usf^Ssfj - [J 626 E. 124. St. GLenville 0560 ■ —Cleveland 8, Ohio V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI PREDRAGEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA ^Anton Brunek ki je v Boru zaspal večno spanje dne 3. april:il943. Dve leti sta že minuli, odkar si Ti zapustil nas, meni težko je pri srcu, ker to so žalostni spomini. Predragi ljubljeni soprog, prerano odšel si od nas, mirno v grobu že počivaš in pri Bogu večno srečo vživaš. Žalujoča: ROSE BRUNEK, soproga. Cleveland, O. 4. apr. 1945. Nekaj novega za gospodinje! Nekaj povsem novega smo vpeljali v naši mlekarni. MU Mleko namreč zdaj dovaža- l]fl mo v štirivoglatnih stekle- V^HHRB nicah, ki vzamejo manj pro- BffiHH z| ill I I^HH v so I j^j tudi veliko bolj priročne. Mleko v teh steklenicah ^^H Euclid I dobite v vseh naših prodajal-v naši mlekarni na m CO* I naročila pokličite: KEnmore 0515. j 515 East 200th St. Euclid, O. J __k^ ' ........... .......... — UČITE SE ANGLEi^J K iz Dr. Kernovega |il ^ ANGLEŠK0-SL0VENSKEGA • "ENGLISH-SLOVENE READER" — fly l" it, kateremu je znižana cena ff y^ in stane samo: ^ ^\ Naročila sprejema ^ KNJIGARNA JOSEPH GB»fV ; V .6113 St. Clair Ave. Clev^^f S. • ■■ . | -I TRPLJENJE MLADE MATERE ROMAN -