PRIMORSKI DNEVNIK
/ultnina Pečana v gotovini	■.
^b. postale i gmppo - Cena 70 hr
Leto XXVI. St. 22 (7516)
TRST, torek, 27. januarja 1970
KAKO, PO KAKŠNI POTI
Ob 60-letnici Edvarda Kardelja
množico tem, ki jih je uvard Kardelj v svojem bo-Svf771 publicističnem in poli-. delu obravnaval, pa naj * «o za ideološka, znanstve-ali politična vprašanja, med žilnimi pobudami v svojem Praktičnem revolucionarnem de-• se bom omejil zgolj na eno, 1 se mi zdi za nas posebno brniva.
® knjigo «Razvoj slovenskega mdnega vprašanja», je Kar-I 7 Prod več kot tridesetimi im’ ^ Pre<^ zadnjo vojno, pod lenom Sperans, stopil javno j sl°vensko politično areno. ,arri pravi pozneje, sicer, da nPga ni bila pisana <iz name-^orn, da bi bila izčrpna poli-°na zgodovina slovenskega na-°“a. marveč s težnjo, zbrati ^odovinske in teoretične argu-ente za neogibnost revolucio-Mne akcije pod vodstvom de-Mskega razreda» in kot «pri-speoefc b. konkretni politični ki jo je tedaj vodila
ojnunistična partija Jugosla-le oziroma Slovenije.
^ slovensko zgodovinopisje r v ^ originalen pristop k ob-vnavanju slovenske politične y°dovine, je knjiga, kljub te-U’ da je bila takoj ob izidu ®e?tnjena’ zbudila ne samo Bo; • zanimanje, ampak je v m meri tudi prispevala k kupjjUCionarTli rrkmjl v času o-
Cloocfc si šele ob današnjem manin knjige, potem ko so se n Pred očmi kot naročeno ^3'ali dogodki, da potrdijo Z,mnost Kardeljevih trditev, še«Jarja Pravo predstavo, kak-j nčinek je imela na intelek-■ a °e in mladino prepričljiva Srn ?seskozi kritična analiza <Kr Vl * *nciadistične, drobnjakarske, hvarsko-oportunistične in v iilrrh PraHljudske politike vo-ln slovenskih političnih vr-g- o<i Bleiiveisa pa vse do nae*. ko je bila knjiga napisa-' ln kako se je revolucionar-i, .®esio o zedinjeni Sloveniji eta 1848 v rokah teh vrhov spremi
sfc<>	najprej v postran-
Poz .Pčevske želje in je šlo C* v pozabo zaradi ozkih s * in se odrazilo ob kon-mo(Ve svetovne vojne kot ne-
refren se skozi vso dru-tracrfi0^00 knjige prav zaradi dom ne9a toka slovenske zgo-bj^ne °b vsaki priliki, ki je tdni z.arnujena, ponavlja vpra-Jriornj ^ako, p0 kakšni poti bi bj .a iti slovenski narod, da vein°segel svojo združitev. In iUeio° *s££ odgovor: samo revo-?iaB.n°rwa pot in povezana z cem e,mi silami bo Sloven-n to omogočila.
b.Tak° je bilQ v letu 1848> k0 n0 n°/a^° slovensko osvobodil-reun; °nje Postati sestavni del Ujej. u°tje v Avstriji, «toda Blei-Ue4 °®°. vodstvo je bilo pravo
P °tje revolucije».
^ako j'e ob revolucionar-Prau^š balkanskih narodov Doiu .r^kemu jarmu 1875. Re-71Qronarno in za slovenski H a koristno bi bilo, poveza-BijSe 2 borečimi se balkanski-ii‘Jt°sebno slovanskimi naro-riii 1 So s svojim bojem zapi-Bijj ?ot nemškemu imperializ-je p, s tem slabili moč Avstrije i«as>?ro^no- Ob zasedbi Bos-So s, Hercegovine leta 1975 ni-nQni Venski politiki niti s pr-°b n.Ognili, ob tej priliki in l9os 3 * S * * * *inJ Priključitvi k Avstriji Vesen,. a so se cel° «naivno» VarioJ' da bo s tem več Slo-io sAvstriji, kar naj bi
V ,
Bojjj eačetku druge svetovne m0?sta vodstvi obeh naj-sProstrank sicer ob na-tih BanI« naprednejših mlaj-lrQlnn,n°v verjeli v zmago cenit n, sil — od tega stališča tanje mno9o razlikovalo gle-tim socialdemokratov — do-*l * * * V°VenJ morala biti politika 0a za£e9a naroda že od vse-riz avst Preračunana na po-V-je,j ‘r°-ogrške monarhije, na notranji revolucionarni Pred Vaj*®* bi slovenski narod 0aktii f10 mizo mirovnih po-rod, \ . k°t revolucionaren na-°r°žie^ Je 8 svojim lastnim svobodi, Pripomogel k svoji o-^kateri‘ bi bil zlomljen mar-rtiun uPakt sklenjen na naš Se Slo, £ svoboden narod bi Variali 6rici Potem laže dogo Hkitni ostalimi južnoslovan-življQr°di o načinu skupne-
ga
Oh
stajic koncu knjige ponovno kšKj vprašanje: Kako, po ak: ^oti naprej, je odgovor r0da (.ružltev slovenskega le stvar njega samega,
njegovih najnaprednejših sil in njegovega boja na lastnem terenu in boja proti vsakokratnemu konkretnemu sovražni-ku»... «Samo široko in resnično narodno - osvobodilno gibanje pod vodstvom delavskega razreda bo potemtakem moglo u-spešno izbojevati slovenskemu narodu pogoje, s katerimi bo zavarovan njegov obstanek in njegova svoboda.))
Te besede so bile napisane slabo leto pred izbruhom druge svetovne vojne.
Po razpadu stare Jugoslavije in po nacistični zasedbi celotnega slovenskega ozemlja je mogel biti spričo tako prepričljive zgodovinske analize in ob tako jasnem programu odgovor samo eden. Zato ni čudno, če je bila pobuda Komunistične partije Slovenije, v vodstvu katere je bil sam Kardelj, za ustanovitev Osvobodilne fronte, uresničena že tri tedne po okupaciji in da je prva slovenska uporniška puška počila tri mesece pozneje.
Potek narodno-osvobodilnega boja in revolucije je v celoti potrdil vse, kar Kardelj ugotavlja v zvezi z izgubljenimi zgodovinskimi prilikami v slovenski zgodovini. Potrjuje, da se slovenski narod lahko združuje samo po revolucionarni poti in samo tako si lahko pribori svobodo in državnost. Potrjuje tudi, da so bili uradni politični vrhovi ob zlomu Jugoslavije vredni nasledniki svojih predhodnikov od Bleiweisa dalje. Odklonili so revolucionarni boj, zaradi tega je večji del padel v najtemnejše narodno izdajstvo.
Ko je 1948. leta Stalin zastavil jugoslovanskim in slovenskim revolucionarjem vprašanje, kako, po kakšni poti, ni mogel biti njihov odgovor drugačen kot revolucionaren, časovna odmaknjenost in zgodovinski razvoj vedno bolj utrjuje in širi spoznanje, da je bil tak odgovor med najprist-nejšimi revolucionarnimi akti. Brez take odločitve ne bi bili mogoči nadaljnji revolucionarni koraki: od izročitve tovarne delavcem do uvedbe samoupravljanja in do gospodarske in družbene reforme, katerih idejni in teoretični utemeljitelj je bil in je prav Edvard Kardelj.
Ob lanskoletnih diskusijah v zvezi s cestno afero je Kardelj pred slovenskimi komunisti ponovno zastavil isto vprašanje. Razgledan teoretik, načelni in dosledni politik, kakršen je, ni mogel dati drugačnega odgovora: «Majhen narod, kakršen je slovenski, si lahko zagotovi prihodnost, se pravi enakopravno mesto med narodi, samo, če bo stal v prvih vrstah družbenega napredka. Če si v njem ne najde ustreznega mesta, bo postal podrejen privesek in gluha provinca tega ali onega imperialističnega sistema...)) «Slovenija ni več provinca in noče biti provinca katerekoli vrste imperializma ali hegemonizma, marveč kompleten nacionalni organizem, ki hoče živeti samo v enakopravni medsebojni odgovornosti z vsemi drugimi marodi in posebej še z jugoslovanskimi...))
Za zaključek se mi zdi prav, če zastavimo tudi sebi vprašanje: kako, po kakšni poti bomo dosegli mi Slovenci v Italiji enakopraven položaj v družbi. Tudi za nas, majhno narodno skupnost ni druge poti, kakor da se povežemo z najpro-gresivnejšimi tokovi družbe, v kateri živimo. In to povezanost uresničuje tri četrtine tržaških Slovencev in dve tretjini gori-ških v najglobljem prepričanju, da je to najboljša pot.
Posebne in nove oblike diferenciacije, ki se danes porajajo v italijanski družbi zaradi zaostrenih notranjih konfliktov, odpirajo novo možnost in, kot smo videli, tudi nujnost, da se preostali del Slovencev pri nas tesneje nasloni na tiste napredne vsedržavne sile, ki so jim ideološko sorodne.
S tem vprašanjem v zvezi verjetno ni treba še posebej poudariti, da nam Kardeljeva ugotovitev o današnjem mestu slovenskega naroda ne narekuje tesnejše povezovanje na ma Učni narod samo zaradi tega, ker smo njegov del, ampak tu di zato, da smo s tem poveza ni z najnaprednejšimi tokovi v svetu, ki so nam tudi jamstvo naše bodočnosti.
BORIS RACE
NA ZBOROVANJU V KINU GRATTACIELO V TRSTU
Donat Cattin: razbiti zavezništvo med kapitalom in politično oblastjo
Nabita dvorana in izredno ploskanje - Uvodoma je tajnik tržaške KD Coloni omenil odnos do Slovencev
TRST, 26. — Tržaška krščanska demokracije je danes povabila ministra za delo Donat Cattana, ki je govoril o vprašanju «Po sindikalnih sporih*. Predstavil ga je tajnik tržaške KD Sergio Coloni, ki je ugotovil, da so hoteli s tem odpreti tudi na zunaj «svojo obveznost v letošnjem letu, ki bo politično odločilno*. Coloni je med drugim odločno zavrnil obtožbe z desnice glede sodelovanja predstavnikov slovenskega jezika v občinskem odboru, «saj smo v odnosu do Slovencev pričeli novo politiko konstruktivnega sodelovanja in medsebojne obogatitve*.
V nabito polni dvorani kina «Grat-tacielo*, tako da so številni morali celo oditi in ob izredno toplih a-plavzih, je nato spregovoril minister Donat Cattin, ki je ugotovil, da «vroča jesen* ne pomeni samo nekaterih gospodarskih ugodnosti, temveč tudi bistvene spremembe v odnosih do oblasti.
Sindikalna jesen se je pričela in zaključila brez uresničitve pričakovanj napovedovalcev «vsega zla*, ki so se sklicevali na «francoski maj*.
Tokrat je prišlo do skupne odločitve vlade o «visokih plačah* in istočasno do drugih sindikalnih zahtev, kot so znižanje delovnega urnika in večja oblast delavcev na delovnem mestu. Gre za bistvene odločitve, ki so bile sprejete na več zasedanjih raznih organov parlamenta in ki nujno vsebujejo da-lekosežne premike, ki ne zajemajo samo eno ministrstvo.
Ni mogoče govoriti o nevtralnosti, kadar gre za ta vprašanja, saj nevtralnost pomeni, da se sprejme stališče močnejšega.
Donat Cattin je nato obširno obravnaval gospodarske posledice in razne govorice o rezultatih zvišanja plač. Dejal je, da se nekatere izjave predsednika Confindustrie «dajejo na oltar* in se na tej osnovi govori o novem plačilnem bremenu v višini 30 odstotkov. Ministrstvo za delo pa je izvedlo podrobne račune iz katerih izjaha, da predstavlja novo breme plač poprečno 13 odstotkov, ko se govori o 6,6 milijona delacev, ki so bili udeleženi, ali ki še bodo udeleženi v delovnih sporih, pri čemer gre seveda za račune strokovnjakov, ki so lahko podvrženi vsaki kritiki.
Politika visokih plač pomeni i-stočasno tudi bistveno spremembo v zunanjetrgovinski izmenjavi. Izvaža se lahko namreč: okus, u-metnost, in vse kar je s tem v zvezi, pri čemer tehnologija nima mnogo opravka:	visoke tehnične
zmogljivosti ali končno nizke plače. Italijanski izvoz pa 95-odstotno temelji na nizkih plačah.
Višja notranja potrošnja istočasno tudi pomeni zvišanje zaposlitve. V tej zvezi je Donat Cattin polemizirajoč z La Malfo navedel priliko o treh bratih: dva sta bila zaposlena, tretji je bil brezposeln. Zaposlena so prepričali, da naj se odpovesta zvišanju prejemkov v korist tretjega, da se zaposli. Stvarnost pa dokazuje, da so bile pred «sindikalno jesenjo* realne plače dejansko blokirane, število brezposelnih pa se je istočasno povečalo. Prilika torej ni točna in je verjetno točno to, kar se je dogodilo v
vseh razvitih državah tega sveta, ko so visoke plače istočasno tudi pomenile polno zaposlitev. Razlika je morda samo v tem, da angleški kapitalisti odkrito govore, da bi bilo zelo prav, če bi bilo v Veliki Britaniji nekaj brezposelnih, italijanski pa so polni lepih besed, v resnici pa isto načelo izvajajo.
Donat Cattin je obširno govoril o cenah in o tem, da je prišlo do bistvenih premikov, ki nimajo nobene zveze s sindikalnimi zahtevami in ki se jih sedaj politično izkorišča. Do zvišanja cen na notranjem tržišču, še pred posledicami sindikalnih borb, je prišlo iz štirih razlogov: 1. zvišale so se cene surovin na svetovnem tržišču, 2. zvišala se je cena denarja, 3. prišlo je do politične inflacije v gradbeništvu (Donat Cattin je navedel, da je bilo v tej zvezd vrženo na tržišče v kratkem razdobju okrog tisoč milijard Mr), 4. posledice neuravnovešene kmetijske politike EGS.
Zvišanje plač torej ni bistveno, saj pri dosedanjih računih pred. s ta.vij a 4-5 odstotkov narodnega dohodka in to v enem samem letu, kar bd bilo lahko nado-
knaditi na druge načine.
Resnično zaskrbljenost pa predstavlja bilanca kapitala, ko je prišlo do bega kapitala.
Donat Oattan je bil zelo oster o vprašanju represij in je dejal, da bi nekateri hoteli, da se delavski spori rešujejo po stari formi:	v
prvi stopnji se delavci in delodajalci sporečejo, v drugi stopnji naredi minister za delo lepo pridigo in končno v tretji pride «Celere», ki pretepe delavce.
Glede sodišč in zakonov pa je Donat Cattin povedal svojo priliko, ki se «ndikakor ne nanaša na Italijo«, ko se lahko na osnovi obstoječih zakonov zagovarja karkoli in tudi najbolj skrajni desničarski režim.
Donat Cattin je svoj sindškalno-gospodarski del razglabljanj zaključil, da ne gre za nekaj posebno novega in da tudi modemi kapitalisti razumejo, da morajo iti s časom naprej in da jim visoke plače ustvarjajo širok trg ter s tem tudi možnosti za njih.
Ta politika pa je lahko učinkovita samo, če odgovarja tudi splošnemu političnemu položaju, kar se zahteva v novem odnosu s strankami. Tudi levica v KD nima v na-
prej nasprotnega stališča do štiri-stranske vlade, ni pa zadovoljna in ne more sprejeti vladne preosnove, ki naj bi temeljila na spremembi stolčkov ali preusmeritve na desno, ki naj bi privedla do zadovo-litve delodajalcev. V tem okviru je treba tudi oceniti odločno nasprotovanje dobršnega dela krščanske demokracije proti krizi, ki naj predstavlja «skok v neznano« in v tem okviru je tudi osnovni politični spor proti trdi ((omejitvi proti levu«. Donat Cattin je dejal, da niso zreli pogoji, da bi komunisti prišli na oblast, da pa je istočasno prevelik dar desnici, ko se skuša preko 30 odstotkov Italijanov vreči izven stvarnega sodelovanja. V tej zvezi je polemično ponovno omenil La Malfo in njegovo pobudo glede dežel ter PLI in bitko, ki jo je vodila s komunisti o ločitvi zakona.
Gre za napredek demokracije, ki pomeni v resnici ((razbitje zgodovinskega zavezništva med kapitalisti in med politično oblastjo«. To pa tudi pomeni reformo država ki se pričenja pri deželah in obveznost celotne krščanske demokracije, ki se ne more skrivati za malen. 'kostnimi formalnimi izgovori.
V OKVIRU ^RAVNOVESJA* NA BLIŽNJEM VZHODU
Nixon je ponudil orožje Izraelu
Zadovoljstvo v T«I Avivu in med ameriškimi Židi
NEW YORK, 26. — Že dlje časa polagoma ostane izoliran. Pri tem
Izrael ni bil zadovoljen s politiko ZDA do Bližnjega vzhoda, zlasti pa še ni bil zadovoljen s predlogi Washingtona o rešitvi spora med Izraelci in Arabci v okviru razgovorov štirih velesil. Poleg tega so v zadnjih časih začeli močno pritiskati na washingtonsko vlado tudi ameriški Židje. Kritike in politični pritisk na Washington se je še bolj zaostril potem ko je Francija sklenila z Libijo pogodbo o dobavi sto letal «Mirage».
Včeraj pa je prišla nenadoma vest, da je predsednik Nixon izjavil, da so ZDA pripravljene dobaviti Izraelu orožje, ki ga potrebuje «za zaščito lastnega naroda*.
Nixon je včeraj poslal posebno poslanico voditeljem ameriških židovskih organizacij, ki predstavljajo veliko večino Židov v ZDA in ki so se sestali v New Yorku. Sestanek je bil posvečen vprašanju «ne-posredne pomoči Izraelu*. Kot je znano ameriški Židje ne vzdržujejo samo tesnih gospodarskih in finančnih odnosov z izraelsko državo, marveč branijo izraelske koristi v ZDA. V svoji poslanici Nixon pravi, da bo mir na Bližnjem vzhodu dosežen samo z neposrednimi pogajanji med arabskimi državami in Izraelom. Hkrati pa priznava «glo-boko zaskrbljenost* ameriških Židov in «nevarnost», da lahko Izrael
lllllllllllllllllllllllllllllIllllllllllllllllllllllllllIlIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllillllllllllllllllllimilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
PRED OSTAVKO RUMORJEVE VLADE?
Zmeda o nadaljnjem reševanju zapletenih odnosov v sedanji vladi
(Od našega rimskega dopisnika)
RIM, 26. — Splošno mnenje, ki prevladuje v Rimu je, da bo prišlo do ostavke Rumorjeve vls ‘6.. Kaj pa se bo potem zgodilo, je polno nejasnosti. Kdo bo pobral razbite črepinje, kakšne so stvarne možnosti. Morda prehodne volitve (o katerih je danes v Trstu govoril tudi Donat Cattin), morda obnovitev štiristrankarske vlade?
Štiristrankarska vlada nekako vsa zacjeva v okvir KD in torej
predstavlja rešitev iz položaja, ki se je ustvaril in to ne v okviru pozitivnega procesa, ki naj predstavlja srečanje med štirimi strankami, temveč kot rezultat dejstva, da se ne najde druga rešitev. Taka vlada bi očitno predstavljala «packarijo», ki je nihče noče, na katero pa naj bi pristali.
V zadnjih urah je položaj postal tako zmeden, da politične skupine nočejo več niti govoriti o prihodnosti, saj je zmeda popolna.
Tajnik KD Forlani je danes v Montecitoriu dejal novinarjem, da bo prišlo do ponovnega sestanka med tajniki štirih strank v sredo. Pred tem se je srečal s tajnikom PSU Ferrijem, kasneje pa so u-radno «popravili* prvo vest, da točen datum sestanka ni bil nikoli določen in da je treba upoštevati poslansko debato o zakonskem predlogu o finansiranju dežel.
Glasilo KD «Popolo» piše, da gre pri jutrišnjih razgovorih lahko, za premostitev nasprotij, ki niso tako resna, da gre samo za neko vrsto obračuna.
Kljub vsej tej zmedi pa prehaja
v vodstvo KD same, ali še bolj točno, v okvir spora med posameznimi skupinami v vodstvu Krščanske demokracije.
Osrednji center krize je torej KD. In prav tu je zmeda ponovno popolna. V soboto je prišlo do stališča poslancev KD v poslanski zbornici, kar je bilo uradno sporočeno, češ da je šlo za enotno glasovanje vseh poslancev.
Kasneje pa so sporočili, da je bilo odsotnih mnogo poslancev in med njimi celotna skupina prijateljev «Rumorja in Piccolija*, ki tako zavzemata vedno bolj desničarsko krilo v KD.
V poslanski zbornici se je danes nadaljevala dolgotrajna razprava o zakonskem predlogu glede finansiranja dežel, pri čemer gre za večdnevno zasedanje poslancev, saj desna opozicija nadaljuje z obstrukcijo. Danes so pričeli z obravnavo ključnega petnajstega člena zakona, o čemer so se sestali načelniki skupin KD, PSU in PSI poslanske zbornice.
Ministrstvo za promet je sporočilo, da ne obravnavajo možnosti
iiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiHmmmmuiniiiiiimtMimmiu
TITO ODPOTOVAL NA OBISK SEDMIH AFRIŠKIH DRŽAV
Slovesen sprejem v Tanzaniji
Obiskal bo Zambijo, Kenijo, Etiopijo, Sudan, Z AR in Libijo
zvišanja železniških tarif in da so tovrstne govorice povsem izmišljene.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 26. — Predsednik republike maršal Tito, ki je včeraj s soprogo in člani jugoslovanske delegacije, odpotoval s posebnim leta lom na obisk v sedem držav Afrike, je prispel danes popoldne v glavno mesto Tanzanije Dar Es Salam. Predsednika Tita, njegovo soprogo in člane delegacije so na le tališču slovesno sprejeli. Pozdravili so jih predsednik republike Julius Njerere in drugi visoki predstavniki republike. Predsednika Tita ie na letališču pozdravilo tudi več tisoč prebivalcev in folklorna skupina, ki je nastopila z bogatim pro gramom. Po pregledu častnega ba taljona in poten; ko se je seznani! z visokimi predstavniki družbeno po litičnih organizacij, se je Tito v spremstvu Njerera odpeljal v svo jo rezidenco, kjer je popoldne sprejel voditelje diplomatskih misij, ki so akreditirane v Tanzaniji in se zadržal z njimi v krajšem razgovoru. Zvečer sta predsednik Njerere in njegova soproga priredila v čast visokega gosta iz Jugoslavije večerjo. med katero sta predsednika iz; menjala zdravici. Uradni razgovori med predsednikoma in njunimi so delavci se bodo pričeli jutri.
Predsednik Tito se je danes zju-
traj na poti v Tanzanijo ob 2. uri zadržal v glavnem mestu Sudana Kartumu, kjer so ga na letališču pozdravili predsednik revolucionarnega sveta Gafar Mohamed Numer-jem in druge visoke osebnosti demokratične republike Sudana ter osebje jugoslovanskega veleposlaništva in člani jugoslovanske kolonije.
Predsednika Tita spremljajo na poti po afriških deželah člani izvršnega biroja in predsedništva Zveze komunistov Jugoslavije Krste Cr-venkovski, državni tajnik za zunanje zadeve Mirko Tepavac s soprogo, predsednik izvršnega sveta Srbi je Milenko Bojanič, predsednjk 'izvršnega sveta Hrvaške Dragotin Haramija, člana zveznega izvršnega sveta dr. Milan Mejak in Ali Šuklja, pomočnik državnega tajnika za zu nanje zadeve dr. Uvalič s soprogo in šef kabineta predsednika republike Jože Smole.
Med enomesečnim potovanjem bo Tito poleg Tanzanije obiskal Zambi jo, Kenijo, Etiopije, Sudan, ZAR in Libijo. •
Predsednik Tito je v svoji zdra vici med drugim poudaril, da zbu ja danes položaj na svetu zaradi nadaljevanja vojne v Vietnamu, na daljevanja agresivne politike Izrae la, rasistične politike v Južni Afri-
ki, nadaljevanja oboroževalne tekme, uporabe politike sile ir\ priti ska ter poskusa, da se mednarod na vprašanja rešujejo na škodo malih in srednjih držav, precejšnjo zaskrbljenost. Zato je potrebno, da vse miroljubne sile povečajo svoje napore, da podvzamejo konkretne ukrepe za odstranitev žarišč spopadov in grožnje miru.
Važna svetovna vprašanja, je de jal Tito, se lahko pravilno rešuje jo samo pod pogojem, da pri tem enakopravno sodelujejo vse države.
V ta namen se morajo povečati napori za večjo učinkovitost svetovne organizacije, da bi se zagotovilo spoštovanje zakonitih interesov vseh držav. Vse to bo predmet naših razgovorov z zastopniki afriških držav med našim obiskom, je poudaril Tito, in izrazil prepričanje, da bo med razgovori brez težav prišlo do skupnih predlogov, k skupnemu programu konkretnih akcij, ki bodo predložene tretji konferenci vodite ljev neuvrščenih držav. Tito je prav tako izrazil prepričanje, da je njegov obisk v afriških državah po membna spodbuda k nadaljnjemu napredku in razširitvi gospodarske ga sodelovanja na raznih področji;; in v raznih oblikah.
B. B.
Polemika o odnosih med obema Nemčijama
Grečko v vzhodnem Berlinu
BONN, 26. — V zahodnem Ber linu se je danes sestala demokr, ščanska parlamentarna skupina. Glavna tema razprave je bila vsebina izjav, ki jih je načelnik socialistične parlamentarne skupine VVehner dal tedniku «Der Spiegel*. Wehner je namreč nakazal možnost izhoda iz cslepe ulice*, v kateri se nahajajo odnosi med Vzhodno in Zahodno Nemčijo. Wehner meni, da je treba pod določenimi pogoji priznati Vzhodno Nemčijo.
Načelnik demokrščanske parlamentarne skupine Barzel je s svoje strani izjavil, da se meja ločnica med vlado in opozicijo razteza ravno ob problemu priznanja Demokratične republike Nemčije. Obenem je poudaril, da je rešitev, ki jo predlaga Wehner, nerealna predvsem sedaj, ko vzhodnonemške o-blasti nadaljujejo z oviranjem prometa na cestah, ki povezujejo Zvezno republiko Nemčijo z zahodnim Berlinom.
Zahodnonemški kancler W i 11 y Brandt pa je danes sprejel na sedežu zveznega zastonništva v Berlinu poveljnike treh zavezniških sil, generala Roberta Fergussona (ZD A), generala F. J. C. Boweslyona (VB) in gen. Bernarda Hucheta (Francija). Čeprav ni znano o čem so govorili, je Brandt zanikal, da bi zavezniške poveljnike zaprosil naj uredijo vprašanje prometa. Glede tega je kancler med drugim poudaril, da je smešno, da vzhodne oblasti govorijo o sodelovanju, po drugi strani pa z oviranjem prometa zaostrujejo odnose.
V vzhodnem Berlinu je Waltcr Ulbricht sprejel sovjetskega o brambnega ministra Grečka, s katerim se je zadržal v daljšem razgovoru. Med drugim sta razjirav-ljala o sodelovanju med oboroženimi silami obeh držav. Srečanja so se udeležili tud; ministrski predsednik Stoph, tajnik komisije za obrambo Hoffmann in minister za državno varnost Mielke.
program znanstvenega sodelovanja med obema državama.
Patoličev na Dunaju
DUNAJ, 26. — Sovjetski minister zu zunanjo trgovino Patoličev je prišel danes v Avstrijo na pogajanja za sklenitev novega trgovinskega sporazuma. Pogajanja se bodo začela jutri in bodo trajala do 30. t. m. V preteklih dneh pa je prišla na Dunaj sovjetska delegacija, da pripravi gradivo za pogajanja. Pa-toličeva bodo sprejeli tudi predsednik republike Jonas, kancler Klaus in zunanji minister Waldheim. Poleg tega bo sovjetski minister za zunanjo trgovino obiskal tudi nekatera podjetja na Dunaju in v spodnji Avstriji.
je Nixon zagotovil Židom, da ZDA ne bodo nikoli kaj takega dovolile. Nixon pravi med drugim: «ZDA ne nameravajo vsiliti mirovnih pogojev. ZDA menijo, da se lahko trajni sporazum o miru doseže samo na osnovi koristi, ki jo imata obe stranki do miru*. Glede dobave o-rožja pa Nixon poudarja, «da so perspektive miru boljše, ko so prizadete vlade prepričane, da so njihove državne meje in njihovi narodi zaščiteni. ZDA bi se najraje izognile pošiljanju orožja na Bližnji vzhod. Kljub temu pa strogo nadzoruje ravnovesje tamkajšnjih sil in bodo takoj poslale orožje prijateljem, med temi je Izrael, če bi bilo to potrebno.*
Politični opazovalci v New Yor-ku menijo, da se ta del Nixonove poslanice nanaša predvsem na dobavo francoskih letal Libiji, o kateri je prejšnji teden govoril tudi ameriški zunanji minister Rogers in izjavil, «da ta dobava lahko spremeni ravnovesje sil na Bližnjem vzhodu*.
Nixonova poslanica je naletela na precejšen odmev v vvashingtonskih političnih in diplomatskih krogih. Funkcionarji Bele hiše so danes pojasnili, da so bile nedavne ameriške diplomatske pobude glede Bližnjega vzhoda napačno tolmačene, kot nasprotne koristim Izraela, kar pa ni res. Glasnik predsednika Nixona Ziegler je pojasnil, da je Nixon v svoji poslanici samo poudaril stališče, ki se je izoblikovalo v zadnjih letih, na osnovi katerega imajo ZDA vse koristi, da se obdrži ravnovesje sil na Bližnjem vzhodu, ne da bi komur koli vsilili pogajanja ali pogoje za sklenitev miru. Kot poročajo v Nevv Yorku, so ZDA že začele dobavljati petdeset bojnih letal cPhantom* Izraelu. Poleg tega pa se je zvedelo, da je Izrael zaprosil še za 24 podobnih letal, in da je ameriška vlada to prošnjo «s simpatijo sprejela*.
V Jeruzalemu je predsednica izraelske vlade Golda Meir z zadovoljstvom sprejela Nixonove izjave, da so ZDA pripravljene dobavljati Izraelu «orožje», ki ga potrebuje za svojo zaščito*. Golda Meir je poudarila, da je stališče Nixona v skladu z razgovori, ki jih je imela preteklega septembra v Wa-shingtonu in z njenim prepričanjem, da kljub nekaterim zaskrbljujočim diplomatskim pobudam ZDA, izraelski voditelji niso nikoli spregledali velikih koristi in skupnih ciljev, ki vežejo obe državi.
PARIZ, 26. — Tu je prispela sovjetska delegacija pod vodstvom namestnika ministra za premogovno industrijo Rošenka. Delegacija je na študijskem potovanju po Franciji v okviru francosko - sovjetskega tehničnega sodelovanja.
....................n.....
SEJA CK ZK SLOVENIJE
Razprava o resoluciji konference ZK Slovenije
Znanstveno sodelovanje med SFRJ in Italijo
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 26. — V Beogradu se je danes pričelo prvo zasedanje mešane jugoslovansko - itali janske komisije za znanstveno sodelovanje, ki je bila ustanovljena na podlagi sporazuma podpisanega decembra 1966. leta v Beogradu. Sporazum je stopil v veljavo marca 1968. Jugoslovanski del komisije vodi podpredsednik zveznega sveta za koordinacijo znanstvenega delovanja dr. Zvonimir Damjanovič, italijanski del pa senator Giulio Orlando. Pričakuje se, da bodo na tem zasedanju podpisali dveletni
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA, 26. — Danes je bi-
la v Ljubljani 11. seja CK ZK Slovenije, na kateri so razpravljali o programu uresničevanja resolucije nedavne prve seje konference Zveze komunistov Slovenije. Uvodni referat o nalogah je podal član sekretariata CK Fran Šetinc. Dejal je, da Zveza komunistov Slovenije prehaja sedaj v drugo, mnogo težje in celo pomembnejše obdobje dejavnosti. Gre za boj za uresničevanje stališč iz resolucije. Ugotovil je, da je tudi širša javnost in ne samo komunisti, ugodno ocenila vsebino razprave na seji konference in še posebej resolucijo. Konfe-
renca je spregovorila 9 tistih problemih, ki žulijo delovne ljudi Slovenije, je dejal Franc Šetinc, rekoč, da se v njej izraža prizadevanje, da bi odkrito pogledali problemom v oči ter poiskali pozitivne rešitve zanje.
S prvo sejo konference, je dejal Franc Šetinc, končujemo pomembno obdobje idejnega in političnega boia za razjasnitev in krepitev vloge zveze komunistov v razmerah sa moupravnega socialističnega razvo ja v sedanjem času. S tem ko smo na Vlil. seji CK in potlej v resoluciji I. seje konference razjasnili in izostrili naš odnos do poglavitnih vprašanj sedanjosti in prihod-
nega razvoja, smo ustvarili idejno politično podlago za enotno akcijo
komunistov. Takšna enotnost pa nam je potrebna zaradi stanja v Zvezi komunistov zaradi notranjepo-
litičnih razmer in razmer v Jugoslaviji, ki sicer niso slabe, toda zapletene zaradi razmer na svetu, je dejal Franc Šetinc.
Na koncu je poudaril, da bo boj za utrjevanje in napredovanje se
moupravnega socializma uspešen !e tedaj, če se bodo strnili vsi na
predni tokovi v Jugoslaviji v enotna prizadevanja za uresničevanje gospodarske in družbene reforme. Znana je resnica, je dejal, da ni dovolj, če so misli in ugotovitve lepo napisane, neprimerno pomembnejše je, da so te ugotovitve sestavni del zavesti, prepričanja, motiviranosti in pripravljenosti za akcijo.
Resolucija naj bo osnova, na kateri bomo mobilizirali vse ustvarjalne sile za napredek tako v zvezi komunistov kot v širši družbi. Resolucija naj bo merilo, je dejal, s katerim bomo komunisti na vseh ravneh v vseh delovnih okoljih tehtno, poglobljeno in konkretno analizirali idejne politične razmere in seveda tudi svojo lastno vlogo pri tem. Iz takih analiz naj nastajajo konkretni akcijski programi, konkretni po vsebin; nalog in konkretni tudi po njihovih nosilcih ter po postavljenih rokih za njihovo izpopolnjevanje je dejal na koncu Franc Šetinc,
Med razpravo na seji so nato določili roke, v katerih bodo vodstva in organizacije Zveze komunistov na vseh ravneh prejela svoje akcijske programe, ki bodo izhajali iz sklepov resolucije konference Zveze komunistov Slovenije.
Drago Košmrlj
V Bocnu
razprava o «paketu»
BOČEN, 26. — Danes se je začel sestanek izvršnega odbora južno, tirolske ljudske stranke. Razpravljati so začeM o uresničitvi sporazumov za Južno tirolsko in zlasti o zakonskem osnutku o reformi deželnega statuta, ki je bil predložen italijanskemu parlamentu.

OB junimi avi-ohja ei»vaim.a kaki,mA , ČRNI ČLOVEK SE MORA IZOGNITI NEPOTREBNIM KRVAVIM ŽRTVAM, KI KORISTIJO SAMO DRUGIM
Nov ponatis knjige «Razvoj slov. narodnega vprašanja»
Kardeljeva razprava ^Socializem in vojna» prevedena celo v jezik hindu
j boj proti fašistični agresiji na no-traniem nolitirnpm noHrorin na na-
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA, 26. — Pri Državni I banjem političnem področju pa na taložbi Slovenije je izšla tretja pre-j cionalno vprašanje in s tem pro-gledna in dopolnjena izdaja knji-1 blemom ozko povezano vprašanje ge »Razvoj slovenskega narodnega demokratizacije političnega sistema
vprašanja* avtorja Edvarda Kardelja. Prvič je bila knjiga natisnjena pred dobrimi 30 leti in podpisana s psevdonimom Sperans, ki je postal sinonim za to razpravo. Izid tretje izdaje sovpada z avtorjevim 60-let-nim življenjskim jubilejem, ki ga je založba želela počastiti prav s ponovno objavo knjige.
Na današnji tiskovni konferenci v Državni založbi Slovenije v Ljubljani so govorili o Kardeljevem sodelovanju s to založbo in o posebnostih tretje izdaje njegove knjige »Razvoj slovenskega narodnega vprašanja*. Državna založba je v 25 letih objavila 14 Kardeljevih del, med njimi je 7 knjig, člankov in razprav z naslovom »Problemi naše socialistične graditve*, »Socializem In vojna*, II. in HI. izdajo »Slovenskega narodnega vprašanja* in druga dela Edvarda Kardelja. Založba je poskrbela za objavo nekaterih Kardeljevih del prevedenih v tuje jezike. Tako je polemična razprava »Socializem in vojna* izšla v nemščini v 100.000 izvodih, medtem ko sedaj pripravlja dunajska založba Evropa Verlag nemški prevod knjige »Rj^voj slovenskega narodnega vprašanja* s posredovanjem Državne založbe.
Direktor založbe Ivan Bratko je navedel še več drugih prevodov Kardeljevih del, med drugim tudi objavo knjige: «Socializem in vojna* v hindu jeziku. Za izdajo Kardeljevih člankov in razprav se zanimajo tudi nekatere španske založbe.
Pri tretji izdaji knjige »Razvoj slovenskega narodnega vprašanja* je poleg avtorja sodeloval tudi zgodovinar prof. dr. Bogo Grafenauer, ki je avtorju predlagal določene popravke v zvezi z novimi dognanji slovenskega zgodovinopisja. Dr. Grafenauer je na tiskovni konferenci obrazložil posebnost Kardeljeve knjige, ki ni bila napisana s stališča zgodovinopisja, pač pa kot teoretični klic k združeni akciji za rešitev slovenskega narodnega vprašanja v času, ko se je svetu bližala II. svetovna vojna. Knjiga je bila usmerjena k reševanju treh vprašanj, s katerimi se je srečevala akcija komunistov v tistem času:	na mednarodnem področju
ter široko gibanje množic za socialne, ekonomske in druge vsakdanje zahteve. Tako je označil jearo svoje knjige Kardelj v uvodu k drugi izdaji, ki je tudi sedaj v celoti ponatisnjena. Slovenske zgodovinarje pa čaka v zvezi s Kardeljevo knjigo še ena naloga, so poudarili na konferenci, namreč ocena te knjige z zgodovinskega stališča. Ob prvem izidu, ko je bila knjiga zaplenjena, se to ni zgodilo, pa tudi pozneje ne, čeprav je prineslo slovensko zgodovinopisje nove prijeme pri interpretaciji zgodovinskega gradiva.
DRAGO KOŠMRIJ
Mikis Theodorakis uglasbil 20 novih pesmi
LONDON, 26. — Mikisu Theodo-rakisu, ki ga imajo grške oblasti zaprtega v njegovem stanovanju, je uspelo pretihotapiti v Anglijo magnetofonski trak z dvajsetimi svojimi novimi pesmimi. Trak so v teh dneh izročili britanskemu skladatelju Richardu Stokerju.
Ar '<>ski skladatelj je Izjavil, da so p, srni zelo lepe in da jih bo mogoče prepisati v dveh mesecih. Nekatere poje sam Theodorakis, druge pa grški skladatelj in njegova dva sinova.
V Nigeriji bodo morali z demokratično ustavo zagotoviti dejansko enakopravnost vseh narodov in etničnih skupin
S koncem državljanske vojne se bo nigerijski problem bržkone z mednarodnega prizorišča postopno premaknil znotraj meja dežele same. Spremenil se bo v tako imenovano notranjo zadevo suverene države, ki bo vanjo težje posegati od zunaj kot doslej. Tudi v agencijskih poročilih in na televizijskih zaslonih bo verjetno Nigerije in Bia-fre manj. Toda kulturni svet ne bo ziahka pozabil na podobe otrok z nabreklimi trebuhi m brezmejno žalostnimi grozničavimi očmi, z grozljivo tankimi rokami in nogami, in na žene uvelih dojk ter izrazov strahotnega obupa na obrazu. Tu so človeška bitja umirala od lakote vsak daru vtem ko drugi ljudje po svetu od nažrtosti ne vedo več kaj početi.
Trenutno — ko je vojna še do pred kratkim divjali in je potekel samo kratek čas, ko je biafrska vojska položila orožje — je svet ves napet od pričakovanja, kaj bo naprej, kakšen bo epilog krvave drame tridesetih mesecev. Zdi se. da je generalu Govonu uspelo še v pravem času z kdove kakšnimi ukrepi, sredstvi ali obljubami obrzdati vojno maščevalnost svojih čet in se — vsaj po tem, kar je doslej znanega — nevarnost genocida nad prebivalstvom Biafre ni uresničila. Samo da v resnici ni moč natančno vedeti, kaj se pravzaprav v Nigeriji dogaja, saj je v podobnih zaostrenih in nenadzorovanih situacijah težko ugotavljati, kako stvari dejansko stoje. Ena sama je resnica o Nigeriji, ki je ni moč izpodbiti: da namreč vprašanje Nigerije, vprašanje njene državne enotnosti in njenih temeljnih notranjih
niiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiMiitMttiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiitHHiiiiiiiiHiiiiiiiiii
imuiiiiiiiiiiiiii
ČETRTI NflJVECJI VISEČI MOST NA SVETU
Leta 1973 bodo dogradili nov most nad Bosporjem
Podpisana pogodba med nemško - angleško družbo in turško vlado
ANKARA, 26. — Nemško - angle- mesec bodo postavili prvi kamen,
ška družba in turška vlada sta danes podpisali pogodbo za gradnjo mostu nad Bosporjem v Istanbulu, ki naj bi povezoval evropsko obalo z azijsko v Turčiji. Prihodnji
JUTRI V MALI DVORANI GM V UL. R. MANNA
KOMORNI KONCERT MLADIH GLASBENIKOV
Nastopili bodo godalni kvartet šole GM, klavirski trio iz Ljubljane, violinist Aleksander Hrvatič in pianistka Neva Merlak-Corrado
Godalni kvartet glasbene šole GM
Vrsti letošnjih glasbenih prireditev jubilejne sezone Glasbene matice sc pridružuje jutrišnji komorni koncert Mo katerem bo nastopil najprej popolni kvartet Sole Glasbene matice, ki ga sestavljajo Žarko Hrvatič (I. violina), Aleksander Zupančič (II. violina), Janko Ban (viola) in Gian-franco Ronchini (čelo).
Ta komorni ansambel, katerega nastop je zaradi bolezni enega člana odpadel ob zaključku pretekle sezone, se bo predstavil s Hagdnc-rim kvartetom op. 76 št. v d-molu. Joseph Hagdn velja za nočeta godalnega kvarteta»; med svojim 26. in 71. letom jih je napisal nič manj kot 83. Šest kvartetov op. 76 je skio datelj napisal na Dunaju v letih 1796 98. V njih najdemo glasbene prisil, ki spominjajo na njegov zna meniti oratorij *Stvarjenje». nas'o-vitev na ljudsko melodiko, barvito harmonijo in mestoma poblonskn prepletanje glasov. Ti kvarteti :z poslednjega obdobja Hagdnovega ustvarjanja so lep primer glasbeno klasike, v nekem pogledu pa predstavljajo značilen primer družabne muzike poznega 18. stoletja.
Po daljšem presledku bo pri tej glasbeni prireditvi nastopil naš mladi violinist, prof. Aleksander Zupančič, ki je lani uspešno zaključil študij violine v šoli Glasbene matice (razred prof. O. Kjudra) in obenem diplomiral tudi na konservatoriju Tartini. Ob spremljavi pianist ke prof. Neve Merlak-Corrado, fc-J Župančič izvedel Tartinijevo sonato p d duru.
Giuseppe Tartini, roj leta 1692 v Piranu, spada med enega najzar.i mivejših glasbenih mojstrov pred-klasike. Njegov pomen je trajen: kot virtuoz, kot skladatelj in kot znanstvenik, prt čemer ne smemo prezreti njegovega obširnega in te-
delo pa se bo nadaljevalo do leta 1973, ko naj bi se zaključilo. Celotna gradnja bo stala 150 milijonov dolarjev, kar znaša 93 milijard lir.
Viseči most bo dolg 1500 metrov in bo četrti največji viseči most na svetu. Podpirala ga bosta dva stolpa, od katerih bo vsak visok 165 metrov, širok pa 33 metrov. Cestišče na mostu bo imelo šest stez za vožnjo in pločnik ter bo 65 metrov nad vodno gladino.
Most bo precej olajšal promet 10.000 avtomobilov, ki so jih doslej morali prevažati s trajektom. V načrtu imajo poleg tega mostu še drugega na »Zlatem rogu*, v Ga-lati pa so zgradili most že pred časom.
Po napovedanem povišku
Nove cene avtomobilov tovarne «Innocenti»
MILAN, 26. — Tovarna »Innocen-ti» kot je že napovedala, je danes zvišala cene avtomobilom. Nove ce ne so naslednje (v oklepaju prejšnje);
mini mlnor MK2 951 000 lir (905 tisoč), mini cooper MK2 1.256.000 (1.196.000), mini cooper MK2 meta-liziran 1,27.000	(1.217.000), mini
metaliziran 1.005.000 (957.000), mini T lesen 1.065.000 (1.014.000), IM 3 S 1.430.000 (1.362.000), IM 3 S metaliziran 1.452.000 (1.383.000), IM 4 1.109.000 (1.056.000).
meljitega pedagoškega udejstvovanja.
Tartini je bil kot virtuoz znan in priznan po vsem takratnem kulturnem svetu. Kot skladatelj se je uveljavil z izredno plodnostjo — doslej še ni kraj naštevanja njegovih del. gotovo pa gredo v stotine — in po mehkem, liričnem in vsaki virtuozni navlaki nenaklonjenem toku glasbe, ki zamore prav zaradi svoje preči-ščenosti danes vplivati enako sveže kot pred stoletji. Omenjene značilnosti vsebuje tudi sonata v d-duru. ki je na sporedu komornega večera.
Kot goste bomo pri jutrišnjem koncertu pozdravili tri mlade glasbenike iz Ljubljane: F'ilipa Križnika-klavir, Romana Leskovica - violina in Janeza Perneta - čelo, ki se bodo v zasedbi klavirskega tria predstavili z dvema glasbenima deloma. Najprej s stavkom Largo iz Telema novega komornega koncerta v e duru. za zaključek pa bodo zaigrali Hapdnov Trio št. 20 v es-duru.
Skladatelj Georg Friedrich Tele-man je bil za svojega življenja da leč bolj znan kakor njegov rojak in sodobnik J .S Bach. Bil je izred no plodovit ustvarjalec saj je samo na instrumentalnem področju napisal kakih 7000 del ter je imel nezmotljiv čut za učinek svojih skladb Njegovi koncerti — napisal jih je okoli 170slede razvojni poti, ki jo je imel zgodnji italijanski koncert.
Koncert naših mladih glasbenikov m gostov iz Ljubljane predstavlja pomemben prinos tistim glasbenim prireditvam ki nudijo pregled kori certnega snovanja mladega rodu. Pravilno je, da s številno udeležbo nudimo priznanje njihovemu požrtvovalnemu delu in jih s tem spodbudimo k nadaljnjemu delu na poli glasbene umetnosti.
g. d.
MEXICO, 26. — V severnem delu Mehike v kraju Coahuila se je zgodila prometna nesreča, v kateri je umrlo 24 oseb, mnogo ljudi pa je bilo ranjenih. Do nesreče je prišlo, ko je avtobus, ki je prevažal 45 potnikov zgrmel v petnajst metrov globok prepad.
družbenih odnosov, nikakor še ni rešeno ali odpravljeno z vojaško zmago ene od vojskujočih se strank.
Težka preteklost tega bivšega kolonialnega ozemlja še vedno visi kot Damoklejev meč nad glavami ljudstva, ki ga naseljuje. Nad 250 etničnih skupin oziroma plemen, ki se med sabo brez znanja angleščine niti sporazumevati ne bi mogle, pa takšno stanje zapleta do absurdnosti. Zlasti še spričo ogromnih razlik in protislovij, najsi bo gospodarskega in socialnega kakor tudi kulturnega ali etično-verskega značaja, kar je očitna posledica silne splošne zaostalosti in izredno nizke stopnje produktivnih sil.
Sicer je treba omeniti, da zlasti tri največja med omenjenimi plemeni — Ibo, Hausa in Joruba — že danes razpolagajo z vsemi značilnostmi naroda, ker imajo svoj književni jezik, lastno stalno ozemlje in — kar je najvažnejše — tudi svojo skupoo ekonomsko osnovo, interese ter kulturo. Ostale etnične skupine se do tega še niso dokopale tudi zaradi svoje številčne ne; znatnosti, saj nekatere med njimi štejejo celo samo po nekaj stotin članov.
Dokler so v Nigeriji gospodarili Angleži, so vse to vztrajno in brezobzirno izkoriščali, hujskajoč po stari preizkušeni navadi eno etnično skupino proti drugi. Najraje omenjena tri največja plemena Ibo, Joruba in Hausa, opirajoč se pri tem na najbolj zaostala plemena na severu, ki so jim vladali emirji z domala neomejeno oblastjo.
Ko so junija 1966. mladi, socialistično usmerjeni Ibo oficirji izvršili \ojaški prevrat in ubili Tefavo Va-levo ter Ahmeda Belo, premierja vlade Severne Nigerije, ki je bil obenem verski muslimanski vodi; telj, so Angleži v veliki meri svoj vpliv v Nigeriji izgubili. General Ironsi, pripadnik plemena oziroma naroda Ibo, ki je tedaj prišel na oblast, pa je kmalu začel uveljavljati politiko odpiranja vrat in sodelovanja s socialističnimi deželami. Zadosten razlog, da se je Anglija presneto ustrašila za svoje interese. Britanci so še intenzivneje začeli podpirati konservativne emirje na severu, predvsem zaradi tega, da bi zrušili Ironsija. Julija 1966 so emirji in reakcionarni severni politiki izvršili pratiudar, umorili generala Ironsija in spravili na oblast podpolkovnika Govona iz manjšega plemena Angas v severni Nigeriji. Govon je bil eden od redkih kristjanov s severa, ki je bil sprejemljiv za krščanski nigerijski jug. ker je kristjan, a mu obenem r.iso bili nasprotni tudi muslimanski severnjaki, ker je po vzgoji in mentaliteti tudi sam bil severnjak.
Med protiudarom proti Ironsiju so severnjaki pobili domala vse Ibo oficirjje in vojake, ki jim ni uspelo pobegniti. Oktobra 1966. pa je prišlo do odkritega pogroma nad vsem prebivalstvom Ibo naroda. V njem so odkrito sodelovali vojaki federalne vojske, nihče pa ni bil pozneje za to klican na odgovornost. Skoraj 2 milijona pripadnikov naroda Ibo je tedaj zapustilo severno Nigerijo, kjer so živeli kot trgovci, obrtniki, uradniki, tehnični delavci itd., in pobegnilo v svojo domovino vzhodno Nigerijo.
Podpolkovnik Ojukvu (pripadnik naroda Ibo) je v tem času bil vojaški guverner vzhodne Nigerije 'n član vrhovnega vojnega sveta Nigerije. Začel se je zavzemati za to, da bi Nigerija bila urejena v obliki federacije, temelječe na zelo široki avtonomiji posameznih pokrajin, ali v obliki konfederacije. V začetku januarja 1967. so se člani vrhovnega vojnega sveta, med njimi tudi podpolkovnika Govon in Ojukvu. sestali v Gani in dosegli sporazum o dejanski konfederativni ureditvi Nigerije. Ta sporazum je znan tudi kot sporazum o Aburiju. Torej, zdelo se je, kot da je bila nevarnost državljanske vojne s tem odpravljena. Toda severni konservativni krogi se s tem niso strinjali, začeli so pritiskati na Govona. da omenjenega sporazuma ne prizna. In ko je Govonova vlada objavila dekret o razdelitvi Nigerije na 12 in vzhodne Nigerije na tri države, je to predstavljalo povod, da sta se Ojukvu
11111111111 UMMIIIMIIIIIHUlllllllimilMIIIIMmilHIttllll
itUainlllllHIItlllHIMIIIMIIItlMIIHIIIIIIIHIHIIN
MED ZADNJIM WEEK-KNDOM V ANGLIJI
Moški in 11-letni fant žrtvi dveh blaznežev
Ime zločinca na seznamu fantovih znancev?
LONDON, 26. - Dva zločina, ki so ju odkrili v Veliki Britaniji med zadnjim vveek-endom, sta spravila na noge najboljše preiskovalce angleške policije.
V Solihullu, nedaleč od Birminghama, so našli v jarku ob poljski poti umorjenega moškega srednjih let. Gotovo je le, da je mož podlegel hudim udarcem po glavi, vendar policija mrtveca še ni identificirala in ni mogla še ugotoviti s čim so ga neznanci ubili.
Še bolj pretresljiv je primer 11-letnega fanta Allana Grahama iz Benvvella blizu NewcasUe - Upon Tyna, ki so ga našli zadavljenega v jarku polnem vode.
Fant je v soboto popoldne odšel z doma in se podal v 50 m oddaljeno tobakamo, kjer je kupil cigarete za polbrata. Med preiskavo
so ugotovili, da je fant kupil cigarete in odšel, a od tistega trenutka dalje so izginili vsi sledovi za njim. Allan, ki je stanoval v Gatesheadu, je bil začasno pri sorodnikih v Benwellu. V njegovi spalnici je policija našla seznam oseb, ki jih je fant poznal Policijski višji intendant Harvey Burrows, ki vodi preiskavo, je izjavil, da so imena, kakih 50 oseb, zelo jasno napisana in da je možno, da je eno od teh morilčevo.
Ker na truplu umorjenega fanta niso našli sledov nasilja, domnevajo, da je Allan postal žrtev kakega seksualnega blazneža. Drugih razlogov za zločin namreč ni. Zdravniki domnevajo, da je otrokova smrt nastopila v soboto okoli 21. ure, zaradi česar sklepajo, da je neznanec odpeljal svojo žrtev z avtom do kraja zločina.
in posvetovalni svet plemenskih po glavarjev in ostalih vidnejših politikov vzhodne Nigerije odločila, da proglasita neodvisnost vzhodne Nigerije, ki se je poslej imenovala Biafra.
Spočetka ni kazalo, da bi to utegnilo zanetiti državljanski spopad, šlo pa je samo za navidezen mir pred viharjem. Federalna vlada je kmalu začela z vojaškimi operacijami, ki jih je imenovala policijske akcije, v resnici pa je to bil izrecno vojaški podvig, ki se je kmalu spremenil v totalno vojno za likvidacijo Biafre.
Nekdanji gospodarji Nigerije, Angleži, se v spor niso hoteli vmešati ii: spočetka federalni vladi niso dajali orožja, ki ga je potrebovala za borbo proti Biafrskim secesionistom. Vtem ko je SZ federalni vladi takoj prodala 15 reakcijskih letal tipa »Mig* in ji začela dobavljati tudi drugo orožje. Kot posledica tega so tudi Angleži, v bojazni, da bi Sovjeti v Nigeriji začeli utrjevati svoje pozicije m neposredno ogrožati njihove interese, federalni vladi zaceli dajati orožje, razen letal in bomb iz strahu, da bi jih javno mnenje ne obsodilo.
Velika Britanija je bila namreč nadvse zainteresirana, da se ohrani integriteta Nigerije, ker ji je samo to zagotavljalo varnost že pridobljenih pozicij v tej deželi, zlasti v gospodarstvu.
ZDA so se v pogledu nigerijskega vprašanja oziroma spora že v samem začetku opredelile za nevtralno stališče in prepovedale vsakršno dobavo orožja tako eni kot drugi strani. In dasiravno so kazale odkrite simpatije do Biafre (Nixon je celo v svojem predvolilnem govoru vojno proti Biafri o-značil za genocid), ji vendar niso dajale kake izdatnejše pomoči, razen nekaj malega v hrani in v zdravilih. Bržkone iz obzirnosti do svojih zaveznikov Angležev, v resnici pa vendarle bolj zaradi tega, ker so jih izkušnje v Vietnamu o-pozarjale, naj v primeru nigerijskega vprašanja ravnajo oprezneje. Bale so se komplikacij in novih žrtev.
Francija je takoj od začetka kazala odkrite simpatije za Biafro. De Gaulle je nič kolikokrat poudaril njeno pravico do samoopredelitve. Čeprav ne uradno, ji je ves čas nudila izdatno pomoč v orožju, kar je med drugim Biafri v precejšnji meri omogočilo, da se je celih trideset mesecev uspešno u-pirala federalni vojski, šlo pa ji je predvsem za koncesije izkoriščanja naftnih in drugih naravnih bogastev v Biafri, pa tudi za to, da bi prišlo do uničenja ogromne 60-milijonske države, kakršno je predstavljala centralizirana Nigerija, v katere senci so bile majhne frankofonske državice okrog nje kot pritlikavci.
Tragedijo Biafre oziroma Nigerije vsekakor predstavlja dejstvo, da je tu še pred državljansko vojno proizvodnja nafte dosegla nad 25 milijonov ton. Ob izbruhu državljanske vojne je padla na ničlo, in je kinaiu nato še v teku nje ne samo dosegla omenjeno raven, temveč jo celo presegla. Perspektivno bi v 2-3 letih ta proizvodnja morala doseči 100 milijonov ton, če bi se položaj v državi stabiliziral. A dober del najbogatejših vrelcev je v Biafri, kjer gospoduje družba BP Shell oziroma angleški kapital.
V začetku so vse države začele proglašati svojo politiko nevmešava-nja v nigerijske notranje zadeve. Dejansko pa se je kmalu vrsta dežel, zlasti pa velike sile, na razne načine, bodisi odkrito ali prikrito, aktivno začela vpletati v potek nigerijske krize, prispevajoč na ta način k povečanju trpljenja in žrtev nigerijskega ljudstva ter onemogočajoč obenem dosego potrebnega sporazuma na osnovi politične rešitve spora, rešitve, ki edina predstavlja zanesljivo osnovo za dosego resničnega miru, stabilnosti in sodelovanja v Nigeriji.
Kolikor ho zdaj federalni vladi uspelo to noseči, predvsem s sprejetjem demokratične ustave, ki bo v njej zagotovljena dejanska enakopravnost \-seh narodov in etničnih skupin, bo Nigeriji tudi zagotovljena določena pozitivna razvojna perspektiva. V nasprotnem primeru — zlasti ob upoštevanju, da ni obstajal in ne obstaja samo problem Ibo naroda, temveč so bili in so še problemi tudi med ostalimi etničnimi skupinami (npr. problemi med plemenoma oziroma narodoma Joruba in Hausa) — pa bo nedvomno prišlo do nadaljnjih trenj, kriz in spopadov, negotovosti in celo do morebitne dezintegracije Nigerije kot zaključne posledice takega negativnega procesa.
In še nekaj je nadvse važno, namreč, ali bo federalni vladi u-spelo uspešno rešiti vprašanje demobilizacije in zaposlitve nad 100 tisoč vojakov federalne vojske in približno enakega števila vojakov na nasprotni strani, s čimer naj bi se preprečili tako anarhija kot samovolja posameznih vojaških komandantov, ki sta močno prihajali do izraza še v teku same državljanske vojne.
Toda ne glede na vse. kar je doslej v Nigeriji bilo, pot te nesrečne dežele nikakor ne vodi več nazaj v Balevino, proangleško Nigerijo, ker se proces družbenih in političnih sprememb, ki jih je odprl vo jaški udar januarja 1966, nezadržno še naprej razvija. Rešitev Nigerije in Afrike je nedvomno v njuni integraciji, le da je za dosego tega na razpolago več poti. Izbrati je treba pravo in najbolj ko ristno, da bi se črni človek izognil nadaljnjim nepotrebnim krvavim žrtvam, ki koristijo samo drugim, njemu gotovo ne.
Premagani narod
V zvezi z umorom LavoriniJ*
Karabinjerji aretirali 20-letnega mladeniča
VIAREGGIO, 26. - Na podi«! zapornega naloga, ki ga je podpis preiskovalni sodnik dr. Pier Liiif Mazzocchi, so karabinjerji aretirt li nocoj 20-letnega Pietra Van# nija. Do aretacije je prišlo v z™ z umorom 12-letnega Ermanna D vorinija, ki je 31. januarja lani > ginil z doma in so ga kasneje na: mrtvega in zakopanega pod pešk? na plaži Marina di Vecchiano «« daj sta v zaporu pod obtožbo ? mernega umora 17-letni Marco B* disseri in 20-letni Rodolfo P®; Latta, medtem ko se je 41-letri * dolfo Meciani, ki sta ga fanta ? toževala pri umoru, iz obupa oj#-v zaporu in je po dolgi agonij'" mrl v bolnišnici v Piši.
Vangionija, ki služi vojaški r®| v Trstu, so aretirali na njego'*' domu, kjer je bil na bolezensk? dopustu Ni znana obtožba, ven®? kaže, da je Vangioni pomagal disserju in Della Latti. da sta lažnimi izjavami zmedla PrelsKj valce in da je tudi on obtole ■ Mecianiia zločina. Baje naj bi V gioni dal Della Latti spalno vrf® s katero so Lavoriniia odnos'' [ nekega stanovanja do plaže, “ so ga zakopali v pesek.
ZARADI PADCA Z VLAKA
Videmski nadškof v rimski kliniki
RIM, 26. — Pri izstopu iz 8* nega vagona na postaji Termik Rimu, je videmski nadškof Gi"*; pe Zaffonato zdrsnil na stopnici; nerodno padel na tla. Kljub cinam v prsnem košu se je škof udeležil škofovske konfet^ o izseljevanju, vendar mu je k1® lu postalo slabo, zaradi česar ga morali z rešilnim avtom ljali v kliniko «Villa Stuart*.
■ imillllllllllllllllllUIIIIIIIIIHIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIfliniliHIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIKIMIlIlllllllllllUIIIUlUlllllllllllllllilllilllliillHlllllllliiiiliiliiiiuiiiMiiiiiiillilllllll1111
NEDELJO ZVECEB
2. redni občni zbor ŠD Polet na Opčinah
V nedeljo zvečer je bil na Opčinah 2. redni občni zbor ŠD Polet, katerega se je udeležilo veliko število mladine in vaščanov. Svoja poročila so podali predsednik E. Kraus, tajnik M. Košuta, M. Vita (kotalkanje), S. Tavčar (košarka), V. Vilhelm (odbojka) in blagajnik E. Sosič.
Po poročilih je več diskutantov izrazilo svoje zadovoljstvo nad delovanjem društva, ki sodi danes med temeljne slovenske organizacije na Opčinah.
Pozdrave in spodbudne bcsecie so prinesli občnemu zboru predstavniki SPZ (M. Kapelj). PD Tabor (R. Vremec), SŠI (B. Pavletič) in Finžgarjevega doma (I. Artač).
Po razrešnici staremu odboru, ki jo je v imenu nadzornega odbora podal prof. Sosič, so bile volitve. Novi odbor si bo razdelil naloge na prvi redni odborovi seji.
Občni zbor je uspe! zelo dobro in ,*e jasno pokazal, do ie bila taka organizacija, kot je ŠD Polet, na Opčinah več k.n potrebna.
ODBOJKA
FIRENCE, 26. - V italijansko moško državno reprezentanco so med drugimi poklicali tudi tržaške ga odbojkarja Manzma, ki nastopa
v vrstah Triestine.
• • •
BARCELONA, 24. — Znani nizozemski nogometaš Cryuff. ki igra v vrstah enajsterice Ajax iz Amsterdama, naj bi podpisal pogodbo z moštvom Barcelona. Vsota: 20 milijonov peset (približno 180 milijonov lir).
SMUČANJE
TROFEJA «ACLI GI0VANI’
V Sappadi krstni nastop mladih tekmovalcev SPDl
Uspešen spust A. Udoviča in S. Jazbečeve
V nedeljo je bilo v Sappadi smučarsko tekmovanje za najmlajše, mladince in naraščajnike za »Trofejo ACLI Giovani*. Prireditev, ki je bila na strmi in predvsem poledeneli progi, je privabila v zimsko mestece belunske pokrajine skoraj 200 mladih tekmovalcev, ki so se v treh kategorijah potegovali tudi za naslov conskega prvaka v veleslalomu.
Tekmovanja se je udeležilo tudi SPDT s štirimi predstavniki. O teh lahko rečemo, da so dali vse od sebe, da so se zagrizeno vrgli v tekmovanje, a žal vsi niso imeli
tekmovalne sreče. Res je, da so se a i j	..	,. ; „ s
prvič spoprijeli ne samo z ledeno ^a?^fr	ceve>,^ jeA"
progo, temveč tudi s spretno po- P n mladlnk dobro začela, a Jf stavljenimi vrati na kar strmem pobočju, kar jim je povzročalo precejšnje preglavice. Tekmovalci SP DT, ki niso imeli za seboj speci-
najbolj perspektivnih elementov " verilo učitelju, ki bi jih uvefl® tajnosti vijuganja med vrati.
V kategoriji najmlajših, ki »o movali na 1100 m dolgi progi « . m višinske razlike in s 25 obv^ mi prehodi, je Andrej UdoviČL stal na, za naše razmere, odlič^ 19. mestu in je pustil za sebffl , tekmovalce, ki pripadajo drušb#, s številnim dobro priprav^ laraščaiem
vltfj
smučarskim naraščajem, ko so Eriko Košutovo, ki bi . po doseženem času lahko diskvalificirali, ker je spustilo^ vrata, še večja smola se je
fične vadbe na snegu, kot mladi	. uJa JaZT#
smučarji in smučarke številnih dru- 0^° P ?™.UČf,a brez
j—»i-- m>*—• ~ .. . ~ progo in se ie uvrstila na 12. ”
gih društev (Višarje, Rajbl, Sappa-da, XXX Ottobre, SCI CAI, ACLI itd.), so napravili kar je bilo v njihovi moči in kar je najvažnejše, niso odšli iz Sappade (kljub izredni konkurenci) demoralizirani. Ker bo 25. februarja tudi slalom za isto trofejo in za consko prvenstvo, bi bilo pametno, če bi SPDT nekaj
•iniimnMHIIIIMIMIIIIMIIIIIIIIHMIMIIIIMIHimilUllllllltMlllllllllllllllllliiMiitiiMiiiiiiig
lllllllll III HI ttllll
KOŠARKA
V MOŠKI D LIGI
Poraz borovcev v Castelfrancu
CASTELFRANCU: Fabrin, Berton, Pasetti, Dean, F. Berton, Brusa-tin. Toniolo, M. Pasetti, Miani, Mar-•ico.
BOR. Adrijan Zavadlal 3, Igor Sancin 4, Boris Fabjan 4, Andrej Rudes, Branko Lakovič 3, Peter Starc 9, Aleksander Sirk R, Silvan Ambrožič 8, Rajmund Kralj.
»Plavi* nadaljujejo s serijo negativnih rezultatov. V nedeljo so sicer v prvem polčasu celo vodili pro ti moštvu Castelfranco, v drugem delu igre pa so zaigrali nezbrano in so si tako zapravili zmago
Borovci so zadovoljivo zaigrali v obrambi, saj so domačini dosegli komaj 52 točk. in to na lastnem igrišču. V napadu pa nekaj ne gre. Posebno proti obrambi »na moža* naši košarkarji zaigrajo povsem začetniško, neučinkovito. Da obramba »na moža* ne »leži* borovcem, je takoj razumel tudi nasprotnikov trener in je a to obrambo dal našim predstavnikom končni udarec. Borovi napadalci so metali iz neugodnih položajev, vsakdo je nesmiselno iskal met, ko bi moral prodreti, nasprotno je iskal prodor, ko bi moral metati Skratka, precej zmešnjave!
Domačini so skromna ekipa, a s precej visokimi igralci. Moštvo raz-
polaga z zares krasno športno pa lačo, v kateri se je v nedeljo zbra lo preko 1.000 gledalcev, ki so seveda v veliki meri pripomogli, da so domačini odnesli to zanje pomembno zmago. Sodnika sta bila poglavje zase. V določenih trenutkih sta popolnoma Izgubila glavo in sta brezsmiselno tekala po igrišču ter piskala nemogoče prekrške in napake. Priznati pa moramo, da nista bila pristranska. O-škodovala sta obe moštvi.
V	Borovih vrstah se je tudi v nedeljo najbolje Izkazal Aleksander Sirk, ki je lovil vse odbite žoge v obrambi V napadu pa je prestregel dve skoraj nemogoči odbiti žo gi in je nato iz izrednega skoka uspešno zaključil, kar je občinstvo nagradilo z dolgim aplavzom. Do-bro sta igrala tudi Silvan Ambro Žič in proti koncu Boris Fabjan Ostali pa so popolnoma odpovedali
b. I.
V	raznih košarkarskih prvenstvih so naše ekipe dosegle še naslednje Izide:
MLADINSKO PRVENSTVO Bor — Don Bosco	43:37
PRVENSTVO NARAŠČAJNIKOV Servolana B — Bor	50:28
Italsider - Polet	71:53
PRVENSTVO NARASČAJN1C Intcrclub — Polet	39:25
zaledeneli strmini padla, zaradi ( sar je izgubila precej časa ■"j bila končno, kar je sprejela zami v očeh, diskvalificirana. * j kategoriji pa je Sonja Jazbec RL!
ODBOJKA
Zimski pokal prijateljstva
Dvojni poraz Sokol* na gostovanju v Pulj*
PULA - SOKOL 2:0 (15:3, PARTIZAN POREČ - SOKOL 1
(15:2, 15:6)
Postave:
PULA: Sverko, Andrušič, nela, Bujič, Bizjak, Horvat, Korenič, Družina.
PARTIZAN POREČ: KrepČ&il vič, Ovčarič, Cehič, Darel, Mi^ novic, Pribetič.
SOKOL: Gabrovec, Petelin« 4 pin, škerk, Zidarič, Colja, 3 gelli.	A
V nedeljo je v okviru f'1%1 tekem za zimski pokal prijate1™^ ženska odbojkarska ekipa nab^ skega Sokola nastopila v Puljb«. ji j«-1 odigrala dve tekmi. NajP^K je srečala z domačo ekipo. v\ pa s poreškim Partizanom. ^
Nabrežinke so tokrat odšle j krat poražene z igrišča. To P9,4 more predstavljati realne vr vseh šesterk: ekipa Sokola tokrat zelo okrnjena, saj ^ {£» kale kar tri standardne f več rezerv Nekatere so b'1® r držane, druge pa se gostov8**r^ nostavno niso udeležile, potenji) so vodstvu ekipe še prejšnj1 g potrdile svojo prisotnost. Poltjo? fi* pa je manjkal tudi trener, P ji S Veljak, ki se do ure odb^Jd« ni vrnil s sobotne tekme 30 moške šesterke v Modeni.
Kljub vsem tem neprijetO^l pa so nabrežinske igralke zal® žele požrtvovalno Močnejši1'" k sprotnicam sicer niso mogle " # resnega odpora, vendar so zadnje točke pogumno borile zC e ko žogo Novost pri nabreži°*W kipi je bila — sicer kratka " sgf čitev v igro Batageljeve, ki 1* * j# stvenih razlogov ni stopila n® šče od lanskega julija. t J,
Iz beležk Louisa Adamiča «Boj»
Kako je bil Kardelj aretiran v Ljubljani
Ko je ameriški pisatelj sloven-skega porekla Louis Adamič v le-t’h 1932—33 preživel enajst mese-cfv v «stari» domovini, v Jugosla-se ni omejil na spoznavanje svoje Dolenjske ali morda vse Slovenije, pač pa je prepotoval vso Jugoslavijo in preživel po več časa v raznih centrih in krajih. Prav tako se ni omejil le na srečanja s predstavniki tedanjih oblastt, to-Tej s predstavniki mradne» Jugo-s avije. pač pa je poiskal stike tu-™ z «drugo» Jugoslavijo, to se pra-Vx z vodilnimi ljudmi opozicijskih strank, tudi s predstavniki KPJ, k'- je bila že dolgo v ilegali. Pri-*ei' ie v stik tudi z Edvardom Kardeljem, ki mu je prikazal, kako oblasti, posebno še policija ravna s predstavniki opozicije, posebej še s komunisti. Edvard Kardelj, ki Prav danes slavi svoj 60. rojstni aan, je tedaj opisal svoje izkušnje
v zaporih.
Kardeljev prikaz je Louis Ada-jutč nekoliko predelal in ga 1935. leta objavil v ZDA. Na osnovi tega strahotnega pričevanja je večja skupina ameriških javnih delavcev, ijied katerimi so bili tudi pisatelji John Dos Passos, Theodore Drei-*«•. Erskine Calduiell in druga ve-.ka imena, izročili na tedanjem lu9oslovanskem poslaništvu v ZDA Protestno pismo, v katerem so zahtevali, naj se z mučenji preneha, km «Vaša vlada se mora zave-?ati, da brutalnosti, kot so te. zbu-ogorčenje civiliziranega sveta». .js težkih izkušenj s tedanjo poli-CP°. ki ga je Kardelj napisal v slovenščini, Louis Adamič pa nekoliko predelanega, objavil v ZDA, ]e pred nedavnim izšel pri Državni založbi Slovenije v slovenskem prehodu. V naslednjem objavljamo ta Kardeljeva pričanja o mučenju, ki ffa je prestal na policiji v Ljubljani In nato v zloglasni beograjski uPravi grada.
L
Ko sem tjsti popoldan bral v '°j sobi, ie okrog treh nekdo Po*kal.
«Naprej!> — in vstopil je sred-•e vekk človek vsiljivega vede ki se je z zviit.m nasmehom ur ',av^ Kot tovariš Marinkovič .-“v s kakim drugim pogostim pritokom) D. Beograda. Ktael je, da
Si 03 p0i|:* v Avsfcrii° *n Je JZS,U>
jL, .'j rnojem mestu, ker bi se rad s svojim prijateljem, tovari-; f1 x- vem, Kje živi X? Po-mi je, da je dobil moj na-u J' tovariša Y, beograjskega tartUf^3’ ki ga poznam, o ka-Jrem Pa sem bil prepričan, da ne mojega naslova, ker sem bil ravnokar preselil.
sem spozna.., da je moj ^ I ovalec policijski detektiv. Vi-§a nisem še nikoli. Njegovo in govorica sta izdajala "f Posumil sem, da je iz beo-6l®vnjaee.
sem se, da bi me ubil v ,li sobi; ker sem vedel, da se kor a^aj0 teke reči, sem se koli-reu Pktgoče hitro odločil in mu •tone v3 ne vem zatrdno, kje sta-Ko ač’ ^a Pa bom to morda lahti	te	sem predlagal, da
N*Ua ven.
ekaj časa sva hodila okrog. Ko za ŽfL otM'tllik sem nekaj korakov
'AAiiii, sem neivaj Kuicmvv opazili dva defcetoUiva iz dej ?a toasta, ki sem ju na vi-
laBeograjski detektiv me dajP^Sanjal, naj se potrudim in iasrS? tis!eSa x- Izogibal sem se nje®,"3 odgovora. Polagoma je nasmeh postal odkrito zlo-kar In ,gkxlal me je tako, da sem Ho /teeb kako ve, da mi je zna-2a ~ detektiv, v*	jibrenutkov sem bil pre-
go^P^toašen, da bd mogel spre-Nen°L.en,° 581110 besedo. t,(^ha<loma pa me je beograjski
vežo'"”v v samotni ulici porinil v hkJnib P°'tem naprej v za,puščen sta 28 nama sta prihitela td-g^^tektiva in me zgrabila, v (j, ^ajčan me je s pestjo sunil telo- Č2' da se mi je malo zavrtel.’ ^dar sem razumel, ko je re-kje'	t* komunistična pizda,
je uS1. re'Kel nobene, on pa me • j ^Najbrž ne ve, kdo sem.* dal. pcf je te me strmo pogle-v,?i .P8 počasi: «Jaz — sem 'č —, direktor hotela slišal Ca v Beogradu. Si že kdaj Udaril ° meai? »četrtič me je
Seveda sem vedel beogL.eoen vodilnih sadistov iz je 2 Jsk!- glavnjače. Se naprej v«tive Zokrnirn nasmehom strmel Potnisjjj *Kdaj je po meni!*, sem
^^uje X?>
.Iste €*n-.\
^t%^v'I>I‘ašanje mi je zastavil •*at ri; ali petkrat in me vsaki-'jtev	ko sem rekel, da ne
atuge„ eKako nisem mogel reči nič tetetj^ ’ ^Pfav se mi tretjič ali ter jJ ,n<; vem, zakaj, moj odgo-, smešen. V glaivu so mi «Zdaj je po me-te z^z jtedi občutka obupa sem Pogrezati v otopelost in
teč	bom!»	je siknil Vujko-
tevijo r,'1 Gumene zobe im me s ?®teavV<^v<r'ria udaril po glavi, tete, j®1, je na dolgo prerezal , omte' zabolelo; preveč sem ^atog^teijen od strahu, bodečih fv8®! J?. Ponižujočih klofut po 1? je JPte usta! Kje živi X?» !te, 1 člen v podtalnem siste-
ti Ju^^m rhaJa- T
k atvg.h^^tevnjo komuoistučna b-> za t , 1 tek je bil kriv zloči-teiVe j/aterega zakon o zaščiti dr-„ letu8 Kazen od pet do de-te zajL/ter pomeni za «politične-v večini današnjih tetrt.) "nskih zaporov toliko kot % .
n? Konit^ 'Sem odgovoril. l had ri>rn rovolvorja me je uda-f? Ucter<te*vim ušesom. Čeprav mi s a*1. ./L °tendl glavo na drugo Ste semtTn ga Komaj čutil. Ven-^ h teko r>as,'e<teji trenutek začu-r°ten, ^ za ušesom kaplja kri. ' :	le Vujkovič pomignil de-
naj me odpeljeta.
Zunaj je stal avtomobil, ki ga prej nisem opazil; nedvomno nam je sledil. PoriniiM so me v avto. Vujkovič je odšel, mi pa smo se od:edjali. Bil sem na zadnjem sedežu z detektivoma. Tudi voznik je bil detektiv iz tistega mesta. Med vožnjo mi ni nihče ničesar rekel.
Ko smo 'še vozili nekaj mdnult, me je postopoma minila omotičnost ali brezčutnost ali kaj je že bijo. Vpraševal sem se: kam je odšel Vujkovič? Mogoče nazaj v mojo sobo, da bi jo preiskal. Če to stori, ne bo našel ničesar, kar bi me izdalo. Morda je odšel še po koga drugega... Napeto, vročično sem premišljeval kot še nikoli prej. «Ti prekleti sadistični izprijenci*, sem govoril. «Boril se bom! Moram se rešiti!* Potem pa: «Toda ne smem reči ničesar, kar bi lahko izdalo, kje je X ali kdor koli drug. Komunist sem!» Spomnil sem se ukaza Komunistične partije Jugoslavije, ki govori o položaju, v kakršnem sem se znašel. Rajši moram prestati vse muke, kot pa izdati kar koli v zvezi z našim delom. Nenadoma sem začutil si'no moč In ponos. »Komunist sem!... Mogoče md je usb-:eno, da bom umrl za komunizem. Tudi drugi so umrli.*
Avtomobil se je ustavil na dvorišču poveljstva mestne policije. Notri so me obstopilM štirje detektivi in uniformiran žamdar «Kje je X?»
«Ne vem.»
Lop! «Kje je zavoj (komunistične literature), ki ga je prinesel čez mejo prejšnji teden ?»
«Ne vem, o čem govorite.*
Lop!..
In tako naprej pol ure. Vsaki-kra-t, ko sem rekel «Ne vem* ali nisem odgovorili, me je ta ali oni lopnil ali me sunil s pestjo.
Vujkovič se je vrnil: «No, se je komunistični pes premislil, ali pa še vedno trd/i, da ne ve, kje je X?*
Zdaj je začel izpraševati Vujkovič. Tiho, vsakdanje je rekel: «No, povej vse, kar veš!*
«Nučesar ne vem.*
«Jebem ta majku u dupe, ti bom že osvežil spomin!* je zavpil. «Ti dolgonogo rdeče ščene. Se zavedaš, da sem jaz Vujkovič? Že devet let se ukvarjam s tem poslom, pa me poglej: še sem živ in zdrav in ne bom počival, dok er ne boste vsi vi koammistični psi in vsi vaše sorte prišli tja, kamor spadate!.-. Govori! Kje je X? Kaj je z zavojem, ki ga je prinesel? Kako ga je spravil čez mejo in kje?*
«Ničesax ne vem.*
«Veš^ kaj se je zgodilo z Bra-canovicem?* (Braoama .Bracanovi-ča, srbskega komunista, so pred dvema letoma ubili v beograjski glavnjači; več o njem pozrteje.)
«Lažeš, jebem ti majku tvoju komunističku!* je zavpil Vujkovič in me lopnil pio obrazu. »Prav dobro veš, kdo je. Ubili smo ga kot podgano. Isto bomo storili s tabo, sa\o dia te ne bomo vlačili v Beograd, ampak te bomo dotolkli kar tukaj... Najbrž tudi nisi nikoli ničesar slišal o Voljču, kaj (Stanko Voljč, slovenski delavec-komu-nist,.) Bilo ga je dvakrat toliko kot tebe, ti suhi pankrt, pa je spregovoril. Končno pa smo ga tako likvidirali. Zabdild smo ga v gaj-bo in ga vrgli v Donavo... Premisli. Če boš govoril, bomo dobri s tabo in te bomo izpustili. Če ne boš. pa te bomo prisilili, da boš spregovoril, potem pa te bomo likvidirali. kot smo Voljča.*
»Ničesar ne vem.*
Vujkovič je pobesnel. »Jebem ti mater!* Zbil me je na tla, potem pa me brcnil v trebuh. Da bi se izognil drugi brci na isto mesto, sem se obrnil ravno še pravi čas, cta sem jo dobil s škornjem v križ. Tretja brca me je zadela v tilnik.
Bolj nagonsko, refleksno kot pa namenoma sem branil Vujkoviča v gleženj, hkrati pa sem se dvignil na kolena; bolelo me je po vsem telesu.
«Ti komunistični pes!* — in Vujkovič me je z vso silo brcnil z desno nogo v grlo tik pod brado.
Spot sem se zgrudil, vendar nisem omedlel. Usta sem imel pota a krvi. Pomisli! sem:	«Naredil se
bom nezavestnega, potem me mogoče ne bo v.eč brcal.*
Zazvonil je telefon. Vujkovič je dvignil slušalko in rekel: »Halo, tukaj Vujkovič, kdo je tam?* Zaradi strahovitih bolečin v grlu, hrbtu in trebuhu sem se moral premakniti, da nisem omedlel. Sedel sem. V glavi se mi je vrtelo. Bilo mi je slabo. Naslonil sem se na steno. Ko se je Vujkovič pogovarjal po telefonu, sem slišal n.e-gov glas in besede tako, kot bi bil kilometre stran:
»Da, da, šef. Likvidiral ga bom kar takoj tukaj... Prav. šef... Se čisto strinjam, zakaj bi ga vozili z vlakom v Beograd...*
Pomislil sem, da je ta pogovor po vsej verjetnosti lažen. Od tovarišev, ki so prestali mučenje ze pred mano, sem slišal, da je Vujkoviča po navadi klical po telefonu »šef* ravno sredi zasliševanj. Vendar sem si v tistem trenutku želel, da bi bilo to res; da bi me resnično »likvidirali*. Nepopisno sem trpel.
Vujkovič je govoril še nekaj časa. Komajda sem poslušal. Potem je odložil slušalko.
»Si slišal?* Ko se je obrnil k meni, se mi je zazdelo, kot bi me njegov glas zbodel v ušesa. »Ser pravi, naj te likvidiramo; da te ni vredno vlačiti v Beograd. Dam ti samo pet minut. Če še potem ne spregovoriš, si opravil. Gre za to: kje je X? - kje so stvan, ki jih je prinesel prejšnji teden ?»
(Nadaljevanje sledi)
.....................................................i"""""»ii".n
NEKAJ ZNAČILNIH PODATKOV O RAZVOJU VOJVODINE
Kraji, koder mladim raje ostaja doma in se posveča poljedelstvu
Tehnološki napredek zajema tudi vas - Skladnost med starimi in mladimi kar zadeva nove metode dela - Življenjska raven na račun krčenja rojstev
Človeštvo se bo v orožju zadušilo?
Pred dnevi smo z zadoščenjem zabeležili vest, da ZDA najavljajo znižanje vojaških stroškov. Če bo to držalo, bi jim bilo vredno slediti, kajti sicer se bo svet v orožju «zaduših. Tega mnenja so pri uredništvu neke ameriške publikacije, kjer beremo, da je 120 držav, ki so jih pri svoji anketi upoštevali, leta 1962 potrošilo 120 milijard dolarjev za vojsko, leta 1967 so iste države potrošile «za obrambo» že 182 milijard dolarjev. Če se bo potrošnja za obrambo oziroma za vojske večala v tem ritmu, bo človeštvo že čez deset let porabilo za vojaške stroške okoli 4000 milijard dolarjev, ali v naših skromnih lirah dva milijona in pol milijard lir. Ob tolikšnih številkah se človeku v glavi zavrti.
Bo človek res tako blazno naglo — <inapredovdh> v srnjo smrt?
Če bodo vedno, odločali le «veli-ki», se bo ta blazna tekma nadaljevala, saj oni zmorejo veliko več kot zmoreoj manjše države, pa čeprav so njihovi stroški sorazmerno najvišji.
Kakor smo že v nedeljo poročali, so v soboto zvečer nastopili v openskem prosvetnem društvu člani idrijskega Dramskega društva s Sartrovim delom «Nepokopani mrtveci«. Na sliki vidimo predsednika openskega društva «Tabor» Rudija Vremca, ko pozdravlja goste iz Idrije.
Ko pravimo Vojvodina, se nam pred očmi raztegne brezmejna ravnina z žitnimi polji do obzorja in gozdnatimi predeli, ki razbijajo enoličnost, s tihimi zaselki in razpotegnjenimi vasmi, ki v njih žive pridni in umni kmetovalci, katerih delež v jugoslovanskem gospodarstvo! je bii od nekdaj velik, če ne odločilen. Zanjo se je vedno govorilo, da je žitnica Jugoslavije, da tu žive marljivi ljudje, ki žive v delu in blagostanju.
Povojni razvoj je tudi v tej deželi, ki ima v jugoslovanski federaciji status avtonomne dežele, spremenil razmere; poleg tradicionalnega poljedelstva, se je tu začela razvijati tudi industrija, vendar je ne glede na to poljedelstvo še napredovalo ter ohranilo prevladujočo vlogo, le da v novih oblikah in s pomočjo sodobnejših sredstev. Različni procesni tokovi, prepletajoči se med sabo, pa nenehoma vplivajo na nadaljnjo preobrazbo same degele in njenih ljudi, pri čemer se njihova podoba neprestano spreminja tako vsebinsko kakor po zunanjem videzu. Menjuje se način življenja, spreminjajo se pojmovanja ter vloga posameznika sredi novih razmer.
Zanimalo nas bo, kako se to kaže v vsakdanjem življenju vojvodinskih prebivalcev. Vaška hiša v Vojvodini ima najpogosteje naslednje prostore: spalnico, sprejemnico, živilsko shrambo in predsobo. Sprejemnica je običajno največji prostor (okrog 25 kvadrat-
nih metrov) in je najbolje opremljena, čeprav jo najmanj rabijo.
V	spalnicah po navadi spita po dva člana družine, redkeje po trije ali več članov. Kot povsod, se družinski člani podnevi največ zadržujejo v kuhinji, pozimi pa so v njej po ves dan.
Družine so dobro opremljene s trajnejšimi potrošmmi dobrinami: elektrika je napeljana v 90 odstotkov domov, 80 odstotkov domov ima radijske aparate. Več je lastnikov mopedov kot električnih štedilnikov, televizijski aparat ima vsaka deseta hiša. Da bi mogli oceniti ritem dviga družinskega standarda, nam bo pri tem morebiti pomagala tale primerjava: pred sedmimi leti je bil električni tok napeljan le v nekaj več kot polovico vaških domov, a radijskih aparatov je v njih bila samo tretjina.
Ti podatki glede stanovanjskih razmer v Vojvodini so dokaj zanesljivi, ker temelje na rezultatih znanstveno vodene ankete, katera je pred nedavnim opravil agrarni inštitut v Zagrebu med nekaj stotinami vaških mladink in mladincev kakor tud; gospodarjev
V	Vojvodini. Namen te akcije je bil predvsem ta, da bi se dobila kar najbolj objektivna slika gospodarskega položaja vaške mladine in pa, da bi ue ugotovila njena socialna prilagodljivost, želje, stremljenja itd. Zgodilo se je, da so bili obenem odsriti še mnogi podatki o tehnični in gospodarski ravni vojvodinskih vasi, o razme-
1
bi, kot tudi o fizični in zdravstveni ravni itd.
Ugotovljeno je bilo n.pr., da je v vojvodinski vasi raven dela na relativno visoki stopnji. Na vprašanje, ali mladi ljudje oziroma gospodarji radi preizkušajo nove agrotehniške ukrepe na lastnih gospodarstvih ali raje delajo še naprej na stari način, se je 90 odstotkov mladih opredelilo za novo in sodobno, vendar pa je tudi nad 80 odstotkov starejših gospodarjev zavzelo enako stališče.
To vsekakor pomeni, da imajo mladi v vojvodinski vasi zadostno podporo od strani svojih staršev, ko gre za uvajanje novih metod v poljedelstvu. Stališče mladih, namreč, samo po sebi ne bi zadostovalo, zakaj le-ti zelo malo in samo v redkih primerih odločajo, kaj in kako se bo proizvajalo, po podatkih ankete, na žalost, samo v 2,5 odstotka primerov. Zato pomeni za nadaljnji razvoj-kulture dela zalo srečno naključje dejstvo, da so tudi starši naklonjeni novostim.	,
Toda, čeprav mladi ne morejo odločati, pa kljub temu do neke mere vplivajo na modernizacijo proizvodnje, in sicer v svojstvu svetovalcev. Nad polovica anketiranih je n.pr. izjavila, da jih «vprašajo, kaj in kako proizvajati*. Prav toliko jih je tudi mnenja, da se bo proizvodnja na njihovih posestvih v prihodnjih nekaj letih dvignila bodisi zaradi sodobnejših metod obdelovanja, kakor tudi zaradi uporabe umetnih gnojil in drugih agrotehniških ukrepov.
Ni dvoma, da se je treba za to «množično» opredelitev vojvodin skih kmetov za sodobne metode v poljedelstvu zahvaliti vplivu ko-I operacije in pa živemu primeru velikih poljedelskih posestev na tem področju. Zasebna kmečka gospodarstva pa so že pred štirimi leti razpolagala z 2000 traktorji. Od vseh republik in pokrajin v Jugoslaviji so največji jo-hodek v poljedelstvu zabeležili v Vojvodini, kar obenem tudi pričo o njegovem tržnem značaju Oseb na potrošja se povečuje, iz podatkov o naturalni potrošnji pa je očitno, da je na jedilniku vojvo dinskili kmetov čedalje manj močnatih jedi in vse več mesa, sadja in mleka, Oni, ki so vodili anketno akcijo, omenjajo, da se vojvodinski kmet — v primerjavi z ostalimi kmetijskimi področji Jugoslavije, razen Slovenije in nekaterih delov Hrvaške — nahaja v posebno ugodnem položaju, kar je rezultat ne samo primernih na ravnih pogojev, temveč tudi razvitejše kulture dela in življenja.
Morda je tudi zaradi tega zelo visok odstotek anketiranih na vprašanje «s čim se želite ukvarjati v bodočnosti?* odgovoril, da se želi ukvarjati s poljedelstvom Tako je odgovorilo 53 odstotkov mladincev in prav toliko deklet. Ta odstotek postane še pomemb nejši, če ga primerjamo s stremljenji, katera so bili pokazali anketirani dijaki 8. razreda osemletke po vaseh Vojvodine. Na vprašanje: »Kakšni so tvoji nameni po dovršeni osemletki?* — je samo 0,3 odstotka dečkov in 0,2
Naftovodi	in	plinovodi vedno bolj preprezajo	področja, koder	so leži-	odstotka deklic odgovorilo, da bi
šča teh dveh	tako pomembnih virov pogonskih	sil.	— Na sliki	gradnja	radi ostali na vasi in se posvetili
naftovoda	skozi puščavsko področje nedaleč	od	Kaspijskega jezera	poljedelstvu; ogromna večina bu
v Sovjetski zvezi.	odstotkov pa se je odločila za na-
posvetiti nekaj časa razvedrilu. STRELEC (od 23.11. do 21.12.)
,	■ 'i
-	§&...,	'	‘ A- - -v... -	' *?■::
.. ■	■' . •>. I1 . ■%	'	■ ^	*'
‘	. .	| ' V '	,	;
- I - v .	^
to-’'U ■	>Xxm ‘ v■ •
• »	- m
c ■'	:



:l:r
■.
S:

rah dela in stanovanj, o izobraz- i daljevanje šolanja. Povsem umest-
............. -	J— no se je ob tem vprašati, ali je
mogoče, da mlad človek v vsega nekaj letih, konkretno od 15. do 18. ali 20. leta, lahko tako koreniti spremeni svoje težnje. Morda pa gre pri tem bolj za želje in upanja, vtem ko stališče zrelejših mladincev že računa na realne možnosti.
Splošno indiferentnost starejših mladincev v vojvo:linski vasi do nadaljnjega šolanja izvajalci ankete tolmačijo kot «objektivno o-cenjevanje v situaciji pritiska od strani staršev, da bi ne nadaljevali šolanja*, ne pa kot dejansko nezainteresiranost. Po drugi strani pa za osmošolce za gotovo drži, da imajo nekoliko nerealne načrte, ki jih bržkone ne bodo mogli izpolniti v tako visokem odstotku.
Nadaljnja tretjina vaških mladincev vendarle načrtuje, da bodo spremenili poklic, in sicer da bodo verjetno postali delavci, vtem .ko. dekleta v celoti kažejo manj socialne prilagodljivosti. S tem v zvezi je tudi pojav nagle femini-zacije vojvodinskih vasi, ki prihaja do izraza v višku ženskega prebivalstva.
Tudi število rojstev in stopnja naravnega prirastka naglo upadata. Vojvodinska vas je kot omamljena od tehnike, najsi bo kar zadeva naprave in orodje za obdelovanje zemlje, kot tudi ona za gospodinjske potrebe. Investicije za dvig osebnega prestiža so se neverjetno razbohotile: zidajo se razkošna stanovanjska poslopja in pogosto se neracionalno kupujejo poljedeljski stroji. Vse to pa se plačuje z zmanjšanjem števila o-trok, po principu «manj želodcev, več denarja*. Po mnenju nekaterih jugoslovanskih sociologov se vaške družine začno zmanjševati, brž ko se začne v povečanem obsegu investirati v gospodinjstvo ali gospodarstvo. V resnici pa ima upadanje natalitete očitno svoje mnogo bolj kompleksne vzroke.
NOVOST NA KNJIŽNI POLICI
William Styron:
«Izpovedi
Nata Turnerja»
Za roman IZPOVEDI NATA TURNERJA je ameriški pisatelj srednje generacije William Stgron dobil leta 1968 najvišje ameriško literarno priznanje, Pullitzerjevo nagrado. Ta nagrada sicer nagrajeni roman skoraj gotovo spremeni v bestseller, ni pa še objektivno merilo za umetniški kvaliteto. Pri romanu Williama Stgrona pa ni tako. «Izpovedi Nata Turnerja» je na eni strani neoporečna literarna umetnina, na drugi strani pa delo, ki obravnava z naprednih stališč žgoč ameriški prob em. črnski problem. Morda je pisatelj sicer v svojem delu posegel izključno v zgodovino, toda ko prikazuje črnski upor v tridesetih letih preteklega stoletja in ko govori o problemih življenja in umiranja črnskih prebivalcev ameriškega juga, navidez nehote, dejansko pa zavestno, posega v sodobno problematiko črnskega vprašanja in sodobno problematiko današnje ameriške družbe. Zato govorimo lahko o umetniško kvalitetnem delu, ki se loteva sodobne družbene problematike rodne Amer , e.
William Styron je namreč doma iz Virginije, torej iz južne države in predstavlja skupaj s Faulknerjem, Thomasom Volfom, Trumanom Capotejom, Tennessee jem Wi l-liamsom plejado odličnih predstavnikov sodobne ameriške književnosti. Kritika zato danes Stgrona ne šteje zaman med pet ali šest vodilnih ameriških romanopiscev. Sicer pa ga poznajo tudi slovenski bralci, saj smo že pred leti dobili preveden njegov roman »Lezi v temo», pripoved o rodnem mestu. Morda še bolje ga bodo slovenski bralci spoznali zdaj, ko nam je Pomurska založba posredovala v prevodu Mire Miheličeve Stgronov roman «Izpovedi Nata Turnerja*.
Nat Turner je bil ameriški čr nec, ki je kljub suženjstvu doživel kar znosno mladost, se naučil brati in pisati ter se tudi sem izobrazil. Pod vplivom biblije ja začel proučevati problematiko ameriških črncev, sebe pa začel smatrati za poklicanega, da reši problem svojih črnih rojakov. Dolgo je premišljeval o svoji nalogi, dolgo je s svojimi najožjimi prijatelji pripravljal upor. Avgusta leta 1831 je v nekem odročnem kraju jugovzhodne Virginije res prišlo do u-pora, ki je bil edini resnično pomembni upor ameriškega črnskega sužeiiistva. V tem uporu so črnci pobili kakih sedemdeset belcev. Se veda se je upor končal krvavo, saj so upornike polovili in pobesili. Kot zadnjega so ujeli Turnerja in ga tudi obesili. Pred smrtjo je nekemu rasistično navdahnjenemu pravniku pripovedoval o zamisli svojega upora, o svojih spoznanjih in ciljih. To poročilo, te izjave voditelja upora Nata Turnerja, ki jih odlikuje pečat resničnosti in iskrenosti, so temeljni mr spoznanja lega upora, zapisovalec pa jih je objavil, da bi predstavlja'a koristen nauk in opomin vsem državljanom.
Roman VJilliama Stgrona pripoveduje o Natu Turnerju, njegovem uporu, njegovih idejah, pripoveduje o njegovem koncu. Kot pravi sam v uvodni besedi, se je le ma-lokje oddaljil od dejstev, ki so nam znana. Na tistih področjih, kjer verna le malo o Turnerju, o njegovih mladih letih in nagibih, ki so ga vodili k uporu, pa je seveda uporabil umetniško svobodo pisatelja, vendar pa je po svojem prepričanju ostal v mejah tistega, kar nam je zapustila zgodovina o ustanovi suženjstva. Njegov roman zato ni zgodovinski roman, ka-
kor jih običajno pojmujemo, temveč razmišljanje o zgodovini. Njegova poglavitna misel je bila, poustvariti nekega človeka in njegovo dobo ter napisati knjigo v tem smislu.
Prav gotovo je, da roman cdzpo-vedi Nata Turnerja» ni zgodovinski roman; pisatelju ni šlo za prikaz dogodkov, za romansirano pripoved o dogodkih okoli upora in o posledicah. Čeprav je naravno, da knjiga veliko pripoveduje o Turnerjevi mladosti, njegovem življenju in delu, je pisatelj v svojem romanu hotel prikazati predvsem problem suženjstva, problem črnskih prebivalcev Amerike, osvetliti tiste bistvene okoliščine, ki so privedle do tragičnega poskusa in še bolj trogičnih pos'edic. V svojem delu je šel pisatelj torej dalje, kot navaden romanopisec, oziroma je šel po poti, ki jo je kot pravi umetnik moral iti. Sugestivno je upodobil svet nasilja, njega žrtve in skušal odgovoriti, zakaj se nasilje hoče rešiti z novim nasi-Ijem,- Tako je postal s tem delom upodabljavec stiske človeka, tudi stiske sodobnega človeka, saj posredno govori tudi o današnjih črnskih problemih Amerike. V tem pa je pravi pomen te knjige.
Roman je kompozicijsko zelo razgiban, učinkuje tudi sugestivno, saj pripoveduje pisatelj v prvi o-sebi, skozi usta Nata Turnerja ter posreduje na začetku romana tudi Turnerjevo resnično izpoved. Sicer pa pisate’j začenja roman s koncem, preskoči nato na Turnerjevo mladost in pripoved o nadaljnjem življenju, konča pa s tistim trevvkom, ko se že približujejo rablji.
Zaradi zanimivosti, neposrednosti in globoke vsebine je torej tekst umetniško zrelo in obenem zarrf-mivo branje. Slovenskemu prevodu, ki se zelo lepo bere. je prevajalka dodala kratko spremno besedo o pisatelju in delu. Opremljevalec Ladislav Danč ie poskrbel za okusno opremo, tako da bo Pomurska založba •> Murski Soboti, ki je delo za’ožila. ime’a čast predstaviti slovenskemu bralcu odlično stvaritev.
Sl. Ru.
Anne in Serge Golon:
Angelikina
skušnjava
Po sedmih knjigah pripovedi o lepi Angeliki ni treba predstavljati niti avtorja, francoska pisateljska zakonca, niti romana, niti lepe Angelike, niti govoriti o zabavnem romanu, ki ga sestavljajo pestre in razgibane zgodbe. Povemo naj samo vsem tistim ljubiteljem tovrstnega lahkega, neproblematičnega in zabavnega čtiva, da je slovenska posrednica, založba lipa v Kopru, izdala zdaj osmo knjigo tega cikla romanov. Knjigo z naslovom ANGELIKINA SKUŠNJAVA
V zadnji sedmi knjigi smo se srečali z lepo Angeliko, ki se je pred svojimi preganjalci umaknila v Ameriko. V tej novi knjigi pa smo priče, kako Angelika $ svojim možem in otroki doživlja v novem svetu nove peripetije in nove preizkušnje. Zakonca Peyrac širita svoje posestvo nedaleč od oceana, pri tem pa groze Angeliki in njenemu možu nove nevarnosti. Tako pade v roke Indijancem, ki so zavezniki njenih sovražnikov iz domovine, veliko nevarnost pred-
(Nadaljevanje na 6. strani)
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Uspešen dan v vsakem pogledu. Na svojo čustveno zadevo glejte bolj hladnokrvno.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Uporabite v praksi neko idejo, ki vam je bila' predložena. Vedro vzdušje v družini.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Najboljši pogoji za vse, k; se ukvarjajo z obrtništvom. Prijeten večer v veseli družbi.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Spomnite se na načrt, ki ste nanj že pozabili. Prisluhnite svojemu srcu.
LEV (od 23.7. do 23.8.) Zdaj bo nastopil trenutek, ki ste nanj čakali.
Nekaj več potrpežljivosti vam ne b« škodilo.
DEVICA (od 24.8. do 22.9.) Ogibajte se neprevidnega navdušenja. Večkrat je koristno tudi poslušati.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ugoden dan za vse, ki se posvečajo javnim vprašanjem. Kratkotrajen spor z ljubljeno osebo.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11) Srečno naključje vam bo zagotovilo nepričakovan uspeh. Ne pozabite
Bodite strpni, vaš trenutek še ni prišel. Zanimanje neke ženske osebe za vas postaja vse večje.
KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Ne dajte, da bi v vas prevladala impulzivnost. V čustvenem pogledu bo dan poln nasprotij.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne izgubljajte časa za nepotrebne komplimente. čustva: nepričakovan preobrat.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Črtajte iz svojega programa izdatek, ki bi preveč obremenil vaš proračun. No vo poznanstvo.
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 12.00 «Pratika»:
12.15	Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Orkester;
17.20	Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 19.10 Srečanje sredi glasbenega sveta; 19.25 Jazz-kvartet; 19.45 »Slovenec* iz Boršta; 20.00 Šport; 20.35 Orff, Kon certni prizor; 21.30 Melodije.
TRST
12.10, Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Simf. koncert: 15.40 Drobci iz arhiva.
KOPER
6.30, 6.45, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17 00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Za otroke na počitnicah; 8.30 Operne arije; 9.00 Glasbeni tris; 9.30 Plošče;
10.15	Prisluhnimo jim; 11.00 Orkester Pops; 11.30 Ansambel Grant; 11.45 Glasba in pesem; 12.00 in 12.45 Glasba po željah;
14.15	Lahka glasba; 15.30 Melodije; 16.05 O morju in pomorstvu;
16.20	Poje Metka Stok; 16.30 Program za mladino; 17.10 Melodije; 17-30 Popoldanski recital; 18.00 in 19.30 Prenos RL; 19.00 Poje Lara St. Paul; 22.10 Motivi za vsakogar; 22.35 Glasba za lahko noč.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Pisan glasbeni spored; 12.10 Kontrapunkt; 13.15 Program s Celen-tanom; 14.15 Pisan glasbeni spo-
T0REK, 27. JANUARJA 1970
red; 16.00 Spored za najmlajše; 16.20 Program za mladino; 18.00 Iz dnevne kronike: 19.05 Plošče; 20 15 Verdijeva opera «La batta-glia di Legnano*; 22.40 Orkester Vukelich; 22.55 Zdravniška oddaja.
II PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, te.30, 19.30 Poročila; 9.00 Pisan spored; 10.00 Radijska priredba:	Fantastični
Berlioz; 10.15 Poje C. Villani; 10.35
matineja; 9.05 O lepem vedenju, 9.35 Ansambel M. Sepeta; 9.45 Slov. narodne; 10.15 Pri vas doma; 12 10 Pesmi Srečka Kosovela; 12.30 Kmetijski nas reti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Glasba mladih; 14.25 Plesni orkester RTV; 14.40 Na poti s kitaro; 15.40 Iz Gounodove-ga »Fausta*; 16.00 Vsak dan za vas; 17.06 Koncert simf. orkestra RTV; 18.00 Aktualnosti; 18.15 V torek na svidenje!; 18.45 Dr. F.
Telefonski pogovori; 14.00 in 16.00 Jerman: Filozofija danes: 19.15 Zakaj in kako?; 14.05 Juke box; Ansambel P. Kosca; 20.00 Melo 15.03 Poljudna enciklopedija; 15.40 dije; 20.30 J. P. Sartre; Nepoko-
Navtični salon v Genovi; 16.00 Pisana popoldanska glasba; 17.35 Enotni razred: 17.55 Glasbeni aperitiv; 19 05 Stare in nove pesmi; 20.10 Glasbeno tekmovanje; 21.40 Orkester Paramor; 22.10 Na sporedu je Prokofjev; 22.43 Radijska priredba.
III. PROGRAM
10.00 Koncert za začetek; 11.15 Sodobna ital. glasba; 11.45 Baročne kantate: 12.20 Iz Mozartovega »Don Juana*; 15.30 Simf. koncert:
pani mrtveci; 21.25 Slov. lahka glasba; 22.15 Jug. glasba; 23.05 U. Foscolo: Pesmi; 23.15 Zabav na glasba; 23.40 Godala v noči.
ITAL. TELEVIZIJA
9.30 Šola; 12.30 Znanstvena an tologija; 13.00 Risani film; 13.30 Dnevnik; 15.00 Ponovitev šole; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Nabožna oddaja; 19.15 Življenje v ZDA; 19.45 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 P.
17.10 Angleščina; 17.30 Jazz; 18.45 Bruckner: Elisabetta d'Inghilter Mamila skozi stoletja: 19.15 Kon- rfl. 23.15 Dnevnik
cert:	20.15 Klavirske skladbe;
21.30 Sodobna glasba; 22.20 Re vija revij.
FILODIFUZIJA
8.00 Koncert za začetek; 9.15 Polifonija; 10.20 Vzporedna glasba; 10.55 Mozart in Bartok; 12.30 Operna glasba; 13.30 Portret avtorja: A. Salieri.
SLOVENIJA
II. KANAL
19.00 Nemščina; 21.00 Dnevnik; 21.15 Anketa o življenju v zapo rih; 22.15 Protagonisti: Oscar Pe-terson.
JUG. TELEVIZIJA
20.00, 23.20 Poročila; 17.20 Zvok v koncertni dvorani; 18.15 Obzornik; 18.30 Proslava ob 60-letnici E. Kardelja; 19.15 Rokomet: Zah. 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Nemčija : Jug.; 20.35 Franc, film
»Nori Pierrot*; 22.25 Veselje v
Poročila; 6.50 Na današnji dan;
7.45 Inform. oddaja; 8.04 Operna glasbi.
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 7,4, najnižja 5.2, ob 19. uri 7,4 stop., zračni tlak 1024,6 stanoviten, veter 1 km/h vzhodnik, vlaga 91 odst., nebo poo mlačeno, morje mirno, temperatu. ra morja 9,2 stop., padavine 0,2 mm.
Tržaški dnevnik
Danes, TOREK, 27. januarja
JANEZ
Sonce vzide ob 7.32 in zatone ob 17j>3 — Dolžina dneva 9.31 — Luna vziide ob 22.14 in zatone ob 9.30 Jutri, SREDA, 28. januarja PETER
VČERAJ PRED TRŽAŠKIM POROTNIM SODIŠČEM
Mila obsodba oskrumbe miljskega spomenika
pomeni potuho za bivše in bodoče skrunitelje
Čudna tožilčeva razlaga osebnih čustev - Zakaj predsednik sodišča misinskima odvetnikoma ni preprečil protijugoslovanskih in protipartizanskih žaljivih izbruhov
Potuha
Mnenja smo, da se v Trstu in v naši deželi sploh, ne bo nihče začudil, če takoj označimo včerajšnjo razsodbo tržaškega porotnega sodišča na razpravi proti skruniteljem miljskega spomenika antifašističnim borcem
1.	kot tako milo, da bo služila za potuho bodisi že okorelim starim fašistom, kakršen je vsaj e-den izmed zagovornikov obeh skruniteljev — bodisi novim «misov-cem» — med katerima sta oba skrunitelja in njun drugi zagovornik. Da je temu tako je bilo dokaz ploskanje na razpravi navzočih «misovcev», ki so s tem hoteli očitno — in ne brez slehernega vzroka — jasno proglasiti avtorje mile razsodbe, tj. porotno sodišče, ki bi moralo biti povsem neodvisno in nepristransko, če ne že za svoje zaveznike, pa vsaj za očetovsko popustljive in «razumevajoče» simpatizerje. Zato včerajšnje razsodbe ne moremo označiti kot pravične, kajti skrunitev spomenika padlim partizanom ni bila kaznovana. Še več: prisiljeni smo ugotoviti, da je razsodba krivična in da utegne ta krivičnost povzročiti v naših krajih nepredvidene in nezaželene posledice, saj se sedaj vročekrvni, umsko normalni in nenormalni stari in mladi fašisti, ne bodo več ustrašili nobenih kazni, če bodo nadaljevali s skrunjenjem spomenikov padlim partizanom, ki jih v deželi hi malo;
2.	poleg ugotavljanja te potuhe fašistom pa moramo spričo vsega poteka včerajšnje sodne razprave ugotoviti še naslednje:
a) eden izmed obeh skrunite-
ljev, (ki ju je motil slovenski napis) je bil več kot eno leto v bolnišnici za duševne bolezni; to dejstvo vsekakor zgovorno priča o tem, koga motijo danes pri nas dvojezični napisi; vendar pa moramo takoj dodati, da je oproščeni skrunilec danes očitno zopet zdrav;
b)	razlaga osebnih meprijetnih čustev* javnega tožilca zelo verjetno ni mogla, spričo zgodovine naših krajev, vplivati na porotnike v smislu doslednega izvajanja načela, ki je zapisano v vsaki sodni dvorani (enojezično!) in ki se glasi: *La legge e eguale per tutti» in spričo tiste razlage in Njenih posledic je bilo odveč tudi tožilčevo klicanje na pomoč pokojnih literatov Sveva in Stupa-richa;
c)	prav gotovo ni bil in ne bo (kdor bo bral) presenečen zaradi zapoznelih protipartizanskih in protijugoslovanskih izbruhov obeh mi-sovskih odvetnikov, izbruhov, ki ne bi smeli v letu, ko slathmo 25-letnico zmage nad nacizmom in fašizmom, najti več prostora v tržaški sodni palači. Pač pa ugotavljamo, da bo presenečen spričo razsodbe, ki očitno daje potuho bivšim in novim fašistom.
Po vseh teh ugotovitvah izražamo upanje, da bo kakšno višje sodišče v bližnji ali daljni prihodnosti včerajšnjo krivično razsodbo
19-letnega Claudia Scarpo, ki je bil skupno s 25-letoim Antoniom Severijem obtožen ((sramotitve o-svobodilnih sil», je porotno sodišče na včerajšnji razpravi obsodilo pogojno na 4 mesece zapora, njegovega pajdaša Severija pa oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov.
Tako se je glasila razsodba, ki jo je po manj kot enournem posvetu ob navdušenem ploskanju skupine fašističnih izzivačev prebral predsednik porotnega sodišča dr. Corsi.
Sodna razprava se je pričela malo pred deseto uro zjutraj, ko je v veliko dvorano porotnega sodišča vstopil sodni zbor, ki so ga sestavljali predsednik dr. Corsi, javni tožilec dr. Brenči in šestčlanska porota. Scarpo je branil odv. Gefter Wondrich, Severija pa odv. Loncia-ri. (Oba sta misovska prvaka).
Najprej je predsednik sodišča prebral obtožnico, ki je dolžila mlada skrunilca miljskega spomenika, da sta sramotila osvobodilne sile, kar je enako kot če bi sramotila italijanske vojaške sile (čl. 292 bis kazenskega zakonika). Glavni krivec je bil Scarpa, ki je dal pobudo za skrunitev spomenika in izvršil dejanje. Severi pa mu je, kot je bilo razvidno iz obtožnice, pomagal.
O dogodku, ki se je pripetil ponoči med 5. in 6. majem lani, smo že obširno pisali. Scarpa in Severi, ki pripadata skrajnim desničarskim ali neofašističnim skupinam, sta že med zasliševanjem na političnem oddelku tržaške kvesture priznala svoje vandalsko dejanje. Scarpa je med zasliševanjem izjavil, da je vrgel škatlo črnega fir-neža na spomenik padlim v Miljah ker, vedno po njegovi izjavi, nasprotuje ideologiji tistih, katerim
je spomenik postavljen, in pa v znak protesta, ker se v taki meri ne proslavlja tudi spomin drugih padlih. Škatlo fimeža znamke «Fra-ma» iz Cunea. je potem skril na gradbišču na Trgu Venezia.
Scarpa in Severi sta se torej 5. maja zvečer odpeljala v Milje s fi-lobusom. Nekako po 23. uri pa je Scarpa podlo izkoristil nočno temo in se v njej proslavil tako, da je zalučal v spomenik škatlo črne oljnate barve. Nato sta se oba spet s fitobusom vrnila v Trst. Ko pa sta se vrnila v mesto, sta šla še v Ul. Genovo, kjer sta ob vhodnih vratih sedeža italijanskih partizanov združenja API z apnom napisala DUX, na stavbah italijanskih srednjih šol «Dante» in «Petrarca»
pa napisala kot: USA URSS no Eu-napa si» ter «Falce e martello = W. m.»
Tedaj je vsa antifašistična javnost izrazila svoje ostro ogorčenje nad takim skrajno podlim dejanjem in istočasno zahtevala, da se skrunilci miljskega spomenika, ki pomeni hudo žalitev za antifašistično mesto, ki je dalo nad 300 padlih. od katerih 180 slovenske narodnosti, stotine internirancev in deportirancev v odporniški borbi za svobodo, takoj najdejo in pravično kaznujejo.
Komentarji in izrazi solidarnosti so se vrstili dan za dnem, predsednik miljskih partizanov Miro Zilli pa je ob tisti priložnosti izjavil, da «ne bomo govorili o niih,
Mlada skrunilca partizanskega spomenika v Miljah in njuna zagovornika

V NEDELJO NA SEDEŽU V UL. RITTMEYER
OBČNI ZBOR SLOVENSKE SKUPNOSTI
Po poročilu tajnika dr. Draga Štoke in razpravi so soglasno odobrili politične smernice in listo novega vodilnega sveta ■ V njem bo SLG imelo 11, SKSZ 5, SNOS pa 6 članov
Z izvolitvijo novega sveta se je v nedeljo popoldne zaključil občni zbor Slovenske skupnosti, ki se ga je udeležilo nad petdeset delegatov, članov treh skupin, ki jo sestavljajo — Slovenskega , ljudskega gibanja, Slovenske krščansko socialne zveze in Slovenske narodnoobrambne skupine. SLG bodo v novem svetu SS zastopali: prof. Ha-rej, Debellis, Kocijančič, Maver, Mljač. Petaros, inž. Sosič, dr. Simčič, Šah, dr. Stoka, Valenčič, SKSZ Bednarik, Černe, Pertot, Tuta I., dr. Vremec SNOS pa dr. Dolhar, dr. Jež, Jurjevič, dr. Poštovan, Rudolf in A. Terčon. Na svoji prvi seji bo svet izvolil iz svo.je srede političnega tajnika in druge vodstvene organe, ki jih predvideva statut.
Politično poročilo o delu sveta Slovenske skupnosti od zadnjega občnega zbora aprila lani je podal dosedanji tajnik SS dr, Drago Stoka. V njem je opredelil program lani izvoljenega vodstva, ki je bilo sad notranjega kompromisa, v sledečih točkah:	večja povezanost
med zamejskimi Slovenci, večja zavzetost za Beneško Slovenijo, u-reditev pravilnih odnosov z matično domovino, levosredinska pogajanja, socialna angažiranost.
Omenil je, v informacijo članstvu, še nekaj posegov voditeljev stranke prt podtajniku Rosatiju. v Rimu in v drugih organih, za rešitev nekaterih perečih vprašanj na-
šega šolstva, nadalje še pozdrav predsednika IS Kavčiču ob njegovem obisku v Italiji in predsedniku Saragatu, ko se je ta odpravil v Jugoslavijo. Glede programskih točk, ki jih je navedel pa je dejal; «Aprioristično nismo nikoli odklanjali sodelovanja, ne glede na to, od kod je prihajala pobuda. Enako velja za podpis skupnega dokumenta italijanskim osrednjim oblastem ob Titovem obisku v Italiji, kar naj ima novo vodstvo za važno programsko točko«.
O Beneški Sloveniji je dejal, da po izjavah dr. Berzantija ln sen. Pelizza ta ne more več nazaj. Na stvar, je dejal, moramo gledati brez retorike: če se je stvar premaknila je vsa zasluga Benečanov, pokazali so namreč, da so se osvestili.
O matični domovini je bil mnenja, da je ubijanje vere vanjo zelo škodljivo, da je treba vzgajati v ljudeh ljubezen do nje, ne glede na režim. Želimo pa, je dejal, da bi matični domovini bili pri srcu vsi Slovenci, da bi ideološka opredelitev pri tem bila drugotnega značaja.
O pogajanjih s strankami leve sredine je dr. Stoka bil mnenja, da je za SS velik uspeh vključitev njenega predstavnika v občinski odbor. Omenil je tudi sporazum z ostalimi strankami, da bodo vprašanja novih zaposlitev rešena do konca aprila letos, da bo
spremenilo.
..................umu«..murni.umu..mm....................
ZARADI NEPOPUSTLJIVOSTI DELODAJALCEV
Danes celodnevna stavka uslužbencev
predstavnik SS v odboru mestne bruhnila na dan», da pa so tem krajinske turistične ustanove.
Ko je omenil organizacijske pomanjkljivosti je dr. Štoka zaključil svoje poročilo z odstavkom posvečenim 25. obletnici osvoboditve, za katero je dejal, da je bila «tre-nutek. ko je. slovenska beseda izbruhnila na dan, «da pa so tem dnem sledili drugi, mračnejši.
Zaključil je z mislijo, da «nismo več zapostavljeni, pač pa nosilci svojih želja. Smo šele na začetku. Razvoj v Italija gre naprej, nazaj ne more. Skupaj s socialnimi reformami in spremembami prihaja tudi do premikov v nacionalni politiki. S sprejemom «paketa» za južne Tirolce so manjšine postale aktualne. Z enim ali več zakoni moramo dobiti svoje pravice. To niso več pobožne želje, temveč aktualnost«.
Po blagajniškem poročilu Draga Legiše je sledila razprava, v katero je poseglo več delegatov. V njej so bili izneseni tudi predlogi, naj bi se v Nabrežini SS zavzela za enotno listo z vsemi drugimi slovenskimi političnimi silami. Drago Legiša je nredložil v razmislek nekaj političnih tem, ki so bile nato v obliki resolucije sprejete kot smernice novemu vodstvu SS. Te so:	1. temeljito naj se napnejo
vse sile za zopetno sodelovanje s SDZ. Pri tem naj pokaže Izvršni odbor SS vso potrebno odprtost. 2. Določiti in urediti je treba odnos SS do Slovenske levice. 3. Navezati je treba tesne stike s stvarnostjo v Gorici in Beneški Sloveniji. 4. Upoštevati je treba razvoj in navezati stike z italijanskimi
mestnega prevoznega podjetja in ACNA
Uslužbenci Lucky Shoe opozorili javnost na nevzdržni položaj v podjetju - Stavkovno gibanje uslužbencev IACP
Po daljšem presledku v stavkoven gibanju uslužbencev mestne uvozne službe bo danes zopet oe-dnevna stavka uslužbencev Ace ita in prevozniškega podjetja CNA v Miljah. Zato ne bo vozil ■s dan noben tramvaj, avtobus filobus Acegata. Prav tako ne ) vozil openski tramvaj. Zaradi te-i je inšpektorat za civilno moto-zacijo preskrbel, da bo na glav-h progah nekaj nadomestilnih >ženj z zasebnimi avtobusi in mo biti tudi z vojaškimi tovornjaki. :avka bo po vsej deželi na podla-sklepa, ki so ga sprejela sindi-alna vodstva. Stavko so oklicali idi za pojutrišnjem, in sicer od 10. > 14. ure.
Uslužbenci javnih prevoznih sred-ev že dolgo stavkajo in njih sin ikalni boj je imel zaradi dosedanje j popustljivosti delodajalcev precej sugodne posledice za vse tiste, ki e razpolagajo z lastnimi prevoz imi sredstvi, zlasti pa za tiste, ki lorajo na delo. Poleg tega pa na ;aja v mestu še večja gneča in ajdejo avtomobilisti zelo težko pro-;or za parkiranje. Zato upa preb:-alstvo tudi pri nas, da bo Kaj aleglo posredovanje ministra za de-j Donat-Catina, ki se bo v petek estal v Rimu z osrednjimi sindikal-imi voditelji stroke in razpravljat
z njimi o možnosti za rešitev spora. Uslužbenci ne zahtevajo le normativnih in mezdnih izboljšanj, marveč tudi reformo in preustroj mestnih prevozov, za katere je treba predvsem upoštevati, da opravljajo, podobno kot železnica, javno koristno službo in jih je treba zato finančno podpreti tudi iz javnih sredstev.
Včeraj je bil v našem mestu protestni sprevod uslužbencev podjetja Lucky Shoe, že zelo znanega zaradi svojega neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti do uslužbencev. Enotno odposlanstvo uslužbencev je bilo pri vladnem komisarju dr. Cappelliniju, kateremu je izročilo spomenico o položaju v podjetju. Podjetju preti namreč stečaj z zaporo, kajti 10. februarja se konča sodna komisarska uprava. Podjetje je namreč za bredlo v hud finančni položaj, saj dolguje ogromne vsote predvsem socialna zavarovalnemu zavodu INPS za neplačane prispevke.
Od 22. t.m. so v stavki uslužben ci zavoda za ljudske hiše (IACP) zaradi razbitja pogajanj. S tem se je spor še bolj zaostril. Vsekakor je nekoliko upanja za poravnavo spora in ravno sinoči so se pred-
stavniki uslužbencev sestali z vod stvom zavoda.
V petek stavka uslužbencev ENEL
Uslužbenci podjetja ENEL bodo zopet začeli stavkati, ker se niso mogli sporazumeti s podjetjem, ki ponuja samo 4 odstotke poviška za sklenitev nove delovne pogodbe, Ker je stara zapadla konec lanskega leta. Sindikati so zato razglasili ce lodnevno stavko 30. januarja. V zvezi s stavko bosta dve sindikalni skupščini, ki jih sklicujeta sindikata CGIL in CISL. V Trstu bo skupščina drevi ob 18.30 uri v Ul Diaz št. 2, na Opčinah pa jutri ob 17.30 na postaji ENEL.
Skupščina šolnikov CGIL
Šolski sindikat CGIL priredi drevi ob 20.30 uri v prostorih Nove delavske zbornice CGIL v Ul. Pon dares št. 8 skupščino, na kateri bodo obravnavali vprašanje šolni kov, ki so izven staleža, in njihov juridični položaj. Razpravo bo vo dil prof. L. Pampaloni, član vsedržavnega vodstvenega odbora.
strankama, ki odražajo vsedržavno dogajanje in temelijo na konceptu protifašizma.
Glede zadnje točke je v razpravi izrecno omenil KPI, o odnosu s SDZ pa je bilo med drugim izraženo mnenje, da bi se lahko uredili odnosi podobno, kot s Slovensko levico pri prejšnjih volitvah. Na razgovorih naj bi se upoštevala tudi možnost vstopa SDZ v koalicijo, vendar pa o tem občni zbor ni odločal.
Predložena lista članov sveta SS je bila soglasno odobrena z dvigom rok, daljša razprava pa se je vnela o predlogu, naj bi se v svet avtomatično vključili načelniki Izvoljenih svetovalskih skupin LSS. Zanj je glasovalo 34 prisotnih, 4 proti, medtem ko sta se dva vzdržala. štiri politične smernice vod-stvu SS so udeleženci občnega zbora potrdili soglasno.
Ne nevrokiruškem oddelku so o-krog 15. ure sprejeli 57-letnega delavca Maria Giorgionija iz Ulice Campanelle 116. Delal je za podjetje Cividin in Rosenwasser na gradbiščo v Ulici Ponti. Postavljal je že izdelan kos na terasi, ko je izgubil ravnotežje in padel. Delovni tovariši so mu priskočili na pomoč in poklicali. Rdeči križ. Moža so odpeljali v bolnišnico, kjer je dežurni zdrav nik ugotovil, da se je precej moč no udaril v glavo in v hrbet. Ozdravel bo v 10 dneh.
Popoldne se je na ladji «Nereide» ponesrečil 27-letni mehanik Mario de Vita s Trga Silvio Benco 2. Delal je na ladji, ki je zasidrana ob šestem pomolu v novem pristanišču, za podjetje Frausin, ko so mu padla na nogo železna vratca, ki so bila obešena na žerjav. Ne mudoma so ga z avtom Rdečega križa odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedskem oddelku s prognozo 15 dni. Verjetno ima zlomljen desni gleženj.
ker se nam gnusijo.« «Naj >ih javnost prezira, kot preziramo tiste, ki so jih poslali«.
Zdelo se nam je umestno osvetliti ta dejstva, saj najbolj jasno izpričujejo, da smo si vsi demokratični ljudje in sploh antifašisti pričakovali, da bo pravici zares zadoščeno s pravično kaznijo.
Toda včeraj dopoldne se je na tržaškem porotnem sodišču zgodilo sledeče:
Po prisegi porotnikov in prečita-nju obtožnice je Scarpa na predsednikovo vprašanje najprej mimo in hladnokrvno priiznal svoje deja-nje. Dodal pa je. da ni hotel oskruniti spomina padlih, temveč le protestirati proti slovenskemu napisu, ki da je v Trstu «nezaželen in brez smisla«.
«Ka.j pa Severi?« je nato vprašal predsednik dr. Corsi.
»Severi je delno umsko nerazvit. Ni dojel mojega namena in mi je samo prijateljsko sledil«, ie dejal Scarpa.
Predsednik: «Pa si mu povedal, da nameravaš oskruniti spomenik?«
Scarpa: «Severi ni videl fimeža, ker sem ga imel skritega v najlonski vrečici«.
Sledilo je zasliševanje Severija, ki je takoj v začetku dejal, da sploh ni vedel za Scarpove namene.
Predsednik:	«Zakaj pa ste mu
sledili?«
Severi: «Bila sva prijatelja.«
Predsednik:	«Kaj pa zgodba o
ruti?«
In tu je predsednik prvič omenil ruto, katere pa ni nihče našel in o kateri si niso bili vsi na jasnem. Severi je povedal, da je videl Scarpo, kako je z lepalom zalepil ruto na spomenik, ni pa vedel povedati, kako in zakaj. Zdi pa se, da je Scarpa zalepil ruto le na italijanski napis, ki je nad slovenskim, da bi tako zamazal le slovenskega in da ne bi poškodoval italijanskega.
«šele, ko je zalučal fimež v spomenik, mi je povedal, čemu ga je zalučal« je zaključil Severi.
Sledila so pričevanja podkve-storja političnega oddelka kvesture dr. Zapponeja in dveh podčastnikov karabin.ier.jev, ki so vodili preiskavo.
Po zaslišanju obtožencev in pričevanju treh prič, je vzel besedo javni tožilec dr. Brenči, ki je pričel svoj govor s precej nenavadno in presenetljivo izjavo, ki pa .ie sicer ne moremo navesti dobesedno. pač pa lahko zagotovimo, da je bil smisel njegovih besed naslednji: Predvsem je dejal, da mu je neprijetno kot javnemu tožilcu prisostvovati takemu procesu s političnim ozadjem, saj bi bilo dovolj, da bi vstal in prepral svojo zahtevo, kajti dejanje je jasno kot beli dan. Kljub temu pa da mora nekaj pripomniti in dejal da v tem primeru ne gre samo za «.furidič-no dejstvo«, pač pa tudi za ((etično« in zlasti «politično», kajti ita-li.janstva se ne more braniti z nasiljem, kateremu smo bili priča v tistih žalostnih letih 43 do 45. Dodal je še, da je bil Trst vedno ((shajališče ljudi raznih narodnosti in pri tem omenil razne zaslužne kulturne može kot Sveva, Stuipari-
cha m druge, ki kljub temu, da niso imeli čistih italijanskih imen
(op. ur. Svevovo prvo ime je bilo Smitz), so se ((borili za italijan-stvo Trsta«, «ne z nasiljem pač pa s pisano besedo.«
Nato je povedal, da zakon predvideva za take prekrške od 3 mesecev do 6 let zapora, toda ne bo zahteval najvišje kazni. Vsekakor za Scarpo, ki je bil večkrat prijavljen zaradi podobnih podvigov, ne sme biti nobenih olajševalnih okolnosti, za Severija pa, ki je delno umsko nerazvit in je bil skoraj leto dni v bolnišnica za duševne bolezni v Trstu, pa morajo odločati porotniki. Na koncu je zahteva/l za vsakega po eno leto zapora.
Scairpov branilec odv. Wondrich se je v svojem govoru seveda skliceval na izjavo svoje stranke, češ da Scarpa ni hotel žaliti spomina padlih, Rač pj izraziti le svoje o-gorčenje nad dvojezičnim napisom, ki je povzročil že toliko neugodnih komentarjev že pred samim odkritjem spomenika.
Jasno je, je dajel odv. Wondrich, da kdor je izgubil, ne more in ne sme govoriti, kajti če bi lahko govoril, bi tudi lahko navedel vse okrutne zločine, ki da so jih izvršili ((komunistični partizani/) brigade ((Garibaldi« in podobne zločine, ki so jih izvršili jugoslovanski partizani nad tržaškim italijanskim ljudstvom. Po daljšem govorjenju, z obilico že znanih «argumentov» o ((fojbah« in podobno pa je dejal, da je edina veljavna osvobodilna borba v naši deželi tista, ki jo je vodil polk. Fonda Savio.
V skrajno patetični sliki je nato orisal lik Claudia Scarpe. Fant, katerega oče ie moral najprej zbežati iz Istre v Italijo, nato pa še v Nemčijo, je napravil to dejanje iz čisto moralnih nagibov, ker pač nasprotuje neki politični skupini in ideologiji. Naravno je, da je tako storil, je nadaljeval odv. Won. drich, kajti Scarpa kot kulturen človek spoštuje mrtve, zgraža pa se nad takimi, ki bi hoteli omalovaževati mrtve z dvojezičnimi napisi. Na koncu je zahteval za Scarpo pomilostitev, ker dejanje ni kaznivo.
Za Severija pa je govoril odv. Lanciari, ki je v bistvu ponovil isto. kar je že dejal njegov predhodnik. Tudi za njega je zahteval popolno oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov, saj je sledil Scar-pl le zato, da bi v «bližnji prihodnosti« lahko jasno pričal o pogumnem dejanju svojega prijatelja.
ŠOLA GLASBENE MATICE V TRSTU
priredi 28. januarja ob 20.30 v mali dvorani v UL R. Manna 29/11
večer
komorne glasbe
Sodelujejo:
Godalni kvartet šale GM Žarko Hrvatič - I. violina Aleksander Župančič -II. violina Janko Ban - viola Giafranco Ranchimi - čelo
Klavirski trio Filip Križnik - klavir Roman Leskovic - violina Janez Perne - čelo
in violinist Aleksander Župančič pri klavirju Neva Merlak - Corrado
Spored :
1.	Haydn: Kvartet op. 76 št. 2 v d-molu
2.	Tartini: Sonata v d - duru
3.	Teleman: Largo iz komornega koncerta v e-duru
4.	Haydn: Trio št. 20 v es-duru
Vljudno vabljeni.
Vstop prost!
Giedaljšča
VERDI
Pri blagajni gledališča Verdi se nadaljuje prodaja vstopnic za drugo predstavo Rossinijeve opere «Grof Ory», ki bo danes ob 20,30 za red C v vseh prostorih. Dirigent Franco Marinino, režija Giamcarlo Sbragia. Scenska postavitev milanske Komor, ne opere s scenami in kostumi Alfreda Silbermanna.
Nastopajo:	Ugo Benelli (protago-
nist), Romana Righetti, Carmen Gon-sales, Gabrieli« Carturan, Glaudio Strudhoff, Giorgio Tadeo, Gianna Jerico in Giuseppe Botta.
Orkester in zbor gledališča Verdi je uvežbal Gaetano Riccitelli.
Tretja predstava, ki je bila najavljena za 30. januar, bo dejansko v četrtek, 29. januarja vedno ob 20.30 za red B v vseh prostorih.
JAVNI NATEČAJ GLEDALIŠČA VERDI
Gledališče Verdi razpisuje vsedržavni natečaj za mesto prvega violinista drugih violin z obveznostjo vrstnega violinista v stalnem orkestru ustanove. Razpis je na vpogled na občinskih oglasnih deskah v vseh središčih pokrajin, v konservatorijih in v enakovrednih glasbenih šolah. Na razpolago je tudi pri tajništvu avtonomne ustanove gledališča Verdi, Riva 3 Novembre 1. Rok za vložitev prošenj je do 19. februarja 1970.
POLITEAMA ROSSETT1
V četrtek, 29. t.m., bo prvi nastop gledališke skupine Gino Cervi, Laura Adani, Paolo Carlfni, Graziella Granata, ki se bo do 1. februarja predstavila tržaškemu ’ občinstvu z zabavno komedijo Alana Ayckbourna v prevodu Gigij« Lunarija ((Iskreno lažnivi«. Delo je režiral Mario Fer-rero, scene pa je pripravil Lucio Lucentini.
Predstava je sicer izven abonmaja tržaškega stalnega gledališča, ven-dar bodo imeli abonenti precejšen popust.
Kvf
KASTA priredi dne 30. t. m. ob 21. uri v mali dvorani Kulturnega doma predavanje o temi:
AKTUALNI GOSPODARSKI PROBLEMI SLOVENIJE.
Predaval bo magister ekonomije Janez Škerjanec.
Obvestilo
izletnikom
Primorskega
dnevnika
Naše naročnike In čitatelje, ki so se prijavili za izlet v Rim in Neapelj obveščamo, da smo morali v Neaplju rezervirati tudi dva hotela prve kategorije, kjer Je na razpolago 120 postelj. Kdor želi bivati v teh hotelih — proti majhnemu doplačilu — naj to Javi v najkrajšem času upravi našega dnevnika v Ul. Montecchi 6, tel. 95-823.
Uredništvo
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 25. in 26. Januarja 1970 se Je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 21 oseb.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 24. do 30. Januarja)
AlTAlabarda, Istrska ulica 7. Al Galeno, Ul. S. CHtno 36 (Sv. Ivan). De Leltenburg, Trg sv. Ivana 5. Miz-zan, Trg Venezia 2.
UMRLI SO: 63-letna Laura Rangan por. Adami, 69-1 etn a Marta Claudio, 67-letna Aflitta Cristima Cole por Fritsch, 68-letna Giuseppina Baladi n vd. German, 69-letna Antonia Cermel li, 71-letni Giovamni Adami, 80-letna Antonii« Vodopivec vd. Spazzal, 77 letna Antonia Putigna vd. lob, 61 letni Anturo Geron, 59-letnl Bruno Qua>rantotto, 14-1 etn a Franca Ded Sa vio, 794etna Anna Metlica vd. Ste panele, 83-letna Anna Skeri vd. Lau ro, 88-letmi Leonardo Gasparre, 92 letni Michele Starc, 62-letna Libera Scherian por. Scherlan, 58-letnl Lu ciano Vescovl, 72-letna Marija Hla ča, 74-letni Rodolfo Leghissa, 74-let n.i Vito Pirc, 71 Jetrni Giovannl Bat tista Nodale.
Danes,
27. januarja, ob 20.30
bo predaval v Slovenskem klubu naš kraški rojak
prof. MILKO MATICETOV
o temi
Živa slovenska pravljica
z magnetofonsko spremljavo.
Na zanimivo predavanje našega znanega etnografa in zaslužnega dialektologa in zbiratelja narodnega gradiva vljudno vabljeni.
Športno združenje UNION
priredi
VELIKI
TRADICIONALNI PUSTNI PLES
ki bo v soboto, 7. februarja, na stadionu «1. maj« v Trstu, Od 21. ure do jutra bodo igrali
THE ROBLES
Ob 24. uri bo nastopil orkester — Light show —
5 FANS
S posebnimi svetlobnimi efekti, ki jih bo vodil MILAN KOGOJ iz Jugoslavije.
Rezervacije na tel. št. 732390.
SLOVENSKO
PLANINSKO
DRUŠTVO
TRST
V četrtek, 29 januarja t. 1. ob 20.30 bo v Mali dvorani Kulturnega doma predaval znani slovenski vrhunski alpinist
Sandi Blazina
na temo
TU IN TAM MED ŠTIRITISOCAKI
Predavanje bodo spremljali barvni diapozitivi.
Na tem večeru bomo nagradili zmagovalca natečaja SPDT za najlepšo zbirko slik s planinsko tematiko.
Opozarjamo, da bo začetek točno ob 20.30, da se bodo udeleženci lahjco udeležili občnega zbora Š. d. «Bor».
PROSVETNO DRUŠTVO «SLAVKO ŠKAMPERLE« Sv. Ivan — Trst
vabi člane in prijatelje na predavanje fotoreporterja Maria Magajne
0 TRŽAŠKI OKOLICI
s prikazom diapozitivov, ki bo v sredo, 28. januarja ob 20.30 v društvenih prostorih.
Ljudska prosveta
Slovensko prosvetno društvo (Igo Gruden« in športno društvo iSokol« iz Nabrežine vabita svoje člane in prijatelje na 4. redni skupni občni zbor, ki bo v soboto, 31. t.m. ob 20.30, v drugem sklicanju ob 21. uri. Dnevni red: l. Otvoritev. 2. Izvolitev predsedstva in skrutinatorjev. 3. Poročila. 4. Diskusija. 5. Volitve. 6. Razno. Sodeloval bo domači pevski zbor.
Prosvetno društvo (Vesna« vabi v četrtek, 29 januarja ob 20.30 na predavanje novinarja Vinka Trtnkausa: Problemi in razvoj samoupravljanja v Jugoslaviji. Predavanje bo v pro-svetnem domu Albert Sirk v Križu.
Pevski zbor (Srečko Kumari v Velikem Repnu vabi na predavanje novinarja Vinka Trinkausa: Problemi in razvoj samoupravljanja v Jugosla vi ji. Predavanje bo v kopalnici 30. januarja ob 20. uri.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 24. do 30. januarja)
A. Barbo, Garibaldijev trg 4. Di Gretta, Ul. Bonomea 93. Godina, Ail-1’Igea, Ul. Glnnastica 6. G. Papa, Ul. Felluga 4 (Sv. Alojz).
Jutri ob 19.30 bo v Prosvetnem društvu v Padričah predaval inž. Mi loš Kodrič o vrtnarstvu.
Prosvetno društvo (Slavko Skam peric« pri Sv. Ivanu priredi v nedeljo, 15. februarja enodnevni izlet na sneg na Veliko planino. Vpisova-nje vsak ponedeljek in petek v društvenih prostorih ter na telefon 55030.
Razstave
V	Nemškem kulturnem Inštitutu
razstavljajo samo še danes tržaški slikarji Bombe, Čara, Ghiacigh, Col-nachin, Monal in Stravisi.
V	gostišču (LApprodo« v Devin* se nadaljuje razstava del znanega tržaškega likovnika Lojzeta Spacala, Ki je razobesil na vpogled gostom lokala kakih trideset svojih del, in sicer grafik, barvanih matric ter goblenov in stenskih preprog. Spa-calova dela bodo tu razstavljena do konca januarja
V	umetnostni galeriji (La Lanter-
na« razstavlja slovenski slikar Vladimir Makuc. Razstava bo trajala do konca meseca.
V	občinski umetnostni galeriji. Trg
Umita, razstava grafičnih del Romea Danea.
Nazionale 15.30 «11 capitano Nemo t la citta sommersa«. Technicolor.
Eden 16.00 «Se ... (if .. .)». Technicolor. Prepovedano mladini pod 1®. letom.
Fenice 16.00 «Quei disperati che puz-zano di sudore e di morte«. George Hilton, E. Borgnine.
Grattacielo 16.00 «Simon Bolivar«. Rossanua Schiaffino, Maksimilian Schell. Francisco Rabal.
Excelsior 15.30, zadnja predstava ob 22.10 «1 temerari«. Burt Lancaster, Deborah Kerr. Metro-Goldwyn-Ma-yer. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 16.00 «La vendetta del gobbo (V Pa rigi».
Filodrammatico 16.30 «La Via lattean. Pier elementi, L. Terzieff. Technicolor.
Alabarda 16.30 «Satiricosissimo». t-Franchi, C. Ingrassia. Technicolor.
Aurora 16.00 «Un uomo da marc:a-piede». D. Hoffman, J. Voigt. Technicolor. Prepovedano mladini P°“ 18. letom.
Cristallo 16.00 «Un Maggiolino tutto matto«. Dean Jones Technicolor
Capitol 16.30 «Certo, certissimo. an' zi probabile«. Claudia Cardinaie-Catherine Spaak. R. Hoffman, «• P Law. Technicolor.
Moderno 16.00 »Metti una sera a re' na». J. L. Trintignant, L. Capolk' chio, Florinda Boikan. Prepovedano mladimi pod 18. letom.
Impero 16.30, zadnja predstava oB 22. uri «Una sulFaltra«. Jean So-rei, Marisa Mell, Technicolor. Pr*' povedano mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.00 «Non tirare * diavolo per la coda». Maria Schei in Yves Montand.
Ideale 16.30 «Piu veloce del ventoi-Western film. Lorna Graine, D00 Blocker, Michel Landon. Technic0' lor
Abbazia 16.00 «Sparate a vista 3 Killer Kid». Peter Van Eyck. Te-ohmicolor.
Astra 16.00 «11 libro della giungla*' Walt Disney. Technicolor. Slik8-niča.
KINO «|RIS» PROSEK
danes ob 19.30 barvni briljantni film:
LASCIAMI BAČI ARE
LA FARFALLA
Igrajo:	P. Sellers, Jo Voh
Pleet, L. Taylor. - Mladini P°“ 14. letom prepovedan vstori.
Razna obvestila
Konzorcij pridelovalcev vin občine vabi svoje dane no re<*" občni zbor, ki bo v sredo, 28. ob 20. uri na sedežu konzorcija Prosvetnem domu «A. Sirk«. Na dn* nem redu bodo poročila predsednik^ blagajnika, nadzornega odbora, vo* ve novega odbora in razno.
Športno društvo (Vesna« prlred'1 '
februarja 1970 v prostorih Ljudske*
pl«
dri
som. Vabila so na razpolago Pri štvenih poverjenikih.
Darovi in prispevki
gre??
Ker se ni mogla udeležiti! poZ^j,
pok. Marjana Sancina, daruje -na Bavčar 1000 lir za Dijaško mat™
V počastitev spomina Marije segj. nič, matere g. ravnateljice Vere dendo, daruje Marta Kocjančič lir za šolsko blagajno srednje “
«Ivan Cankar«.
25. t. m. nas je pustila
za vedno
1»
Marija Hlača
on
Pogreb bo danes, 27. t.
15.30 Iz mrtvašnice glavne bod' niče.	,itt
žalujoči: bratje, s**! in drugi sorodni*’
Trst, 27. januarja 1970.
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi oče in nono
JOSIP LAVRIHA
te
Pogreb nepozabnega pokojnika bo Jutri, v sredo ob 14.30 bolnišnice pri Magdaleni na domače pokopališče v Dolin*-
Žalujoči žena, sinova Pepi in Mari0 ter hčerki Ljuba in Danila z družinam*
Dolina, Boljunec, 27. januarja 1970.
Vsem znanoem, prijateljem ln sorodnikom žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš oče in stari oče
naznanjam0
dragi
IVAN ADAMIČ
Pogreb pokojnika bo danes, dne 27. t. m. ob 14.30 Iz tri* ške bolnišnice. V Šempolaju, ob 15. uri lz cerkve na dotn^e pokopališče.
Žalujoča žena, sin Cvetko z Žen®j hčerki Pierina in Romana ter vnd*° in vsi sorodniki
Sempolaj, 27. jamuairja 1970.
aa.	č č-ff o s-č« * o A/ £ &	«/g ŠT S £ g £	te S S	--c ^ £ S S * im! M 'm	0 Js §?«? g S w 'c S. E	S B. Sb S -B JS S W £
NA DRUŽABNEM VEČERU V NABREŽINI
Vodilo je: vzgajati mladino v pravem slovenskem duhu!
Razgovor s predsednikom SPD «Igo Gruden» A. Terčonom
i y s°boto sta priredili nabrežin-fcri	SPD «Igo Gruden* in
»Sokol« že tradicionalni družab-1 večer, na katerem se večina i anav sreča in ob kozarcu doma-e kapljice in obloženem kruhku P govor; z društvenimi voditelji o v«s -m 'n bodočem delovanju. Ta ibo^ V bistvu neuradni občni oor: kar se je govorilo na tem eceru b0 v soboto predmet poro-ln seveda tudi diskusije. Obe-
Pa je delovala posebna pisaril ’ 31 je bila na razpolago članom,
»1 Sn	....	,T
ji® želeli poravnati članarino.
™ed številnim občinstvom smo
...	* “‘Ulil UUU1 llovv 1.1111 Ollivr
Jtudi deželnega svetovalca ba	tajnika SPZ Edvina Šva-
Predstavnika SKGZ Darija Cu-a Ir> več drugih naši javnosti
*nanih osebnosti.
siti r ie začel domači moški pev-* Zbor. ki io nrvi smiicfvnm nivif
S n j ■ .ki Je P°<j vodstvom prof. je ^ooviča zapel tri pesmi. Sledil št v« »j® Sovor predsednika dru-v. . Terčona, ki je orisal delo-ni Je. društva v pretekli sezoni. b avn’ del sporeda DU' kot že
rodno zaveden delavec.
Katero je bila največja pomanjkljivost, ki jo je društvo občutilo v pretekli sezoni in s čim ste najbolj zadovoljni?
Pomanjkljivosti in neizpolnjenih načrtov je bilo v pretekli sezoni precej; mislim pa da si odbor nima česa očitati, saj so vsi neuspehi izvirali iz premajhnega števila aktivnih članov. Najbolj pa smo zadovoljni z dobrim odzivom naših vaščanov pri vpisu v slovensko šolo in z navdušenostjo naših najmlajših na športnem področju. _
In še zadnje vprašanje, že običajno: kaj pričakujete od prihodnje sezone?
Glavna skrb sedanjega odbora je, da se temeljito pripravi na bližnji občni zbor in da končno razširi svoje delovanje po vaseh vse občine. Če nam bo uspelo že v prihodnji sezoni in tudi če bi dobili le nekaj novih aktivnih članov iz ostalih vasi, bi s tem prebili led in postavili
pa je seveda rečeno, splošna raz-
roč aju ^ se j® zavlekla pozno v Sm' **ed tem podaljškom sporeda 2» v zaPr°sili predsednika društva 9 kratek razgovor.
*¥*> funkcijo imata po vašem UjjpJU SPD Igo Gruden in ŠD So-lja ^ razvoiju slovenskega živ-,j.„ n? Področju devinsko-nabrežin-,ka občine?
društvi sta edini narodno-tiaše	organizaciji na področju
M.o	!e’ zato ie njuna naloga
Zabtevna. Naš cilj je predvsem l^ati mladino ■Ken duhu
v pravem sloven-krmn*uunu *n nuditi občanom ka-inhf'!tne Prireditve. Delo je zelo ... e®no. mr,m pa primanjkujejo;
temu
k,iuh ■ moči
1:
dn° zavednih članov naše za-
pa lahko mirno trdimo,
tim-,!?10 obrali pravo pot v vzgoji
t	/d vi i U	»vi/io/. *-y n
vin, B s^uPnosti. Ob še večjem ra-t^”°niu in podpori domačinov Prepričan, da bomo vzgojili
•ni Qd kader, ki bo nam v po-’zdied vsem tistim mlačnim - .ektualcem, ki se danes ne zani
'".nič
^ovažuSo. del°’ ^ Pa 9° Cd0
Bi
i narn lahko povedali kaj v zvezi društ°S?e*'n'rn delovanjem vašega
Noše
ja . Prosvetno društvo že od vse-mjeacetka uvaja nove, sodobnejše ft”* z<r reševanje našega kul-bogastva. Največjo skrb po Prire&° ^venski šoli in mladini. trnr,tev pri nas ni mnogo, ker taKi-^P^idani, da so za nami či-Sferni ®?s*> Tudi našemu- prepro-*ekcd °b'skovalcu je treba nuditi «- l res kaknvnstnena ali
n0Be' 1 M kakovostnega ali nekaj kraNai omenim, da smo pred c0 Jf1 skupno z Glasbeno mati-opern^diH solistični koncert dveh
niS(a’”* Peucev in priznanega pia-difeu ”° ie bdo Prua taka prire-
odiič(J . naši občini. Odziv je bil
trdne temelje, ki so nam potrebni, da postaneta društvi pravi prosvetni in športni center za vse zavedne rojake naše občine. To je naša največja želja in s tem bi še enkrat pozval prav vse, ki jim je naša slovenska stvar pri srcu, da pristopijo k društvu in sprejmejo nase odgovornosti člana zamejske narodne skupnosti.
To so bili torej odgovori, ki nam lahko jasno in nazorno osvetlijo celotno društveno delovanje. Dolžnost občnega zbora je, da se o vsem tem izrazi in prouči preteklo delovanje ter nakaže smernice za bodoče delovanje. Za zaključek naj povemo še, da je društveni svet predlagal, da se dovoli prisostvovati občnemu zboru tudi nečlanom, obenem pa je tajništvo društva sklenilo, da letos ne bo posameznih članov pismeno vabilo na zbor.
OBČNI ZBOR GORIŠKIH AVTOPREVOZNIKOV
Potreben je konzorcij za «autoporto» in sprejetje splošnih prevoznih tarif
S tem bi preprečili izkoriščanje šibkejših avtoprevoznikov-A lojz Plesničar iz voljen za no vega predsednika združenja
V prostorih gostilne «A1 valico* pri Rdeči hiši je bil v nedeljo dopoldne občni zbor goriskih avtoprevoznikov, na katerem so prou-čili in pretresli delo in obračun združenja za lansko leto in izvolili nov odbor, ki bo letos vodil to ustanovo.
Poslovno in finančno poročilo o lanskoletnem delu je podal dose danji predsednik združenja Ignazio Interbartolo ter navedel nekatere najvažnejše posege in ukrepe odbora. Tako so posredovali pri go-občni | riškem županu in prefektu za re šitev problema prepovedi, odnosno nekaterih omejitev pri izvozu, po sredovanja pri glavnem carinskem
Trgovinska zbornica javlja, da bodo po tem roku lahko vršile ta poklic le tiste osebe, ki bodo vpisane v posebni strokovni register. Drugim ne bo obrt dovoljena.
S. J.
......................................................I kT^j^^ar^jenju^da^M^ato^od
PREDSTAVNIKI SEŽANSKE OBČINE PRI ŽUPANU SPACCINIJU
Lipici bodo dobavljali vodo s tržaške strani
Razgovori med Acegatom In Kraškim vodovodom naj bi se začeli čimprej ■ Koristen pogovor tudi o drugih vprašanjih
pravili dolge vrste, tovornjakov in izgubo časa in prihranil na stroških. Prisotni avtoprevozniki, ki jih je bilo kakih 40, so tako upravno kot blagajniško poročilo so glasno odobrili.
Sledila je debata pri kateri so obravnavali najbolj važne probleme, ki tarejo kategorijo avtoprevoznikov. V svojih odgovorih je Interbartolo poudaril tudi potrebo po ustanovitvi posebne zbornice avtoprevoznikov, ki naj bi pripravila
Tržaški župan inž. Marcello Spac-1 ne Sežana in tržaški župan inž. tudi cenik najnižjih prevoznin, ki bi ' ’	- Spaccini so se pogovarjali tudi o morale veljati za vso državo. Prav-
dni je minulo soboto sprejel na tržaškem županstvu delegacijo skua-ščine občine Sežana, ki jo je vodil njen predsednik Stane Čehovin.
V daljšem prijateljskem razgovoru so se elani delegacije sežanske občinske skupščine in tržašk’ župan pogovarjali predvsem o možnosti oskrbe dela sežanske občine z vodo s tržaške strani. Ugotovili so, da ni na primer nobenih ovir za os kr bo z vodo Lipice, kar je še posebno pomembno spričo investicij, ki bodo vložene v Lipico v letošnjem in v prihocinjem letu. Domenili sc se, da lahko Acegat in Kraški vodovod začneta takoj s podrobnimi pogovori, da bi lahko Lipici čimprej zagotovili zadostne količine vi de. Ob tej priložnosti je treba tudi podčrtati, da je župan inz. Spačeni pokazal veliko razumevanje za reševanje medsebojnih problemov, hkrati pa je izrazil pripravljenost za trajnejše sodelovanje.
Člani delegacije občinske skupšči-
sodobni cestni povezavi Trsta s Slo- tako so naglasili potrebo, da bi venijo in o izgradnji velikega »auto- m0rala imeti kategorija v odboru porta* pri Fernetičih na italijanski trgovinske zbornice svojega zastop-strani. Prav tako so se razgovarja- nika, ki bo dobro poznal njihove li tudi o načrtih za izgradnjo skla probleme ter jih lahko primerno diščne carinske baze na jugoslovan- zastopal.
ski strani Fernetičev. Z izgradnio | zborovanju so izglasovali tudi
Opozorilo dvolastnikom
Obmejna policija za goriško področje obvešča vse prizadete dvolastnike, da bodo od 1. februarja dalje obmejni prehodi druge kategorije Solkan II. in Palkišče-Miko li prehodni za vsa vozila. Zato morajo dvolastniki, ki se želijo okoristiti s to olajšavo, poskrbeti za vpis
svojih vozil na dvolastniško izkaz nico.
Vfsti iz Tržiča
Danes zvečer ob 20.30 bo v Tržiču seja občinskega sveta. Predvideno je, da bo župan Versace poročal o rimskih razgovorih z urbanistom prof. Piccinatom, nakar bo sledila debata o urbanistiki.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE GLASBENA MATICA in SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
PRIREDIJO V NEDELJO, 1. FEBRUARJA, OB 16. URI PROSVETNI DVORANI V GORICI, VERDIJEV KORZO
V
13
OSREDNJO PREŠERNOVO PROSLAVO
Sodelujejo:
Govoril bo: MIROSLAV KOŠUTA
Nastopijo člani SG: LIVIJ BOGATEČ, ALOJZ MILIČ in sopranistka ILEANA BRATUŽ - KACJAN KOMORNI MOŠKI ZBOR iz CEUA — dirigent: EGON KUNEJ.
Rezervacija vstopnic na sedežu SPZ v Gorici, Ul. Ascoli 1/1.
niaaiataiiaiiiMiiiiiitiiiiaaiiiiiiiiiiiitiiitaiiaaiiaiiBiavtaiiiiuiiiiitiiiaiiiiaaiaaataviaaiiatBiaaMiiiiii
Na svojem domu je padla 83-let-na Maria Goat iz Tržiča, San Polo ter si pri padcu zlomila levo stegnenico. V tržiški bolnišnici so jo pridržali za 90 dni na zdravljenju.
„............................"n..............................ill.illl.il.....„l„„l"i"„.""i„„""
POGODBA JE ZAPADLA ŽE PRED MESECI
Danes celodnevna stavka mestnih avtobusov v Gorici
Sindikati zahtevajo od vlade finančno pomoč za mestna avtobusna podjetja - Sestanek med sindikati in notranjo komisijo SAFOG-Nuova San Giorgio
Danes bodo v Gorici in v Tržiču coni, blagajnik pa dr. Štefan ter v nekaterih drugih krajih naše i kovec.
resolucijo, v kateri se poudarja po
obeh objektov (s katero bodo ne
obeh straneh začeli v kratkem). iicua u lBKl,„vl„l bodo Fernetiči postali najpomemb-1 avtopo^0 združenje naj se zanima
nejši cestm državama.
prehod med obema
Pregled otrok danes v Doberdobu
Danes v torek dopoldne ob 10.30 bodo člani sanitarnega centra iz Tržiča na šoli v Doberdobu pregledovali otroke. Tak pregled je sedaj, po razsajanju gripe, zelo potreben in koristen.
in sprejme potrebne ukrepe da se čimprej uredi carinsko področje in konzorcij za tovorno pristanišče: pri tem si bodo prizadevali, da se uredi tudi posebno področje, ki naj bo rezervirano za združenje avtoprevoznikov, katerim naj bi pri tem pomagali finančno tudi razni upravni in drugi organi. Resolucijo v tem smislu so tudi sprejeli so glasno.
Sledile so volitve novega odbo ra. Pri tem je dosedanji predsednik Interbartolo, ki je pred štirimi leti ustanovil združenje avto
.........•»».......................-...."............."""............................I o^oni^ponovno^ kandidaturo, 'ven
dar je obljubil, da bo novemu od-
NAPADI NA ULICAH NA TEKOČEM TRAKU
m Poslušalci so z zanima pro sledili izvajanju zahtevnega c«™*- Po mnenju samih kon-2aia n °v se je naša publika izka-Poro).*0 zreh in prav to nam je v0s<„-', ba moramo po poti kako-jj >tl Prireditev nadaljevati, tim .naaa skrb je posvečena na-knr^nm običajem, ki gredo pre-nji v Pozabo. Tako smo v letos-”eTifcC2°n*- z vebkim uspehom in v
Mladoletnika napadla slugo ki je nosil 10 milijonov lir
boru še nadalje pomagal z dejanjem in nasveti. Za predsednika novega odbora je bil izvoljen Alojz Plesni čar: v odbor so bili še izvoljeni: Severino Paolin, Romano Kerseva-ni, Silvano Stolli, Mario Birri, Fran-cesco Andreani, Luigino Miclausi Antonio Višin in Emilio Križnič.
zadvvoljstvo naših malih or na dan vseh mrtvih «Va-Pa na žalost ni naletel na
niti
Pfat: k’
°dziv niti pri našem radiu, pri ° tem sploh ni poročal,
Sern našem tisku.
D
j3 ®ede športnega delovanja?
2	področje je tisto, ki nam
!ie Vrbino nudi največ zadoščenja. . ..0m govoril o posameznih do-
«Qj0 Pozna. Rad ki
zaml.L SQi vsakdo, ki se za to Pozna. Rad bi le omenil tradicionalno «Trofejo So-_jis Postaja iz leta v leto važ-m kakovostna ter zahteva od
2q večmesečne priprave. Skrb Pra^ 0 mladino se najbolj odraža set,, n? tem področju in prepričan martit	bo iz teh mladih izšel
- kateri športni ali prosvetni na-
"'•»ll
Zaradi odločnega odpora napadenega jima sklep ni uspel . Divjaški napad na jugoslovanskega mornarja ■ Obračunavanje na Borznem trgu
Nov odbor si je postavil nalogo,
I da bo skušal izvesti najvažnejše sklepe, ki so jih na zborovanju spre jeli, zlasti kar se tiče koristi avtoprevoznikov pri novem avto port i
V Ulici Geppa sta včeraj zjutraj dva fantalina napadla slugo s srednje šole »Dante*. 55-letni Erminio Abram je mirno hodil po ulici, pod pazduho je pa nosil torbo, v kateri je bil denar za plače, ki ga je komaj dvignil v banki. Nenadoma sta z motorjem privozila mimo dva fantalina. Eden je ostal na motorju, drugi pa je skočil z njega in skušal Abramu iztrgata torbo. Abram se je naglo obrnil in udaril fantalina s pestjo. Ta se je takoj spustil v beg. Sluga je napadalca prijavil policiji, ki je uvedla preiskavo. Zdi se, da do sedaj še niso iztaknili napadalcev. Po Abramovi izjavi sta bila oba zelo mlada. V torbi, ki sta si jo skušala prilastiti, je bilo približno 10 milijonov
' v noči med nedeljo in ponedeljkom pa so pred pivovarno Dreher štirje mladeniči napadli 48-letnega ju-
.............................................-H........................H..«.............
!I!t prometni nesreči
K!ssrtzrJt l s SATS&?«
dežele ves dan stavkali uslužbenci mestnih avtobusnih podjetij. Ta kategorija je v stavkovnem gibanju že nekaj mesecev: vendar so bile do sedaj stavke omejene na nekaj ur dnevno. Danes pa bo celodnevna stavka. Vodstvo mestnega podjetja v Gorici nam je sporočilo, da bo prefektura poskrbela vojaške kamione za prevoz potnikov.
Stavko proglašajo vsi trije sindikati ,ki vabijo stavkajoče, da se udeležijo velike meddeželne manifestacije, ki bo v Mestrah.
Zakaj stavkajo uslužbenci mestnih avtobusov? Njihova delovna pogodba je stara šest let in je že pred nekaj meseci zapadla. Mestna avtobusna podjetja ne morejo ugoditi zahtevam uslužbencev po višjih prejemkih ker so cene voznih listkov politične, to se pravi, daleč pod dejansko gospodarsko ceno. Pri nas stane vozni listek 50 lir, v Nemčiji pa je že več let cena voznega listka 100 lir. Enake cene šo v Franciji in v drugih evropskih državah.
Avtobusna podjetja so vsa pasivna; njihovo pasivo krijejo občine, ki odtegujejo na ta način precejšnje vsote denarja drugim morebitnim investicijam. Sindikati zaradi tega zahtevajo, da bi vlada omogočila povišanje plač s tem, da bi občinam dala posebno pomoč, kot jo daje zasebnim železniškim podjetjem, ki upravljajo nekatere stranske železnice.
tako uredili enotne mini-iz-
^a z Reke. Mož je vkrcan na li- a bi lallu U1CU111 cuuulc „
banonsk) ladji, ki je	malne pristojbine in preprečili
drana v Starem pristamscu. Imel	zlasti gospodarsko šib
SrS'u.,rw"’P3,'Lc2SI‘'p.? «»>
va. Ko je odhajal iz pivovarne so ga mladeniči napadli, ga vrgli ob tla, mu skušali sneti uro in vzeti denar. Pri padcu se je ura razbila, denarja pa niso dosegli, ker je mož tiščal plašč prekrižan. Te-
Vpis v register trgovskih potnikov
Krožek «Salvemini» združuje socialistične intelektualce v našem mestu. Kot je razvidno iz imen novega odbora, so v tem krožku ostali tudi ljudje, ki so po lanskem razkolu prestopili v socialdemokratsko stranko, čeprav so sedaj v podrejeni vlogi. Krožek bo z delom pričel v najkrajšem času.
Zaprto stopnišče pri lil. Leopardi
Ker je v gradnji nova telovadnica na zemljišču «Stella Matutinas pri Ulici Leopardi v Gorici, bodo od danes, 27. t. m. pa do zaključka gradnje zaprli za promet stopnišče pri cerkvi med ulicama Leo-
DEJAVNOST POLITIČNIH STRANK
Federacija KPI proslavila 100-letnico Leninovega rojstva
Tajniki sekcij PSI so proti sodelovanju s socialdemokrati - V sekcijah KD razpravljajo o kandidaturah za občinske volitve
Omenjamo še drugo vest s sindikalnega področja. Včeraj je bil sestanek med predstavniki sindikatov CGIL, UIL in CISL s člani notranje komisije Safog in Nuova Sar. Giorgio. Porazgovorili so se o skupnih nastopih v obrambo tovarne Nuova San Giorgio in odpravili nekatere nesporazume, ki so nastali v zvezi s prejšnjimi nastopi.
Politične stranke so v zadnjem času precej aktivne. To je tudi ra zumljivo, saj se bližajo upravne volitve. ki bodo. kot kaže, konec maja.
Goriška federacija komunistične partije je imela v soboto v Gorici javno predavanje ob 100-letnici Leninovega rojstva in 49-letniei usta novitve KPI. Govornik je bil Giuliet to Chiesa, član osrednjega vodstva Zveze komunistične mladine. Preda vanju je prisostvovalo precej ljudi, med katerimi smo opazili tudi pre cej vidnih osebnosti drugih političnih strank.
Socialistična stranka je imela v nedeljo zjutraj v Tržiču aktiv tajnikov sekcij. Sestanek je bil posvečen včlanjevanju v stranko. Ugotovljeno je bilo, da to v nekaterih sekcijah poteka zelo ugodno, v drugih pa počasneje. Govor je bil tudi o političnem položaju v državi in iz debate, v katero so posegli številni tajniki sekcij, je bilo razvidno, da socialistična baza nasprotuje morebitni koalicij5 s socialdemokrati.
pardl in Nizza,
...................................n.............................................................
NA KONCERTU V NEDELJO
Tržaški harmonikarji v Gorici poželi odobravanje občinstva
Najbolj so ugajale bolj lahke in vesele skladbe
Trgovinska zbornica obvešča vse
daj je prišla iz lokala skupina lju- t rgovske potnike in zastopnike, da di in fantje so jo popihal). Mor- imaj0 ftas (j0 letošnjega 11. maja odpeljati v bolms- „
narja so morali odpeljati nico, kjer so mu nudili prvo po-
moč, Ker je dii iuui iie&uuiiu	,,	»i«
njen. Potem se je odpravil na kve- 19~’ *
za vpis v javni register trgovskih potnikov, to na podlagi zakona 12.3.
sturo. Agenti letečega oddelka so takoj uvedli preiskavo, ni pa še
Pravico do takojšnjega vpisa Imajo vsi tisti, ki so Izvrševali ta potokih “vTsti o" napadaicihT Vseka' I klic najmanj eno leto pred vsto-kor trdi Tinčič, da bi jih lahko P™" v veljavo tega zakona, t. j. spoznal.	P1^ 23.4.1967.
Nekaj ur pozneje, to se pravi ob j ...............................■■u..............
enih po polnoči, je na kvesturo
"	RODITELJSKI SESTANEK V GORICI
Novi odbor krožka «G. 5alvemini»
Kulturnemu krožku «Gaetano Salveminia bo predsedoval dr. Gianluigi Devetag. Njegov dosedanji predsednik inž. Lodatti, pa bo v novem odboru za podpredsednika. Enako funkcijo bo imel dr Paolo Massi. Tajnik je rag. Bian-
^ avtom zadel ob tovor ki je visel na žerjavu
štirih potnikov se je hudo ranil samo eden - Trčenje v Ul. Flavia
trčjuraj opoldne sta v Ulici Flavia 4J.W . at 850, ki ga je upravhal fineri*11 ^ario Piciga iz Ulice Raf M 'a 26>. in fiat 1100, za katerega
je sedel 35-letni Silvio E-lil rv!\,V'ice Gubi 2. Piciga je vo
UlicJ? V-,llci Flavia, blizu križišča z 'n, T °rt.i pa se je pojavil na Prilj!1 desn> Emili. Ta je bil pre
tpH ^Vda se bo Piciga ustavil in z8odil3 Prednost, kar pa se ni IjeTPiciga je vozil mirno da čil Sp Emili je trčil vanj. Ponesre-3vfotri t>e sarno Piciga, ki so ga z Peli-,. Bdečega kriza nemudoma od Kt n 1 v bolnišnico Spreieli so Se b„ nevr(*ir irskem oddelku, kjer dni ,, fnoral zdraviti približno 10 koC^ril se je v glavo, prsi m t’ahiik' *ZRUbil je tudi spomin. t> Pjerji0 bdenja so razložili karabi nesreč 80 Drvi prišli na kraj
bo
Popou ruKe nesreče je prišlo včeraj Centl T!? pri Dolini. Z avtom inno-Jv, * 4 so se po Cesti Monte d’0
Villani iz Cervie, ki je avto upravljal. Pred tovarno Durissini je ne nadoma zadel avto ob tovor, ki jc bil obešen na žerjavu, ki je delal pred stavbo. Sicer je skušal voznik avto zavreti, vendar mu m uspelo, da bi se ognil žerjavu, ki je s tovorom nemoteno nadaljeval svojo pot.
Pri »trčenju* se je huje ranil samo Bonaldi. Ko so ga pripeljali v bolnišnico, je zdravnik ugotovil, da se je ranil po čeljusti in si prerezal spodnjo ustnico. Sprejeli so ga na prvem kirurškem oddelku s prognozo 10 dni. Fusconiju in Sabbi so nudili samo prvo pomoč. Fuscom se je laže ranil po čelu in rokah, okreval bo v enem tednu. Sabba ie dobil samo ranico na skrajnem delu nosa in po obrvih. Ozdravel bo v 10 dneh. Zelo poškodovan je avto.

Gio^fali štirje mladeniči: 22-letni
» Donald	IM?*
botioli -* EajUlo Fusconi iz Forlim Eant’a a’ f® Tetri! Claudio Saba iz ABate Feltri in 23-letni Pritno
pritekel 23-letni Alberto Sartorel-lo iz Ulice Murat 24 in prosil a-1 gente za pomoč. Na Borznem trgu sta s prijateljem srečala skupino, ki se je pretepala in sta priskočila I na pomoč. Dva mornarja sta namreč pretepala dva njuna znanca. Ko | sta se približala, je eden od mornarjev povlekel nož in jima zagro-1 zil. Sartorello je tedaj stekel na kvesturo, njegov prijatelj Leonardo Alagna iz Ulice Boito 7 pa se je zatekel v avto. Agenti so pohiteli na kraj pretepa in res našli | Sartorellov avto, v katerem so se-
Živo zanimanje staršev za vzgojo njihovih otrok
Govor je bil tudi o prevozu v šolo, o dijaški menzi in drugih problemih
Nedvomno predstavlja slovenska
deli Alagna in pa oba mornarja, nižja srednja šola v Gorici s svo-ki sta mu grozila z nožem. Alagni jimi nad 200 učenci jedro sloven-sta snela uro in od njega zahte- skega šolstva na Goriškem. Zato je vala 5.000 lir. Agenti 50 seveda povsem razumljivo, da je vladalo takoj posegli in odpeljali vse na veliko zanimanje med starši, ki kvesturo. Takoj so odkrili, da je imajo svoje otroke na tej šoli, za eden od mornarjev Libanonec Ab- prvi letošnji roditeljski sestanek, bas Monamad Jomea, ki je vkrcan ki je bil v nedeljo dopoldne v šoli na ladji Jebel el Basank, drugi pa | v Ul. Randaccio. Ob napovedani
spodarski krogi dajejo pri zaposlitvi prednost učencem slovenske šole.
ni hotel povedati svojega imena. Tudi dokumentov ni imel s sabo. Oba sedita v priporu.
■ Danes ob 19.30 bo v Ul. Capi
tolina 3 aktiv komunističnih žena	a	„ _____
na katerem bo podala poročilo o J •	• lik H i 5ho ter po_
boju za nav potažal žena, Mvia |	“S.,.
Supančič, članica zveznega odbora

uri se je nabralo v dvoranici toliko ljudi, da niso mogli vsi noter ter so zasedli tudi prostor na hodniku.
Ravnateljca ga. Rožica Simčič-Lojkova je tudi ugotovila to zani-
hvalila starše in vzgojnike za za nimanje, ki so ga s tem pokazali za vzgojne probleme naše mladine. Poudarila je nadalje potrebo, da se problemi, ki se tičejo šole, obravnavajo predvsem neposredno na šoli, s prizadetimi vzgojitelji in še Jutri, v sredo popoldne ob 16. uri 1 zlasti na takih roditeljskih sestan-bo na šoli v Doberdobu sestanek kih. Poudarila je nadalje narasca-vseh tistih mladincev, ld se želijo joči pomen slovenske šole, saj se udeležiti mladinskih športnih iger. prav zaradi njene dvojezičnosti, di Ob tej priliki se bodo pogovorili jaki poleg slovenščine naučijo tudi o podrobnostih tekmovanja.	| italijanščine, trgovski in drugi go-
Sestanck za mladinske igre v Doberdobu
Socialisti imajo v programu še nekatere druge sestanke. Prihodnjo nedeljo se bodo sestali socialistični upravitelji, v nedeljo 8. februarja pa bodo imeli javno zborovanje v Tržiču, na katerem bo govoril vodja poslanske skupine poslanec Giolitti.
V krščanskodemokratski sekciji Sv. Rok-Sv. Ana so člani odbora razpravljali o novem sistemu predlaganja kandidatov za občinske volitve, KD je namreč sklenila, da bodo vsi člani stranke predhodno glasovali o kandidatni listi za občinske volitve. S tem se hočejo rešiti očitkov, da so kandidature le domena vodilnih ljudi v stranki.
Kot zanimivost objavljamo vest o ostri polemiki, ki je nastala v občini Villesse med socialisti ih de mokristjani. Občinski svet je z večino glasov odobril nakup nekega cerkvenega zemljišča, za katero pravijo socialisti, ki niso zastopani v občinskem svetu, da je nakupna cena previsoka. Oboji so po vasi razdelili letake, ki so zelo polemični.
Pri Lokvah je zavozil s ceste
V nedeljo dopoldne ob 11. uri je neki jugoslovanski avtomobilist pri-peljal v goriško splošno bolnišnico 37-letnega Lucia Gabi j a iz Zagraja in njegovo ženo 30-lefno Valentino. Zdravniki so ugotovili Gabiju izpah desne rame in druge poškodbe ter so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju, ženo pa so pridržali za 20 dni zaradi rane na čelu, zloma noge in druge poškodbe. Gabi se je peljal z ženo proti Lokvam na smučanje, ko je zaradi zmrzle ceste zavozil s cestišča.
Pogled na občinstvo med nedeljskim koncertom harmonikarskega orkestra «Miramar» v Gorici
čeprav je lepo vreme zvabilo marsikaterega Goričana v prosto naravo, zlasti na sneg, ter so bile še druge prireditve istočasno v mestu, se je v nedeljo popoldne nabralo kar precej občinstva v Prosvetni dvorani na Verdijevem kor-zu. da bi poslušali koncert, ki ga
Sledila je debata, pri kateri so številni prisotni vprašali za pojasnila in dali svoje pripombe. Tako je bil govor o potrebi šolske men ze za dijake iz bolj oddaljenih krajev, kot npr. iz Doberdoba, ki imajo često šolo tudi popoldne in mo rajo ostati ves dan v Gorici. Ugotovili so nadalje, da bi morale posamezne občine s šolskimi avtobusi poskrbeti za prevoz dijakov. Govor je bil tudi o pouku latinščine, ker moramo upoštevati, da imamo v Gorici samo klasično in ne realne gimnazije itd.
Po zaključku debate so starši in drugi vzgojitelji imeli razgovore s posameznimi profesorji, ki so se skoro polnoštevilno udeležili sestanka ter se pozanimali za uspehe, oziroma neuspehe dijakov v posameznih predmetih, da bi lahko do prihodnjega trimesečja in do konca leta lahko dosegli izboljšanje učnega aspeha, kjer je to potrebno in mogoče.
bi poživile prosvetno življenje v Gorici in na Goriškem.
Obvestilo Kmečke zveze
je pripravil harmonikarski orkester Miramam iz Trsta.
Harmonikarje, ki jih je spretno dirigiral prof. Oskar Kjuder, je predstavil Stojan Spetič, ki je na kratko povedal o njihovih dosedanjih uspehih po večjih mesti v Italiji in Jugoslaviji. Isti je napovedoval tudi posamezne točke programa ter na kratko predstavil posamezne skladatelje in njihova dela, ki so bila na sporedu.
Tržaški godbeniki so pri izvajanju pretežno klasičnih skladb pokazali, da so harmonično dobro zlita celota, ki je odgovarjala na vsak najmanjši gib svojega dirigenta. Občinstvo je sledilo z zanimanjem izvajanju programa; če lahko govorimo o kakšnih preferencah, potem je bilo čutiti, da so z večjim navdušenjem sprejeli skladbe kot je bila Manuela de Falle tPles og nja», ali Gotovčevo »Kolo* in delo ma tudi Rimskg Korsakova «Ruska velika noči, ki so širokemu občinstvu bolj dostopne in lažje umljive. To seveda bolj na splošno, ker sn sprejeli s ploskanjem tudi druge izvajane skladbe.
Med občinstvom smo poleg meščanov opazili tudi precej ljudi iz bližnje okolice in med njimi tudi precej mladine. Vsi so prišli na svoj račun saj so izvajalci nudili ves užitek, ki ga lahko daje harmonikarski koncert. Zato bi želeli, da bi imel v tej dvorani še več takih in drugih prireditev, ki naj
Kmečka zveza v Gorici obvešča vse naše kmetovalce na Goriškem na naslednje termine, ki bodo v kratkem zapadli:
1.	Dne 31. januarja zapade rok za prijavo sprememb v sestavi kmečkih družin zaradi upokojitve, poroke, smrti, rojstev. Prijavo je treba vložiti na urad za združene kmetijske prispevke (Servizio contribu-ti unificati) zaradi zavarovalnih prispevkov.
2.	V februarja zapade rok za via ganje prošenj za popravilo stanovanj, za katera nudi deželni zakon znatne prispevke.
3.	Lastnike kmečkih strojev, obveščamo, da zapade 31. marca rok za prijavo porabe goriva UMA v letu 1969 in za vlaganje prošenj za novo nakazilo za leto 1970.
Kdor še ni izpolnil teh obveznosti, se lahko obrne na urad Krneč ke zveze v Gorici, Ascolijeva ulica št. 1/1, kjer bo dobi) vsa potrebna pojasnila in pomoč.
Predstavnik Kmečke zveze bo za izpolnjevanje takih prošenj po okoliških vaseh prisoten tudi'
Na VRHU — v gostilni Devetak Renato, v sredo 28. januarja ob 20. uri.
V SOVODNJAH - v gostilni Vuk. v četrtek, 29. januarja ob 20 uri
CORSO. 17.00—22.00: «L’ultimo mer-cenario», R. Damton in P. Petlt; kinemaskopsiki film v barvah, mladimi pod 18. letom prepovedan.
VERDI. 17—22: «Barbagia», Terene« Hill in Don Backy, režiser Carlo Lizzani. Ital. dnemaskope v barvah. Mladini pod 18. letom prepovedan
MODERNISSIMO. 17.30—22.00: nAj* puntamento oon uno sconoeotuto*^ E. Nathanael in D. Myrat; graški film, mladimi pod 18. letom prepovedan.
V1TTORIA. 17.15—21.30:	«Bisogna
essere in due per fare skidoon, J. Leosan in C. Chanimg; ameriški film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan.
CENTRALE. 17.00—21.30: «11 ml-liardo 1’eredito io», L. De Funes in F. Blamche; francoski film.
■ Nocoj bo v mali dvorani Gin-nastica tekmovanje v briškoli. Pričetek tekmovanja ob 18.30, Zmagovalci bodo dobili vrsto lepih do bdtkov.
Tržič
AZZURRO. 17.00: «Una sull’altra», E. Martlnelli, J. Sorel in M. Mell. V barvah.
EXCELSIOR. 16.00: «Inghiltera ma.
le», dokumentarni film v barvah. PRINCIPE. 16.30: «Salvare la t»> cia», A. Larouche in Nino Castefl-
nuovo.
S. MICHELE. 14.00: «Maciste nel-1’infemo di Gengis Kan», M. For-rest Kinemaskop v barvah. Sledi barvna slikanica.
Mavu Gori ra
SOČA (Nova Gorica): «Italijan v Ameriki«, italijanski barvni film — ob 18. in 20.
DESKLE:	«Most.), jugoslovanski
film - ob 19.30.
RENČE: Prosto.
ŠEMPAS: «Ne pošiljaj ml cvetja*, ob 19.30
KANAL: Prosto
SVOBODA- «Na obali reke«, ameriški barvni film — ob 18. in 20.
PRVACINA: Prosto.
DUTOVLJE: «Ne pošiljaj mi cvetja«, ameriški barvni.
DEŽURNI LEKARNI
GORICA
Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna PONTONI BASSI Ra-štel 26 - tel. 3349.
TRŽIČ
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču odprta lekarna dr. Rlsmon-do, Ul. Toti 52 — tel. 72-701.
I
j
Bologna	IZIDI - Juventus		0:0
Cagliari	- Brescia		4:0
Vicenza	- Palermo		1:1
Milan -	Lazio		3:0
Napoli -	Bari		1:0
Roma -	Verona		1:1
Fiorentina - ‘Sampdoria 3:1			
Torino -	Inter		0:0
Cagliari	LESTVICA 18 11 6		1 26 7 28
Juventus	18 10	4	4 26 11 24
Fiorentina	18 10	3	5 27 22 23
Milan	18 8	6	4 26 13 22
Inter	18 8	6	l 22 14 22
Napoli	18 8	6	4 15 10 22
Torino	18 7	6	5 15 14 20
Roma	18 6	7	5 18 22 19
Vicenza	18 7	4	7 21 16 18
Bologna	18 3	10	5 14 15 16
Verona	18 5	6	7 15 18 16
Lazio	18 6	3	9 14 21 15
Bari	18 3	7	S 5 18 13
Sampdoria	18 1	9	8 12 24 11
Palermo	18 2	6 10 15 13 10	
Brescia	18 2	5 11 9 25 9	
PRIHODNJE KOLO Bari - Brescia, Fioreniina -Vicenza, Inter - Roma, Juventus -Sampdoria, Lazio - Cagliari, Na-poli - Torino, Palermo - Bologna, Verona - Milan.
BLia		
Atalanta	- Mantova	0:0
Catania	- Reggina	0:0
Cesena -	Arezzo	1:0
Livorno -	Foggia	1:0
Modena -	• Ternana	1:0
Perugia -	Como	3:2
Piša - Genoa		2:0
Reggiana	- Catanzaro	1:1
Monza -	‘Taranto	3:2
Varese -	Piacenza	2:0
	LESTVICA	
Varese	19 9 7 3 17 7 25	
Mantova	19 7 10 3 17 9 24	
Foggia	19 9 6 4 23 13 24	
Reggina	19 8 8 3 20 13 24	
Piša	19 8 6 5	19 10 22
Catania	19 6 10 3	15 12 22
Monza	19 7 7 5	14 11 21
Ternana	19 5 9 5	17 14 19
Perugia	19 7 5 6	16 14 19
Modena	19 5 9 5	10 11 19
Arezzo	19 4 11 4	10 13 19
Catanzaro	19 4 10 5	11 14 18
Reggiana	18 3 11 4	10 14 17
Atalanta	19 4 9 6	16 13 17
Livorno	19 3 10 fi	8 12 16
Cesena	19 4 7 S	11 17 15
Como	19 5 5 9	19 30 15
Genoa	18 3 8 7	8 16 14
Taranto	19 2 19 7	12 ?n 14
Piacenza	19 4 e 9	11 23 14
PRIHODNJE KO* O Atalanta - Foggia. Ca'ania -Arezzo, Cesena - Rpgpina, Cnmo -Mantova, Genoa - Ternana. Livorno - Varese, Monza - Modena, Piacenza - Catanzaro, Piša - Taranto, Reggiana - Perugia.
A SKUPINA
C
m
IZIDI
Lecco - 'Alessandria Venezia - 'Biellese Marzotto - Solbiatese Novara - Trevigliese Pro Patria - Monfalcone Rovereto - Legnano Sottomarina - Udinese Treviso - Seregno Triestina - Padova Verbania - Derthona LESTVICA
1:0
2:0
0:0
3:0
2:0
0:0
0:0
1:0
1:0
1:0
Novara	19 10		6 3 25 12 26
Treviso	19	7	11 1 23 12 25
Rovereto	19	8	8 3 18 10 24
Lecco	19	9	6 4 21 16 24
Triestina	18	9	5 4 18 10 23
Solbiatese	19	7	9 3 22 13 23
Seregno	19	9	4 6 25 19 22
Legnano	18	7	6 5 17 9 20
Alessandria	18	7	5 6 18 14 19
Sottomar.	19	7	5 7 16 18 19
Udinese	18	3	11 4 14 19 17
Monfalcone	19	4	9 6 14 16 17
Biellese	18	6	3 9 18 19 15
Trevigliese	18	2	11 5 10 21 15
Verbania	18	4	7 7 16 20 15
Venezia	17	3	8 6 10 15 14
Derthona	19	3	8 8 6 16 14
Padova	18	2	8 8 6 15 12
Pro Patria	17	2	8 7 11 19 12
Marzotto	19	1	10 8 6 21 12
PRIHODNJE KOLO Alessandria - Derthona, Triestina - Lecco, Novara - Legnano, Treviso - Monfalcone, Biellese -Padova, Sottomarina - Seregno, P. Patria - Solbiatese, Verbania - U-dinese, Rovereto - Venezia.
A SKUPINA C LIGE
Nastop moštva Triestine ni prevet zadovoljil
Triestina je premagala Padovo z golom Marchesija
TRIESTINA — PADOVA	1:0
TRIESTINA: Colovatti, D’Eri, Mar-tinelli; Del Piccolo, Varnier, Pe-strin; Marchesi, Giacomini, Pai-na, Scala, Sigarini. 12 Chendi, 13 Ive.
PADOVA: Galassi, Furlan, Miozzo; Doz, Chiodi, Gatti; Filippi, Zan-doli, Girotto, Fraschini, Dal Poz-zolo. 12 Buso, 13 Paribelli. SODNIK: Lattanzi iz Rima. STRELEC: v 62.’ Marchesi.
Približno 5.000 gledalcev. Koti: 3:1 v korist Triestine. Sodnik je opomnil Del Piccola in Colovattija.
Triestina je sicer premagala Padovo in znova začela svoj juriš na vodilna mesta, ni pa s prikazano igro popravila dobrega vtisa, ki ga je bila zapustila v zadnjih nastopih. Opravičilo, da je v četrtek odigrala težko tekmo v Trevigliu sicer drži, in znano je tudi, da so ravno slabša moštva, ki se takoj zaprejo v obrambo, za Triestino najtrši oreh. Vsekakor pa je bilo v nedeljo pričakovati več odločnosti in razumne igre. Padova je potrdila, da je kot ekipa res zelo skromna. V njenih vrstah je še veliko neizkušenih igralcev, nima pravega režiserja, obramba pa zna le razdirati igro. Njena pasivna taktika je predvsem v prvem polčasu zmedla Tržačane, ki so se predali neproduktivni igri, k temu pa je pripomogel tudi medli nastop nekaterih igralcev. Sigarini je na primer povsem odpovedal: kot napadalec je še vedno negativen, nič dobrega pa ni prikazal niti na sredini igrišča, kamor se večkrat odpravi, da bi pomagal Giacominiju in Scali. Tudi Paina je v zadnjih tekmah nezanesljiv, toda srednjemu napadalcu je treba vsaj priznati veliko požrtvovalnosti. Manjkal je Tumiati in zopet je bilo očitno, kako ta zmedeni igralec v resnici predstavlja nenadomestljivo orožje v prvi vrsti. Na srečo je zaigral nad pričakovanjem Marchesi, kateremu se pozna, da se polagoma le vpeljuje v igro moštva in da pridobiva s časom nekaj samozavesti in odločnosti. Še vedno ne moremo govoriti o njem kot o formiranem igralcu, važno pa je, da je potrdil dober vtis, ki ga je bil zapustil v četrtek v Trevigliu.
Ostali igralci so zaigrali kot po navadi. V obrambi je po daljši odsotnosti nastopil D'Eri, ki je nadomestil obolelega Kuka in njegov nastop je zadovoljil gledalce. To pa je razveseljivo, ker bo verjetno že v nedeljo moral nadomeščati Martinel-lija, katerega čaka gotova kazen za izgrede med tekmo s Treviglie sejem. Odličen je bd Varnier, ki je zaradi pasivne taktike gostov večkrat zapuščal svoje mesto v obrambi in pomagal Giacominiju na sredini igrišča, Martinelli pa je res napravil vse, da bi mu navijači oprostili nepotrebno izključitev Pri Padovi lahko omenimo samo
nekaj posameznikov: vratar Galassi je s svojo izkušenostjo večkrat rešit svoja vrata pred nevarnimi prodori domačinov, Doz je trmasto (in nekajkrat tudi nekorektno) pazil na Giacominija, v napadu pa je le Filippi prikazal dovolj odločnosti in borbenosti. Slab je bil sodnik, ki je po nepotrebnem opomnil Del Piccola in večkrat oškodoval moštvi (predvsem Triestino). Kronika gola: po silovitem pritisku v drugem polčasu, ko se je Triestina z vsemi silami vrgla v napad, je v 17. minuti odlični Galassi le klonil. Zadetek je bil sicer nekoliko čuden. Pe-strin je lepo podal žogo pred vrata do Marchesija, ki pa je trčil v branilca in padel. Žogo je kljub temu poslal proti vratom in slabotni a nepričakovani strel je presenetil vratarja gostov.
Še dve priložnosti za Triestino: najprej se je znašel pred Galassi-jem Varnier, toda razmočeno igrišče je ustavilo žogo in tako spravilo v zmoto njega in branilca, v 80. minuti pa je Paina po lepem prodoru s Sigarinijem prišel prav do vrat, kjer ga je Galassi zadnji hip prehitel.
uk
NOGOMET
LIMA, 26. — Edson Arantes do Nascimento, znan kot Pele, je trenutno v Peruju. Pele je časnikarjem izjavil, da so favoriti na bližnjem svetovnem prvenstvu češkoslovaška, Anglija, Italija in Brazilija. Poleg tega je dejal, da bo brazilska reprezentanca močnejša kot kdajkoli doslej. «črni biser» bo končal igrati, ko bo «star» 33 let. Ne bo pa pustil nogometa, kajti postati hoče trener.
12. REDNI OBČNI ZBOR ŠPORTNEGA ZDRUŽENJA BOR
V četrtek, 29. januarja 1970 ob 20.30 v prvem, in ob 21. uri v drugem sklicanju bo 12. redni občni zbor športnega združenja Bor v prostorih Kulturnega doma v Ul. Petronio 4 z naslednjim dnevnim redom:
1.	Izvolitev predsedstva in volilne komisije.
2.	Poročila predsednika, tajnika in blagajnika. Diskusija.
Razrešnica staremu odboru. Sprememba pravil.
Volitve.
Razno.
Vabimo tudi tiste člane Bora, ki niso prejeli vabila, da se udeležijo občnega zbora.
ŠZ BOR
obvešča ljubitelje košarke, da je vsak torek na stadionu «Prvi maj» od 16. do 18. ure tečaj za najmlajše košarkarje (letniki 1956 in mlajši).
NOGOMST
V PRVENSTVU 3. AMATERSKE LIGE
P(
At
Sodnik je kaznoval kapetana Zarje ker je s soigralci govoril slovensko 1
Do kdaj bo nogometna zveza dopuščala take nacionalistične izbruhe?
Primorec — Zarja 1:1 (0:1)
V	zaostali tekmi sta se v nedeljo na igrišču stadiona «1. maj» razšli postavi Zarje in Primorca pri neodločenem rezultatu. Izid je pravičen, ker sta ekipi prevladovali izmenoma in pri vsem tem je imel tudi eno glavnih vlog sodnik, o katerem moramo spregovoriti bolj na dolgo.
V	prvih minutah igre je namreč poklical k sebi kapetana in jima rekel naj ne govore igralci na igrišču slovensko, ker tega jezika on ne razume (iFattemi il piacere di non parlare slavo che non capisco»). To so bile njegove besede. To se je že večkrat zgodilo na tekmah naših ekip in pravilno bi bilo, da bi pristojni organi posredovali, da bi se v bodoče taki dogodki ne ponavljali več.
S tem pa mož s piščalko še ni opravil vsega. Ker so igralci še naprej govorili med seboj v slovenščini je sodnik pismeno opomnil kapetana Zarje Vojka Križmančiča Ta ga je presenečeno vprašal čemu ta opomba. Odgovor je bil kratek in jasen: «Ker ste z vašimi soigralci govoril v slovenščini!» K temu pač ni potrebna niti najmanjša
iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuu
V 2. AMATERSKI NOGOMETNI LIGI
Breg zastreljat 11-metrovko Juventina po vodstvu-poraz
pripomba.
Če se povrnemo k tekmi naj po vemo, da je Zarja prešla v vodstvo v 33. minuti prvega polčasa, ko je sodnik dosodil enajstmetrovko zaradi «roke» branilca Primorca. Strel je uspešno izvedel Pasqualis. Minuto kasneje je bil izključen srednji napadalec Primorca. V teku prvega polčasa se je poškodovat Baldasin, ki se je precej hudo ranil na kolenu. Pospremili so ga v bolnišnico, kjer so mu zašili rano s štirimi šivi. Baldasina je v drugem polčasu nadomestil Metlika.
Primorec je dosegel izenačenje v 32., minuti drugega polčasa: kot v korist Trebencev, kratka in lep* podaja na sredo, kjer je Bogdan Čuk neubranljivo izenačil z glavo.
f. v.
Uspešni nastop Vesne v Foljanu
Bologna - Juventus Cagliari - Brescia Vicenza - Palermo Milan - Lazio Napoli - Bari Roma - Verona Sampdoria - Fiorentina Torino - Inter Catania - Reggina Piša - Genoa Taranto - Monza Savona - Spal Crotone - Leccc KVOTE
13 — 1.374.700 lir 12 —	55.400 lir
X
1
X
1
1
X
2
X
X
1
2
2
1
Aurisina — Breg 0:0
Brežani prav gotovo že dolgo niso videli tako napete tekme, kot je bila nedeljska proti Aurisini. Nasprotniki so bili kakovostno pač dvakrat močnejši od Brega in ta je moral zato napeti vse svoje sile, da je ohranil točko. Kljub temu pa je imel možnost tudi zmagati, toda ta priložnost se mu je dvakrat zmuznila le za las.
Po začetnih negotovih udarcih, v katerih je imel Breg nekaj priložnosti za dosego vodstva, je Aurisina polagoma prevzemala vajeti igre v svoje roke in kmalu je povsem zagospodarila na igrišču. Uprizorila je pravo obleganje brežanskih vrat in proti mreži so letele žoge od vseh strani. Oster pritisk je prihajal zlasti z desne, kjer poškodovani Race ni mogel zajeziti nasprotnih napadov K sreči je bil v izredni formi Favento, ki je vsem žogam pravočasno prestregel pot.
V drugem polčasu je pri domači-nin prišla na dan utrujenost. Breg je zamenjal Raceta z Berdonom, u-redil svoje vrste in igra je postala bolj izenačena. «Plavi» so začeli o-grožati nasprotnike s protinapadi in v enem teh je osem minut pred koncem Leban dosegel gol. Toda sodnik zadetka ni priznal, čeprav je bil dosežen pravilno. Ko je pa spoznal svojo zmoto jo je hotel popraviti na dokaj nenavaden način: v korist Brega je dosodil enajstmetrovko. Streljal jo je utrujeni Leban — vratarju v roke. Do konca tekme se izid ni več spremenil.
Za srečanje kot celoto lahko rečemo, da je bilo izredno borbeno in Breg proti tako ognjevitim nasprotnikom doslej še ni igral. Prav zato so bili igralci z eno osvojeno točko zelo zadovoljni.
Juventina — Fogliano 1:3 (1:0)
Juventina je upala, da bo v prvi povratni tekmi tega prvenstva stopila na pot rešitve, toda tudi tokrat so se stvari odvijale za štandrež-ce slabo. V prvem polčasu je vse kazalo, da bo zmagalo domače moštvo, saj je Juventina odločno prevladovala na igrišču. Predvajala je borbeno in tehnično dobro igro. Ru-pil je že v 10. minuti povedel svoje moštvo v vodstvo z lepim golom, katerega je dosegel po strelu, ki ga je iz kota poslal Tabaj. V nadaljevanju igre je žoga še dvakrat zadela prečko, vrata pa so bila kot začarana: žoga ni in ni hotela v mrežo, čeprav so bile akcije dobro premišljene in lepo speljane.
V tem slogu se je srečanje na daljevalo še vsaj do 30. minute drugega polčasa. Fogliano je šele v 72. minuti dosegel gol izenačenja, to pa na nepravilen način: njegov napadalec Rossi je namreč brcnil v vrata žogo, ki jo je vratar Ju-ventine že trdno držal v svojih rokah. Protesti Štandrežcev pri sodniku niso zalegli nič in gol je bil tako priznan. To je bil hud udarec za Juventino, ki je dala dotlej za dosego zmage od sebe res vse sile. Moštvo se je zopet podalo v napad, toda Fogliano je z dvema pro-tisunkoma nenadoma prodrl pred štandreška vrata in poslal v mrežo še dve žogi.
Napaka Juventine je bila verjetno v tem, da se ni zadovoljila z vodstvom 1:0 ter ni pustila v napadu le treh igralcev in raje trdneje vztrajala v obrambi in na sredini igrišča.
D. R.
jltala — Vesna 2:3 (0:2)
Vesna je začela povratni del prvenstva 2. amaterske lige zelo u-spešno: iz Foljana se je vrnila s celotnim izkupičkom. Tekma je bila lepa, na zadovoljivi tehnični ravni, v zaključnih minutah pa tudi razburljiva, saj so si domačini skušah izbojevati neodločen rezultat, potem ko je Vesna že vodila s 3:0.
Tekma je imela praktično dva dela. Vse do 15. minute d. p., ko je Codemo dosegel tretji gol, je bila Vesna v stalni premoči. Učinkovita igra na sredini igrišča ter trdna obramba s krilsko vrsto sta omogočili napadalcem hitro kreta-nje v nasprotnem kazenskem prostoru. Zadetki so bili le vprašanje časa.
Po tretjem golu pa je Vesna skušala le nadzorovati nasprotnika. Toda domačini se s tem niso sprijaznili in so začeli množično napadati, da bi omilili rezultat. To se jim je posrečilo v 29.’ minuti, vendar niso odnehali. Z dobro telesno kondicijo so stisnili Vesno na njeno polovico igrišča in v 42.’ minuti d p zopet zmanjšali razliko v golih in so nato še ostreje navalili na vrata Vesne, vendar obramba gostov v tretje ni klonila in je ob sodnikovem končnem žvižgu ekipa zasluženo odšla z igrišča kot zmagovalka.
K. K.
NOGOMET
BELO HORIZONTE, 26. - Romunska nogometna reprezentanca, ki bo nastopila na prihodnjem svetovnem prvenstvu v Mehiki, je klonila z 1:2 (0:0) pred enajsterico Cruzeira iz mesta Belo Horizonte.
Vesna B — Devin 1:2 (0:2)
Čeprav je bila Vesna B, v nedeljo na domačem igrišču proti moštvu iz Devina vsaj na papirju favorit, je tekmo zaključila s porazom. Vzrok poraza je igra kriškega moštva, ki je, čeprav je prevladovalo v polju, zaigralo v napadu nepovezano.
Gostje iz Devina so premagali Križane popolnoma zasluženo. V Križ so prišli z namenom, da bi odnesli neodločen izid. Posluževali so se obrambne igre s hitrimi protinapadi. Ko so vodili z golom prednosti je šla vsa ekipa Vesne B v napad (tudi branilci). Tedaj je po krivdi domače obrambe podvojila rezultat in se od tedaj dalje omejila le na varovanje vodstva. Igra Vesne je bila nepovezana in vsakdo je igral na lastno pest, medtem ko bi podaje soigralcem brez dvoma pripomogle k boljšemu končnemu rezultatu. Njena največja napaka je bila, da so igralci po prejetem golu (čeprav je bilo še celih 60 minut tekme) navalili na polovico i-grišča gostov, da bi izenačili. S tem so dali možnost gostom, da so spravili s hitrim protinapadom rezultat na varno, medtem ko bi z umerjeno igro lahko premostili oviro enega zadetka.
Kronika.
Prvi resni napad izvede Vesna B v 10.’ s Švabom, ki je prodrl po levi, preigral branilca ter prizem-no streljal. Vratar je odbil kratko ponovno do Švaba, ki je poslal čez prečko. V 21.’ je Zmago Košuta preigral branilca, izmenjal žogo s Švabom — strel — slednjega je vratar odbil do Z. Košute, ki je dosegel gol, toda sodnik ga je razveljavil meneč, da je bil Švab v offsi-du. V 26.’ skupna akcija Švab - Bi-rin - Z. Košuta, močan strel pa je švignil tik čez prečko. Nato so izsilili gostje kazenski strel na robu kazenskega prostora. Z leve strani ie streljal Legiša, ki je čez «zid» o-brambe Vesne B poslal v mrežo.
V	33.’ je Pičulin sredi igrišča zgrešil žogo, polastil se je je Opatti, ki se je spustil v prodor z roba kazenskega prostora, podal na desno prostemu Merviču, ki je preigral Še zadnjega moža. Ta mu je stekel nasproti ter je s prizemnim strelom ukani! Tretjaka, ki se je prepozno pognal za žogo.
V	drugem polčasu je bila Vesna stalno v napadu. Devinčani so ie dvakrat prešli polovico igrišča in so skrbno čuvali rezultat. Napadalci Vesne so zapravili nešteto pri ložnosti in šele v 43.’ d. p. so znižali rezultat Osebni prodor Švaba jo preprečil branilec v kazenskem prostoru s prekrškom, kar je sodnik kaznoval z enajstmetrovko B Tenco jo je z lepim strelom realiziral. toda več Vesna B ni zmogla.
K. K.
Union — CG Opčine 2:1 (1:0)
Čeprav je Union imel šibkejšega nasprotnika ni v celoti izrazil svoje premoči. Kljub temu, da se je tekma ves čas odvijala le v eno smer, Union ni zadovoljil in ne prepričal. Redke dobro izpeljane akcije niso zadostovale, da bi se moštvo pokazalo v pravi luči. Kljub temu, da dosega pozitivne rezultate, vsakokrat ko stopijo igralci v borbo za točke, je ekipa v popolnem razsulu: vsak dela po svoji glavi, ne ozirajoč se na to, ali drugi lahko osvoje njegove zamisli. Vsi imajo preveč zaupanja le vase in so prepričani, da so mojstri, ki se nimajo več česa naučiti.
Nekaj takega se je dogajalo tudi v tekmi z Openci, čeprav so se od časa do časa nastopajoči spomnili drug drugega. V takih primerih je bil Union silno nevaren, oviralo pa ga je blato, ki je prekrivalo celotno igrišče. Zaradi slabe kondicije so se mnogi komaj držali na nogah, nekaterim pa je težko igrišče «vzelo sapo». Pri Unionu se na žalost pozna pomanjkljivost rednega treniranja. Pri tem se poraja vprašanje: zakaj pravzaprav nekateri igralci (popolnoma nepripravljeni!) sploh nastopajo in vlečejo za nos navijače ter tudi vodstvo kluba, ki poskuša napraviti vse, da ob nedeljah lahko igrajo.
O tekmi z openskim moštvom ni mogoče reči, da je bila na tehnično visoki ravni. Bila je zanimiva le zaradi smešnih situacij (zaradi spolzkega igrišča) ter zaradi zapravljenih golov s strani Uniona, ki bi lahko zmagal z veliko višjim rezultatom. Preveč pa je bilo v njegovih vrstah zmede ter trenja za to, kdo bo dosegel gol. S tehničnega vidika pa se je odlikoval predvsem Fontanot, v drugem polčasu tudi Poropat, medtem ko so drugi igrali spremenljivo. Največ priložnosti za gol so imeli čok, Dodič, Nadlišek, toda le zadnja dva sta delno uspela. Najprej je realiziral v 45. p. p. Dodič, ki je prisebno izkoristil Čokovo podajo po lepi o-sebni akciji, v 18.’ d. p. pa je bil uspešen Nadlišek, ki je ušel branilcu Opencev, dvignil žogo v paraboli ter jo poslal vratarju gostov za hrbet. Gostje Uniona pa so zmanjšali razliko tik pred končmm žvižgom, ko je bilo podlonjersko moštvo vse v napadu in se je protinapada prepozno zavedlo.
Radi
Stock — Primorje 1:5 (1:3)
Tudi Stock, ki je delil prvo mesto s Primorjem, je postal žrtev razigranih Prosečanov. Srečanje med neposrednima nasprotnikoma je privabilo ob rob igrišča precej navijačev (približno 250). Prisostvovali so lepi in zanimivi igri, ki je bila včasih na visoki tehnični ravni, predvsem v prvem delu igre.
Primorje je zopet potrdilo svojo odlično formo. Sprednja trojica je imela v Verginelli močno oporo saj so štirje goli prišli iz njegovih akcij. Prašelj in Lippot pa sta bila uspešna v zaključevanju, saj sta dosegla vsak po dva gola.
Poglavje zase pa je še vedno o-bramba. Primorje zmaguje in vsak bi zato mislil, da so vsi deli moštva odlično uglašeni. A ni tako. že od samega začetka prvenstva je bila obramba stalna hiba Primorja, Če je v nekaj srečanjih šlo vse prav, je to zasluga le posameznikov. V nedeljo se je tako le Suber boril za vsako žogo, od prve do zadnje minute. Desni branilec Hervatič je jasno pokazal, da nima dobre kondicije. Pescatori ni odločen. Tu-
di Malusa je svojo vlogo opravil * težavo. Vratar Canciani (čeprav f dvema izredni®* j
v drugem delu z u »<=»..<» «.,■— , posegoma rešil svoja vrata) za PIt jeti gol kriv sam.
Zdaj, ko moštvo igra prepriOT vo na sredini igrišča in v napad® mora posvetiti precej pozornosti di obrambi: vključiti bi bilo tret* Sardoča in Bukavca.
O nasprotniku lahko rečemo, da j* zrelo moštvo, ki igra lep nogofflft na dobri tehnični ravni. Za tak*|
i icuiuuui lavni.
visok poraz pa ima delno opravičil zaradi izključitev in bolezni so n*’*
ll av -
rali Tržačani na igrišče z okraje® postavo.
Kronika:
V 21. minuti bliskovita akcija V® ginelle, predložek Prašlju, ki v v® leju s stranskim strelom potreb mrežo, štiri minute kasneje Tr**( čani iz prostega strela izenačijo-' 32. minuti Bostner v k a žensk®1 prostoru odbije žogo z roko. Enaj* metrovko Pescatori spremeni v 2'* Verginella v 38. minuti poda v stf dino, kjer Prašelj preusmeri usnje v mrežo: 3:1.
Drugi polčas. Teče sedma minut® ko Verginella preigra nasprotnika® pošlje žogo v sredino Lippotu: 4® Spet Verginella ob žogi v 34.’, Pret ložek Lippotu in gol: 5:1. Ta f* zbudi val odobravanja, saj je pet^ seti, ki ga je v letošnjem prvensb® doseglo Primorje, in 15. osebni g" Lippota.
B. K
2. -
4. —
6. —
Toscan Tony M.
Ostiano Perma Taylor Safar Vezzone Tasman Rio de Prato Cardillo Rodano Fetonte
KVOTE 12 — 152.732 lir 11 —	15.250	lir
10 -	2.544	lir
Angelikina
(Nadaljevanje s 3. strani),
stavlja zanjo tudi ropar Zlatotf* ■■	- r fef
dec, ki ga Pegrac premaga, fel dar napravi za guvernerja sVI>J naselbine tako da slednjič ČAf.
zapreke. Toda sovražnik še ni odložil orožja...
Toda to bo že zgodba novW romana...	.
Ni še torej nevarno, da bi ir. be o Angeliki prenehale. prijateljem tovrstnih napetih in % problematičnih zgodb bo torej najnovejša knjiga (prevod W Verbič, oprema Mitja Race) s'a obilo (kar HOO strani) naPf/% branja, ob katerem bodo priie\. zasanjali ali pa pozabili na ne tegobe. Kaj več, razen htevnega razvedrila, pa jim seil da tudi najnovejša knjiga tega 1
bavnega romana ne bo prineslo-O problematiki zabavnega vomOj o primernosti prevajanja tovrijj^
tekstov, pa o dobri in slabi ’"-j i raturi, o mojstrskem
zgodb teh dveh francoskih ne bi več govorili ob tej knjigi- L mars;kaj smo o vsem tem povelj
ob dosedanjih izdajah. Povemo 1. '■ J ’	'	...... stadij
le, da bo do prijatelji tovrst0% nezahtevnega branja gotovo Prlu na svoj račun, založba pa bo 0 ležna še nekaj kritik.
si. Ru'
v<
tc
ti
M
sl
lika in njen mož premagata ** ■ Toda sovražnik še ver
VOJNI ROMAN SLOVENSKEGA NARODA
~*K-' M'
/!.,	^ VA L_____________________________________:.l..

BfiBmBlHMi
Doberdob
Novica o skrivnostni kaverni je vžgala oči. Ugibali so, je da je in kako priti tjakaj. Zunaj je medtem še vedno ladal mir.
Od oddaljenega butanja granat se je luknja brez pretanka tresla,	kar pa	nikogar ni	vznemirjalo. Mahoma so
e pa vsi zdrznili. Kaj je to? Tudi plamenček drobne lučke, ritrjene na skalnati pomol pod stropom, se je sumljivo ganil. Nekje, kakor bi bilo pri srcu vsakega posameznika, e zabobnel nov, trd odmev. Kratko butanje se je ponavljalo edno hitreje.	Bilo je	gotovo zelo	blizu,	dasi eksplozije še
iso dosegale strehe nad skrevjo.
Bombardiranje jarkov se je torej pričelo. Sovražne bate-ije so vzele pobočje v škarje in pričele pometati hkrati od podaj navzgor in od zgoraj navzdol. Sistematično obstrelje-anje jarkov, meter za metrom, je opravljalo na odseku treh ilometrov nekaj sto topovskih žrel vseh mogočih kalibrov. :e po prvih udarcih se je pri odprtini pokazalo Almerjevo Ice. To lice je	povedalo	vse. kar je	v tem	trenutku kdo sploh
uogel izraziti.	Kmalu za njim sta	prišla	v skrev še Popovič
in Kalivoda. Zdaj so bili tako rekoč na kupu. Toda nihče ni godrnjal. Kanonada je prihajala vedno bliže. Očitno je lezla tista od spodaj hitreje navkreber kot ona z vrha nizdol, kajti izstrelki še vedno niso dosegli strehe nad njimi. Potem je začelo škropiti nad glavami, jedki odmev železnih škrbin je zvonil zunaj po kamenju, dvakrat Je nekaj s tako silo padlo na skalo nad skrevjo, da so vsi trenili z očmi.
Prvi pas, ki ga je obstreljevala sovražna artilerija, je bil rov, mogoče kakih dvajset, trideset metrov oddaljen od njih. Tam, koder so žrela tolkla, gotovo ni miš ostala živa. Hudiči ne streljajo slabo! Potem je pričel leteti v zrak drugi pas. Zemlja, ki je tudi tega napovedala, jim je razodela, da tudi to pot ne bo veljalo njim. Odleglo jam je. Komaj da so še prisluškovali ure in ure trajajoči železni, ognjeni plohi. Zanje je bil zdaj svet majhen, stisnjen, segajoč le nekaj metrov okrog skrevi...
Barfuss je dvakrat obnovil svečo. Čudno je bilo, da niso marali sedeti v temi. Ko se je lučka že v tretje nagibala h koncu, je Demark dejal:
((Madona, kako mi kruli po želodcu!«
Vsa hkrati so se spomnili, da so lačni, da pravzaprav že dva dni niso nič toplega zaužili. Demarkov glas je bil kakor božji signal. Poiskali so v krušnikih rezervne porcije in začeli glodati suhor. Toda komaj so se jim zalogaji stajali v ustih, so spoznali, da jih ne žge toliko glad, temveč žeja, silna, pekoča žeja. čutare so bile že davno prazne. In zunaj je butalo, butalo..-
Do večera Je neštetokrat tolklo mimo prvega roja. že tik pred mrakom je vrtalo tako blizu, da se je vreča, ki je zakrivala luknjo v svet, majala in je razgreti zrak puhal v skrev. Skozi špranjo se je videl kepast blisk eksplodirajočih
granat. Popovič in Rainer sta že hotela iz skrevi, boječ se, da ne bo prihodnja sekunda poslala smrti v skrev. Toda imeli so srečo. Ko je bila napetost najhujša, se je butanje začelo oddaljevati. Z mrakom se je oddaljilo spet nazaj na planoto, kakor včerajšnjo noč.
še so bili vsi živi in celi.
Toda ko so o mraku hoteli iz luknje, so sprevideli, da so tako rekoč zasuti. Granata, ki se je najbliže zarila, je dvignila ogromno plast zemlje in kamenja ter zasula zaseko do vrha. Morala je priti na pomoč lopata, da so se mogli splaziti drug za drugim iz luknje. Zdaj so se znašli v lijaku, ki ga je napravila eksplozija. Bil je premajhen za cel roj, pa so se le stisnili. Cez pobočje je žvižgala železna toča v zaledje.
Toda že se je oglasil tudi ogenj pušk, nato strojnic, nato ročnih granat. Barfuss je hotel nekaj zagodrnjati, pa ga je prekinil razburjen, pritajen vzklik:
((Italijani...!«
Da, tam spredaj, za njihovim bivšim rovom, so migljale temačne postave, mogoče dvajset, trideset korakov niže od njih. Rakete, ki se nekje dvigajo, le slabo prodirajo skozi motnjavo. Temne postave so se zagnale, a ne proti lijaku, kjer so bili oni, temveč nekam na desno.
In že je počil iz lijaka prvi strel. Potem drugi, potem tretji, nato je zaregljala salva... Italijani, ki so hoteli pravkar preiti v napad, so zbegani obstali in se potuhnili. Do lijaka so prodrli nekaki glasovi, ni se pa moglo razločiti, ali so bila povelja ali pa vzdihi ranjencev, kajti nastal je peklenski hrušč, ki je zajel ves odsek na pobočju. Kakor zjutraj, so tudi zdaj zaregljale strojnice.
((Streljati, streljati!« Almerjev glas je bil spremenjen, hripav in ni mogel nikogar podžgati, ker je tako in tako vse streljalo. Sovražnik se je medtem popolnoma potuhnil; zato pa so ugotovili, da nad lijakom, nizko nad njihovimi glavami.
kosi gost svinčen dež od vseh strani. Bili so obsojeni ozki prostor, od koder ni vodil noben, še tako neznaten r°!
Znočilo se je. Italijanov ni bilo več na spregled, zato stvar postala dolgočasna. Najdlje so prskali iz lijaka zanesljivci. Mahoma se je pa Barfussu le zasvitaio:
«In če nam zmanjka streliva?«
Kakor bi komaj čakal na to, se je oglasil tudi Jano^ «Ne le to! Sovražnika tudi opozarjamo nase.«	.,
Almer je uvidel, da imata oba prav, ter je zaustavil stj ljanje. Zdaj so čepeli v lijaku in prisluškovali kroglam. . so žvižgale tik nad površino zemlje. Tako so ležali d ni vprašal Holcman:
((Koliko je ura?«	t
To čudno vprašanje je pri nekaterih izzvalo poro^j! nasmeh. Segal pa, ki je iztuhtal, da se nad njegovo križa ogenj pušk od treh strani, ga je jezno zavrnil-
«Ali ne vidiš, da tudi naši streljajo na nas?«	...
To se ni dalo več zanikati. Tedaj se je Rainer sporni' «Kje so le naši?«	j
Rainer je občutil novo, skelečo skrb, ki jim je ne^ ljeno kruto predočila njihovo osamljenost.
Polagoma so ugotovili, da svinčenke redkeje kosijo * da so one iz zaledja skoraj prenehale. Začeli so misliti,
bi se zmuznili iz pesti, v katero so padli. Janoda je zvK*'! krampič in štorkljal z njim čez rob lijaka. Odkopal je n0*" grušča in pogledal skozi rovič.
«Jama!» je bleknil z navdušenim glasom.	,
Palir in Demark, ki sta ležala tik njega, sta začel® lopaticami rezati prehod iz lijaka. Pridružili so se še heK!| teri, ki so na tej strani našli prostora. Almer je prvi sp>% na ogled. Da. lama. obsežnejša iamn iraimr i<iab „„ n\o r razmetan
ogled. Da, jama, obsežnejša jama kakor lijak,"za nj° £ in razrit svet. Ni izključeno, da se tja steka kak r°
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCH1 6, II., TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Magglo 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338 95-823 - NAROČNINA- mesečno 950 Mr letna 2 700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 Ur, letna naročnina za inozemstvo 15.500 Ur, SFRJ posamezna Številka v tednu to nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10 000 starih dLnarjev) * - PoStnt teknit rli, tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Star, trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v Širini enega stolpca: trgovski 150 tlnančno-upravnl 250 osmrtnice I50ito Mali <*“'
sl 50 Ur beseda — Oglasi za tržaSko ln goriSko pokrajino se naročajo prt upravi, — Iz vseh drugih pokrajin Italija pri ((Socletš PubbUcltk Itallana«, - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln’ tiska Založništvo tržaškega tiska Trst