Poštnina plačana v gotovini. Leto LXXII., št. 49 Ljubljana, sreda 1. marca 1939 Gena Din hr iziiajto ^uh aac popoldne izvzemffl uedeije in praznike — inseraU do 80 peUt UREDNIŠTVO IN UPRAVNTSTVO Podružnica: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, vrst a did z, do ioo vrst a uin 2.60 od ioo do 300 vrsi a Din 3, većjl inseratl petlt urDijiMi Knaflieva nllm Xt»v K telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št- 65; vrsta Um 4.— popust po dogovoru. inseratnJ davek posebej — »Slovenski Narod< ANA- iumiijrva Ulica SICV. O podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob Kolodvoru 101. vena mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. Telefon: 31-22, 31-23. 31-24, 31-25 In 31-26 SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Poštna hrani lin ca v Ljubljani št. 10.351 Poslovilno pismo Azane: io pismo Azane: j Ostavka predsednika španske republike Do izvolitve novega predsednika španske republike bo izvrševal njegove posle predsednik eortesa Martinez Bario Collonges. 1. marca. d. Včeraj popoldne je šef protokola predsedništva španske republike Rivaa Šerif objavil zastopnikom mod narodnega tiska pismo, ki ga je poslal predsednik španske republike Manuel Aza-na predsedniku španskega parlamenta Mar-tmezu Bariu in ki t^e glasi; Odkar rne je načelnik generalnega štaba in odgovorni šef vojaških operacij v navzočnosti predsednika vlade obvestil, da je vojna za republiko nepopravljivo izgubljena, in preden je vlada zaradi poraza svetovala in organizirala moj odhod iz Španije sem izvrševal svojo dolžnost, ko sem priporočal in predlagal vladi kot njen Šef. naj se takoj, čim se da pod človeškimi pogoji doseči mir, sklene premirje, da se pristašem režima in vsej državi prihranijo nove jalove žrtve. Tudi osebno sem. kolikor so mi le dopuščala moja omejena sredstva, delal v tej smeri. Dosegel nisem ničesar pozitivnega. Priznanje legalne vlade v Burgosu po velesilah, zlasti po Franciji In Angliji, mi odvzema pravno mednarodno zastopstvo, potrebno, da z uradno avtoriteto pri tujih vladah izpopolnim samo nalogo, ki mi jo narekuje moja Španska zavest, ampak tudi ono, ki je globoka želja velikanske večine našega naroda. Političnega aparata države, parlamenta, ni več, prav tako ni več zastopstev strank itd. V Španiji in izven nje mi manjkajo posvetovalni in delovni organi, neobhodno potrebni predsedniku pri delu v smeri, ki jo imperativno nalagajo razmere same. V takšnih okoliščinah mi niti na videz ni mogoče ostati na mestu, ki se mu nisem odpovedal niti takrat, ko sem zapuščal Španijo, ker sem upal, da bom izrabil ta kratki čas v korist miru. Zato vam ekscelenca, kot predsedniku parlamenta sporočam svoj odstop kot predsednik republike, da se boste lahko po tem primerno ravnali. Ko je Rivas Šerif prebral ostavko Azane, je pripomnil: Martinez Bario ima kot predsednik parlamenta prevzeti v smislu zakona nasledstvo odstopivšega predsednika. Izjava predsednika španskega eortesa Pariz, 1. marca br. Martinez Bario, predsednik španskega parlamenta je izjavil dopisniku agencije Havas po ostavki predsednika republike Azane: Prejel sem Azanovo pismo, v katerem sporoča svojo ostavko kot predsednik re-publike. Sklep sem takoj sporočil predsedniku republikanske vlade ter »em zahteval od vlade, da skliče parlament ca sklepanje o ostavki predsednika republike. Sedaj moram počakati na sklep vlade, ki mi bo sporočen na vsak način še danes. Ustavne določbe, ki se nanašajo na odstop šefa države določajo sklicanje parlamenta zaradi uradnega obvestila o ostavki, ker prevzame predsednik parlamenta dolžnosti predsednika republike do izvolitve novega predsednika Predsednik par.amenta priseže na ustavo pred parlamentom, preden začne opravljati posle namestnika predsednika republike. Po teh končanih formalnostih postane predsednik parlamenta šei dižatre, toda vse do tega .'asa je 5ef države piedeednik v ostavk! Vrnitev španskega imetja Francovi vladi Barcelona, 1. marca w. V sporazumu, ki ga je sklenila s Francovo vlado, priznava francoska vlada upravičenost zahteve U l l Ji Burna debata v angleški sp zbornici Predlog za nezaupnico Chamberlainovi vladi odklonjen London, 1. marca e. Priznanje vlade generala Franca po angleški vladi je bilo povod za ostro debato v spodnji zbornici. Opozicija ni kritizirala vlado samo zaradi priznanja, temveč tudi zaradi načina priznanja. Poudarjala je zlasti, da je parlament dobil priliko izreči mnenje o tem usodnem sklepu šele potem, ko je bilo že vse sklenjeno in se ni dalo ničesar več spremeniti. Resolucija, ki jo je delavska stranka predložila parlamentu z zahtevo, da se naj vladi izreče nezaupnica, poudarja med drugim: Priznanje uporniške vlade generala Franca, ki so jo spravili na površje tuji plačanei, pomeni ponižanje angleške države in nadaljevanje politike, ki sistematsko ruši zaupanje tujih demokratskih držav v Anglijo. V nasprotju s to ostro kritiko socialistične opozicije pa parlamentarna večina in tudi velik del javnosti v glavnem odobrava priznanje vlade generala Franca zaradi splošnega položaja v Španiji. Menijo namreč, da Anglija ni smela odlašati priznanja vlade generala Franca ali ga celo odkloniti, ker bi to dalo vzpodbudo repu- blikancem za nadaljnji odpor, ki pa bi bil popolnoma brez smisla. Debata v spodnji zbornici je trajala pozno v noč in je potekla precej viharno. Za majorjem Attlejem je govoril drugi vodja opozicije liberalec Sinclair, ki je prav tako ostro napadal politiko vlade. V svojem odgovoru je min. predsednik Chamberlain zavračal trditve opozicije, poudarjajoč, da angleška vlada ni hotela priznati vlade generala Franca, dokler ni bil dosežen sporazum s francosko vlado. Zavračal je tudi trditve, da bi s prevzemom oblasti po generalu Francu mosli biti ogroženi strateški interesi Velike Britanije. Anglija je dobila od generala Franra zagotovilo, na podlagi katerega bodo zaščiteni angleški interesi in tudi jamstva* da ne bo izvaial represalij napram političnim nasprotnikom, razen p^oti onim. ki so zagrešili kriminalna dejanj a. V obrambo Chamberlaina in vladne politike je govoril tudi še volni minister In-skipe, nakar je zbornica prešlr. na glasovanje. Predlog opozicije za nezaupnico vladi je bil odklonjen s 344 glasov* proti 137. Židje proti angleškim pršdlagotn o ureditvi Palestine Poostreni angleški vojaški ukrepi Novi krvavi spopadi med Arabci in Židi London, 1. marca. w. Židovske organizacije so začele novo akcijo proti angleški vladi. Kolonijski minister Macdonald je prejel brzojavko, ki izraža grožnje proti angleški vladi in njeni politiki. Brzojavka pravi da je židovstvo odločeno boriti se proti vsakemu predlogu, ki ne Di izpo-™1 obljub, danih Zidom v Palestini med svetovno vojno. Brzojavka je podpisal »svet židovstva v Jeruzalemu«. Glavni predmet debate na včerajšnji kon ferenci vseh židovskih zastopnikov iz Palestine, razen palestinskih revizionistov, je bilo sklepanje proti odobritvi manjšinskega statuta. Xa konferenci so sklenili nujno pozvati židovsko prebivalstvo, da se izreče proti novemu angleškemu načrtu o rešitvi palestinsikega vprašanja. Po bojih v ponedeljek med večjo arabsko tolpo in britanskimi oddelki so našli včeraj na cesti Acre-Safad 16 mrtvih Arabcev. Snoči so oboroženi Arabci vdrli na neko židovsko kmetijo pri Rehovotu in napadli tamkajšnjo židovsko družino. Žena in sin sta bila ubita, drugega sina 8-leti.ega dečka pa so odpeljali na polje in zaklali. Britanske vojaške enote v Palestini so dobno nalog, da morajo biti strogo pripravljene zaradi novega terorističnega vala. Po- licija je prijela mnogo židovskih ekstremi-stov in revizionistov. V Tel-Avivu je židovski župan pozval prebivalstvo, naj ne dela nasilja. V pozivu poudarja, da so nerede povzročili samo neodgovorni elementi, ki se ne zavedajo možnih posledic. Izdan je bil odlok, po knterem v starem delu Jeruzalema ljudje ne -mejo 24 ur oditi iz hiš. španske nacionalistične vlade po vrnitvi vsega španskega imetja, ki se r.ahaja proti volji pravnih lastnikov v Franciji. Vrnitev tega imetja je bila obljubljena brez vsakih pogojev. Francova vlada zahteva, da se morajo vrniti španske zaloge zlata v Francoski banki, ves vojni material, ki je pripadal republikanski Španiji ali pa ie bil njej namenjen, v Francijo odpeljana živina, španske ladje, umetnine, vsi zlati predmeti, dragoceni kamni, novci, bankovci, efekti itd., torej vse, kar je bilo po 18. juliju L 1936 odpeljano iz Španije proti volji lastnikov. Obe vladi sta sklenili, da vzpostavita dobre sosedne odnose. Predvsem je Francija prevzela tudi dolžnost, "da bo onemogočila vsako akcijo Spancev v bližini meje na francoski strani. V poučenih krogih zatrjujejo, da bo zastopnik direktorja političnega oddelka zunanjega ministrstva Roehat danes odpotoval v Burgos, kjer bo Francovi vladi ofi-cielno sporočil sklep francoske vlade o pri znanju. Izpraznitev španskega poslaništva v Pariza Pariz. 1. marca. e. Na seji ministrskega sveta, ki bo najbrže jutri, bo imenovan francoski veleposlanik v Burgosu. V pričakovanju, da bo general Franco imenoval svojega predstavnika v Parizu, je francoska vlada odredila bivšemu francoskemu veleposlaniku v Barceloni Henrvju GiLlu, naj prevzame upravo diplomatskega poslopja v Parizu. Španski veleposlanik je zapustil poslaništvo včeraj ob 12.30, vse ostalo osebje pa je odšlo ob 13. Kmalu na to je prišel v poslopje španskega poslaništva višji funkcionar francoskega zunanjega urada. Ob 16. je prišel v poslaništvo šef protokola Loger, ki ga je sprejel Aurora. drugi tajnik veleposlaništva, in mu izročil kljuće poslopja. Pariz, 1. marca e. Sef Francove delegacije v Parizu Quimonones de Leon, bivši španski veleposlanik v Parizu, je s člani svoje delegacije snoči ob 18. zasedel poslopje špansko ambasade v Parizu, kjer je bil doslej sedež španskega republikanskega veleposlaništva. London, 1. marca e. Vojvoda Alba, dosedanji diplomatski zastopnik nacionalistične vlade v Londonu, je včeraj prevzel prostore dosedanjega španskega veleposlaništva na Belgrave square. Sestanek francoskega parlamenta Pariz, 1. marca. e. Danes ob 17. se bo sestal francoski parlament. Ob tej priliki bo zunanji minister Bc-nnet poročal o pogajanjih senatorja Berarda z zastopniki Francove vlade in o priznanju nacionalistične vlade po Franciji. Rusija odklanja španske begunce P'ariz, 1. marca. e. Po vesteh iz Moskve je sovjetska vlada odklonila naselitev španskih beguncev v Rusiji in sicer v glavnem zaradi odpora GPU. češ da večji del teh beguncev ne pripada komunistični stranki. Poleg tega bi imelo množe>tveno naseljevanje, ki ni predvideno v gospodarskem načrtu Sovjetske Unije, neprijetne posledice za rusko gospodarstvo. Končna odločitev glede tega pa bo padla šele po padcu Madrida in Valencije. Sklep sovjetske vlade jc zbudiil med španskimi begunci v Franciji, ki so itak morah prestati mnogo gorja, upravičeno nejevoljo. Proračunska razprava nar. skupščine Ekspoze finančnega ministra Beograd, L marca p. Narodna skupščina je pričela danes razpravljati o predlogu državnega proračuna za 1. 1939-40. Za današnjo sejo je bilo zelo veliko zanimanje ter so se zbrali vsi poslanci, katerih mandati so bili verificirani. Seja se je pričela ob 10.15 ter je po odobritvi zapisnika včerajšnje seje in drugih formalnostih dobil besedo finančni minister dr. Vojislav Dju-ričić, ki je v svojem ek<;pozeju predvsem utemeljeval, zakaj je bil proračun povečan. Danes so bili dodeljeni posameznim poslanskim klubom njihovi prostori. Prvo sobo poleg skupščinske dvorane je dobil klub JNS, ki jo je imel že prej, drugo pa novi klub zemljoradniških poslancev. Beograd, 1. marca e. Včeraj popoldne so narodni poslanci, izvoljeni na listi dr. Mačka, ki pripadajo bivši zemljoradniški stranki, obvestili predsedniStvo narodne skupščine, da so uslanovili svoj klub,, ki se je tudi že konstituiral. Imenoval se bo klub poslancev zemljoradničke stranke. Njegovi člani so: Jovan Jovanović, dr. Miloš Tupanjanin, dr. Branko Cubrilovič, Pavle Jovičič. Ilija Culević, Dušan Bran-ković, Milivoj Ilić-Josanica, Toša Cvetko-vić, Abdulah Ibrahim Pašič. Predsednik kluba je Jovan Jovanović. podpredsednik pa dr. Tupanjanin. Izgon švicarskih novinarjev iz Italije Švicarski tisk zahteva protiukrepe — Intervencija nemškega in italijanskega poslanika pri Motti Bern. 1. marca. br. V nedeljo so bili trije .švic irski novinarji, ki so bili v Rimu kot stalni dopisniki švicarskih dnevnikov, izgnani iz Italije. V Švici je zbudil ta ukrep italijanske vlade zelo neugoden vtis. Včeraj je o njem razpravljal tudi zvezni svet v Bernu. Prišel je do zaključka, da novinarji niso z ničemer prekršili svoje obvezne lojalnosti nasproti italijanski vladL Svicai-ski listi zahtevajo, naj zvezni svet podvza- me enake ukrepe proti italijanskim novinarjem v Švici. Poročajo tudi o skupni intervenciji italijanskega in nemškega poslanika pri zunanjem ministru Motti. Poslanika »ta zahtevala, da zavzame švicarski tisk voh če po-voljnejsc stadišče nasproti no+ranjetrni in zunanjemu političnemu razvoju v Nemčiji in Italiji. Italijanski poslanik je zunanjemu ministru tudi podrobno razložil razloge izgona švicarskih novinarjev iz Italije. Nov direktor PAB Beograd, 1. marca e. Na včerajšnji seji upravnega odbora PAB je bil imenovan za direktorja Milorad Jevremovič, dosedanji namestnik glavnega direktorja. Iz prosvetne službe Beograd, 1. marca p. Učiteljica Frančiška Pasič je premeščena iz Podzemlja v I Karlovac. Poljska zvesta obrambni zvezi s Francijo vendar pa se ne bo pi "družila nobeni fronti, ki bi bila naperjena proti Rimu in Berlinu Varšava, 1. marca w. Razgovori italijanskega zunanjega ministra Ciana s poljskimi državniki so končani. Uradni komunike o poteku razgovorov bo šele objavljen, ko bo Ciano zapustil poljsko ozemlje. Kot politični rezultat razgovorov se more smatrati, da ostaja Poljska zvesta svoji zvezi s Francijo, toda izključno le za obrambo resnične varnosti. Nasprotno odklanja vsakršna francoska ali angleška prizadevanja, da bi se pridružila kakršnikoli fronti pri osi Rim—Berlin. Kar se tiče podunavske politike smatra, da je navezana na sodelovanje z Nemčijo in Italijo. Ciano in Beck sta v svojih razgovorih razpravljala tudi o kolonijskem vprašanju. dano v Krakom Varšava, 1. marca. i. Zunanji minister grof Ciano je snoči odpotoval v spremstvu poljskega zunanjega ministra Bečka v Krakov, kjer je danes položil venec na grob Pil sudske ga. Snežne razmere Poročilo tujskoprometnih zvez v Ljubljani in Maribora, SPD in JZSS z dne 1. m. 1939 Kranjska gora 810 m: 0, delno oblačno, 20 cm snega, aren, Pokljuka 1300 m: —3, solnčno, 5 cm prfti- ča, 60 cm podlage, Bohinj »Zlatorog« 530 m: 0, solnčno, 5 cm snega, južen, mirno. Dom na Komnl 1520 m: —6, solnčno, 146 cm snega, prfiič, Dom na Voglu 1540 m: —4, solnčno, 140 cm snega, prsič. MozJrska koča: —5, delno oblačno, 68 cm snega, prsič, Senjorjev dom 1522 m: —5. delno oblačno, 145 cm snega, prsič, Peca 1654 m: 0, delno oblačno, 50 cm snega, južen. Velika nesreča Carigrad, 1. marca w. V premogovniku v Songuldaku na obali Črnega morja se je te dni pripetila iz neznanega vzroka eksplozija metana, pri čemer je bilo ubitih 23 rudarjev, d očim so 10 hudo ranjenih i rešili. Oj Slovani, hje so vase meje, o) Slovani, sluge narodov. • • /f. Že pred vnjncr je bil izoblikovan tip prepričanega Jagosloveria — Iz&ntle so plemenske meje ker je i Sakdo s prezirom prešel preko umetnih zaprek kakor preko t u fih zank mrkle prošlosti. Prav taksno. itk*tala močna skupnu metropola, a ne samo to: Prttga bi naj postala skupno V i e s l o v i n sk o sred U i če. I o je bila doba novih nad. novih misli in pričakovanj slovanskih rodoljubov. Vračata se Jc ponovno v Življenje preje splašer.a slovanska misel, ki je v gotovih trenutkih igrala vodilno vlogo v velikih dogodkih. Balkanska osvobodilna vojna (1912)» četudi omručena po medza\-ezniškem spopadu (1V13). je zapustila globok in neizbrisen vtis v srcih vseh slovanskih narodov. Vsi smo verovali, da pričenja davno pričakovana slovanska doba in s to vero smo vstopili v svetovno vojno leta 19H. Dasf je ta \*ojna izbruhnila preje* kakor se je to želelo, so v nji posamezni slovanski neosvoboieni ruirodi pokazali in dokazali toliko življenjske sile. požrtvovalnosti in spodobnosti oceniti dogodke in posledice, da je to presenečalo celo prijatelje. Prisrčno sodelovanje, epohalne borbe in napori Čehov in Slovakov, Srbov in Hrvatov, aktivnost Poljakov, ogromne žrtve Rusije itd., vse to je vlivalo v srca upravičeno nado. da je na pragu zai ja nove slovanske ere v Evropi. T udi zaključek svetovne vojne smo smeli smatrati bolj ali manj kot zelo povoJjen za slovanske narode: Slo\'enci* Hrvati in Srbi so biti osvobojeni in uedi-njeni, Čehi in Slovaki prav tako. Poljakom se je končno po tolikih stoletjih razkosano-sti in robovanja posrečilo, da so se osvobodili in osnovali veliko državo. Rusija je — žal — izgubila vodilno vlogo med slovanskimi narodi in zapustila, zaposlena s svojo notranjo izgradnjo, svojo slovansko mini jo, posegajoč po mnogo iir&i — svei-ski. toda tudi vkljub temu povojni izgladi slovanskih narodov niso bili slabi. Velike zapadnoevropske demokratske države so bile v soglasju s svojimi interesi pripravljene stalno ostati v iskrenem sodelovanju 1 slovanskimi državami, ki so nastale it požara svetovne vojne. Intimne zveze Jugoslavije in Češkoslovaške, dobri odnošafi Poljske in Jugoslavije, postopno normaliziranje jugoslovensko-bolgarskih od nosa jev, vse to je utrjevalo nado, da se bodo vse-ilovanske stvari gibale v željenem, prirod-no-logičnem pravcu in v dogledne m času završiti z občeslovanskim solidarnim sodelovanjem ob polnem spoštovanju kulturno-političnih individualnosti poedinih slovanskih narodov. Upravičeni in razumni interesi teh narodov se dejansko nikjer ne križajo in ne nasprotujejo. Zemljepisni položaj in notranja potreba mirne konsolidacije* kakor tudi zlasti zunanji odnoSaji in sosedstva ter tendence tega sosedstva so neodoljivo silili na nepretrgano, Stroko in intimno ne samo kulturno* marveč tudi politično in gospodarsko sodelovanje slovanskih držav in narodov. Ali ena izmed bistvenih izhodišč za takšno splošno politiko je bila: notranja izgraditev in konsolidira-nje zaprek, ki so s časom tn pod tujim vplivom nastale med plemeni Istega etnografskega naroda, kakor tudi širokogrudno gledanje na dejansko neznatne zapreke %lcde prisvajanja nekega ozemlja s strani gotovifi slovanskih držav v prehodnih conah. Pri drugih narodih so te prehodne cone služile kot bistveno izhodišče za stopije-nje poedinih plemen, oziioma enokrvnih m jezikovno sorodnih skupin v eno široko zajednico ali skupnost, ki je potem sprejeta ime nacije, pri slovanskih narodih pa so take cone služile kot vzrok za stoletne spore in medsebojno iztrebijevanje. Francosko-jugoslovenski zdravniški dnevi Pariz, 1. marca. e. Jutri se bodo priče* v Parizu fraiicosko-jugo&Iovenski medicinski dnevi s sestanki naših in francoskfli zdravnikov, na katerih bo podanih r«6 referatov o zriaikstvenem delu na obeh straneh. Ta francosko-jugoslc^enska zdravniška manifestacija bo 2., 3. in 4. marca. Jugo-slovenska delegacija, ki Šteje okrog 80 oseb, med temi 23 dam, je včeraj pod vodstvom prof. dr. Koštica prispela v Strasbourg. Francozi so našim zdravnikom priredili prisrčen sprejem na tamošnji kliniki Včeraj so si zdravniki ogledali mesto m njegove znamenitosti, zvečer pa so odpotovali v Pariz. Francosko - jugoslovanske zdravn&fca konference bodo o tvor j ene jutri ob 10. v velikem anf i teatru medicinske fakultete s svečano sejo, kateri bosta prisostvovala tudi jugoslovenski poslanik v Parizu dr. Parić in maršal Franchet d'Esperey. Borzna poročila. Carin, L marca. Beograd 10, Pariz 11.61, London 20.62, New York 439.875, Bruselj 73.975, Milan 23.13, Amsterdam 233 62, Berlin 176.50, Praga 15.05, Varšava 83.10, Bu- 3«^1e _. j » _ __ -- , _ _ »SLOVENSKI NAROD«, fitev. 40 Glede motornih vozil smo Važne ugotovitve na Ljubljana, 1. marca. Avtomobilski klub je pri nas nedvomno ena najvplivnejših organizacij, ki se zavzemajo za motorizacijo prometa in ki ga je treba upoštevati tudi kot enega najpomembnejših propagaroTJev tujskega prometa. 2e zato je prav. da naša javnost posveti tudi občnemu zboru ljubljanske sekcije Avtomobilskega kluha kr. Jugoslavije primerno pozornost Občni zbor je bil snoči v društveni sejni dvorani v Kazini in vodil ga je predsednik Avgust Praprotnik. Kot zastopniki so se ob5ne|jB zbora udeležili: za bana načelnik Hubad, za mestno občino m. jetnik Rahuvec. za Zbornico TOI C. Majcen, predsednik društva za ceste dr. V. Vrhunec in ravnatelj »Putnika« dr. C. Žižek. Z obT-nega zbora so poslali vdanostno brzojavko Nj. Vel. kraljici Mariji in predsedniku jugos.1. Avtomobilskega kluba knezu numestmku Pavlu. MED ZADNJIMI V EVROPI... Predsednik je v svojem poročilu omenjal predvsem napore kluba za pospeševan je motorizacije prometa v naši državi in navajal tri glavne ovire klubovih stremljenj: predrag bencin, slabe ceste in previsoke dajatve. Klub je pa v svojih prizadevanjih vendar dcvscgel nekatere lepe uspehe. Omeniti je zlasti treba, da je iz njegovih vrst izšla pobuda za ustanovitev cestnega fonda, dalje je bil dosežen posebno lep uspeh, da se je pocenilo pogonsko gorivo, bencinska mešanica ter da so cene unificirane. Mo-torr/acija pri nas lepo napreduje in v primeri s prejšnjim letom je število osebnih avtomobilov lani naraslo za 23 odst., tovornih za 20 odst. in motociklov celo za 45 odstotkov. — Pretirano visoka je v Ljubljani davščina na avtomobile v primeri z Beogradom in Zagrebom, kjer znaša 500 din na leto. pn nas pa celo 1250 din. — Predsednik se je v svojem poročilu tudi dotaknil naSih kritičnih cestnih razmer ter na-g!a=iL da cestna dela napredujejo mnogo prepočasi. Obžaloval je, dia je naša država med zadnjimi v Evropi po številu motornih vozid. Obširno poslovno poročilo z iz-erpnimi podatki o društvenem delovanju je podal Član uprave Rado Hribar. V poročilu je zb-unih tudi mnogo splošno zanimivih podatkov. POSPEŠEVANJE MOTORIZACIJE Med khibovimi uspehi je treba predvsem omeniti, da je bila lani po dolgih prizadevanjih odpravljena tudi luksuzna taksa na motocikle in znižana carina nanje, kakor je bila že 1. 1937 za avtomobile. Zasluga kluba je pa rudi Inn?ka pocenitev pogonskega goriva ter unificiranje cen v vsej državi. Ob koncu L 1937 je bil bencin na bencinskih črpalkah v Ljubljani še po 840 din liter, v nekaterih mestih pa celo po 9 din. Pocenitev na 6.25 din pomeni mnogo. Vlada je sprevidela, kako pomemben je bil predlog AK po pocenitvi goriva in je v ta namen sldenila z bencinskim kartelom pogodbo, ki obvezuje kartel prodajati bencin po približno enakih, v naprej določenih cenah v vsej državi. Poseben odbor, ki je v njem zastopan tudi AK. je dosegel s kartelom aranžma, po katerem se je kartel obvezal prodajati samo mešanico (20°/o alkohola in S0r'- bencina) po teh cenah: v centrih banovin 5.25 din liter, v pa^u do 20 km 5.35 din in izven tega pasu po 5.45 din. Ker se je pa bencin lani na svetovnem trgu podražil, je kartel sporazumno s kontroLnim odborom tudi podražil mešanico pa 10 par pri litru. Vendar pa člani AK ne dobivajo več bencina po 30 par ceneje kakor pred aranžmajem s kartelom, za kar &e ljubljanska sekcija zopet zavzema Razen tega se je sekcija obrnila tudi na ljubljansko občino s prošnjo, naj bi ji dala koncesijo za bencinsko črpalko v Ljubljani. Prošnja je bila ugodno rešena in črpalka bo postavlie-na na križišču BIeiweisove. Groharjeve, Tržaške ceste. Klub je pa tudi sklenil pogodbo 3 tvrdko Standard Vacuum d. d., da bo dobavljala njegovemu članstvu bencin 9 49a popustom. Taksni klubovi uspehi v resnici služijo pospeševan ju motorizacije prometa pri nas. o čemer pričajo tudi naslednje številke: L 1937 je bilo v naši banovini registriranih 2238 osebnih, 815 tovornih avtomobilov in 1985 motociklov. Lan? pa je bilo osebnih avtomobilov že 2757. tovornih 979 in 2SS0 motocikJov. torej 1578 motornih vozil več, NAŠI AVTOMOBILISTI SE VOZIJO RAJE PO INOZEMSKIH CESTAH Največja ovira razvoja motorizacije so pa naše slabe ceste, kar se kaže tudi že zolo drastično v številkah o prehodu naših in tujih avtomobilistov Čez našo mejo: naši avtomobilisrti bežijo z naših slabih ce.-t v sosedne drŽave, tuji avtomobilisti se pa nas čedalje bolj izogibajo. Potovanje naših avtomobilistov v inozemstvo v primeri z obiski inozemskih avtomobilistov so v razmerju 1 : 2 v našo škodo. Ko je bila lani uzakonjena uredba o cestnih skladih, so pričakovali, da bo razveljavljena uredba o čezmerni uporabi cest, a so se zmotili. Tako morajo lastniki motornih vozil plačevati še vedno tudi prispevke po stari uredbi, da je bil osebni avtomobil lani obremenjen skupno s 400 din. motoci-kel brez prikolice s 100 in s prikolico s 150 din. kar je znatno preveč. AK si prizadeva, da bi ministrstvo obe uredbi revidiralo. PREMALO KREDITOV ZA VZDRŽEVANJE CEST Če govorimo o modernizaciji cest, ne smemo pozabiti tudi na kredite za vzdrževalne stroške. Lani je bil zvišan prispevek za vzdrževanje cest od 7500 din na 10.000 din na kilometer ceste, letos pa na 11.000 din. To je se vedno mnogo premalo, saj druge države, ki imajo tlakovane že skoraj vse ceste, prispevajo po 40.000 in več za vzdrževanje na kilometer. Sekcija je bila zelo delavna, tudi v propagandnem pogledu. Propagirala je prometno disciplino ter se zavzemala za prometne ureditve, mnogo je storila za pospeševanje turizma — ustanovila je dve obmejni poslovalnici v Planini in na Jezerskem vrhu, ena pa deluje že delj časa na Korenskem aedlu —; tajništvo daje informacije in pro-prganemo gradivo tujcem, zbira pomembne statistične podatke, ki bi jih morale prav za prav oblasti; sekcija je sodelovala na cestni razstavi na ve&eaejnru; izdaja dobro sevijo »Avto in sport«; itd. M.ed zadnjimi občnem zbora ljubljanske sekcije Avtomobilskega kluba NARAV-AMTP rM.VMSTVA NARAŠČANJE ČLANSTVA Klub je štel ob koncu leta 198 rednih, članov, 196 članov Koda avtomobilistov in 51 članov Kola motocikl istov, skupno 91 čut nov več kakor v začetku leta. Skupno je bilo izdanih 919 triptikov. 213 vec kakor prejšnje leto. Blagajniško poročilo je podal K. Gove-kar. Dohodki so znašali 296 446 din, saldo pa znaša 26.383 din. Dohodki in izdatki za letos so proračuna ni na 254.000 din- — Poročilo o delovanju Motosekcije. ki je bila lani poživljeina, je podal Janko Sabec, ki je poročal tudi o delu Športno turističnega pododbora. Ta odbor je dal pobudo za ponovno ustanovitev Motosekcije. ki je jeseni priredila zelo uspešno dirko, opravila je pa tudi mno«o propagandega dela za pospeševanje turizma. — Vsa poročila so bila sprejeta soglasno z odobravanjem in odbor je prejel razrešnico po predlogu Svetozarja Hribarja, člana nadzornega odbora. Pri nadomestnih volitvah so bili izvoljeni dosedanji klubovi delavci, za delegata v upravni odbor sta pa bila izvoljena K. Govekar in kot namestnik dr. V. Vrhunec. USODNE POSLEDICE SLABIH CEST S posebnim zanimanjem so zborovalci poslušali poročilo predsednika Društva za ceste o naših cestnih razmerah ter cestnih delih. Na ugotovitve dr. Vrhunca se še po- vrnemo ob priliki. Zdaj naj samo navedemo, da je ugotovil: L 1936 se je pripeljalo v našo državo preko 51. IIje 5000 inozemskih avtomobilistov, predlanskim 4200, lani pa samo 3150; naših avtomobilistov je potovalo preko te postaje v inozemstvo leta 1936 1300, predlanskim 2300 m lan; 4055. Po šestletki državnih cestnih del prejme naša banovina za cesto Maribor — Ljubljana 85 milijonov din, torej le za 60 km cest; za cesto Ljubljana — Novo mesto 20 milijonov din; za cesto Ljubljana — Planina le 10 milijonov in končno za jadransko cesto 50 mUijocov din, približno polovico, kolikor bi bilo potrebno. Dravska banovina prispeva za cestni sklad 17 odst. vseh prispevkov v državi, dobi pa iz njega 10 odstotkov. V šestih letih bi morala prejeti 340 milijonov din, približno 130 milijonov več, kakor bo. Će bi prejela vse, kar ji gre, bi v 6 letih bila zgrajena cesta Ljubljana — Maribor in do Jadrana bi držala vsaj makadamska cesta. Na predlog dr. C. Pavlina je bila sprejeta resolucija, ki v nji AK ugotavlja, da šest-letka ne ustreza prometnim in gospodarskim potrebam dravske banovine, ki mera prejeti vsaj delež iz cestnega sklada, kolikor vanj plačuje. Občni zbor se v tem pogledu povsem pridružuje stališču in zahtevam Društva za ceste. Volitve v Pokojninski zavod Dosežen je sporazum med glavnimi činitelji za enotno listo Ljubljana, 1. marca. V službenih listih dravske in primorske banovine je objavljen razpis volitev v Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. Od 1. marca 1939. do 14. marca 1939. so razgrnjeni volilni imeniki v uradnih prostorih Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani in Splitu in v uradnih prostorih mestnih poglavarstev v Mariboru. Celju in Dubrovniku. Aktivno volilno pravico imajo vsi zavarovani nameščenci, ki so bili dne 15. februarja 1939. člani Pokojninskega zavoda, in njihovi službodajalci. Volilci v Pokojninski zavod so razdeljeni v dve volilni okrožji in sicer obsega prvo volilno okrožje celo dravsko banovino, drugo volilno okrožje pa Dalmacijo, del Zetske banovine (Dubrovnih, Kotor) in Sušak (pomorce). Prvo veliko okrožje voli po številu članov zavarovancev 80 delegatov, drugo volilno okrožje pa 20. Merodajni činitelji službodajalcev in nameščencev so se načelno zedinili za skupno kandidatno listo za volitve delegatov v skupščino Pokojninskega zavoda; posamezne organizacije interesentov Pokojninskega zavoda pa bodo določile osebe za skupno listo. Interesi Pokojninskega zavoda zahtevajo, da se izbere nova uprava za petletno funkcijsko dobo brez volilnega boja. Organizacije so pozvane, da pošljejo v Pokojninski zavod svoje najboljše ljudi, ki poznajo socijalne potrebe zavarovancev in prilike našega gospodarstva. V bodoči upravi Pokojninskega zavoda bodo kakor dosedaj složno delali zastopniki gospodarjev in nameščencev iz v?eh panog našega gospodarstva. Sporazumniki so se med se-boi obvezali, da bodo postavili samo take kandidate za skupno listo, ki svojega po- | ložaja ne bodo Izrabljali v katerokoli izkoriščanje Pokojninskega zavoda bodisi v osebno korist ali v korist svojih podjetij. Zlasti mora to brezpogojno veljati za kandidate v posamezne odbore Pokojninskega zavod a. PokojninsM zavod za nameščence ima zavarovanih ca 12.800 nameščencev, število poslodavčev znaša ca 3.000. Te številke se sicer vsak mesec menjajo, ker se mnogi prijavljajo in drugi odjavljajo. Po stanju 15. februarja 1939. znaša število zavarovanih nameščencev in poslodavčev ca 15.800, za obe volilni okrožjL Z ozirom na visoko število volilnih upravičencev in na kompliciran volilni sistem so volitve v Pokojninski zavod razmeroma drage. Samo poštnine bi stale nad din 100.000.—. Tudi iz razloga, da se zavodu prihranijo visoki izdatki in mnogo nepotrebnega dela se je pretežna večina interesentov ze-dinila na skupno kompromi^Tio Listo. Denar, ki se bo prihranil s tem, da odpadejo volitve, bo zavod lahko namenil brezposelnim in bolnim nrmeščencem ter njihovim družinam. Volitve se sicer po zakonu morajo razpisati in se morajo objaviti v uradnih listih, vložiti se mora tudi predpisana kandidatna lista, vendar pa odpade razpošiljanje glasovnic In glasovanje, če je vložena samo ena kandidatna lista in se kandidati na tej listi proglasijo za izvoljene. Tudi v Dalmaciji se je večina interesentov Pokojninskega zavoda na poslodavski in nameščenski strani izjavila za skupne kandidatne liste. Skupne kandidatne liste bodo najlepša manifestacija složnega sodelovanja v upravi Pokojninskega zavoda slovenskih in dal matinskih zavarovancev in njihovih poslodavčev. T**fl? leftos naleti na planfšfc! fk^kslralci Velike rfoniske prireditve pod! skntmim imenom „Teđen v Planici44 se pričao 12. t. m. — Ljubljana, 1. marca Cez 12 dni bo stopila Planica v ospredje svetovnega športnega, zanimanja, kar bo tudi zaslužila vsaj tako kakor zdaj Zakopane. Pravda za Planico sicer še ni končana in mednarodna športna organizacija (FIS) še nasprotuje tekmovanjem na tako zvanih mamutskih skakalnicah. Dovoljeni so le skoki na skakalnicah, ki imajo kritično točko pri 80 metrih. V Zakopanih se je sicer tudi izkazalo, da pri tej omejitvi ne bo moglo ostati. Toda mednarodna tekmovanja v Zakopanih opozarjajo še na nekaj drugega: v enem samem dnevu je bilo tam več padcev pri veliki skakalnici kakor pri nas pri vseh skokih. Na veliki planiški skakalnici je bilo skupno 139 skokov ali poletov, a samo 14 padcev. Prej ali slej bo torej treba priznati, da je bistvena razlika med pravilno konstruiranimi, aerodinamičnimi ^mamutskimi« skakalnicami, ki bi jih lahko imenovali tudi smuška letišča, in med skakalnicami v pravem pomenu besede; pri planiški skakalnici gre v resnici za polete in ne več skoke, to se pravi, da se je smuška disciplina »skakanje« sprevrgla v povsem novo športno disciplino. Pri tem pa niso odločali samo in ne tudi odločilno športniki, temveč tehniki, ki jim mednarodna športna organizacija ne more ničesar prepovedovati. Toda ob tej priliki ne nameravamo nadaljevati pravde za Planico, ki je med športniki v vsem svetu že tako priznana, ne glede na to. ali jo je oficlelno priznala vrhovna športna instanca; opozoriti moramo le na velike planiške prireditve, ki se začno že 12. t. m. pod skupnim imenom >Teden v Planici« in ki bodo zaključene z revijo poletov na veliki skakalnici 19. t. m. Namen teh prireditev je predvsem zbrati Studijsko gradivo, ki ga bo »Združenje smučarjev Planica« predložilo mednarodni športni organizaciji v obrambo planinke skakalnice ter tekmovanj na nji. Prvi dan. v nedeljo 12., bodo v Planici državne tekme na skakalnici za skoke do 60 m. Tega tekmovanja se bodo morali udeležiti vsi. ki bodo hoteli leteti na veliki skakalnici. Naslednje dni bodo na skakalnici poskusni noleti. vnak dan po 3 do 4. Tako bodo vsi emuški letalci preizkusili skakalnico do glavne prireditve, ki bo 19. t. m. Tisti dan bodo nastopili na veliki skakalnici vsi boljši skakalci. Na velikih mednarodnih prireditvah v Zakopanih ae je znanemu športnemu organizatorju posrečilo pridobiti za udeležbo v Planici znamenite poljske in nemške športnike. Prireditve ae pa bodo morda udeležili tudi Čehi. Samo po sebi se razume, da bodo sodelovali vsi najboljši naši tekmovalci. Kakor k vsem večjim prireditvam v Planici bo tudi na to velik naval občinstva. Vozili bodo trije posebni vlaki (razen rednih), ki jih organizira »Putnik«. Vozili bodo tako, da bodo prispeli v Rateče dovolj zgodaj, ker se bo prireditev morala začeti že zjutraj; popoldne je namreč že pretopio. Po en posebni vlak bo vozil iz Maribora in Zagreba in eden kombiniran iz Zagreba in Maribora, ki se bosta združila na Zidanem mostu. Vozni red bo objavljen ob pravem času. Poročali bomo tudi redno o pripravah za veliko prireditev. Ob tej priliki naj potolažimo skeptike, ki se boje, da ne bo dovolj snega. Planica ima še vedno dovolj snega in za skakalnico je v planiškem kotu dovolj še posebnih zalog. Zaradi vremena in snega si prireditelji ne delajo posebnih skrbi. Osveta za ukradene tisočake Ljutomer, 2S. februarja Našim čitateljem je še v živem spominu nesrečni strel v Makovčevo hišo na Raz-križju, čigar žrtev je postal cča Makovec, težko' ranjen pa je bil njegov sin Karol. Takoj po tem dogodku se je vodila preiskava "na vse strani, ki je končno potrdila prve sumnje, da je streljal na Makov-ca skozi okno Martin Belovič, pceestnik na Razkrižju. Streljal je na Makovca zaradi težko prigaranih 12 tisočakov, ki so mu bili jeseni ukradeni. Prigaral jih je bil skozi 15 let trdega dela na svoji kmetiji. Tatvine je osumil Karla Makovca, posestniškega sina na Razkrižju. ki pa ga je okrožno sodišče v Murska Soboti novembra izpustilo iz preiskovalnega zapora, ker je za to manjkalo dokazov. V Beloviču je takrat še bolj zavrelo, kajti trdno je bil prepričan, da mu je ju rje odnesel Makov ec. Zdaj pa še, da bi ga Makovec težil zaradi razžaljenja časti, povrh bi pa še moral plačati stroške sodnega postopanja, Ne! To ni dalo Beloviču miru. Makovec je bil 26- novembra izpuščen iz preiskovalnega zapora, 28. novembra pa je sel Belovič v prvem mraku proti Ma_ kovčevi hiši ter skozi okno pomeril na Karla, ki ga je zadel v praL Ko je krogla izstopila, je zadela v glavo njegovega očeta« ki je ležal v postelji. Takoj nato so prihiteli sosedje ter oba spravili v bolnico v Mursko Soboto. Makovcev oče je takoj po prevozu v bolnico podlegel, d očim je njegov sin Karol po 6 tedenskem zdrav, ljenju zapustil bolnico. Takoj po napadu je padel sum na Beloviča, ki pa je sprva zanikal krivdo, končno pa je zločin skesano priznal, ter predal karabinko orožnikom- Belovič se je izgovarjal pri preiskovalnem sodniku v Ljutomeru, da je hotel Makovca ubiti zaradi ukradenih tisočakov, da bi ga Makovec ne mogel več tožiti Pri razpravi na okrožne u. "x>di£cu v Murski Soboti, ki se je vršila v preteklem tednu, pa se je Belovič izgovarjal, da je hotel Makovca le onesposobiti ter ga ustreliti v noge, najmanj pa ni hotel poškodovati Makoveevega očeta ,ki ga sploh ni videi usodnega večera Sodišče je Beloviča Martina spoznalo krivim poskušev-ga umora nad Karlom Makovcem. pri čemer je BeloviC iz malomarnosti okrivi tudi smrt starega Makovca. Obsodilo ga je na pet let robije ter tri leta iz^ub* Častnih državljanskih pravic. Iz pestre policijske kronike Preiskava v zadevi Ferjančičeve vlomilske tolpe — Tudi iz praznih sodov teče vince Ljubljana, 1. marca. Preiskava v zadevi Ferjančičeve vlomilske družbe še vedno ni zaključena, ker je policiji težko ugotoviti, komu vse pripada pri Zorcu na Jurčkovi poti zaplenjeno blago, vlomilci sami pa nočejo priznati ničesar razen dokazanih vlomov. Navzlic temu pa se je policiji posrečilo dokazati Ferjančiču, da je vlomil lani v decembru tudi v mesnico mesarja Jožeta Benčine v Cernetovi ulici, odkoder je odnesel ponoči za okrog 2000 din suhe mesnine in klobas. Ferjančič je čez nekaj dni vlomil tudi v mesnico mesarja Ivana Marolta na Celovški cesti in ukradel več kosov šunke, nekaj klobas ter nekaj svežega mesa. Vlomilca je policija tedaj izsledila in ga izročila sodišču, kjer pa se je izmuznil obsodbi s tem, da je vlom tajil, češ da je meso, ki ga je prodajal raznim strankam v mestu, kupil od mesarjev. Sele sedaj so našli med zaplenjenim blagom v Zorčevem skladišču tudi ostale kose Bencinovega mesa, ki sta jih oškodovanca tudi spoznala, s čimer je dokazana Ferjančičeva krivda. Ta je vloma tudi priznal, obenem pa povedal, da mu je pomagal France Tacinger, sin že aretirane Neže Zorčeve iz prvega zakona, ki je sicer mlad po letih, a že star po grehih, zaradi katerih je tudi že večkrat sedel. Janez in France sta brezposelna, zato pohajkujeta po mestu. Oni dan sta se srečala na Vodnikovem trgu in drug drugemu potožila, da sta brez sredstev, pri tem pa neznansko žejna. —Veš France, je menil Janez — jaz bi že vedel za izhod iz zadrege, a sem malo preveč znan. da bi sam stopil v Fabianovo vežo, kjer so na razpolago prazni sodi... — Hm, — kaj hočeš s praznimi sodi, — je dejal France. — Čakaj prijatelj, prazen sod res ni nič orida, toda... Anica Hočevarjeva umrla Ljubljana, 28. februarja Z Vrhnike je prispela že snoči prežalostna vest, da je kruta smrt nenadoma ugrabila življenje ljubljeni ženi bivšega narodnega poslanca in naprednega organizatorja mag. ph. Stanka Hočevarja, gospe Anici Hočevarjevi. Pokojnica, stara šele 40 let, je zbolela na angini, a je kmalu okrevala, vendar ji je bolezen zapustila posledice. Pričela je bolehati na srcu in snoči se je nenadoma zrušila mrtva. Blaga gospa je bila iz znane Ti carjeve rodbine iz Ljubljane. Na Vrhniki, kjer je živela ob strani svojega, soproga, se je z vso vnemo posvetila narodnemu življenju in vedno je vneto delovala v vseh naprednih društvih, zlasti pa je živela za rodbino in svoja otroka Toussainta ter Maroško, ki sta tako nepričakovano in tako zgodaj izgubila zlato mamico. Pogreb nepozabne pokojnice bo jutri ob 15. iz hiše žalosti na pokopališče sv. pavla na Vrhniki. Globoko užaloščenemu soprogu, otro_ koma in sorodstvu ob prebridki izgubi naše nnjiskrenejše sožalje, blagi prerano umrli pokojnici pa bodi ohranjen najlepši spomin! Požarni alarm brez potrebe Slovenjgradec, 28. februarjta V dopoldanskih urah je plat zvona in gasilski rog nenadoma zadonel po slovenj-graških ulicah. Kmalu se je zvedelo, da je po telefoničnem obvestilu velika Per-gerjeva tovarna lepenke v Mi slin ju postala žrtev požara in so nujno klicani na pomoč tudi slovenjgraški gasilci, ki so tudi takoj po alarmu z gasilskim rogom avi-zirali vse gasilce. Po daljšem času so se tudi gasilci odpeljali v Mislinje, vendar so že med potjo zvedeli, da njihova pomoč ni več potrebna. Gorela namreč ni velika tovarna, temveč se je v graščini, ki je last industrijca g. Pergerja, vnela samo ena soba, ki so jo pa domačini hitro pogasili- škoda je malenkostna in je krita z zavarovalnino. Ob tej priliki moramo ponovno grajati veliko nepripravljenost naših gasilcev. Saj gre vse priznanje poveljniku čete, ki se trudi že vsa leta, da bi uvedel disciplino, vendar ga v njegovem prizadevanju mnogi naravnost sabotirajo. Tudi ob tej priliki ni deloval avto in zato so naši gasilci potrebovali celih 40 minut, da so lahko odrinili iz Slovenjgradca. Vse prebivalstvo se zgraža nad takšno počasnostjo, ki lahko lepega dne postane usodna za nase mesto. Zato tudi zahtevamo takojšnjo preiskavo o krivcih, ki se naj pozove jo na odgovor. To je letos že tretji primer, da naši gasilci niso mogli stopiti v akcijo in ne želimo, da se bo to Še četrtič ponovilo. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. url Sreda, 1. marca: Hlapci. Izven. Znižane cene Četrtek. 2. marca: Potovanje v Benetke. Red Četrtek Petek, 3. marca: zaprto. (Generalka) Sobota, 4. marca: Prevara. Premiera, Premi erski abonma Nedelja, 5. marca: ob 15. uri: Upniki — na plan! Izven. Znižane cene. Ob 20. uri: žene na Niskavuoriju. Izven. Znižane cene Izvirna slovenska drama iz kmečkega življenja na Štajerskem, Je fttandekerjeva Prevara«. Realistično zasnovano in izpeljano življenje prikazuje moč zaslepljene strasti, ter razpreda skozi dejanja na silno i|Hp|MBtt Ty**iTi lj]tfn*Tuniki motiv poim* Razgovarjala sta se še nekaj časa. nato pa se je že proti večeru splazil France v vežo Fabianove gostilne v Studentov^ki ulici, kjer ni bilo žive duše in dvignil na rame prazen sod za 62 litrov, s katerim je nemoteno stopil na ulico in naprej, kjer se mu je že za bližnjim vogalom pridružil Janez. Tam je sod prevzel Janez. F. n-ce pa je skočil po drugega, nn'nr sta jo z bremenom ubrala naravnost k rtekemu dalmatinskemu gostilničarju in ga prod i-la. — Vidiš, je vzkliknil že dobro uro po razgovoru Janez veselo — tudi i?, praznih sodov teče vince v kozarce. — Zapiln sta malone ves izkupiček za prodan.! ukradena soda, snoči pa sta se spet namenila po nove. Drugič pa jima sreča ni bila več mila in so oba v veži zgrabili hlapci, ki so |u izročili stražniku. Nekje na ulici je bila snoči pretirana tudi služkinja Marička A., ki je povsod, kjer je služila, kradla ko sraka. Sele nedavno je prišla iz Krania. kjer se je seznanila r natakarico V., ki ji je eaupala, da Ima shranjene v nekem hotelu tri kovčege Z najrazličnejšo robo. Marička je po*em odšla v hotel, kjer je dejala, da prihaja po naročilu prijateljice natakarice in odprla je kovčege, iz katerih je vzela obleko in razne predmete, vredne nad 1500 din. S temi predmeti se je odpeljala v Ljubljano in se nastanila v »Domu služkinj« v Kri-ževniski ulici. Tam se je kmalu seznanila s poštenimi tovarišicami in brž okrr neko Marijo T. za 50 din. Iz doma jc seveda zopet hitro izginila, nakar se je nastanila pri neki ženski nn S!arom trgu in ii izmaknila zlat poročni nr<;tan, nekaj drugih dragocenosti in precej obleke Potem je za nekaj dni izginila, a jo ic ^o naključju srečala na cesti okrader.ka s Starega trga in jo je izročila policiji. krvnega kmečkega dekleta in njej predanega zakonskega moža, ki zagreši v svoji strasti zanjo smrt svoje žene. Katarza dekleta nastane, ko se vrne iz tujine fant, ki ga resnično ljubi. Z močnimi drama' nimi poudarki nadaljevano dejanje pok; Bfl tudi nekaj originalnib narodnih motivov, med njimi »prezarje«. Delo bo zrežiral Bratko Kreft. Premiera bo v soboto, dne 4. L m. za premierski abonma. OPERA Začetek ob 20. uri Sreda 1. marca: Frasquita. Red Sreda Četrtek, 2. marca: Jesenski manevri. Red B Petek. 3. marca: zaprto Sobota. 4. marca: ob pol 20. uri: Lohen- grin. Izven Nedelja, 5. marca: ob 15. uri: Pod to goro zeleno. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Ob 20. uri: Jesenski manevri Izven. Znižane cene KOLEDAR Danes: Sreda, 1. marca katoličani": Albin DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Trije tovariši Kino Sloga: Flash Gordon Kino Union: Zasanjane ustne Kino Moste: Ignac Smučarski klub Ljubljana občni zbor ob 20. v beli dvorani Uniona Ljudska univerza: predavanje dr. Oskarja Reye »Klima in kultura< ob 20. v mali Filharmonični dvorani DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet, Tvrševa cesta 43, Trn-koczy ded., Mestni trg 4, TJ star, Selen-burgova ulica 7. &$pod sita Torej Načeti bodo lahko prišli brez cvert-ka v kino. Pogoj je, da so naši naročniku Brez naše zasluge in tudi brez naše krivde jim je pripravljeno to veselje. Tudi mi se veselimo z njimU Obenem smo pa radovedni, koliko jih je Nace tov med našimi naročniki v resnici in koliko jih bo v kina Moste, kjer se jim bodo odpirala vrata, ne da bi jim bilo treba šteti penezc za vstopnice. Nemara jih bo v kinu mntgo več. kakor jih je sicer v življenju krščenih za Načete pri krstnem kamnu. No, tega jim pač nihče ne bo zameril. Da bi le nerodni ne bUL Ker smo že začeli s to hvalevredno akcijo, bi jo kazalo nadaljevati. Obračamo se na vse kinopodjetnike s ponižno prošnjo, naj se spomnijo še Janezov, Jožetov, Francetov, Tonetov. Milanov in drugih, kar jih je še po imenih med našimi naročniki, da pridejo vsi na vrsto in da ne bo nobene zamere. Morda bi potem sledili lepemu zgledu kinopodjetnikov še kavarnarji in gostilničarji... Stednjim še posebno toplo priporočamo, naj postrežejo vsaj Janezom in Jožefom med našimi naročniki z brezplačnimi obedi ali večerjami in pa s primerno količino pijače, da ne bodo žejni~ Iz Litije — Litijčane hi vs© Zasavje opozarjamo na Lajovčev koncert v nedeljo 5. marca ob pol 16- url v Litijskem sokolskom domu. Solista: ravnatelj Julij Betetto in koncertna pevka Ljudmila Polajnarjeva ter pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske bodo izvajali Lajovčeve skladbe. Zato ima koncert naslov Lajovčevega konce rta. Vstopnice se dobe v trgovini Janka Kon-čarja v LitijL čitajte »Slovenski Narod«! »SLOVENSKI NARODc Strma 1 Kranjska industrijska družba in sport Po prvem smučarskem izleta jeseniških kovinarjev v Kranjski gori — Zasluge upravnega sveta K ID za naš zimski sport Jesenice, 28. februarja Noe in uan ropočejo stroji v tovarnah na Jesenicah. Vedno naprej pojejo pesem ognja in železa, stroji kujejo žeblje, valjarji enakomerno valjajo žico in pločevino, brez presledka se vliva železo. Već tisoč rok se dviga in dela, mnogim tekoče — žareče železo jemlje vid, ob ropotu strojev ogluše ušesa. Mi pa si služimo kruh ob tej vedno enaki pesmi velike tovarne. Vsak dan se vračajo kovinarji umazani, oznojeni in zgarani od trpljenja na svoje domove. Starim se doma sredi svojih ohladi roka in spočije telo — počitka so po- Smolej trebm. Mlajšim pa ni do miru — dovolj rmajo v sebi ti gorenjski fantje zagona in nemira, ki jim živo polje po žilah. Dovolj enolično je v tovarni, dovolj dušljivega •ozračja in malo so In ca — oni pa si v svojem mladostnem zagonu žele veselega življenja, prosti čas si ti mladi delavci kovinarji razdele tako, da si v naravi med Rožco —Možakijo in .Triglavom poiščejo novih moči in sii. ki so prepotrebne za jutrišnji delavrr dan in dni, ki še pridejo. Do vojne so bile Jesenice znane le po križišču prog in dimu, ki se je valil iz železa ren. Takoj po burnih časih velikega klanja, ko je nastala na Balkanu nova država južnih Slovanov, so pni ponesli njeno ime v svetovne športne arene naši Sokoli prekaljeni in zbičani. Dr. štukelj svetovni prvak in Primožič ter drugi so prvi povedal: svetu, da tam ob Jadranu živi narod močnih življenjskih sil, ki hoče •^nako živeti z ostalimi močnimi narodi ?veta. Tem znanilcem se je kmalu pridruži mlad Jeseničan Janez Pristov, ki nosi ime našegra kraja po olimpiadah in mednarodnih telovadnih tekmovanjih. Ti fantje, požrtvovalni in globoki so bili prvi, ki 5*o ponesli ime Jugoslavije v veliki svet. Xaši očetje so se v veliki moriji učili smučati po tirolskih in dolomitskih planjavah, kot lepo panogo telesnega udej-stvovanja so jo prepustili sinovom. Ni tra- jalo dolgo, pojavila so se imena bratov Janšev, Joža Pogačnika in drugih, ki so v tem sportu postavljali borne, a klasične temelje našega jugoslovenskega zimskega sporta. Jeseničanom je to prijalo — z neverjetno voljo so se oprijeli smučanja in uspehi so se pokazali kaj kmalu. Naglo so prebredli začetne težave, lastna iniciativna borbenost je iz teh skromnih mladeničev kovala velike. Kratke so dobe med šihti, koliko uric je bilo treba žrtvovati in se odpovedati marsičemu. Dolga je pot od začetka do prvega uspeha, kje daleč so sele zmage, ki jih danes naši kovinarji žanjejo doma in v tujini. Skromnim razmeram jeseniških tekmovalcev, njih vestnosti ir stalnemu delu je -nzliz**^ na pomoč industrijska družba, kitite e uslužbenci so vsi ti asi, kanoni in gadje, ki v smučanju kaj pomenijo. Do te odločitve nekateri niso imeli drugega časa za trening, kot da so v službo in iz službe pretekli dolgo pot iz Gorij, Mojstrane ali Sv. Križa — pozimi se je to ponavljalo s smučmi. Iz malega raste veliko — stvar se je obrnila na bolje, ko je upra_ ni svet KID uvidel, da mladi ljudje z vsemi silami streme naprej, a jim primanjkuje prepotrebnega časa za sistematičen trening. In zato tudi delo vseh teh žilavih in vztrajnih tekmovalcev ne rodi sadu, takega kot bi ga po svoji vestnosti in marljivosti zaslužili. Vsi ti tekmovalci so iz delovnih vrst, zato poznajo resnost — zagrizli so se s trmo gorenjske duše, a sami si niso mogli pomagati veliko. Upravni svet je najboljšim odobril dopuste in uspehi niso izostali. Opazilo se je, da so se tekmovalci še tesneje oprijeli vežb in sledi smuči so kazale, da Gorenjci-kovi-narji prednjačijo v vseh panogah zimskega sporta v Jugoslaviji. Vse reprezentance, ki so zastopale državo v tujini na mednarodnih tekmah in olimpiadi, so bile povečini sestavljeni iz naših fantov. Upravni svet je s tem sklepom v veliki meri koristil tekmovalcem in s tem tudi vsemu jugoslovenskemu sportu. Minila je skrb tekmovalca, ki se je častno boril v tujini, kje bo po končanih tekmah dobil dela, da si bo služil kruh. Tekmovalci so postali samozavestni, dobili so novih pobud in sil, uspehi so se večali iz sezone v sezono. Danes čitamo v vseh športnih poročilih domačih in tujih listov o vidnih uspehih smučarjev — kovinarjev KID. Niso ostali neopazen! uspehi Smoleja, ki je prekosil samega sebe in vse srednje Evropce in se pomešal med severnjake. Častno nas zastopa Praček v alpski kombinaciji, naši državni prvaki v vseh smu-ških panogah so naši sodelavci. Vsi smo ponosni na uspehe, ki rastejo od dne do dne. Razgovore se med seboj mednarodni ka-noni; vprašanja se izmenjavajo kje in kdaj trenira, kje je v službi, kako je z dopusti. Neštetokrat se čuje Iz ust tekmovalcev ime Kranjske industrijske družbe — Praček prav njej gre velika zasluga za uspehe, ki jih prinašajo domov naši reprezentanti. Na Jesenicah je tudi gnezdo slovenskih alpinistov — taki gadje so to, da pred njimi ni varna nobena stena in ne vrh domačih gora. Tudi z visokimi evropskimi vršaci so se že uspešno spoprijeli. Za vse je treba časa; kje ga dobiti? Kjer služiš, kjer delaš. Vse nas zaposluje veti ka industrija često pride z gore klic S.O.S. Jeseniško planinsko moštvo za reševanje je pripravljeno in na poti takoj. Zopet je na mestu KID, naglo in brez vseh težav se dobi dopust in reševalci so na delu. Res srečni smo mi Gorenjci, da imamo v svoji sredi tako podjetje, ki nam daje vsem dober kruh in nam pomaga, da čast. no opravljamo samaritansko delo v gorah in izpolnjujemo vse dolžnosti kot zdrav rod napram sebi narodu in državi. Mi smo KID vedno hvaležni, posebno pa se veselimo sedaj, ko se je tako dobro ob-nesel njen pivi smučarski izid. Naše pohvala pride čestokrat tudi na uho mero-dajnim faktorjem, a javnega priznanja družbi ni od nikoder. Tekmovalci, telovadci in sploh vsi telesno kulturni delavci pa smo KID iz dna srca hvaležni. Za uspehe se moramo v veliki meri zahvaliti le njej. Želeli bi pa ob koncu, da dobi KID javno priznanje za telesno kulturno podporo slovenskemu in jugoslovenskemu narodu da merodajni činitelji jugoslovenskega sporta končno že enkrat pokažejo vsaj malo razumevanja in dobre volje. Uspehi bodo veliki, če bodo i oni storili svojo dolžnost in žrtvovali za jugoslovenski sport toliko kolikor žrtvujemo mi Gorenjci. Gorenjec Gradnja ceste Jeperca Labore V žabnicl bo železnica poglobljena v dolžini 1.2 km in v globino 3.5 m Ljubljana, 1. marca Javnost ie s tem. da delajo že dalj časa tudi na odseku Jeperca—Labore, ki je 9 km dolg To delo je zopet prevzelo podjetje inž. osip Dedek iz Ljubljane, ki je tlakovalo vesto St. Vid—Jeperca. Kakor je biia rekonstrukcija z delno preložitvijo ceste v nrvem odseku zvezana z raznimi terenskimi težkočami in je bilo treba zgraditi rudi nadvoz nad železnico, tako je tudi to delo v tehničnem pogledu zelo zanimivo, predvsem v zvezi z železnico. Ker torej ne gre za samo rekonstrukcijo ceste, bo odpadlo na kilometer nekoliko več stroškov kakor milijon din. V icer so se lotili zemeljskih del, odkopa cestišča. To cestno delo bo eno najzanimivejših javnih del pri nas zaradi poglobitve železnice v Zabnici. Cesta tam namreč križa železnico. Načelo sodobnega prometa je, da se železniški in cestni promet ne ovirata, to se pravi, da se ceste ne križajo z železnicami v isti ravnini. Zato je bil tudi v tem primeru projektiran nadvoz. Po prvotnem načrtu bi ostala železnica v isti ravnini tam, kjer se križa s cesto, zato bi bilo treba novo cesto dvigniti v večji dolžini, da bi pridobili zadostno višino za nadvoz. Nastal bi precej hud vzpon, kakršen pri modernih cestah ni zaželen. Zato je končno prodrl drug načrt, ki določa poglobitev železnice v dolžini 1 2 km in v globino 3.5 m. Čim bolj bo poglobljena železnica, tem manj bo treba cestnega nasipa pri nadvozu in tem manjši bo cestni vzpon. Načrt je pa prodrl predvsem zaradi tega. ker je poglobitev ugodna za železnico samo. Proga je nn^n-reč tam precej napeta in s poglobitvijo bo odpravljen vzpon. Tudi poglobitev železnice spada k cestnim delom in delo bo opravilo podjetje inž. J. Dedek. Preden bodo pa zač2li poglabljati železnico, bo treba progo začasno preložiti, kar spada tudi med dela istega podjetja, razen gornjega ustroja proge. Cesta bo imela pri nadvozu zaradi poglobljene železnice samo 2.5'Vo vzpona, to se pravi, da bo klanec skoraj neopazen. Vsa dela na tem odseku mora j o bit: končana do novembra prihodnjega eta Kam je izginilo vino? Ljubljana, 1. marca Pristojne oblasti si belijo glavo z vprašanjem, kam je izginilo vino, o katerem ie znano, da je bilo uvoženo v škofjeloški okraj, pa je potem brez sledu izginilo. Precej časa je že, ko so vozili v tovornem avtu kakih 12 hI vina. Bilo je na Dolenjskem, ko je avto iz loškpga okraja, na-lovorjen z vinom, ubiral pot proti Gorenjski. Morda vsa stvar niti ne bi dvignila prahu, da se niso vozniki nekam čudno vedli. Sevničani so postali pozorni na na-£e Gorenjce. Imel je namreč avto smolo, da je zavozil v jarek. Ni in ni šlo ne naprej in ne nazaj. Hočeš nočeš, prevoznik je moral po pomoč, ki so mu jo tudi dali in to v Kragljevi gostilni. S konji so potegnili avto nazaj na cesto. Uslužni Kragljevi ljudje tudi niso odrekli pomoči, ko so bili naprošeni za luč Medtem pa ko so ostali Gorenjci sami. so se izkazali nehvaležne. Kragljevi so iskali luč, a tovorni avto je brž odpeljal proti Zidanemu mostu. Kragljevi so morali bržčas debelo pogledati ko jim je avto za zahvalo, za trud in stroške, ki so jih imeli s tovorniki, pred nosom odpeljal proti Zidanemu mostu. Nočna turneja kajpak ni ostala prikrita in tako je prišla tudi na ušesa oblastem, ki domnevajo, da gre za tihotapstvo. Pričela so se poizvedovanja in sledi so pokazale, da gre za škofjeloški okraj. V loškem okraju so potem avtomobil ista res izrta kruli, vina pa ne. Takse in druge pri- stojbine so bile tudi plačane, kje in kam pa je zašlo vino, si še sedaj niso na jasnem. Prav za prav bi oblasti bržčas niti ne brigalo, kje vino tiči. toda verjetno je. da tiče za skrivnostno vožnjo še kake druge reči. ki nemara niso v skladu s predpisi. Jadranski stražarji na Viču Ljubljana, 1. marca Podmladek Jadranske straže na viški ljudski soli je priredil v nedeljo 26. februarja v šolski telovadnici sijajno uvežbano in obiskano akademijo. Dopoldne so mladi izvajalci nastopili pred svojimi šolskimi tovariši in tovari si ca m i, popoldne pa je odraslo občinstvo do zadnjega kotička napolnilo premajhno dvorano. Uvod v akademijo je posrečeno izvršila učenka višje narodne šole s pesniško prepričevalnim govorom o našem morju. Poslušalci so se ob njenih besedah in ob pogledu na širno morsko plan v odrskem ozadju morali navdušiti za jugoslovenski Jadran. Potem so prišli na oder najmlajši jadranski stražarji, abece-darji, z lastnim harmonikarjem. Mali Bogdan Margou jih je spretno in z občutkom spremljal na harmoniki, pa so zadrobih ljubko pesmico, da so dvignili vso dvorano Tudi kasnejši d v ospe v učenk VI. razreda je bil na vf^cu. Pozna se odlična pevska £ola. To se je videlo rudi pri skupnem na- stopu učenk prvega b in d ter četrtega d razreda pod veš5o taktirko učiteljice Stane Komarjeve. Ponavljati so morale srčkane pevke. Dve vzorni deklamaciji Župančičevih pesmi »Mornar« in »Ločitev« ter trije telovadni nastopi so se še pomešali v obširni program. Kaj je bilo lepše: »Igra s punčkami« ali »Veselo na obali«? Povsod so se viške punčke odrezale, z obojim smo bili zelo zadovoljni. Kronal jc akademijo strumni nastop šestih dečkov na napev Tomčeve podmladkarske himne »Mi jadranski smo stražarji«. Na mestu bi bil kot sklepna točka s pomembno alegorijo. Zaključili ^>o lepo prireditev s srčkano otroško enodejanko »V pustni noči«. Vse pevske in telovadne točke je brezhibno in z umevanjem spremljal na klavir dijak II. gimn. razreda Vanju Komar. Vse. ki so se s prireditvi to trudili, je odlični uspeh obilo poplačal in jim dal priznanje, ki so ga v polni meri zaslužili: veliki in mali. Mladini bodo zbrana sred stva omogočila izlet na naš Jadran da ga vidi, občuduje in vzljubi, da se ob njem nauiije nacionalnega ponosa ;n narodne samozavesti. Zato. kdor akademije viških podmladkarjev Jadranske :»t:aže še ni po-sctil, naj nc zamudi prihodnjo nedeljo 5. t. m., ko jo prireditelji ponove. —vini— Poklomlni izlet CMD na Oplenac Ljubljana. 1. marca Tudi letos se bodo poklonili člani CMD in njihovi prijatelj: nepozabnemu viteškemu kralju v dostojnem številu. 2e do danes je dešlo nad 180 prijav, večinoma le za II. razred. Lahko trdimo, da je to število za to kratko dobo zelo razveseljivo. Popeljemo se v srce Sumadije, da si ogledamo lepoto pokrajine, ter se poklonimo na sv tem kraju v zadužbini slavnih Ka-radjordjevičev. Poseben, udobni brzovlak nas popelje iz Ljubljane 27. maja ob 20.20. V našo prestolnico se pripeljemo 28. maja ob 6.30 Od tu zavijemo mimo Dedinj v Mladeno-vac in dalje s posebno udobnimi Putniko-vimi avtobusi na Oplenae. Oplenac se dviga nad malo vasjo Topola. Zdi se, da se je sam izločil od ostalih hribčkov Sumadije. Visok je 345 m. Z njega je krasen razgled na vse strani. Lep razgled je na vas Jasenice. dalje na vas Viševac, kjer se je rodil Karadjordje, na severozapadu je planina Venčac, kjer pridobivajo beli marmor, iz katerega je tudi zgrajena cerkev. Dalje vidimo planino Bukolje in selo Orašac. V tem selu je Karadjordje dvignil prvo ustajo; dalje mali manastir Vo-ljavča. V tem selu je leta 1865 zasedal prvi srbski parlament, ki se je imenoval »proviteljstvujušci sovjet srbski«. Krasen razgled z Oplenca ustavi slehernega potnika, da se vsaj za trenutek pomudi v tem romantičnem kotičku, obsegajočem lepoto in zgodovino srbskega naroda. Cerkev na Oplencu je veličastna. Ona čuva v sebi grobove umrlih članov naše narodne dinastije Karadjordjevićev Poleg tega so v tej cerkvi zastave hrabre srbske vojske, pod katerimi so se borili in lunirali za osvobojenje srbski junaki! V ta kraj nas popelje naš romarski brzovlak v soboto 27. maja ob 20.20 iz Ljubljane, kot druga garnitura večernega brzovlak a. Vožnja bo udobna. Voznina v n razredu, z avtobusom in nazaj v Ljubljano 280 din; m. razred 200 din. Prebrana z večerjo, zajtrkom, kosilom za prijav- "Moj možni mogel verjeti svojim očem!' izjavlja gospa GabyWagner, * PRAVI. DA SEM VIDETI ZA 10 LET MLAJŠA EVO.KAKO SEM T0 DOSEGLA.'' Fotografija gospe Wagner pred vporabo nove kreme za kožo Tokalon i Biocelom. "^di se mi res kakor čudež*, to so bile Vladkove besede. Se pred dvema me-secima sem imela brazde in gube na čelu. okrog oči In ust — imela sem res vide7 »žene v srednjih letih* Danes se vse prijateljice divijo mojj jasni dekliški polti brez vsake gube Vsem rečem, naj kakor jaz vpo-rabljajo hra.io za kožo Tokalon z Biocelom Nekatere so se mi posmehovale. dokler niso same poizkusile Ko so videle presenetljive učinke, so tako navdušene, kakor sem jaz.« Fotografija gospe Wagner, ki kaže presa-netljivo izpremembo v nekaj lednih. Vporabljajte zx vsako noć rožnato hrano za kožo Tokalon. ki vsebuje Bijcel. iznajdbo znamenitega dunai>ke^a vseučilišKega profesorja Biocel je vitalni element mladosti, pridobljen iz kože mladih živali — enak je dragocenim in prirodnim hranjlmm elementom v VhM lastni koži Cez dan vporabljajte belo kremo Tokalon. ki napravi kožo jasno in gladko ter jo očisti od zajedalcev m razširjenih znojnic. S kremami Tokalon so zajamčeni uspešni rezultati, ali pa ^c denar vrne. BREZPLAČNI VZOREC: Vsak čitatelj tega lista more dobiti zelo okusno kuseto s kremo Tokalon (rožne ali bele barve) ter puder Tokalon različnih nijans. Pošljite Din 5.— v poštnih znamkah za poštnino, omot in dnu.ee stroške na naslov: Hinko Maver i drug. Odio 11-B. Zagreb, Praška ul. 6. _ Ijence samo 35 din. Prenočišča od 15 do 50 din. Ponovno opozarjamo udeležence, da se po doseženem številu prijav nove prijave ne bodo več upoštevale. Zato naprošamo vse, ki se žele zleta udeležiti, da svojo udeležbo takoj prijavijo na naslove, ki smo jih javili v prejšnjih številkah -Slovenskega Naroda^. Vrstni red, po katerem se bodo posamezniki prijavljali, bo namreč veljal tudi pri razporedbi sedežev v vlaku in v avtobusu. Udeleženci, ki ne bivajo ob glavni progi, bodo imeli polovično voznino do glavne proge. Naš posebni brzovlak se bo ustavil na vseh postajah, kjer bodo naši priglašene!. Banska uprava bo naprošena. da dovoli izreden dopust uslužbencem, ki pojdejo na Oplenac in da se jim ti dnevi ne Štejejo v redni dopust Na vsa vprašanja odgovarjamo le v »Slov. Narodu vsako sredo in v nedeljskem »Jutru«. Več prihodnjo sredo v Slov. Narodu« škofjeloški okraj dobi protituberkulozni dispanzer Akcija bo v najkrajšem času uspešno zaključena — Sredstva večinoma ie zagotovljena škofja Loka. 28. februarja Protituberkulozna lig"a v škofji Loki bo imela v nedeljo 5. t. m. ob devetih dopoldne svoj tretji redni občni zbor v risal-nici meščanske šole. Ob tej priliki se je obrnila liga. ki ji vsestranskih prizadevanj v njenih vzvišenih stremljenjih ne moremo odrekati, na svoje članstvo s posebno spomenico, iz katere posnemamo nekatere podatke, ki jasno osvetljujejo na. men, pa tudi pota, ki jih bo ubirala liga pri svojem bodočem delovanju. Statistično je dokazano, da je v okolici Škofje Loke jetika izredno močno razširjena. V industriji, zlasti tekstilni, je — brez krivde industrijcev — našla tuberkuloza zaveznika in za širjenje bolezni usodno ugodna tla. V kranjskem PTBC je našlo iz škofjeloškega okraja v zadnjih letih 77 ljudi svojo pomoč, med njimi je bilo več težjih in najtežjih primerov obolenj. Ti in še mnogi drugi bolniki, znani ali neznani, pomenijo stalno veliko nevarnost okuženja okolice, v pni vrsti otrok in mladine sploh prikrivanje žalostne res, niče bi bil greh. Molk ni na mestu. Tujcem, sebi. otrokom, bližnjemu, občini okraju in narodu smo dolžni nesrečo pošteno priznati in zavratno morilko zasledovati, odkriti njena legla in zatirati to nevarno bolezen. To je naloga protituber-kulozne lige. Težka je, toda vzvišena in današnje dobe. polne najrazličnejših socialnih pokretov vredna. Da pa bo delo v tem pravcu uspešnejše in pospešeno, moramo in bomo Se v tem letu u* t a no vili protituberkulozni dispanzer. Sredstva za ustanovitev (ca 50.000 din) in za redno vzdrževanje (ca 40.000 din na leto) so v pretežni večini zagotovljena. Plemeniti socialni pokret je našel toliko razumevanja pri članstvu (699> med ljudstvom, pri občinah, denarnih zavodih in predstavnikih industrije, da bo mogoče s pomočjo Zveze, OUZD in Državnega higienskega zavoda pred nekaj tedni započeto akcijo v najkrajšem času uspešno zaključiti, zlasti če bo le še ostali del pridobitni kov sledil zgledu prej navedenih ustanov in podjetij. Tudi neimoviti sloji lahko pomagajo pn tem za ljudsko zdravje tako važnem delu. Vsaj Člani naj bi hdli. V začetku je štela liga tri člane, leta 1936 jih je bilo že 250. naslednje leto 509. lani 572 in letos 700 Naš smoter bodi: do prihodnjega občnega zbora se dvigni število članov na 1000. S takim številom Članstva ob storjenega mnogo. Nič manj kot 12.000 din bo moglo prispevati članstvo za svoj protituberkulozni dispanzer... Naj bi zato v nedeljo, ko se bo o vseh teh in še drugih zadevah podrobno raspra vijaio, našlo zborovanje lige kar najV širši odmev v vseh slojih naroda. Člani lige in prijatelji njeni, odzovite se njenemu klicu! Iz Celja —C Gostovanje ljubljanske opere v Celju. Narodno cledališce v Ljubljani bo uprizorilo v torek 7. t m. ob 19.30 v celjskem gledališču Verdijevo opero »Trubadur« pod vodstvom dirigenta g. dr. Svare in režiserja g. ravn. Poliča. Partijo Leonore bo pela ga. L. Karena, partijo Azucene ga. M. Ko-gejeva. partijo Manrica bo pel g. 1. Franci, partijo grofa Lune pa g. V Janko. Predstava jc za abonma. Neaboncnti dobijo vstopnice v predprodaji v knjigarni Slomškove tiskovne zadruge. Opozarjamo, da se bo pričela predstava že ob 19.30. —c Huda prometna nesreča v Gregorčičevi ulici. V torek okrog 16. je peljal okrog 50 let stari Vinko Brezovnik, hlapec pri posestniku Strenčanu v Lcvcu pri Celju, 9 parom konj voz kamenja s prostora stare »Kreme« na Krekovi cesti po Gregorčičevi ulici proti Levstikovi udici. Brezovnik je stopal ob levi strani voza. Ko j« prispel do hiše g. dr. Karlana v Gregorčičevi ulici* je pri vozil iz Levstikove uhce nasproti z opeko naložen tovorni avtomobil Celjske opekarne. Brezovnik, ki je očividno izgubil prisotnost duha, je hotel v zadnjem hipu skočiti tik pred avtomobilom na levo sertn ceste. Avtomobil je zadel v Brezovnik«, Nesrečneža je vrglo na hladilnik. Šofer je takoj ustavil avtomobil, nakar je zdrknil Brezovnik na tla tik pred avtomobilom in obležal nezavesten. Pri karambolu je dobil težko poškodbo na glavi. Ljudje, ki so takoj prihiteli na mesto nesreče, so prenesli nezavestnega Brczovnika na dvorišče sosednega Zdravstvenega dom*. Kmalu je prispel reševalni avtomobil, ki je prepeljal Brezovnik« v bolnico. —c Upokojeno učitetjstvo h Celja in okolice bo imelo svoj mobcčni sestanek v soboto 4. t. m. ob 16. v prostorih Nabavlja Lne zadruge v Celju. —c Uradni dan Zbornice za TOJ za Celje in okolico bo v torek 7. t m. od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v RazLagovi ulici —c Umrla je v Creru 12 pri Celju 72-letna msebnica Amalija Goleževa. Iz Kranja — Slab rezultat v Ljubljani je aosegia v nedeljo kranjska enajstorica, Id je igrala proti n. moštvu SK Ljubljane. Igro je izgubila s 6 : 1. čeprav so v prvem polčasu remizirali z 1 :1 se je v drugem polčasu vsa igra sprevrgla v korist Ljubljane. Kakor trdijo igrači gre slab rezultat na rova* ne samo slabe kondicije igralcev, temveč tudi gorostasnih pogresk sodnika. Id jim je vzel vso voljo do igranja. Ker je pred durmi pokalno tekmovanje, bo potreben se trening, da ne bodo 511 igralci na tekmo nepripravljeni. — Stmultanka Kranjskega Šahovskega kluba, ki jo je odigral v nedeljo nae. mojster g. Furlani na 21 deskah, je izpadla takole: na 14. deskah je zmagal g. Furlani, na 4. je remizi ral, na 3. je pa izgubil. Poleg članov domačega kluba se je simul-tanke udeležilo tudi nekaj gostov iz Škofje Loke in Stražttča. G. Furlani je izgubil s gg. Djeraničem, Možino in Vidrgarjem 1 gg. Prahom A., Zupancem, Brat ino in Jan-škovcem pa je remiziral. G. Furlani je dosegel prav lep uspeh, saj so se udeležili simultanke nekateri prav dobri šahisti. Kva lifikacijski turnir KAK gre h koncu, o končnih rezultatih bomo poročali. v Kranju bo imelo svoj 17. občni zbor jutri ob 11 v zbornici nove dekliške sole. ti Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, UMEVNE VESTI — Velika cestna rastava pod naslovom >Cesta in turizem* bo pni teden aprila v Beogradu. Razstave se udeleži tudi naše Društvo za ceste s sodelovanjem in podporo ljubljanske sekcije Avtomobilske, ga kluba, da bodo prikazane tudi potrebe in zahteve Slovenije. Ta razstava bo. kakor kaže, še večja od lanske v Ljubljani. — Iz »Službenega lista«. >Siužbeni list kr. banske uprave dravske banov'nec št. 17. z dne 1. marca objavlja pravilnik o razdelitvi področja posameznih strok pooblaščenih inženjerjev, spremeni De in dopolnitve pravilnika razsodišča ljubljanske borze za bla^o in vrednote in razne druge objave iz »Službenih novine. — Za mrtve prog!»seni. Okrožno sodišče v Ljubljani je uvedlo post panje, da se proglase za mrtve Verbic Stanko, cr-kostavec na G!u oaa. Kopač Valentin, posestnik v Zgomih Piraičah. Zapušek Valentin, posestnikov sin v Gor. jablanicL Mathian Teodor, zasebnik v Ljubljani. So-tlar Karol, tapetnik v Ljub'jani. Marn Anton .tesar na Ka^m, Hauptman Anton, posestnikov sin v št. Jurju. čadež Prane, posestnik Hotovlje, Anton Juvan. delavec v šmartnem p*\ Litiji in Borštnar Anton, kočarjev sin v Za vrstniku. Vsi so odSU začetkom vojne na raz^a bojišča, orl koder se niso več oglasili. Okrožno so • išče v Murski Soboti je pa uvedlo postopanje, da se proglasi za mrtvega Peter Budja, poljedelec, pristojen v občino Slatina-Ra-denci, ki je zadnjič pisal avgusta 1915 z ruske fronte. — Proračun sa\skp banovine. Banskim svetnikom savske banovine je bil razposlan proračun za leto 1939-40. Banski svet se sestane 6- marca k proračunski razpravi. Proračun znaša 240 milijonov din in je za 26 milijonov večji od lanskega. — Kne^inja Tatjana Kirilovna umrla. \ Veliki Kikindi je umrla hči enega ^aj- usrlednejših prijateljev in svetovalcev pokojnega, ruskega carja Xikolaja LL knegi-nja Tatjana Kirilovna. — Cankarjevo delo v angleščini. V Cle. velandu izdajajo akademiki literarno revijo >Skyline«, v kateri je izšla Carkarjeva črtica :>Istrski csek< v prevodu Antona Klsnčarja. — Javna zahvala. Podjetja Industrija gvodža d. d. Zenica, Mestna elektrarna Ljubljana, Kranjske deželne elektrarne, Splošna maloželezniška družba d. d. Ljubljana. Splošna stavbena družba Maribor-Tezno, Trboveljska premogokopna družba, The central european rnines limited Mežica, Trepča mines limited Zvečan so v preteklem poletju nudila prakso v svojih obratih članom Akademskega kluba ele-ktro-tehniko\*. ter s tem mnogo pripomogla k praktični strokovni izobrazbi naših tehnikov. Akademski klub elektrotehnikov se tem podjetjem za njihovo naklonjenost in uvidevnost najtopleje zahvaljuje v nadi, da mu svojo naklonjenost ohranijo in da se jim pridružijo še druga večja podjetja. — Ustanovitev franc°sko trgovske družbe za Jugoslavijo. V zvezi z novo trgovinsko pogodbo s Francijo je bila ustanovljena v Parizu francosko-jugoslovenska trgovska družba rSociete d'Em pansion Com-merciale Fianeo-Yougcslave«. Delniška glavnica znaša pol milijona frankov. V novem podjetju so zainteresirani Francoska banka za zunanjo trgovino in Banque Transantlantique. Med drugim bo družba skrbela, da se olajša izvajanje nove trgovinske pogodbe med Francijo in Jugoslavijo. — Ugodna turistična sezOna v južnem Primar ju. V Dubrovniku je bil te dni občni 7.'txr Turistične zvezo, ki obsega področje Dubrovnilia, Boke Kotorske in južnega Primorja. Iz poročil je razvidno, da je bila lanska turistična sezona v južnem Primorju znatne boljša od prejšnjih. Gostov je bilo 85.0OO, predlanskim pa 77.000. — N^ša trgovina z X omči jo. Na zadnjem sestanku naše in nemške delegacije je bil d^režen sporazum najnižjega tečaja nemške klirinSke maike na naših borzah. Na.Tiižii tečaj je bil določen na 13.SO din za klirinško marko. Nemčija pa ni /zadovoljna s tem tečajem in bi ga rada dvignila na 15 din. V ta nam en namera vr jo Nemci povišati izvoz v Jugoslavijo, da bi se tsko povečalo tudi povpraševanje po markah. — Francoski kapital se zanima za naše hotrJSrstvo. Skupina francoskih finančnikov se zanima za zgraditev modemih hotelov v Jugoslaviji. Francozi bi bili pripravljeni investirati v nove hotele pri nas večji kapital. Hoteli bi se gradili v prvi vrsti v velikih turisUčnih centrih. — Novi slovenski grobovi v Ameriki. V Milwaukee ;e zadela kap Antona Krivica in Marijo Razb~rnik. Krivic je bil star 48 let doma iz Mirne peci na Dolenjskem. Razbornilrova pa 52 let, doma iz Savinjske doline. V Clevelandu je umrl Janez Intihar, star 93 let. doma iz vasi Starova, fara Sv. Trojica na Notranjskem. V umobolnici v Detioitu je umrl Jože Glavič, 56 let star, doma iz Strahomerja pri Ign. V Genevi je umrla farmarjeva soproga Marija Zupančič, rojena Lavrič. po domnče Poleževa. Stara je bila 59 let. doma iz Prečne pri Novem mestu. V Clevelandu se je zadušila s plinom žena Cirila Petroviča Draga, stara 5f> let. V Gillespie je umrl Janez Palutnik, dama iz okolice Celja. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da da bo večin :ma oblačno in nestanovitno vreme. Včeraj je deževalo v Zagrebu, Beogradu. Sarajevu, Splitu, K um boru in Dubrovniku. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 14. v Ktim-boru in Dubrovniku 12. na Rabu 10, na Visu 8. v Ljubljani 7.8, v Mariboru. Zagrebu. Beogradu in Sarajevu 5. Davi je kazal barometer v Ljubljani 758.5. temperatura je znašala 1.8. _ C«la rodbina zastrupljena s plinom. V vasi Korača nih pri Bosanskem Brodu se je pripetila včeraj ponoči težka nesreča. S plinom se je zastrupila cela rodbina Marka Bajića. Bajić ima mlin, ki ga goni motor, kurjen z ogljem. Bajić je stanoval z rodbino nad mlinom in plinske cevi so napeljane skozi sobe. Ljudje so ga že večkrat opozarjali, naj pazi na plin. V ponedeljek zvečer so legli Bajićevi spat precej zgodaj. Gospodar je pozabil namestiti cevi, ki vedijo plin iz stanovanja. Plin se je jel ponoči Širiti in je napolnil vso sobo. Gospodar je bil zjutraj mrtev, njegova žena in štirje otroci se pa bore s smrtjo. — Zločin pijanega dobrovoljca. Krvava družinskega tragedija se je odigrala v ponedeljek v SentL 4oletni dotorovoljec Andrija Gojkov je priSel pijan domov, kjer so je spri z ženo, s katero je živel v ulv-jem zakonu. Med prepirom je potegnil nož in nabodel ženo v vrat. Materi je priskočila na pomoč hči in Gojkov je zabodel tudi njo, da se je zgrudila kraj matere. Obe so prepeljali v bolnico, kjer so zdravniki izjavili, da materi ne bo mogoče rešiti življenja, hči bo pa najbrž ostala živa. Iz Lfiiblfane —lj Tvrseva cesta, ki je skoraj prav tako prometna, kakor te betonirana Celovško cesta, je čedalje bolj kotanjasta in ob &iabem vremenu vse preveč blatna. V zadnjem času so pričeli spet s krpanjem cestišča. Luknje mase z drobnim peskom, ki ga pa zlasti motorna vozila sproti raz-mečejo po cesti, luknje pa ostajajo. Na tej cesti bi kazalo vsaj skrbeti za prehode, zlasti v visini Bežigrada in Stadiona, nasuti pa bi bilo treba tudi hodnike, ki so bili včasih suhi celo ob deževnem vremenu, sedaj pa so blatni, če le mak) rosi z neba. —lj živil«].-j trp. Danes je bil prvič zopet po daljnem presledku naprodaj tudi krompir na debelo ki ga bodo kmetje kmalu začeli kupovati za seme. Da se bliža pomlad, se pozna na trgu tudi po tem, da je naprodaj že mnogo pomladnih semen, največ korenja. Na zelenjadnem trgu se cent zadnje čase več ne spreminjajo. Zelenjave je bilo danes še celo nekoliko več kakor prejšnje (inL Zdaj že prodajajo tudi regrat, ki ga niso že dolga leta tako zgodaj. — Cene so se ustalile tudi na perutninskem trgu. Jajca se najbrž ne bodo več pocenila pred veliko nočjo. V splošnem jih prodajajo po 16t 17 komadov za 10 din —lj živin-ki sejmi v Ljubljani zopet obnovljeni. Po daljšem presledku je bil danes v Ljubljani zopet živinski sejem. Zadnji sejem je bil šele novembra, zato je razumljivo, da so kmetje, pa tudi mesarji zelo pogrešali sejme. Sejmi so bili prepovedani nekaj časa tudi že pred novembrom. Zdaj je dovoljen dogon živine v Ljubljani le iz nekaterih krajev, medtem ko je n. pr. iz okolice Vrhnike še vedno prepovedano gonit, živino na sejme zaradi slinavke in parkljevke. Zanimanje za današnji sejem je bilo zelo veliko. —lj Borza dela išče: 2 hlapca, 1 avto-mehanika, 1 fotografa ali fotografinjo, 1 čevljarja, več kovinostrugarjev, rezkarjev in orodničarjev za Kraljevo, 27 radiotele-grafistov in radiomonterjev za Zemun, 2 krojača, 1 železokrivca. 1 avtotapetnika in 1 mizarja. —lj »Velehradska ideja« je naslov zelo zanimivega, pa tudi aktualnega predavanja, ki ga prirejata jutri v verandni dvorani TJniona (ob 20.15) JC liga in Slovanski klub v Ljubljani. S tem predavanjem se začne predavateljska sezona JĆ lige, ki je bila doslej vsako leto zelo bogata. Predaval bo predsednik Slovanskega kluba univ. prof. dr. Fr. Grivec. Vstopnine ni. —lj Občni zbor Slovenskega filatelisti-čnega društva v Ljubljani bo dr evi ob 20. v posebni sobi restavracije »Zvezdec. K obilni udeležbi vabi odbor. —lj Zamudnike pri popisu davčnih zavezancev mestno poglavarstvo opozarja, naj popisne pole davčnih zavezancev zanesljivo takoj vrnejo mestnemu poglavarstvu v sobi št. 18., U. nadstropje, Mestni trg št. 27.. torej v levi hiši, —lj Družabni večer priredi upravni odbor Oficirskega doma v soboto 4. t. m. v pritlični dvorani hotela Metropol. Začetek ob 20.30. Obleka poljubna. Tovariši rezervni častniki in njihovi prijatelji se naprošajo, da se družabnega večera udeleže. Uprava. —lj Kraje\-na organizacija JNS, Ljub-Ijana-Vič sklicuje za 9. t. m. ob osmih zvečer v prostore gostilne Pirnat, Glince, Tržaška cesta letno skupščino. K obilni udeležbi vabi odbor. —lj V Stritarjevi ulici št. 6 v Ljubljani pri frančiškanskem mostu se sedaj nahaja optik in urar FR. P. ZAJE C, torej ne več na Starem trgu. — Samo kvalitetna optika. —lj Obiskovalce Kina TJniona obvešča uprava, da je danes dospel Foxov tednik in da je od danes naprej na sporedu. Da je preteklo soboto tednik izostal, je krivda špedicijskega, podjetja v Berlinu, ki redno odpremlja tednike v našo državo. Ta tvrd-ka je to pot vse Foxove tednike, namenjene v Jugoslavijo, pogrešno odpremila v neko drugo državo. Tako so vsi jugoslo-venski kinematografi, ki predvajajo Fo_ xov žurnal v prvem tednu, ostali do danes, ko se je pošiljka vendarle našla, brez novega žurnala. Poskrbljeno je, da se taka pogreška v bodoče ne bo več zgodila in da bo odslej vsako soboto redno nov žurnal na sporedu. —lj Ljuds!ia univerza, Kongresni trg, mala dvorana Fi-harmonije. D revi ob 20. bo predaval univ. docent dr. Oskar Reja. Tema: 2Klima in kulturac. Vstop prost. 124—n. —lj DKSK Edinstvo obvešča članstvo in ostale športnike, da je za 4. marca napovedani I. ko.csarski ples prestavljen nepreklicno za soboto 11. marca pri Mikli-ču. 125—n. —lj Pri Ljubljanski sadj-irski in vrtnarski podružnici nadaljuje v sredo 1. marca ob 19. v kemijski dvorani na realki g. Jože Kregar svoje predavanje o »Vzgoji in izboru cvetic za c Okrasitev oken in balkonov«. Predavanja bodo tudi to pot pojasnjevale skioptične slike in bo predavatelj skušal podati praktična navodila za okrasitev oken in balkonov v naši beli Ljubljani. Vstop prost. —lj Pododbor društva Rdečega križa v Ljubljani bo imel jutri 2. marca ob 18. svoj redni letni občni zbor v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Vljudno vabimo članstvo, kakor tudi samarja-ne Rdečega križa vseh letnikov, da se občnega zbora udeleže. lj ^entjaKobčani ponove Vaehovo zabavno in duhovito komedijo »Peč«, ki se je morala zaradi obolelosti g. Petraka začasno odstaviti z repertoarja v soboto 4. in nedeljo 5. t. m. ob 20.15. Dejanje komedije se vrši v Ukrajini za časa svetovne vojne. Igra je izvrstno naštudirana in je dosegla pri V3eh uprizoritvah velik uspeh, Zasedba je ista, le vlogo G riše igra mesto obolelega g. Plevela priljubljeni komik g. Lavrič, nepozabni naš gvejk. Opozarjamo na slike, ki so razstavljene v izloŽH slaščičarne Zalaznik v Stritarjevi uffici. V nedeljo 5. t. m. ofo 15.15 popoldne ae ponovi pravljična igra >Pepelka«, ki o#vaja in navdušuje male gledalce. Ker je bila zadV nja predstava popolnoma razprodana m je za predstave veliko zanimanje, kupite vstopnice že v predprodajL —lj Na valčkovem večeru Sokol* I na Taboru dne 4. marca w& roisMmo tudi ml Pojiolgern presledku Vam pokaž danes veliko umetnico oboževano tuđi od ljubljanske publike v filmu ljubezni in trpljenja po Bernsteinovem odrskem komadu MELO Elizabet Bergsier Zasanjane | ustne DANES PREMIERA! Predstave ob 16, 19. in 21. uri. KINO UNION • tel. 22-21 ISAMO šE DANES TRIJE starejši razvneti, saj bo vsak drugi ples valček. — Za mladino pa vsak drugi fox, tango in podobno. Urejeno je vse tako, da pridete vsi na svoj račun. V soboto vsi na Tabor! 126-n —lj Družabni večer podoficir je v I. planinskega bataljona bo v soboto 4. t. m. ob 20.30 v dvorani sokolskega doma na Viču. Sodelovala bo godba 40. pešpolka Triglavskega. Za dobro postrežbo v jedači in pijači bodo poskrbeli podoficirji sami. Vstopnine ni. Vabimo cenjeno občinstvo, da se v velikem številu udeleži tega družabnega večera, cisti dobiček je namenjen knjižnici L plan. bataljona. —lj Vlom v stanovanje. V nedeljo je nekdo vlomil v stanovanje pavle Cutič v Dalmatinovi ulici. Tat je odnesel iz petega nadstropja zlat poročni moški prstan z velikim hriljantom, par zlatih uhanov s črnim obeskom in več platnenih rjuh. ču-tičeva je oškodovana za 1600 din. Xekdo je istega dne vlomil tudi v stanovanje krojača Alojza Pajka v Kolodvorski ulici 34, a ni ničesar ukradel. Vlomilec je bil najbrž prepoden po romanu E. M. REMARQUE-a, pisatelja knjige »NA ZAPADU NIC NOVEGA« v rež. Frank Borzage. — V tem filmu je dobila Margaret Sullavan naslov najboljše tragedinje v Ameriki. KESO MATICA, tel. 21-24. Predstave ob 16., 19. in 21. KINO SLOGA, tel. 27.30. — Danes ob 16., 19. in 21. uri nepreklicno zadnjikrat: FLASH GORDON »gaga*' Iz škofje Loke — Sokoli. Sokoliće, udeležite se polnoite-vilno večera sokolskega tistka, ki bo dre-vi, s prioetkt m ob 20.30 v mali dvoran: So-kcLsikega doma. Predavatelj br. Karel Sovre bo, kot nadalje\enje svojih izvajanj prikazal razmah sokolskega tiska v povojnih letih in nje^a pomembnost za sokolsko organizacijo. Dostop dovoljen tudi naraščaju. Zdravo! — Starološka gasilSKa četa,, ki je imela pred dnevi redni letni občni zbor,, šteje 116 članov. Deluje z velikimi uspehi in požrtvovalnostjo. Četa bo prihodnje leto slavila že svojo 40-letnico, ko si bo nabavila novo motorko. — »Otroški ringaraja« se je imenovala prisrčna prireditev, ki jo je pripravil škofjeloški Sokol svoji mladini. Kakor o ma-škaradi, tako moramo tudi o otroškem popoldnevu zapisati same pohvalne besede, ki gredo v priznanje ženskemu in tehničnemu odseku. Velika dvorana je bila docela zasedena po starših, prijateljih so-kolstva, bratih in sestrah, ko so ob zvokih harmonike prikorakali v dvorano, burno pozdravljeni naši najmlajši. Razgrnila se je pred nami pestra slika živih barv. pa tudi mask. Videli smo srčne damice, miki-miško, bajazze, zajčke, viteze, harlekine, mokarčke, črnce, pa še mnogo drugega, kdo bi bil mogel pregledati vso to pestro drobnjav, ki je zaplesala kolo. Za najmlajšimi je prispela v dvorano deca, takisto karnevalsko praznična in končno nara ščaj, tako da je bilo vseh otrok hkrati okrog 100 na odru. Posebno sta se izkaza- j la Grumova Dejčica in Burdvchov Oto, i ki sta prikazala ob zvokih glasovirja lep rajalni nastop. Po veselem rajanju se je razvrstila sokolska mladina v mali dvorani, kjer je bila servirana zakuska s pecivom, slaščicami, sadjem in pijačo. Kdor je videl veselo mladino, je moral spoznati, da so prireditelji zadeli dobro. Otroci so se poveselili predpusta pod nadzorstvom, v dostojni družbi, lepo pa tako, da jim bo Kurentov čas gotovo ostal v lepem spominu. — Denar se je našel. Poročali smo o izgubljenem denarju. Omejčeva je izgubila pismo z denarjem blizu doma. Denar s pismom je našel raznašalec kruha Slavko Speh, ki je vrnil denar lastnici na Grajski poti. Omejčeva, ki je že mislila, da je ob 400 din, je bila seveda zelo vesela. — Vrtnarski tečaj v ponedeljek in torek v Skofji Loki je našel zelo lep odziv v javnosti. Predavanja je posečalo okrog 60 ljudi, deloma iz Škofje Loke, pa tudi iz dolin. Predavatelja sadjarski nadzornik g. Kafol in ravnatelj mestnih nasadov g. Lap sta se potrudila, da sta prikazala in povedala izmed ogromnega gradiva le res najpotrebnejše in najkoristnejše. Vse je slonelo na poljudnosti in izkustvih. Obdelana so bila poglavja iz zelenjadarstva, semenja cvetličarstva, gnojenja, zatiranja sadnih škodljivcev in bolezni in podobnega. Tečajniki so šli tudi na Margučev vrt in /k tam poskusili s praktičnimi vajami. Predavanje o škropljenju v nedeljo pa je priredila podružnica SVD v deški šoli Zbralo se je do 30 ljudi, ki so z velikim zanimanjem sledili veščim izvajanjem priznanega sadjarskega buditelja g. Ivana Gruma. — Z gnjatjo sta se skušala /Uo/.iti. V nedeljo smo imeli v Stari Loki lep dirin-daj. Pri posestniku in mesarju Antonu Go-sarju sta se oglasila dopoldne dv i nezaposlena vagabunda. Dobila sta miloščino, a z njo najbrž nista bila zadovoljna. Proučila sta »teren* in popoldne sta so zopet pritihotapila v hišo. Zavohala sta. da se •v dimniku sasj DMI in kmalu sta se založila z lepimi gnjatmi. Toda dol*r/o s»e nista veselila plev.;'.. Čakala sta ugodno priliko, da bi lahko neopaženo smuknila na pro sto iz mračnega stopnišča, kjer ju je 7a presenetil nek: moSkS, ki je prišel h Gobarju na obisk. Planila sta iz skrivališča, nakar se je začel divji lov za tatovoma, ki sta med bogom odvrgla meso. Onega, ;t -fana Vcrka iz Pekla pri Mariboru so u1e-li( drugi pa še uživa svobodo Elizabeta Bergner bo navdušila ljubljansko puW»K°. 2e dolgo nismo videli velike umetnice Elizabete Bergner, katere umetniški filmi so bili vsak zase doživljaj za gledalce, zlasti za ženske. Najnovejši film Elizabete Bergner, ki ga jje umetnica po svojem odhodu iz Nemčije napravila v Ameriki in je tam tekel pod naslovom »Melo«, pa bo pripravil novo navdušenje za oboževano Elizabeto Bergner. V tem filmu pleše Bergner jeva rum- MALI OGLASI ;t:seda 50 pai. davek poseoej PreKllci. izjave beseda Din l-— davek posebej. L* pismene odgovore glede nialib oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. ■utr Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8 Din POCENILI smo znatno vsa zimska oblačila oovršnike. Hubertuse, perilo Itd. P R E S H E K, Ljubljana. Sv Petra cesta 14 OGLAŠUJTE male oglase »1 Slovenski Narod"! Beseda samo 50 par. 50 PAR ENTLAMJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gum brile Velika zaloga perja po 1.— din. »Julijana«. Gosposvetska cesta 12. 8. T rOLGOROCNA POSOJILA državnim, samoupravnim in banovinskim uradnikom, uslužbencem, upokojencem in privatnikom. Za potrebne informacije se je obrniti na pooblaščenca za dravsko banovino — F. Klemena, Gosposvetska 10. Banka in hranilnica. 706 KLIŠEJE E NO !N >7.DETP/ k,,Sf? S T. ?7 SEMENA prava erfurtska, uradno preizkušena, dobite v trgovini pri M. WIDMAYER LJUBLJANA Cankarjevo nabrežje št. 3 Podružnica: Tvrševa c. 51 Stojnica: Nabrežje 20. septembra TRAJNO ONDtTLACIJO s 6-mesečno garancijo, v modernih frizurah Vam napravi z najnovejšim aparatom za ceno din 60.— »Salon Merlak«, Sv. Petra c. 76. 705 FASADE POLK Specielno napram zunanji vlagi trpežno in ne obledi Vrtne ograje raznih oblik, hitra dobava, ter vsa v stavbno stroko spadajoča dela poceni in solidno izvršuje stavbno podjetje Rudolf Terčelj Šiška, pri novi cerkvi. 711 DOPISI Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8 Din POT DO SREČE knjigo in ostale informacije dobite zastonj, ako se obrnete na poznanega psihografologa FCarmc ia. Žalec. 13.T se RODAM Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din 8PALNIOO orehova imitacija, lepa oblika, poceni prodam. Bitenc, Gosposka ul. 10. T17 Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din Strojepisni pouk večerni tečaji, oddelki od ^7. do 8. in od ^8. do 9. ure zvečer za začetnike in izvežbance. — Novi tečaji se bodo pričeli 3. marca 1939 Najnižja šolnina. Moderna in največja strojepisnica s 40 pisalnimi stroji raznih sistemov. Vsa tozadevna pojasnila dobite dnevno do 8. ure zvečer pri ravnateljstvu Christofovega učnega zavoda, Ljubljana, Domobranska 15, tel. št. 48-43. 675 bo in so za to scero lekonstruirali najlux> surjoznejši londonski lokal, kar je bilo v zvezi z velikimi stroški. Film> Zasanjane ustne-c je bil sicer že enkrat napravljen in to v Nemčiji z Rudolfom Forsterjem kot partnerjem. V današnjem filmu igrajo glav ae moške vloge Rommey Brent in Raym-mond Massev. Vsa publika, ki je željna po dolgem času videti umetnost slavne igralke, si bo brezdvoma film Zasamjene ustne v kinu TJnionu ogledala. 710. URADNICA jamo prvovrstna, zanesljiva knjigovodkinja, brezpogojno samostojna v hrvatsko-nemški korespondenci, z znanjem nemške stenografije in veliko pisarniško izkušenostjo, dobi takoj mesto v Hrv. Primorju. Lastnoročno pisane prošnje s fotografijo in navedbo starosti, honorarja in dosedanjega udejstvovanja pošljite na upr. >Slov. Naroda^ pod >Tuchtige KrafU. sTAnovAn lieseda 50 par, davek posebej Najmanjši znesek 8 Din DOSMRTNO STANOVANJE v krasnem, zdravem kraju, 10 minut od trga, oddamo vpoko-jencu ali invalidu, tudi bolniku, ki si Želi zdravega zraka. — Potrebno din 10.000. — Naslov: Pustek, Sv. Jurij ob juž. žel. 696 SLUŽBE Beseda 50 par. davek posebej NajmanjSi znesek 8 Din SLUGA vesten, zanesljiv, s primerno šolsko bobrazbo, *eii zaposlitve proti majhni plači. Najraje za centralno kurjavo in za obdelovanje vrta. Ponudbe na upravo »Slov. Narodac pod »Vesten«. 657 GOSPODINJA dobra kuharica, pridna, varčna, želi službo pri jtari erospe ali gospodu. Valom oolmkov. — Ponudbe na upravo lista pod »Gospodinja*. 703 MEHANIKA z mojstrskim Izpitom za pisalne in računske stroje sprejmem za popravila in vodstvo delavnice. Ponudbe z navedbo zahtev Hinko Kranjec, Sarajevo, na Aleksandrova 32. 716 ZA PRODAJO donosnega predmeta iščemo za vse sedeže banovine agilne dame, ki posečajo državne oblasti. Ponudbe na Zagreb I, poštanski pretinac 385. 715 KUPIM Beseda 50 par. davek posebej Naimanišl znesek 8 Din ELEKTROMOTOR 5—6 KS na izmenični tok, rabljen, a dobro ohranjen, v brezhibnem stanju, kupim. Franc Hlebš, Sneberje, pošta D. M. v Polju pri Ljubljani. 694 KOMPRESOR za vrtanje skale na en .-evolver, rabljen, v dobrem stanju ali nov, kupim. — solini! Anton, Sv. Jurij pri Celju. 714 Kakor doma se počutite, ko po.ecate NOVO KUHINJO, ki Vam nudi vedno kvalitetna, s v e i e pripravljena jedila. s« priporoča Kmetic Terezija 8tev. 4 g »SLOVENSKI NSROm U8». Stran 5 Skupno delo matere in otroka Zanimivo predavanje praktične zdravnice dr. Rožene Merljakove v okvira tečaja »Vzgoja matere44 __ _ Ljubljana, L marca v četrtek je v okviru tečaja »Vzgoja matere«, ki ga že tretje leto prireja Spioš-no žensko društvo v Ljubljani, predavala pred natočeno polno šolsko sobo ženskega in moškega poslušalstva praktična zdravnica specialistka za notranje bolezni dr. Božena Merljakova o vzajemnem delu matere in zdravnika. Sodelovanje matere in zdravnika le ne* preecnlj.ve važnosti; saj je mati navadno bolniku strežnica, je opazovala začetek obolenja in izpremembe na bolniku. Materino poročilo, kakšen je bolnik v prvm urah bolezni, je važno zdravniku, da lažje ugotovi značaj bolezni, tem bolj. ker liud-je večinoma ne kličejo zdravnika na po- moč takoj, temveč šele drugi aH tretji dan Foiočilo, kje so se začele bolečine, kako in kdaj so zajele ostalo telo. kakšne so bile posledice, kakšni so izmečki, s-olica s sluzom ali s krvjo, kako se je izpreminja- la. dvigala ali' padala temperatura, vse mora mati — ali materinska Ž2na ali sestra — poročati zdravniku, da ara omogoči takoj ukrepati. Treba je, da znajo žene meriti toplino, da razločujejo vročino cd prave mrzlice in se znajo po zdravnikovem navodilu boriti proti njima. \ ažno ie. da zna mati izbrati in uredit bolniško sobo. mirno. ^**=»čno. svetlo, da postavi postelj tako, da ie Dns:or»na z dveh podolžnih strani, da pada svetloba le od strani in da je soba za primir kasneje potrebne razkužbe prosta vse navlake, pa tudi po lizolu in drupih sredstvih lahko kvarljivih predmetov. Nikakor pa ne sme biti bolniška soba temna ali mračna, ker je bolnik itak potrt in žalosten Zelo važno je. da ima mati dovolj po-rteljnega perila ,da je s-o inja rjuha zlikana in iz celega, torej brez šiva, da so žimnice, če le mogoče tridelne, da se laže obračajo in sušijo, ter da niso niti zimnice, niti blazine, niti odeje pregorke. Povoščeno platno je praktično kot podlaga pod rjuho, a se mora često menjati, ker postane bolniku neprijetno in celo peče, ko se segreje. Napetost spodnje rjuhe razodeva, koliko spretnosti ima mati v negi bolnika. Ako napravi na vsakem voglu rjuhe trd vozel in vtakne nanje vse štiri konce žimnice, ostane rjuha vedno napeta in bolniku je lažje ležati. Udobnejši kot gora mehkih blazin sta bolniku spodaj trda in po vrhu srednje mehka blazina, ki se da obračati. Ce bolnik težko sope ali če bolnik zaradi srca ne more ležati nizko, položi mati stol na postelj tako, da je z nogami oprt na končnico in da mu je naslonjalo, pokrito z blazinami, pod hrbtom Včasih je bolnik kratek in leze z blazin vedno navzdol; tedaj položi mati ob končnico v vznožju pručico ali svitek odej Ako ravna mati tako, bo zdravnik vesel priznal, da je bolnik v dobrih rokah. Ako mora bolnik zarr.di srca ali drugih vzrokov cele dneve sedeti v postelji, naj mati postavi preko bolnika mizo dolgih nog in naloži na mizo blazino ali toliko knjig, da bolnik nanje nasloni glavo in lažje počiva. Perilo naj bo tako prirejeno, da se to- lahka slači. Platnene srajce, ki se dajo na hrbtu zadrgniti t trakovi, so za bolnike z revmo, pljučnico aH tifusom najbolj praktične Pri preiskavi ni treba vlačiti srajce izpod telesa in nehote ran jati bolniku kožo. Rane na krizju, na kolkih in na sedalu so izpričevalo zelo zanikrne nege. (Bolniki pa jih dobivajo celo po bolnišnicah). Ako bolnika, ki mora ležati, vsak dan umijemo s krpo, namočeno v alkoholu ah' ne pekočem žganju, ali če mu kar z dlanjo vdrgnemo v kožo tako tekočino in potem dotična telesna mesta še popudramo, ne dobi ranu Će bolnik moči ali se ponečeja, mu treba podlagati in menjati drugo zloženo rjuho in povoščeno platno. Pri tem in pri preiskavi je pač treba dveh oseb, da bolnika dvigneta in vse hitro uredita. Mati — sestra ali žena — je torej zdravniku bistveno potrebna pomoč, in zdravljenje je lažje, hitrejSe. Seveda je skupno delo potrebno še drugje: pri pripravi hrane, sestavljanju jedilnika, uporabljanju obkladkov, obvez, kopeli, polivov i. dr. ter pri skrbeh, ki se pojavijo prve tedne potem, ko je bolezni zlomljeno želo. Predavateljica je svoja navodila praktično in nazorno razlagala ter demonstrirala in žela za svoje tehtno predavanje kakor prvič tudi to pot prav posebno toplo priznanje in zahvalo napeto poslušajočih mater in očetov. Astre%gl o marcu 1939 Astrologi pravijo, da bo najbolj kritičen mesec v letošnjem letu Napovedj astrologov za mesec marec ni-b zveseljive. Baš v marcu bo več slapih fconstelaclj kot dobrir in v splošnem lahko rečemo, da bo marec, če se bodo napovedi astrologov uresničile, &elo kritičen mesec. Marec prične s slabimi kozmičniml vplivi na Zemljo in ljudi, izvirajočimj od ne-harmoničnih aspektov med planeti. 2e dane;? dne 1. marca bosta Merkur in Mars v kntični kvadraturi. Kvadratura kaže na nerazpoloženje in nezvoznost pri posaonez-nikih, pa tudi na širjenje alarmantnih lažnivih vesti ter na prevare in sleparije. Dne 3. marca bosta Solnce in lunin vozel v dobrem trigonu, tega dne bodo imeli ljudje več smisla za zajedniške interese in radi se bodo izpostavili v boju za skupne inteiese. Dne 3. marca bosta pa tudi Mer-kur in Neptun v opoziciji. Podzavestni na-g ni bodo pod vplivom tega aspekta pri I meznikih v nasprotju z razumskimi r>resojami. ker lahko zavede k sam opre v? ram in napačnim sodbam. Tega dne je b pač trezno premisliti pred odločitvijo za važna dejanja. Od 4. do 6- marca slede harmonične konstelacije (Jupiter v trigcmu z Uranom in Sonce v konjunkciji z Jupitrom) z dobrimi učinki na dobrodelno udejstvovanje in na zadeve, Ivi se tičejo gmotnega stanja. Pod učinkom koniunkcije med Soncem in Jupitrom bodo p-samezniki dosegli lepe uspehe ker bodo verovali v sebe in gledali na ž: vi jen je optimistično ter bo aspekt podžgal tu 'j njih veselje do dela. V takem pozitivnem razpoloženju do življenja Ijud-dje s pridom sodelujejo, kar vodi do uspeha in priznanja. Od 7. do 10. marca se kupici jo kritični asg kti, najnujnejši med njimi je kvadratura med Marsom in Neptunom, ki kaže na elementarne katastrofe in zločinstva. Dne 13. marca bosta Sonce in Neptun v opoziciji. To je zanimiva, a tudi usodna konstelacija. Kdor verjame, da je tudi številka 13 nesrečna številka, bo na ta dan še posebno previden. Neptun vlada po astroloških izkustvih in pravilih morje tn pomorski promet. Opozicija sama na sebi kaže na nasprotje, upor in prepir. Ker gre fcn nr^prot je in kritičen položaj v zvezi z morjem, sklepajo astrologi, da se utegnejo dne 13 .marca ali tudi v dnevih pred tem dnem in po njem. ker s« Neptun zelo počasi premika, dogoditi nesreče na morju. Ob taki konstelaciji pa so zemljane zadele tudi že potresne katastrofe. Za politično življenje pomeni opozicija tipičen astrološki simbol, ki kaže na nemire in upore. Ker stoji Neptunu nasproti močan planet Sonce, ki vlada nad vodilnimi osebami, konstelacija za vodilne osebe nI ugodna. Posamezniki bodo občutili opozicijo. Id bo učinkovala več dni. v slabem razpoloženju, potlačenosti in nervoznostl. V takih dneh je najboljše, če bi si človek privoščil kar največ miru in odmora. Dne 15. marca bo Venera v kritičnem kvadratu z vozlom lune. posamezniki bodo nagnjeni k egoističnim dejanjem, kar utegne povzročiti disharmonijo z osebami, ki so jim blizu. Konstelacije dne 18., 19. tn 20. marca kažejo na spremembo vremena, deloma so dobre, deloma slabe. Povzročiti utegnejo tudi motnje v političnem življenju, toda usodnih posledic ne bodo imele, ker so aspekti dokaj šibki. Dne 18. marca bosta Venera in Uran v kvadraturi. Uran vpliva na podzavestno in nagonsko doživljanje. V slabem aspektu z Venero so Uranovi vplivi negativni za čustvenost. Nagnjenje k pretiravanju in k prismodarijam ima lahko za posledico konflikte in nepremišljeno ravnanje. Astronomski začetek pomladi dne 21. marca ko pride Sonce v znamenje ovna, bo letos v znamenju kritične kvadrature med Soncem in Marsom. V splošnem kaže ta konstelacija na prometne nesreče in požare, posamezniki pa bodo kazali močno voljo po udejstvovanju, a jim obenem preti nevarnost, da se bedo prenaglili in hoteli s silo doseči svoje namene, čemur se bodo drugI zoperstavljali. Tudi zadnji dnevi v mesecu marcu ne bodo posebno ugodni, sodeč po aspektih med planeti. Izredno kritična bosta zadnja dva dneva v marcu in prvi dnevi v aprilu, kajti dne 2. aprila bosta Jupiter in Neptun v opoziciji, to je kritična konstelacija, ki se ponavlja vsakih 12 let in naipovedute elementarne katastrofe in revolucije. Ljubljančan, ki je videl največ sveta Slovenski baletnik Maks Kurbos uspešno nastopa v Ameriki Ljubljana, 1. marca Naš baletnik Maks Kurbos, o katerem so prošlo leto večkrat poročali ljubljanski in beograjski dnevniki, se je lani septembra poslovil od Evrope in se kot član in solist velikega baleta gledališča Monte Carla odpravil preko morja v Ameriko. Prve pojme baletne umetnosti je dobil Kurbos pri baletu ljubljanske opere; po kratkem, neopaženem delovanju je odšel v Beograd, da se izpopolni v najboljši ju-goslovenski baletni šoli S pomočjo ljubljanskega dramatičnega društva mu je bilo omogočeno, da je stopil v klasično baletno šolo gospe Jelene Polj ako ve, Rusinje in bivše primabalerine ljubljanske opere, v kateri je delovala z gdč. Nikiti-no, ki je pozneje napravila slavno kariero v Londonu in Parizu. Sele v šoli Polj ako ve je spoznal pota in cilje visoke baletne umetnosti ter se je po desetmesečnem študiju zopet s pomočjo tukajšnjega Dramatičnega društva odločil, da odpotuje v Pariz Svoje plesne nauke je nadaljeval tudi v veleugledni šoli gospe Olge Preobraženske, bivše ruske primabalerine. V hudi borbi za obstanek je vzdržal v Parizu, naglo napredoval in premagal vse težkoče Marsikdo bi bil omagal in pobegnil domov. Kurbos pa je v svojem stremljenju zaupal v končno zmago nad tekmeci in jo res dosegel. Kmalu je podpisal prvo pogodbo kot član operne«a baletnega zbora v Monte Carlu. Tam je naglo napredoval in podpisal pogodbo v družbi baleta, ki mu ie bil direktor in podjetnik Rene Blum, brat znanega francoskega državnika ministra Leona Bluma. S to družbo je nastopal po največjih francoskih mestih, v Parizu in se uveljavljal tudi kot solist z manjšimi vlogami. Med francoskimi in ruskimi tovariši in tovarišicami je žel tudi Slovenec Kurbos pohvalne kritike, a na gostovanji* družbe v Londonu je doživel v ruskem baletu resničen triumf svojega nastopa z »Igruško«. V tej družbi, ki se je zvesto imenovala še nadalje po Monte Carlu in si pridobila mednaroden sloves najboljšega evropskega baleta, je Kurbos prepotoval Francijo, Anglijo, Škotsko, Irsko, Holandsko in Švico Spoznal je tako premnoga prva operna gledališča in največje dvorane zahodne Evrope. Medtem je podjetje prešlo v last Ame-rikancev, ki so tudi Slovenou predložili novo pogodbo, s katero se je obvezal na štiri leta. s pravico do podaljšanja in napredovanja. Sedaj je Maks Kurbos solist baleta iz Monte Carla v newyorški Metropolitan operi Balet gostuje obenem po največjih ameriških mestih in nastopa po več večerov ali cele tedne po odrih ameriških denarnih mogotcev. Naj navedemo vsaj nekatera teh mest: v novembru New York, Washington. Montreal. New Haven, Pro-vidence, Durham. Worcester, Richmond, Baltimore, v decembru Atlanta, Mihvau-kee, Springsfield, Peoria, Cleveland, Ja-merston. Toronto. Ontario, v januarju Oklahoma, Austin, Chicago, Little Ročk, Los Angeles, Tulsa, St. Louis, v februarju Hollvvvood .. Balet nastopa dalje in Amerika sprejema evropski balet povsod z radostjo. Malo je Slovencev, ki so prestopili prag Metropolitan epere. a Kurbos se vrača z družbo tja vedno znova Menda pa ga ni I Slovenca, ki je spoznal toliko ameriških I mest in velemest kakor naš rojak baletnik. Upajmo, da se vrne zdrav k ljubljeni i materi v Ljubljano in da nam še poroča o ' o svojih uspehih in doživljajih, s kakršni-! mi se ne more ponašati doslej še noben i slovenski gledališki človek. T. K. Zanemarjene ograje in parcele Ljubljana, 1. marca Mestni gradbeni urad opozarjamo, da so ob raznih ulicah in trgih celo sredi mesta nekatere ograje ob praznih stavbnih parcelah tako zanikrne, polomljene ali surovo zakrpane, da prav grdo kvarijo splošni ugodni vtisk. Nekatere prazne stavbne parcele pa so pokrite z visokim uvelim plevelom, grdimi odpadki in razno navlako. Očividno se za svoje parcele njih posestniki prav nič ne brigajo in ne poskr-be, da bi bile parcele očejene in urejene, tako da bi ne delale sramote mestni občini. Sosedom, lastnikom lepih vil z okusnimi ograjami in ličnimi vrtovi, ni nikakor prijetno gledati tako grdobo in zanemarjenost. Lesenih ošraj bi ne smeli sredi mesta prav po vaško zakrpati z grdimi letvami. Ce je vsa ostala ograja popleskana ali vsaj impregnirana, vendar ne more ostati nekaj letev surovih, da je videti kakor Škrbasta usta. Mestni gradbeni urad ima sredstva, paragrafe, da prisili posestnike takih zanikrnih, včasih na vse strani nagnjenih ograj in pa posestnike parcel, po katerih se zbira vsa možna nesnaga in paradira visok plevel Še od lani, da se zavedo svoje odgovornosti. Kaj nam pomagajo naj-čednejše ulice, najskrbnejša nega stavb in vrtov, če pa so ob njih prazne parcele, ki morajo vzbujati doiem, da je naše mesto mestoma še zelo vaSko. Tukaj bi bila večja strogost prav dobrodošla, saj je v interesu ugleda naše občine in pa vseh občanov, ki ljubijo red in lepoto tudi na ulicah. Treba je sestaviti pregled zanikr-nežev in pritisniti nanje, da store svojo občansko dolžnost. plačeval po 600 din >eiementov<. Korza so M udeležili tudi šmarcani, fantje iz Zg. Loga in ostale okolice. Prihodnje leto pa bo mm 2toeluft»jie. Predpmstfio rajanje v Litin Litija, 1. marca Predpust je za nami. Letošnji predpuart je bil pri nas precej vesel. Poveselili so se tudi nadd sokolski sosedje v Smartnem. Narnestu običajnega cvetličnega venčka pa so si izmislili iznajdljivi smarcaai pomarančni valček tn plesalci so poklanjali svojim izvojenkam pomaranče. Domov ao se vračale naše plesalke b celimi ca j nami odlikovanj — pomaranč- O neki simpatični in prikupni mladenki pa pripovedujejo, da je dobila kar cel zaboj pomaranč. Bo ves post založena s pustnimi dobrotami. Zelo lepa je bila tudi mažkarada litijskega Sckola, prirejena pod značko >v peklu«. Dvorana in ostali prostori, seveda tudi bar pod odrom, so bili okrašeni v slogu pekla. Strežno osebje in maske ao bile v krojih peklensčakov. Po -/tari litijski demokratični navadi smo priredili volitev najlepših mask s krogljicami in skri. njicami. Prvo nagrado sta odnesla dva ljubka in razposajena hudička gdč, Jirva-nova Martina in gdč. Mica Lajovčeva, drugo nagrado sta si debli gdč. Lombarjeva iz Ljubljane in gdč. Mazkova, ki sta predstavljali elegantne igralne karte. Tretjo nagrado je prejela gdč. Božica Boriskova za dražestno havajsko deklico. Vse nagrajene maske so prejele lepa spominska darila, njim na čast pa je bil zaigran tudi solo ples. Člani sokoLskega prireditvenega odbora zaslužijo za obilen trud vso pohvalo; dejstvo, da je dosegla prireditev lep uspeh, pa jim naj bo v zadoščenje in v vzpodbudo. Pustni torek je prinesel na nase ulice mnogo razigranega veselja, že dolga leta prirejamo javni pustni korzo, ki smo ga vedno smatrali za zgolj domačo sad evo. Odkar pa vemo, da niso v Ljubljani spravili skupaj nič kaj posebnega, vidimo, da so naši korzi res duhoviti, zabavni in pestri. V nedeljo je Slo izredno mnogo Litt-janov gledat reklamni pohod v Ljubljano, zato so se naSi vrli domačini: obrtniki, mojstri, hišni posestniki in drugače vsega uvaže van ja vredni možje zbrali v torek h pustnemu korzu. Prirejen je bil v znamenju kmečke ohceti. To je bilo vse popoldne obilo zabave, ki se je začela v Gradcu poleg Pošte, kjer se je pričela civilna poroka. Nato so krenili z vozovi, bališem, svati, ženinom, nevesto, scvinikom, advokati in drugimi na pohod do konca Grbina, ženin je imel »smolo«, med potjo so mu prinesle ogoljufane prijateljice kar 4 žive spomine na fantovska leta. Zato je zahtevala ob povratku nevesta ločitev zakona, ki se Je izvršila na Glavnem trgu pred notarsko pisarno. To je bilo prerekanj, prigovarjanj .advokatskih govorov in posredovanj staršev, ženina in neveste, preden je sodnik izrekel razsodbo. Nevesti je ločitev priznana, ženin, ki m hotel pred poroko povedati o svojih prirastkih, pa bo • Kolo sta ukradla Stična, i. marca Pri nas je kolesarski sport precej razvit, saj Imamo ugodne ceste in najlaže je zajahati Železnega konjička ter odjadrati po poslu ali na izlet. Seveda ae tudi večkrat primeri, da pride prijatelj tujih koles in ukrade kolo, ki je kjerkoli prislonjeno brez gospodarja. Tako je bilo oni dan ukradeno kolo pred neko tukajšnjo gostimo. Lesni manipulant Trapečar Slavko je posodil kolo nekemu svojemu prijatelju. Ta je imel v okolici opravka, pa si je hotel pot skrajšati s kolesom. Iz Mleseevega. kjer je uslužben pri lesni tvrdki >Arbor«, je krenil tudi v Stično. Kolo je prislonil pred gostilno in odšel po opravkih. Niti sanjalo se mu ni, da bi se znal pojaviti tat in mu odpeljati izposojeno kolo. Kako pa se je prestrašil koiesar, ko se je vrnil po opravkih k gostilni, kjer je bil prislonil kolo. Stekel je v gostilno, vprašal je tudi pri sosedih, a nihče ni videl nikogar, ki bi se bil odpeljal na tujem kolesu. Poizvedbe pa le ruso bile zaman. Domačini so se spomnili, da sta prišla v tistem času dva hrvaška delavca, zaposlena v soseski. Kmalu se je izvedelo, da sta osumljenca iz Ozlja na Hrvaškem, orožniki so ukreniU vse potrebno in res je prišlo na dan. da sta prav ona dva odpeljala Trapečar je v o kolo. Štefan Radakovič iz Ozlja je naročil svojemu pajdašu Štefanu Ravbarju, naj odpelje kolo, sam pa se je z vlakom vrnil v Ozalj. Na domu sta ukradeno kolo prebarvala z zeleno barvo tako posrečeno, da bi jima nihče ne mogel očitati nič nepoštenega. Nič juna ni pomagalo izgovarjanje, da sta nedolžna, številke na kolesu in drugih znakov, kakor jih je navedel lastnik kolesa, nista mogla zakriti. Končno sta le priznala tatvino Tatova sta morala v sodni zapor v Metliki. Ravbar je oče 5 otrok m ima tudi lepo domačijo. Pravi, da ga je napeljal v tatvino njegov sopotnik Štefan, ki mu je obljubil več sto din nagrade, će pripelje kolo srečno domov in mu ga izroči. Helena Cdilon v LpMIam Spominski drobec na grob velike igralke in dobrosrčne zene Ljubljana, 1. marca Te dni je umrla v Badenu nf^aleč od Dunaja žena umetnica evropskega slovesa, igralka Helena Odilon. Videl som jo prvič v dunajskem Ljudskem gledališču v naslovni vlogi francoske veseloigre Mftda-me Sansgene. Ves Dunaj je bil navdušen, najresnejši kritiki so jo slavili, tu
  • Vreme-c je prineslo članek z naslovom: »Pustolovsko življenje igralke. Žena, za katera so blazneli cesarji, plemiči, bogataši jn Johan Strauss^. In -Vreme« je prineslo c-ek> vrsto anekdot iz njenega življenja. Nekaj resničnih in še več iznrdšljenih. Zakaj o Heieni Odilonki se je nalagalo in napisalo toliko, da ni več mogoče razločiti laži od resnice. Iz njenega lastnega življenjepisa posnemamo le istino, da je bila vzlic veliki slavi, ogromnim dohodkom in ne?tevilnlm čestiUem ven- carle ne? rečna ž/ena, ki jo je u poda kruto preganjala in jo oropala zdravja, ko je imela kemej 40 let. Vsi njeni triumfi v Berlinu, na Dunaiu. v Išlu. v Londonu, Pešti in še marsikje SO se razpršili v nič. ko jo je zadeia kap in ko le po izgubljeni vojni postalo vse njeno imetje po avstrijskih hranilnicah ma kulatura brez vrednosti — vojno prsojilo. Ohromela še mladostna, umetiuca. se je ubijala nato s trafiko, prodajala je po du-na [Sitih restavranih cvetje in svoje pot-tretne razgle-.inue. Kontno se je morala zateči v boljšo ubožnico, a prav naposled so jo odplavili v umobolnico, kjer je izdihnila okoh To 'et stara. Zadnjič sem jo videl v Ljubi juni na vrtu bi—S.- ljubljanska švicprije. Gostov ila je v nemškem gledališču (sedanji operi) in prišla v Svicarijo pit kavo s svojo spremljevalko. Takoj sem jo spoznal in sedel s svojo ženo blizu nje. Pritekel pa jo k nji ne vem čegav pes in jo moledoval. Kič ni bita zalo nevoljna, temveč je psa hranila. Naenkrat je vzkliknila ■ »O du ar. mes Vieh! Du musst ja rein erstioken! c (O uboga žival! Saj se moraš zadušiti!) In videl sem. da je psu lastnoročno brez bojazni odpela ovratnik in mu ga pr*pela udobneje. Na ta lepi prizor sva se z ženo spomnila te dni ob vesti, da je Helena Odilon odšla v večnost za Aleksandrom Girardijem, sv o jim prvim, a čisto nič za resnim zakonskim možem . .. Zakaj ta prizor s tujim psom v Svicariji je kazal, da nj bila le velika Šarmantna umetnica, temveč tudi dobrosrčna žena, ki ni imela srca le za ljudi, nego tudi za živali. In zato polagam ta spominski drobec na grob nemške igralke namesto š »nka v zahvalo za užitke L 1S95. Pr. <5. Iz Novega mesta — Cankarjev večer priredi prosvetni odsek Sokola 2. marca zvečer v Sokol-skem domu. Na sporedu je spominski govor, nato pa bodo igralci dramskega odseka uprizorili Cankarjevo delo »Dolino šentflorjansko«. Ker je režija v spretnih rokah br. Cirila Dularja, igralci pa same izbrane moči, bo prireditev gotovo dosegla najlepši uspeh. V zvezi s to uprizoritvijo je odsek nabavil in dal v izdelavo potrebne kulise akad. slikarju g. Justu Hvali. Igro ponove 4. marca zvečer. — Koroški bore L Na zadnjem občnem zboru koroških borcev za novomeški okoliš, katerim predseduje odvetnik g. dr. D Gros, se je ugotovilo, da mnogo bivših bojevnikov za osvoboditev Koroške še ni pristopilo v organizacijo, dasiravno je teh v našem kraju lepo število. Da si bodo ljudje na jasnem, omenjamo, da veljajo za koroške dobrovoljce vsi bivši vojaki, ki so se udeležili bojev za osvoboditev Koroške po prevratu 1. 1918 do 5. maja 1919 leta. ko je bila odrejena mobilizacija in vpoklicani rezervisti. Vsi ti borci naj v lastnem interesu Čimprej prijavijo svoj vstop v organizacijo koroških borcev. — Lepo solnčno vreme imamo Dolenjci že več tednov in tudi napovedovanje o Matiji se je letos slabo obneslo Po vinogradih ljudje marljivo čistijo trsje, odstranjujejo stare trhle opore, ki jih nadomeščajo z novimi. V petek se je nebo močno pooblačilo in oster veter je ozračje precej ohladil. Vremenski preroki M mnenja, da se bo Matija tudi letos osvetli vsem optimistom. — Nesrečno vasovanje. V družbi svojih prijateljev je Šel vasovat v vas Kamnje pod Hmemikom 251etni Ernest Borštnar iz Hmelnika. Ko je veselo pojoča Borštnarje-va družba dospela v vas, je od neke strani prihitelo več fantov domačinov, med njimi Franc Saje z velikim kolom. Preklinjajoč se je vrgel na Borštnarja in ga s kolom pobil na tla. Nenadni napad Je ostalo družbo pognal takoj v beg. Ze ranjenemu in na tleh ležečemu Borštnar ju pa p os uro veli napadalci niso prizanesli. Naknadno so mu prizadejali več poškodb na obrazu in rokah. Ko je bil Borštnar te nezavesten, je začela druhal besno skakati po nesrečnežu in mu je pri tem povzročila še težke notranje poškodbe. Napadalci so ovadeni sodišču, fant pa je moral v bolnico. — Pila se mu Je za dr?a v hrbet. Od dela v gozdu je odšel domov v Boršt 401et-ni gozdni delavec Longar Ciril Po delu Je mož pospravil manjše potrebščine v nahrbtnik, med temi tudi dolgo in ostro pilo za brušenje žage. Z oprtanim nahrbtnikom je Longar veselo korakal po ledeni gozdni poti, na kateri mu je nadoma spodrsnilo, da je padel vznak. Pri padcu se je pila nesrečnežu globoko zarinila v hrbet. Kljub težki poškodbi je ranjenec prišel še sam domov, kjer so ga zapustile moči. Prepeljali so ga v kandijsko bolnico. Po kratkem trpljenju Je umrla moja ljubljena žena in zlata —toi Anico Hočevar roj. TICAR soproga lekarnarja na Vrhniki Pogreb nepozabne bo v četrtek, 2. marca ob 15« ari iz hiše Žalosti na pokopališče sv. Pavla. Vrhnika, 38. februarja 1939* Ph. Mr. STANKO HOČEVAR, soprog} TOUSSAINT in MARUSKA, otroka ter sorodniki. Stran 6 »SLOVENSKI FtARODc. Prometno letalo za 74 potnikov Američani so zgradili in tudi ie preizkoslB pravi loto« hotel Največje prometno letalo, novi model tipa Clipper, hidroavion »Clipper 18« je odletelo v sredo iz San Francisca na svoj prvi poskusni polet na Kitajsko, da preizkusi pot čez Tihi ocean, po kateri bo redno letalo. »Clipper 18« je urejen za 74 potnikov. Na prvem poletu je imel 12 mož posadke in 10 strokovnjakov. V Honolu-lu je prispelo letalo v četrtek ob 6 20 krajevnega časa. 2400 milj dolgo progo iz San Francisca do Honolula je preletelo v 15 urah 59 minutah. »Clipper 18« je drugo letalo te vrste To je prav za prav leteči hotel s krasno opremljenimi kabinami, jedilnico, barom in kuhinjo. Letalo tehta 41.5 tone Rabili ga bodo za promet med Filipini in ameriško celino Vsakotedenska pot na te.i progi bo pri hitrosti letala 320 km na uro prav za prav prijeten izlet Štirje motorji Whright po 1.500 HP, največji, kar jih je bilo kdaj zgrajenih, gonijo propelerje letala in razvijajo dvojno silo lokomotive najhitrejšega brzovlaka. S 40 potniki bo imelo to orjaško letalo akcijski radius 7000 km. Navzlic ogromni teži in obsegu leta la je pilotiranje tako lahko, da je držal pilot Edmund Allen med poskusnim poletom samo dva prsta na krmilu. Na poskusnih poletih je prekosilo orjaško letalo vsa pričakovanja. V pičlih 30 sekundah se je ločilo od tal in vsako minuto se je dvignilo za 300 m Brez obte-žitve je doseglo višino 5000 m. Konstruk-terji so v polni meri poskrbeli, da bo letalo ne samo udobno, temveč tudi varno Ustavita se lahko kadarkoli dva motorja in vendar se letalu ne bo treba spuščati na tla. Razen tega se pa dajo poškodbe na motorjih popraviti med poletom, kajti vsi motorji so dostopni Iz kriL Trup letala je visok 5.7 m, dolg ps 32.7 m. Nosilne ploskve merijo 45.6 m, vodoravne krmilne ploskve pe 14.7 m, V trupu letala sta dve nadstropji, zvezani z vrtečimi se stopnicami Notranjost letečega hotela je opremljena rat hotelsko. V letalu so preproge m udobni naslanjači Krasno opremljena jedilnica, ki se da med obedom in večerjo izpremeniti v hotelsko dvoranico, je sredi letala. Iz nje vodijo vrata v kabine spredaj in zadaj. Vsaka kabina je za 10 potnikov. Kabine so opremljene z velikimi in udobnimi posteljami z največjim komfor-tom Zadaj so stranišča in garderobe za moške in ženske, čisto zadaj v trupu pa je razkošna kabina z divanom, pisalno mizo in udobnimi stoli V kuhinji, ki je v spodnjem delu krova, se lahko kuhajo vse jedi. Tam je električni štedilnik, hladilnik ter gorka in mrzla voda. Osebje letala je v zgornjem delu, kjer je tudi prostor za pilote. Posadka šteje 7 mož in sicer prvi in drugi pilot, mehanik, radiote-legrafist, navigator, natakar in še en član, zamenjuje druge člane posadke in lim pomaga. Prostor za pilote je približno 30-krat večji kakor v letalih, ki so jih gradili prej za prekooceanske polete. V njem le toliko aparatov, gumbov In kazalcev da se človeku zdi, da je prišel v elektrarno. P**oti pa gledajo med poletom samo na krmilo Za vse druge aparate in naprave skrbe navigator, radiotelegraflst in mehanik. Na vsem dolgem poletu čez tihi ocean od starta do cilja se spusti orjaško letalo samo dvakrat in sicer v Honolulu in Wake Islandu. Prezident Azana kot pisatelj Po srcu je bil vedno filozof in pisatelj — V Španiji naj bi odločala inteligenca v knjigi literarnih, socialnih in političnih študij. »Plumas y palabras«. — V teh kronološko razvrščenih člankih najdemo marsikaj iz novejše zgodovine Španije. Izmed dogodkov, posegajočih v razvoj španskega naroda, so opisani tu začetki vojne v Maroku, senzacionalni Unamunov obisk pri kralju Alfonzu in še marsikaj zanimivega iz notranje in zunanje španske politike. V splošnem zagovarja Azana v tej knjigi načelo, da bi morala v Španiji odločati v prvi vrsti inteligenca. Na enem mestu pravi: Zame pomeni politično delo obrambno akcijo inteligence, ki se upira vladanju zablod. Na drugem mestu pa pravi: Samo tisti, ki mu vlada resnica, sme biti nedostopen fanatičen ali kakor pravimo sek-tarski. Malone prorokovan je je zaključeno v njegovem takratnem stavku: Ni mi tuj noben nemir naše dobe, ni mi tuja nobena bolest in prav za prav nočem, da bi šlo od tega kaj mimo mene. španska bojevi-tost je po Azanovem mnenju zapopadena že v španskem navdušenju za igre. Tudi igra domina, najpril juhi jene jša. skoraj narodna igra vseh Špancev, je priložnost za borbo. Azana je napisal o tem: Vsaka partija domine je kraljestvo, vek, dinastija, bitka. Na drugem mestu pobija Azana usodni španski fatalizem, utemeljevan z dozdevno ljubeznijo do tradicije Zato menda govori v >Plumas y palabras« o svobodi kot o stanju stalne čuječnosti in v splošnem tudi boja. Boja. ki ga je kot pisatelj slub'1 in ki ga mnogo let pozneje kot prezident ni mogel preprečiti. Prezident španske republike Manuel Azana se je naveličal političnega dela. Zato hoče za vedno obrniti politiki hrbet in opazovati dogodke v domači in mednarodni politiki samo od daleč. Azana je bil v srcu vedno filozof in pisatelj, šele leta 1931, ko je bil prvič imenovan za predsednika vlade nove republikanske Španije, je odložil svoje pero in se začasno iznaveril literaturi. V »Vrtu menihov«, leta 1927 izdani knjigi ,se spominja časov, ko je kot študent preživel več mesecev v avguštinskem samostanu v madridskem Eskorialu in ko je bil v svojem srcu boj med svojo vestjo ter verskimi in splošno političnimi vprašanji. V epilogu k tej knjigi objavlja razgovor, ki ga je imel kot mož z enim izmed svojih vzgojiteljev-menihov. Takrat je bil prišel pogledat monumentalno granitno poslopje svoje mladosti, ki je njega strogo pročelje okrašeno s tisočerimi okni. Hodil je ob okrasnem vodometu in tam je srečal enega svoj:h bivših učiteljev, meniha Manama. Spoznala sta se in bivši učitelj ga Je vprašal, kaj počenja v Madridu. — Po Madridu hodim. Razmišljam, kadim in zijala prodajam — je odgovoril Azana. — Vedno si bO lenuh, — mu je dejal bivši učitelj. In Azana, ki takrat še ni poznal niti svoje moči, niti svojega padca, je odgovoril: Oprostite, nisem niti poslanec, niti minister, niti veleposlanik. . . Azana ie bil tajnik Atenea. Pisal je eseje, kritike in polem'ke v slogu, bogatem na domišljiji. Objavljal jih je v revijah »Pluma« in >Espafia«. Nedovršena so ostala njegova sRazmišlianja o sedanji francoski poli tik i c. Zdaj bo morda lahko to delo dovršil. Svoje članke in predavanja je zbral tudi v delih njegovega sina. V slavni Bal. zacovi »Ljudski komediji« je izraženih več zdravniških nazorov, ki so se ieli takrat : izrazito prevratni, recimo o pomenu žvepla pri izmenjavi snovi v Človeškem telesu, pa tudi o nekaterih psihičnih pojavih in abnormalnostih. Ta prirodni zdravnik samouk Balssa. Balzacov oče. je predlagal končno v svoji knjigi, naj se psi obdavčijo. Predlagal je j tudi naj nosi pes okrog vratu jermenček. na katerem naj visi znamka o plačanem davku, pse je razdelil v štiri vrste: 1. ov-čjaki 2. čuvaji, 3. lovski in 4. luksuzni. Predlagal je. nai se plačuje za ovčarja letno 3 in pol franka davka, za luksuznega psa pa 50 frankov. Trajalo je pa 45 let preden je postal ta predlog v Franciji zakon. Pozneje se je obdavčenje psov razširilo tudi na druge države in zdaj prinaša mnogim mestom lepe dohodke. Machado umrl Balzacov oče in obdavčenje psov Leta 1810 je izšla v Franciji knjiga o steklini. To je bila huda obtožba vsega pasjega plemena ki ga je pisec proglašal za nosilca vseh miazmov. kakor so takrat nazivali bakterije in torej tudi za največjega sovražnika Človeka in njegovega zdravja. Človek naj bi sploh ne puščal psov v svojo bližino, ker so njegovemu zdravju nevarni. Razen tega so pa psi nalezljivi tudi v moralnem pogledu Pisec knjige sicer ne taji, da so lahko psi tudi zelo koristni, toda po njegovem mnenju je treba ravnati z njimi zelo previdno. Psov čuvajev bi nikoli ne smeli spustit! iz dvorišča, kjer naj čuvajo gospodarjevo imetje. Knjigo proti psom ie napisal oče slavnega pesnika Honore Balzaca Njegov oče se je pisal še Balssa in bil je takozvani prirodni zdravnik Imel je mnogo zdravih zdravniških nazorov in ti so se pokara 1* V francoskem pristanišču Colioure blizu Perpignana na francosko španski meji je umrl v četrtek slavni španski pisatelj republikanskih nazorov Antonio Machado, star 64 let Nedavno se je bil zatekel s svojo rodbino in materjo na francoska tla, kjer ga je doletela smrt. Antonio Machada, pesnik Častil je in največji španski lirik je umrl torej za mejami svoje nesrečne domovine, v krajih, kjer je vse polno beguncev. Pri nas je bil Machado malo znan, šele tragedija — nesmrtne matere smrti —, kakor je nazval Machado Castiljo. najbolj španski predel te nesrečne zemlje, je obrnila pozornost na njegovo poezijo. Machado je bil rojen leta 1875. Spada, je med najpomembnejše postave moderne španske literature. Opirajoč se na obliko ljudske poezije, se je izražal ta asketski duh v treznem, strogem, tradicionalno pravilnem, toda redko intenzivnem stihu. V ospredju njegovih del stoji vedno spoštovanje človeka in njegove osebnosti. Anglija išče žarke smrti Angleško letalsko ministrstvo ponuja milijon funtov šterlingov izumitelju žarkov, ki bi ustavljali na daljavo letalske motorje, tako da bi se morala letala spuščati na tla 2arki smrti, ki je svetovni tisk o njih že tolikokrat poročal, da so bili odkriti, so torej še vedno samo cilj prizadevanja Angleško letalsko ministrstvo zahteva samo. da bi žarki učinkovali 100 m daleč Ministrstvo domneva, da bi bilo mogoče take žarke izpopolniti in prilagoditi uporabi na razdane, ki so v obrambi proti letalskim napadom potrebne. Mnosi tehniki so že poskusili in še poskušajo dobit* to visoko nagrado Pristojni odd?l?k letalskega ministrstva dobiva že nad leto dni vsak teden naimanj eno prošnjo naj preizkusi novo odkritje te vr- ste. Toda vedno se izkaže, da delujejo žarki v najboljšem primeru samo nekaj decimetrov daleč in da bi bila potrebna dvojna količina vse električne energije, kar je premore Anglija, da bi aparat tako ojačili, da bi deloval na razdaljo 3000 metrov, seveda če so vsi računi točni Moderno bombardersko letalo se pa lahko z vsem tovorom bomb dvigne 6000 m visoko in njegovi motorji so varni pred škodljivimi žarki. Nav/.lic temu pa novo priglašene aparate prei2kvšajo v laboratoriju, Čeprav je malo upanja, da se bo kdaj posrečilo izumiti praktično uporab?n aparat. Sigrid Undsetova piše detektivski roman Pod nobenim pogojeni noče dovoliti, da bi prišla njena dela na filmsko platno V duhu tesnega kulturnega sodelovanja skandinavskih držav je povabilo združenje švedskih pisateljev pet uglednh norveških kolegov: Sigrid Undsetovo Arne Oever-landa. Jonana Falkbergeta. Hermana \Vil-denveva in Ture Oerjesatera V šek njihovega bivanja v Stockholmu je bil literarni večer, prirejen v petek 17. t. m. Gostje so čitali v veliki dvorani Koncertnega dela odlomke iz svojih del V začetku maja vrnejo švedski psatelji obisk v Oslo Sigrid Undsetova je prispela v Stock-holm v sredo in pri njej se je zglasil po- ročevalec »Dagens Nvhetera« da bi mu povedala kaj o svoj h načrtih Najprej je izjavila, da ne bo nikoli dovo! la da bi prišla njena dela na filmsko platno. Imela je že več ponudb pa je vse odklonila. V kino ne zahaja sicer pogosto spomin ia s<- pa dveh švedskih filmov »Denar gospoda Arne«. ki je bil s jajen in Gosta Berling. ki je bil povprečen. Senzacija je. da piše Sigrid Undsetova detektivski roman Po mojem mnenju je dejala novinarju so detektivski rom^n 'o-bro razvedrilo seveda če so dobri. Ne sme se pa v njih preveč streljati. _ En strel ali dva prenesem, več pa ne Svoi detektivski roman hočem končati preden umrem. Sedem poglavij je končanih toda zda i ie nastal težaven položaj In pi^ateliicn ie v zadregi kako nai nadaljuje Našli so žitev, hotelirja Andersona v gorah in njegova žena žaluje, toda ne preveč ker rajnki ni bil vzoren zakonski mož Vnrašinie je. ali s:a je umoril niegov pastorek ali a merski tolovaj ki bi ga pisateliica šele uvedla v deianie V Stockholmu ie bila Undsetova naklonjena tei dni?' rešitv'. odločno ie pa odklonila predlog enesra izmed navzočih, da bi mogla imeti Andersonova ljubavno raz-merie s tolovaiem. Kai še Andersonova ie poštena žena. ki se bo končno dobro omo-žila. Da to ni hinavska dvolna morala, ki 1e napotila S errid Un^otovo k temu o1 tovoru, ne bo dvomil nihče, kdor pozna niene kn^ee Ne boii se in n'koli se ni bala Saliti Občutljivost svoiih krit kov ali občinstva. Ko je izšla niena nrva kniiera *Fru Marta oulie« ie odnotovala prv'č v Itniiio. Tnm ie srečala damo iz na+vVHe norveške družbe, ki io ie nekoč vorašala nHi?t;rno toda nekoliko pokroviteljsko: STŠals sem da ste pisateljica. gos^o^ična Undsetova ? Kakšne roma^*« pa m5ete? — Normnine. je odgovorila Undsetova. Najmlajši zunanji minister Italijanski zunanji minister gTOf Ciano. ki je odpotoval v Varšavo, je najmlajši zunanji minister na svetu. V juniju bo star šele 36 let pa je skoraj že tri leta zunanji minister. Grof Ciano je zet ministrskega predsecin.ka Mussolinija, kar pa seveda ne pomeni, da mu je delo olajšano ali da je zato postal zunanji minister. Grof Ciano ima za seboj celo vrsto uspešnih političnih pogajanj, med drugim sporazum z Jugoslavijo in Angkjo. plavanja ga veseli vožnja z motornim čolnom. Vsi rmski diplomati priznavajo njegove izredne sposobnosti ter osebni pogum in viteštvo. Prav viteštvo je dalo novemu francoskemu poslaniku v Rimu pobudo za zdevek ki ga je dal italijanskemu zunanjemu m in.stru, namreč »Ciano de Ber-gerac«. Ciano je sin italijanskega admirala. Po svetovni vojni je bil najprej novinar, L 1925 je pa stopil v diplomatsko službo. Leta 1930 se je oženil z Mussolnijevo hčerko Eddo. Ko mu je bilo 32 let, je postal minister. Takoj v začetku vojne z Abesinijo je vstopil v italijansko armado kot pilot in udeležil se je abesinske vojne kot poveljnik letalske eskadre »D sperata«. Bil je prvi Italijan, ki je prispel v Addis Abe-bo po njenem padcu v maju 1936. V nasprotju s svojim tastom ni tako strasten športnik, čeprav zna dobro plavati. Razen Kako je treba lenuhariti V Angliji, kjer imajo toliko čudnih društev in organizacij, imajo tudi druStvo. ki znanstveno proučuje vprašanje, kako naj človek lenuhari. Seveda društvo ne pove naravnost, da se ukvarja s tem vprašanjem, kajti uradno se imenuje »društvo za počitek in oddih«. V resnici je pa to I njegov pravi in glavni namen. Lenuhariti ni tako lahko, kakor bi človek mislil. Tudi to je treba znati. Ne zadostuje, če človek leže in sklene roke na trebuhu. Treba je vedeti, kako mora človek ležati, kako iztegniti roke in nege, da počivajo vse mišice. Skratka, vedeti je treba, kako naj Človek pase lenobo, da bo od tega kaj I imel. In to društvo Ima tajnika, ki se piSe Francis Ruasell. Mož je star 45 let, in vzrok, da o njem govorimo, je dokaj zanimiv. Russell je namreč zaprosil oni dan za dopust, češ da je preveč izčrpan od dela. Vse kaže. da je mož marljiv, gotovo pa ni na svojem mestu, kajti društvo za proučevainje lenobe ne more imeti pridnega tajnika. Razlika med črnilom Človek bi ne mislil, kakšna razlika je med uradnim in navadnim civilnim črnilom. Ta razlika je dokaj velika. Na nekem magistratu v Nemčiji so izdali strog odlok, da se smejo novoporočenci odnosno njihove priče ob sklepanju cjvilnih zakonov podpisati v uradne formularje samo z uradnim črnilom .nikakor pa ne z zasebnim. Zgodilo se je bilo namreč opetovano, da so pri preiskovanju zakonske nezvestobe prišli na to, da zakon sploh ni bil sklenjen. V uradnem formularju je manjkal ženinov podpis. Izkazalo se je, da 3e ženin ni podpisal z uradnim peresom *n črnilom, temveč s svojim nalivnim, črnilo je pa obledelo in se izgubilo, podpis 1e manjkal in posledica je bila, da zakon sploh ni bil veljaven. Kirchberqer 14 „Pot čez mrliče" immmiimimmiimi johunsfc oma iimuimimuuaaniiii — Ko pride čas? Načrti Rosit naj bi bili ukradeni v noči od 23. na 24 toda to ni obvezen datum. Že pogosto je bil čas določen za več dni vnaprej, nato pa je bil nenadoma izpremenjen. Vedel je, kje so. Ni se dal zmotiti po oklopni blagajni v kabinetu ravnatelja Hajeka. Tam so bili papirji brez vsake vrednosti. Ne, načrti so bili drugje in dostop do njih je bil zelo težak. Vedel je samo toliko, da je v podzemnem oddelku za granate globok rov, kjer je pravi tresor. Kje je to in kako priti tja, to je bila stvar njegove iznajd-ljivostL Iz razmišljanja ga je zdramila sirena. Poldne. Ni odhajal iz tovarne, kakor večina delavcev in mojstrov, prinašali so mu obed, ki ga je zavžil zdaj v svoji kabini, zdaj spet v sobi mojstrov, škrat ka tam, kjer je imel priložnost slišati kaj. — Kaj ima ta človek tam? — ie rx»rnislil, ko je med obedom pozorno ogledoval inženirja H arka. Hark je sedel na drugem koncu sobe in se živahno pomenkoval z ravnateljem Hajekom. Bilo je jasno, da uživa veliko zaupanje ravnatelja in vseh drugih mož. Samek je imel razvit gesti čut. Ničesar mu ni bilo treba videti, čutili je, kako je z mtetimi drugih ljudi. Inženir Hark se je med pogovorom večkrat Ozrl po njem Čudno. To ni bil nezaupljiv pogled ki bi bil vržen v zvezi s pogovorom, ne. o njem se m govorilo Če bi bila govorila o njem. bi se ravrrttiij Haiek ne bil večkrat tako glasno zasmejal in gotovo bi ze bil tudi on zdaj pa zdaj obrnil. To je bil poseben pogled ... Potem je stisnil ravnateli Harku roko in odšel v svoj kabinet. Hark je še nekaj časa stal. potem pa je zamišljeno vzel cigareto, io pHžgal