19« rall( lti'l to** "K fll*' d*; i»' *!“> m. e' 0,1 Ji •stu f’ b,rf ni 22. — ženevska razorožitvena konferenca bo od po- .^0uster^ 'izjavilZDA ne bodo Plenarne seje dalje razpravljala o prekinitvi Jedrskih 2m’anJjSaieJštev’ila inšpekcij na kra-°y in bo tej zadevi dala prednost pred vsemi drugimi ju samemi razen če »ne bo jam-„ ‘ji- Spričo odločnega vztrajanja izvenblokovskih delega-Vzbod in Zahod 'privolila v to. »i.-. «»«»>”"> K" i*.sr 1,bi n.,0H da je Kuznjecov iz-"'uiašnji seji naslednje: zveza odklanja na-lkiečrJ?. 1'azgovorov o prekini-poizkusov v razoro-Vltfern; dodboru, ker razgovori t/t.U v VVashingtonu in New t].5ovj‘,s? imeli uspeha. Sicer <[,. i a zveza ne bo spre-Saiy,kak°r tri inšpekcije j.meM letno. Ne gre za il\l^ p0n d°dal predstavnik, H Ko Ua,l.® te tri inšpekcij Nerešena vprašanja: milijon dvesto tisoč brezposelnih; dva milijona nezadostno zaposlenih v kmetijstvu; izseljevanje še vedno znatno; kmet zapušča zemljo; če se je povišala raven plač, je to povišanje uničila draginja - Danes bo na «Volilni tribuni» govoril Nenni RIM, 22. — Na televizijski oddaji «Volilna tribuna 1963» je nastopil danes tajnik KPI Togliatti, ki se je zadržal najprei na vprašanjih zunanje politike: kriza okrog Kube je grozila z atomskim svetovnim spopadom; spopadu smo se izognili, ker so se ZDA odpovedale napadu na Kubo in ker je SZ umaknila sovjetske rakete s Kube; vsi se danes zavedajo, da more vsakršen napačen korak povzročiti nepojmljivo tragedijo. Končala se je to- zali so osebje radia in so- nato oddajali politično izjavo proti Be-tancourtovi vladi, ki je bila registrirana na magnetnem traku. Nato so se naglp umaknili. !uV£>korSWB| . i* j letno. Ne gre za ul----JstaVnik, ker •> if»no m inšpekcije iz t|Jl zrti;b°'ltičnih razlogov, ker f*hrrt>thn° tehnično nepotrebne. Weve -i ultimat bi pomenile oSBiah°da, ki noče manj Inšpekcij letno. Pred-Uc ail omenil, da so tako 'kv . Detelji ameriške dele-aa kakor angleška predat s>neHs?dber in VVright in |>ik ?°Vofiilakl znanstvenik Wies-11 '■ 0 6veh do štirih let- Res je, da je bi-ta e sUani danes rece-'Ifto ^‘evila niso bila nikoli 'onjena«, toda »pogaja-r..naPrej bodisi pri ne-a?govorih kakor tudi na N a 9 isaS° za4nja dva podze-9ilii°lgo ?r^ka poizkusa nedvom-\ am0P^prav'iale. To obraz-KS?*«io r?iko ravnanje, ki krši 1963°5N- ki i« do'oeila b * u Boi,ukot skrajni datum za v»l,° tes^i Sov- SZ je glasovala S° Ooijo in jo je spošto- J9 i,.i9ttie^ava pisem me Si Hruščovom ob kon- 1« UpaV,a leta je dala Sovjetski da bo naglo prišlo *l*ki I?a- Vendar pa je vsaki koncesiji sledila nova vjetska zveza sprejela avtomatske nadzorstvene postaje in mednarod-ne inšpekcije, so ZDA in Velika Britanija zahtevale večje število nadzorstvenih postaj. Kakor je iz-javil Kuznjecov, se nevarnost, ki jo te mednarodne inšpekcije vsebujejo za varnost £Z, ne more povečati, in zato so zahodne zahteve nesprejemljive. Italijanski delegat Cavalletti je izjavil, da italijanska delegacija sprejema diskusijo ng plenarni se» ji, ker se ji zdi, da v sedanjem stanju pogajanj ne bi koristilo obnoviti pogajanja v tristranskem pododboru. Ze v začetku svojega govora je italijanski delegat ponovil predlog, ki so ga večkrat postavile izvenblokovske države, naj se takoj sestane tristranski nododbor. Dalje je predlagal, naj bi ta pododbor sestavil seznam predlogov in nasvetov z raznih strani ter naj bi poročal konferenci o svojih zaključkih. Kakor rečeno, je potem Cavalletti izjavil, da se strinja s sklepom, naj se o zadevi razpravlja na plenarni seji. O sovjetskem predlogu za_ nenapadalno pogodbo med državami NATO in varšavskega pakta je Cavalletti izjavil, da bi ta pogodba samo potrdila načela listine OZN, o katerih je izjavil, da jim Zahod »ostaja zvest*. Bolgarskemu delegatu, ki je o-menil ameriška vojaška oporišča v Italiji, je Cavallettj odgovoril, da »ne more sprejeti nasvetov Bolgarije*. Prihodnja seja bo v ponedeljek. Ameriški delegat na ženevski razorožitveni konferenci William stva, da bo inšpekcija na ozemlju druge države popolnoma zanesljiva*. Dodal je, da je ameriška zahteva po osmih ali desetih inšpekcijah na kraju samem vsako leto »primerna zahteva, ki bi lahko jamčila dejansko izvajanje pogodbe o prepovedi jedrskih poizkusov*. rej doba »križarskih vojn», in potrebno je odpraviti razdelitev sveta v dva nasproti si stoječa vojaška bloka; zato KPI zahteva radikalno spremembo itali; janskp zunanje politike v tnm smislu. Danes imamo francosko-nemško zavezništvo, povezano s Francovo Španijo, kar predstavlja blok nedemokratičnih, napadalnih sil, ki nasprotujejo razorožitvi in pomir-jenju; temu bloku je treba zoperstaviti miroljubno voljo italijanskega naroda To zahteva preobrat v italijanski zunanji politiki s postopno osvoboditvijo od obvez glede obeh nasprotujočih si blokov, s politiko nevtralnosti. V tem okviru KPI odklanja ameriški načrt atomske večstranske sile NA TO, ker je poguben, kolikor veča atomsko nevarnost, ker daje atomsko orožje oboroženim silam bonske Nemčije. Potrebno je, nasprotno, doseči čimprej atomsko in splošno razorožitev, zaradi česar KPI odklanja vsakršno atomsko oborožitev, v katero bi bila zapletena Italija, in zahteva odstranitev atomskih raketnih oporišč z vsega našega ozemlja in vseh morij, ki ga obdajajo. Po mnenju Togliattija bi se Italija morala zavzemati za sklenitev nenapadalnega pakta med obstoječima vojaškima blokoma in predlagati ustanovitev brezatomskih področij v Evropi, Sredozemlju in drugje. Zahteval je priznanje Vzhodne Nemčije in priznanje Kitajski vseh njenih mednarodnih pravic. Ko je govoril o notranjih vprašanjih, je Togliatti dejal, da je vlada levega centra »zadela na sipino*, ker ni uresničila mnogih reform; priznal je pozitivne plati levega centra in dodal, da je bil levi center za voditelje KD orodje za razbitje ljudskega gibanja, za izoliranje komunistov in za nadaljnjo utrditev demokri-stjanske politične oblasti. V nadaljevanju je Togliatti dejal, da bi socialistični voditelji morali pravočasno opaziti te namene KD in bi moraii zahtevati uresničenje programa; tega niso hoteli, in tako smo prišli do sedanjega položaja. Preveč vprašanj je še ostalo nerešenih: imamo še ved- no milijon dvesto tisoč brezposelnih, dva milijona nezadostno zaposlenih v kmetijstvu; izseljevanje je še vedno znatno, in kmet zapušča zemljo; če se je povišala raven plač, je to pripisati borbi delavstva, vendar pa je povišanje uničila draginja. Za vse te in dru;e probleme ter negativne pojave je Togliatti poudaril, dn nosi krivdo KD in njena konservativna dejavnost. »Tudi z levim centrom je manjkala organska politična usmeritev; zato komunisti zahtevajo resničen preobrat v levo in ne le uresničenje starega progarma levega centra*. Proti konservativnemu in sebičnemu duhu, ki vodi sedanjo vodilno skupino KD, ki je minirala levi center in zapira pot nujnemu preobratu, KPI poziva vse demokratične, tako laične kot katoliške sile, v borbo za dosego tega smotra Nato je Togliatti odgovarjal na vprašanja novinarjev. Na vprašanja, kaj meni o »političnih umorih, zapoznelih rehabilitacijah v komunističnih deželah*, je Togliatti dejal, da rehabilitacije pač pomenijo, da so bile storjene napake. Na vprašanje glede takticizma komunistov, kar zadeva svetovno politiko, je Togliatti dejal: »Ali ste kaj pomeni Kitajska? Celino.I jal, da je glavna ovira na poti Vsaki dve sekundi se rodi en Ki-1 demokratične obnove dežele seda-tajec. Prava celina. In kaj pomeni Sovjetska zveza? Veste, kaj pomeni sto milijonov prebivalstva ljudskih demokracij? Tu so na- stala vprašanja, tu se je napredovalo: diskutiralo se je, popravili so napake. In danes pravite: vi diskutirate. Vsekakor diskutiramo; diskutiramo, ker smo odgovorni pred svetom, pred vsemi ljudmi, pred vami samimi. Odgovorni smo, ker od tega, kar mi napravimo v svetu, je nekoliko odvisna usoda vsega človeštva. Zaradi tega diskutiramo. Toda bodite prepričani, da diskutiramo da bi našli med seboj in ostvarili vedno bolj-io, vedno pametnejšo in vedno trdnejšo enotnost*. Na vprašanje, ali more KD sama voditi ljudsko politiko — v zvezi s tem, kar je izjavil Moro na včerajšnji volilni tribuni — je Togliatti to zanikal in označil politiko KD za orodje, ki naj zastavi pot tistim, ki dejansko hočejo voditi ljudsko politiko, »in to smo mi, socialisti in napredni demokrati drugih struj*. Nato je Togliatti dejal, da je Fanfani izzval komuniste s svojim vladnim programom: »Ugotavljamo, da ga niso uresničili, niso mogli naprej. Izziv je še vedno veljaven. Mi smo tu in zahtevamo, izzivamo KD, naj gre naprej po poti resnične demokratične in ljudske obnove naše dežele*. poiitiKo, je rogiiaiu aejai: »fviii Na vprašanje, ali KPI vidi v veste, da vladamo tretjini sveta? KD glavnega sovražnika, ki ga je Ali veste, kaj to pomeni? Ali ve-1 treba premagati, je Togliatti de- nja vodilna skupina KD in da je treba to oviro premagati; zato KPI poziva vse, ki stvarno hočejo naprej, naj skušajo odstraniti to oviro tako, da se bore proti sedanji vodilni skupini KD, proti njeni konservativni usmeritvi in oblastni sebičnosti. Na vprašanje glede krize KPI na jugu je Togliatti dejal, da so težkoče v tem, da se ljudje selijo na sever in da je m^d teni^ . tudi mnogo vodilnih kadrov; razmere so se spremenile, nastale so nove industrije, in to zahtevi nov način borbe. V zvezi z okoliščino, da so v teh poslednjih tednih izstopili iz KPI štirje poslanci, je Togliatti omenil primer poslanca Bufardecija in pripomnil, da gre pri tem baje za osebne, celo gmotne razloge, ne pa za načelne ideološke in politične razloge, ki jih je Bufardeci navedel v svojem pismu: Bufardeci je baje na tem, da postane ali da je ž? postal funkcionar ENEL. Na vprašanje, au so komunistični voditelji vedeli za to, kar se je dogajalo v SZ za časa Stalina, je Togliatti dejal, da so za to izvedeli šele iz poročila Hruščova prej so se borili oroti fašizmu in se niso brigali za to, kar je bilo slabega v SZ; ko so jim to povedali in pokazali, so dejali sovjetskim voditeljem: »Popravite na- pake in uredite tako, da se ne bodo več ponovile*. Jutri bo na volilni tribuni 1963 de- nastopil tajnik PSI Nenni. padu so pirati odpeljali dve ribiški ladji na neki majhen angleški otok ob Bahamskem otočju. Ujetniki so priznali, da so uporabljali ribiške ladje za dobavljanje o-rožja tolpam kontrarevolucionar* jev v severni pokrajini Las Villas. Tretjega čolna niso kubanske olk-lasti ujele. Kubanska mornarica je pojasnila da so osem kontrarevolucio-r.arjev ujeli sinoči, ko so se skušali izkrcati z dvema ribiškima čolnoma ob obali otoka. Aretirani so imeli pri sebi orožje, kubanski denar in ameriške uniforme. »Njihovi dokumenti in njihove izjave jasno dokazujejo odgovornost ameriške vlade za ta piratska in vandalska dejanja-. Kubanska vlada bo poslala protest Veliki Britaniji. Sporočilo zaključuje, da aretirani sestavljajo samo eno od kontrarevolucionarnih skupin, ki imajo svoja oporišča tudi v Portoriku, Venezueli in Kostariki. Agencija Tass pravi v zvezi t ameriškim izzivanjem naslednje; »Pentagon je javil, da je neko kubansko vojaško letalo izvršilo tako imenovan napad proti neki ameriški ribiški ladji, zato da pri-lije olje na ogenj in da poživi protikubanski histerizem. Izzivanju, ki prihaja iz Pentagona, j* sledila cela vrsta protikubanskih izjav, ki so jih podali protikubanski obsedenci, ki niso čakali drugega nego to znamenje*. Sovjetski časopis »Trud* pa objavlja Tassovo sporočilo o drugih ameriških izzivanjih. Tako n. pr. neka ameriška vojna ladja sledi sovjetski trgovski- ladji «Lgov», ki pluje na Kubo s tovorom kmetijskih strojev. »Trud* nadaljuje: »V zadnjih dneh so ameriški vojaki povečali izzivanja na področju Kube proti sovjetskim trgovskim ladjam. Pentagon skuša ovirati naše mornarje pri njihovem prevažanju miroljubnih tovorov na Kubo. Ponoči 18. februarja je neko ameriško vojaško letalo letelo nad so-vjesko ladjo »Lgov*. Ta roparska ptica je letela nizko nad ladjo in jo dolgo nadlegovala. Naslednjega dne je neko drugo letalo ponovilo izzivanje. Včeraj sta se približala ladji tudi ameriška vojna ladja in pdomornica, toda ladja je nadaljevala plovbo*. DANES Malinovski ob 45. obletnici ustanovitve sovjetske vojske v Čestitke iz Pekinga in Tirane MIOSKVA, 22. — Danes je bila v Kremlju slovesnost ob proslavi 45. obletnice sovjetskih oboroženih sil. Ob tej priložnosti je govoril minister za obrambo maršal Malinovski. Malinovski je o-pozoril Ameriko, da bi napad na Kubo pomenil tretjo svetovno vojno, in v tem primeru bi bila Sovjetska zveza v prvi vrsti med državami, ki bi prišle Kubi na Tajnik demokristjanske stranke Muro odgovarja časnikarjem med predvčerajšnjo televizijsko oddajo pomoč. Razen tega ne bi taka vojna zajela samo kubanskega o-zemlja, temveč tudi ozemlje ZDA. Sicer pa bi nova vojna bila zadnja vojna, v kateri bi bili imperialisti in ves kapitalistični sistem pokopani enkrat za vselej. Omenil je zatem nedavni govor ameriškega tajnika za obrambo Mc-Namare, v katerem je ta grozil Sovjetski zvezi s 340 raketnimi izstrel, ki. «Toda kot povračilo, je dodal Malinovski, bi Sovjetska zveza i-stočasno udarila z mnogo večjim številom raketnih izstrelkov in s tako jedrsko silo, da bi zbrisala z zemlje vse industrijske, upravne in politične centre ZDA. Tak udarec bi popolnoma uničil tudi drža-ve, ki so dale svoje ozemlje na razpolago za ameriška vojna oporišča. Ponovno opozarjamo zahod, ne voditelje, da proti SovjetsKi zvezi ni dovoljeno u-porabljati u-strahovalno politiko. Moč naših povračilnih udarcev bo zadostovala, da bodo napadalci upepeljeni že v prvih urah morebitnega spopada. Zato lahko samo svetujemo tem osebam, naj ne zgubijo glave in naj držijo roke kolikor mogoče da-leč od gumbov, ki bi lahko pripeljali do jedrske katastrofe, če bi pritisnili nanje.* Govoril je tudi o načrtu za nadomestitev ameriških kopenskih o-porišč s podmornicami, oboroženi, mi z raketami «Polaris», in je de-jal: «Reči moram, da to ne bo dalo voditeljem Pentagona vojaških prednosti, ki jih pričakujejo.* Dodal je, da bi bilo moč naglo mobi-lizirati sovjetske oborožene sile, tako da bi brez odlašanja «oblekli v prisilni jopič vsakega napadalca, ki bi si upal nas napasti*. #Sovjet-ske raketne sile lahko zadajo strahoten udarec z jedrskimi izstrelki v vsakem trenutku.* Omenil je dalje, da bi medcelinska raketa z jedrsko konico sto megaton lahKo uničila vse vojaške in industrijske objekte na razsežnem področju. «Ti izstrelki in te konice bi primerno služili v obrambi naše dežele. Strateške raketne sile so opremljene z drugimi globalni-mi raketami, medtem ko so taktične rakete baza sovjetskih kopenskih sil. Znatno so se izboljšale in razvile čete, ki jih prevažajo z letali. Protiletalska obramba je prevzela tudi značaj protiraketne o-brambe. Bombniki so opremljeni za prevažanje raket in lahko zada. jo natančne udarce z jedrskimi ra ketami iz velike razdalje, ne da bi zašli nad področje, ki ga krije protiletalska obramba nasprotnika.* V svojem govoru je Malinoski tu. di kritiziral Stalina, ker je ukazal ((neupravičene množične pokole* proti voditeljem sovjetskih oboroženih sil pred drugo svetovno vojno. Dodal ie, da je to pomenilo smrt več tisoč sovjetskih poveljnikov, ki so bili lojalni do partije in ljudstva; Stalin je tudi grešil pri ocenjevanju vojaškega in političnega položaja pred drugo vojno ker je mislil da si hitlerjevska Nemči. ja ne bo upala napasti SZ in voditi vojno na dveh frontah. O Nemčiji je Malinovski izjavil, da se ob podpori zahodnih držav ponovno oborožuje Zahodna Nemčija. Dalje je Malinovski izjavil, da zahodne države nočejo sporazuma o prepovedi jedrskih "poizkusov. Agencija Nova Kitajska javlja, da je podpredsednik vlade in minister za obrambo maršal Lin Piao poslal sovjetskemu ministru za o-brambo Malinovskemu brzojavko voščili ob 45. obletnici sovjetske vojske. Tiranski radio javlja, da so odprli v albanski prestolnici 65 fo. tografskiji razstav o življenju sovjetskih oboroženih sil v okviru proslav 45. obletnice sovjetske vojske. Predsinočnji potres v malem libijskem mestecu Barce je terjal, kot je doslej snano, 506 mrtvih in okrog tisoč ranjenih. Gre sa največji potres po potresu v Perziji, ko Je bilo mrtvih enajst tisoč ljudi, porušenih pa dvesto vasi. V vsej Libiji so razglasili Izredno stanje in v Barce poslali veliko število vojaštva, od katerih pa so nekateri našli smrt, ker se je nanje med reševanjem zrušila neka hiša. Tripolitanski radio poziva prebivalstvo, naj prizadetim pomaga. Mestece samo je skoraj do kraja porušeno. Doslej so priskočili na pomoč tudi angleški in ameriški letalci iz svojih bližnjih oporišč. Od političnih dogodkov je ie vedno v ospredju incident pri Kubi, za katerega se je zvedelo, 4a ga je povzročilo ameriško izzivanje. Kljub temu, da je vlada ZDA protestirala, je moral včeraj ameriški obrambni minister izjaviti, da ribiški čoln ni imel ameriške zastave. Pač pa so kubanske oblasti aretirale osem moških, ki »o se skušali izkrcati z dvema ribiškima ladjama na Kubi, in pri katerih so našli orožje; imeli so a-meriške uniforme. Njihove izjave pa dokazujejo odgovornost ameriške vlade za njihov poskus. A-retirani so namreč izjavili, da so se nasilno polastili treh ribiških ladij in jih najprej odpeljali na neki angleški otok, kar dokazuje, da tudi angleška vlada ščiti napadalce. Sporočilo kubanske vlade poudarja, da so aretirani sestavni del skupin kontrarevolucio-narjev z oporišči v Portoriku, Venezueli in Kostariki. Med glavnima protagonistoma ženevske konference se je včeraj razvil razgovor, ki bi v skrajšani obliki bil približno tak: Ameriški delegat Foster, ki je govoril v New Yorku: ZDA ne bodo zmanjšale števila inšpekcij na kraju samem, razen če ne bo jamstva, da bo inšpekcija druge države popolnoma zanesljiva. Kuznjecov, ki je govoril v Ženevi: Sovjetska vlada odklanja nadaljevanje razgovorov o prekinitvi jedrskih poizkusov v razoro-žitvenem pododboru in ne be sprejela več ko tri inšpekcije, čeprav s tem ne postavlja ultimata, kajti pred časom so ameriški predstavniki predlagali dve do štiri letne inšpekcije; to pomeni, da vsaki sovjetski koncesiji sledi nova zahteva zahodnih držav; sicer pa je vlada ZDA s podzemeljskimi poizkusi kršila resolucijo OZN, da se mora s podzemeljskimi poskusi prenehati že 1. Januarja letos, medtem ko je vlada SZ resolucijo spoštovala. V Ženevi pa so se kljub vsemu sporazumeli, da bo razorožitvena konferenca od ponedeljka dalje razpravljala o prekinitvi poskusov na plenarnih sejah, spričo odločnega vztrajanja izvenblokovskih delegatov. Prav v zvezi z ameriškim izzivanjem okrog Kube pa je važen včerajšnji govor sovjetskega ministra za obrambo na proslavi obletnice sovjetskih oboroženih sil: 1. Napad na Kubo bi pomenil tretjo svetovno vojno, ker bi SZ prišla Kubi na pomoč; 2. ZDA in njihovi najožji zavezniki pripravljajo načrte za novo svetovno vojno, in ameriški obrambni minister je grozil Sovjetski zvezi s 340 raketnimi izstrelki; 3. toda kot povračilo bi SZ istočasno u-darila z mnogo večjim številom izstrelkov in s tako jedrsko silo, da bi zbrisala z zemlje vse industrijske, upravne in politične centre ZDA in držav z jedrskimi oporišči. Tuje vest prepovedana (Korespondenca s hirošimskim pilotom) Knjiga z zgornjim naslovom, še nova po nastanku, je po številnih prevodih v razne jezike izšla pred kratkim tudi v slovenščini. (Izdala jo je Mladinska knjiga v zbirki žepna knjiga Školjka.) V knjigi je objavljena korespondenca med Claudom Robertom Eatherlyjem, majorjem ameriškega letalstva in »norim hirošimskim pilotom, ter dr. Giintherjem Andersom, filozofom in pisateljem. Iz te knjige objavljamo nekaj Claudovih pisem ter spremno besedo, ki jo je na 'koncu knjige dostavil prevajalec Ludvik Mrzel. Kdor bo prebral te odlomke, se mu bo verjetno, zahotelo, da prebere vso knjigo. Pismo Guentherju Andersu Brez datuma Dragi prijatelj, od trenutka, ko sem prejel Vašo pošiljko z Moralnim kodeksom atomskega veka, mi njegova vsebina in resnica nenehoma daje opravka. Se prejšnji mesec je general Ttvining, načelnik štaba našega tiojnepa letalstva, poskušal, da bi me dal prepeljati v Walter Reed Hospital v Washington. Utemeljeval je s tem, da bi mi rad naklonil boljšo oskrbo. Moj zdravnik' pa je zavrnil to premestitev. On je prav tako dobro vedel kakor jaz, da general Tuhninp nima nii drugega za bregom, kakor da bi preprečil nadaljnjo publiciteto o meni in mojem pro-blei emu. Jaz in moj problem namreč ne predstavljava ravno zelo dobre publicitete za armado. Zelo srečni bi bili, če bi me lahko pripravili do tega, da bi drial jezik za zobmi. Hvala bogu pa mi moj zdravnik zaupa in mi dovoljuje, da delam in da tu v bolnici zapisujem svoja mišljenja. Upam, da bom v septembru zapustil bolnico. Lahko bi to storil prihodnji teden, ker bo rok za moje bivanje v zavodu (90 dni) takrat potekel, a moj zdravnik me je prosil, naj ostanem dalje. Zmerom ustreiem njegovim prošnjam, zdaj sem že deset let v njegovi oskrbi. Upam, da boste Sli na dopust, kakor nameravate, in čutil se bom počaščenega, če bom dobil pismo od Vas, ki ga boste napisali v tem dragocenem času. Ali smem prositi za en izvod Vašega poročila o Japonski z avtogramom? Pa zbogom za zdaj, Vaš prijatelj Claude H. Eatherlv Pismo 14 Guentherju Andersu 11.S.59 Pišem Tl, da boš vedel, da mi piši še naprej sem v bolnico. Moja prošnja za odpust ali za odpust na poskušnjo je bila zavrnjena. Moj zdravnik je skušal izvojevati zame odpustitev, ali v Washingtonu so to odbili — iz tega lahko razvidiš, pod kako strogim nadzorstvom bom zdaj. Zagotavljam Ti: naj si prizadevajo, kolikor si hočejo — nikdar mi ne bodo obranili pisati, v kar verujem, pa naj me držijo tudi kakor jetnika. Moj zdravnik mi ja rekel, da bova čez kakšen mesec ali dva poskusila Se enkrat. Javnost, je rekel, se preveč zanima za moj primer in publiciteta, ki jo je pobudil, je prerelifca, da bi me lahko zdaj spustili. Lahko podpišem predlog za odpust proti zdravniškemu nasvetu, to pa bi mojega zdravnika spravilo pod pritisk bonceu, jaz pa ne bi nikdar hotel napraviti ničesar, kar bi ga lahko kakorkoli žalilo. Se zmerom dobivam veliko pisem z Japonskega. Tudi mnogo časopisov mi pošiljajo, tako da se mi skoraj zdi, kakor da je vsak časnik na Japonskem prinesel mojo zgodbo. Prepričan sem, da me zavoljo teh zgodb držijo tu v VVacu. Tudi moj zdravnik je rekel, da je to eden izmed razlogov. Kolikor mi je mogoče, skušam odgovarjati na pisma vseh, ki mi pišejo. Zdi Se mi, da je ta pot osebnega dopisovanja najboljše sredstvo, po katerem se lahko ljudje iz vseh dežel sveta sporazumejo med seboj. Človek je človek. Ne verjamem, da so ločnice med narodi; edina pot, ki lahko pripelje do miru, je bratstvo in razumevanje, ne pa pot vojne. Veliko teh pisem mi prihaja od mladih Japoncev, ki mi pripovedujejo, da so poskusili vse, kako bi zaustavili pospeševanje strašnega orožja sodobnosti, da se jim moji spisi zdijo kakor zagotovljena pomoč in da se čutijo ohrabrene ob njih. To me dela zelo srečnega... Tvoj prijatelj Claude Eatherlv čine in da so m« zmerom napotili v bolnico. To se je začelo kmalu potem, ko sem zapustil Air Korce. Ker sem pisal članke proti atomskemu oboroževanju, bolnica in Air Force nista pustila obiskov k meni in zato sem prepričan, da mi hočeta še poslej preprečevati, da bi druge pridobival za nasprotnike atomskega oboroževanja. Bolnica, v kateri sem, je bolni-i za bivše pripadnike vojske, iz česar lahko razvidiš, da ima Air Force svoj vpliv. Skrajno težko mi je, da bi Ti v enem pismu razložil svojo stisko, ne da bi se nazadnje sam sebi zazdel norec, a poročam Ti samo stvari, ki se v resnici dogajajo tako. Zdi se mi, da sem zdaj duševno v dobrem stanju, in ne verjamem, da bi še kdaj napravil kaj protizakonitega. Ali tisto, kar želim, je pač, da pridem vgn, da bom lahko povedal, kar hočem povedati. Lahko si mislim, da bi pismo od Tebe in dr. Paulinga na mojega zdravnika (dr. Franka) lahko kaj zaleglo. Ne maram Te siliti, da piši, stori to le tedaj, če misliš, da mu lahko kot sve- tovljan karkoli že dopoveš, kako gledaš na moje vedenje in kako presojaš možnost, da bom v prihodnosti obvladal svojo vest in se zadržal. Zdaj moram pa zaključiti, ker moj tihotapski poštar že čaka name. Tvoj prijatelj Claude Pismo 70 Guentherju Andersu 7. julija 1961 blgd. 93 Dragi Guenther, hvala lepa . za Tvoje lepo in bodrilno pismo. Srečen sem, ko Ti lahko povem, da se je moj položaj obrnil na bolje. Prestavili so me iz maximum security building v razred privilegirancev. To mi daje nekaj prostosti. Zdaj imam končno zdravnika, ki mi skuša pomagati. Zdaj upam, da mi bo mogoče v nekaj mesecih zapustiti bolnico. Zato mi ni treba še enkrat poskušati, mislim, da bi spravil svojo zadevo pred so- dišče. Zelo me napravlja srečnega, ko slišim, da boš dal objaviti knjigo, ki je iz najinih pisem. Čudovito se počutim, le malce vznemirjen sem ob upanju, da bom prišel iz bolnice. A zdi se mi, da Se bo to kmalu zgodilo, če bom sodeloval s svojim zdravnikom, kakor nameravam. Res, Guenther, vse vem, kaj si storil zame, upam samo, da Ti bom lahko to poplačal neke--ga dne. Zanesi se, vse bom storil, kar je v mojih močeh, da si Sfret priborim" pčosttišt; "in‘ nisem izgubil poguma, ne bom se vdal. Še enkrat hvala za vse. Tvoj prijatelj Claude pomembnejšo korespondenco našega časa (Abendzeitung Muen-chen). Preteklo pomlad se je dr. An-ders mudil v Ameriki in pri tej priložnosti se je sešel tudi s svojim tovarišem iz dopisovanja. Takole, pripoveduje o tem srečanju: j..-V Mehiki sem bil teden dni z Eatherlgjem skupaj in to bivanje z njim me je zdaj prepričalo do kraja, da je bila moja akcija popolnoma upravičena. Claude je čustven, zdrav, ljubezniv, bister, da, še celo radoživ mož in njegova edina „ab-normalnost” je v tem, da je lahko prestal ta težka leta, ne da bi ga strla. Po svojem tipu in po svoji miselnosti je vse drugo kakor pa melanholik, nevrotik a-li bolestnež. Dejstvo, da še danes postane za trenutek drug človek, kadar pade beseda Hiro-šima, nima opraviti z nobeno boleznijo, pa naj jo krstimo, kakor že hočemo, ampak izključno le z njegovo odločitvijo, da ne bo nikoli pozabil, in njegovim močno upravičenim strahom, da bi se lahko še kdaj ponovila „misija”, pri kakršni je on nekoč sodeloval — Eatherlv je pred pol leta, v razdobju, ko je veljal za „neprostovoljnega bolnika’’ — involuntarg patient — pobegnil iz bolnice v Wacu in zdaj živi čisto odkrito pod svojim imenom v majhnem teksaškem mestu, kjer je odprl trgovino. Oblastna mu zdaj več ne delajo nadlege, ampak so pozneje dejstvo njegovega bega iz Wa-ca spremenile v stanje ..odpusta na poizkušnjo”. Zdaj so torej dovolila tisto, česar prej niso mogla preprečiti. To, da ga niso vnovič internirali, pa je gotovo s tem v zvezi, da je zadeva, posebno s pomočjo lista New York Post, zavzela obliko splošno znane senzacije in da so se iz strahu pred odmevom v mednarodni javnosti raje izognili novemu škandalu. Stvar je torej prišla do svojega zaključka». In na koncu še majhno pripombo. Ob slovenski izdaji je dr. Anders opozoril založbo na novico, ki je preteklo pomlad presenetila Ameriko in ves svet: • UPI poroča 28.4.62.: Allen Dul-les, nekdanji vodja CIA (ameriški Intelligence Service), je v intervjuju na televiziji priznal, da je bilo bombardiranje Hiro-šime in Nagasakija odveč*. Torej je že zgodovinsko izpričano tisto, česar se moramo bati: da utegnejo kdaj možje z bombo tudi po pomoti, po neumnem uničiti kakšno mesto, kakšno deželo ali pa, recimo, ves svet. LUDVIK MRZEL Ko grozi plaz Prebivalci majhne vasi Nerano na Sorrentlnskem rtu spravljajo Imetje iz hiš, ki so na tem, da jih bo plaz blata porušil viMiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiuiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiHiuMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiu POVSOD SE VRAČA ZIMA Najbolj mrzlo je v mraz pod ničlo pa Skandinaviji tudi v Italiji Na novo je snežilo vse do Sicilije - Povsod nevarnosti snežnih in zemeljskih plazov - Vode, ki so povzročile poplave v Srbiji, polagoma upadajo OB SLOVENSKI IZDAJI Pismo 22 Guentherju Andersu 13. januarja 1960 Dragi Guenther, prepričan sem, da mojega zadnjega pisma nisi dobil. Torej bom še enkrat odgovoril na Tvoje vprašanje. A preden začnem: Vsa moja pisma bere doktor in le tedaj jih pošljejo naprej, čete mu zdijo v redu. Zato bom tokrat tole iztihotapil. Kmalu po zadnjem pismu, ki sem Ti ga pisal, sem bil prestavljen v maxi-mum securitg ward (Internacija ob najstrožjih varnostnih pogojih; ta oblika se uporablja pravzaprav samo za pobesnele. G. A.) Na svojo srečo imam zdaj novega zdravnika, ki ima razu- mevanje za mojo stisko. Davi mi je rekel, da mu ni znano, zakaj tem pod tako strogo stražo, a sumim ga, da ve, zakaj. Poskusil tem pobegniti, a so me hitro spet prijeli. Preveč ljudi me pozna in policija je prejela navodilo, naj me prime in pripelje nazaj. Spodobno in spoštljivo ravnajo z menoj, a to je zame premalo. Zdaj pa odgovore na Tvoja vprašanja: 1. Jaz nimam varuha, ali moj najbližji sorodnik (moj brat) lahko pač vpliva na odločitev, ali Claude Robert Eatherlv, zdaj rezervni major ameriškega vojnega letalstva, svoj čas šef-pilot. «letala-stezosledca», ki je tistega usodnega dne pred koncem velike vojne izdal povelje, naj bombnik odvrže bombo na Hi-rošimo, glavni junak zgodbe, ki je v pričujoči knjigi doživela tako napeto in pronicljivo razčlembo, je preprosta in jasna osebnost, da ni treba ne razlage o njej niti ne zahteva kakšne do: polnitve. Nekaj malega pa je treba pripisati o dr. Guentherju Andersu, filozofu in prijatelju, ki je pobudnik in stvarni oblikovalec te izredne, za nas in naš čas tako dragocene knjige. Rodil se je leta 1902 v Vroclavu v takrat nemškem delu Šlezije. Deležen je bil skrbne, duhovno tankočutne in razgledane vzgoje. V mladih letih se je ukvarjal z glasbo in slikarstvom, potem pa se je posvetil študiju filozofije. Leta 1925 je doktoriral na berlinski univerzi. Nekaj časa je bil pariški umetnostni poročevalec znanega nemškega meščanskodemokratičnega lista Vossische Zeitung, nato pa je živel kot svoboden književnik in je veliko potoval. Leta 1933 se je pred nacističnim režimom umaknil iz Nemčije v Francijo, pozneje pa se je izselil v Ameriko, kjer je okušal grenki kruh emigranta; da se preživi, se je loteval vsakršnega dela, opravljal vse mogoče poklice od tovarniškega delavca do vse-učiliškega docenta. Hkrati je veliko pisal: utopične romane o fašizmu in o tehnizaciji sodobnega sveta pa filozofske dnevnike, a do sedaj še ni objavil ne naj me pridržijo v bolnici ali ne. adn' V najinem zadnjem pogovoru mi je zagrozil, da me bo dal inter- nirati za nedoločen čas, če bom skušal priti ven. 2. Iz Air Force sem odpuščen. Datum odpusta: 1947. 3. V bolnico me je napotilo civilno sodišče. Sel sem bil v neko trgovino, potegnil pištolo in pozval moža pri blagajni, naj ves denar strese v vrečo. Potem pa sem spet zapustil trgovino, rte da bi bil vzel denar s seboj. Nemudoma so me prijeli, ker so vedeli. da sem že prej naredil tako. Dva zdravnika sta me preiskala, preiskala sta me glede duševne bolezni in sta me napotila sem. Saj veš, da sem kdaj pa kdaj zagrešil kriminalne zlo- nih ne drugih. Leta 1950 se je vrnil v Evropo in se naselil na Dunaju kot svoboden književnik. Njegovi spisi o nevarnosti atomske vojne so ga uvrstili med vodilne osebnosti protiatomskega gibanja na svetu. Leta 1958 je potoval na Japonsko, kjer je zasnoval sVoje delo o Hirošimi. ?.e skoraj sami naslovi knjig, ki jih je objavil do sedaj, nam razodevajo, ne samo smer njegove misli in dejavnosti, ampak tudi moža, kakršen je. Ali nobeno drugo njegovo delo ni doživelo tako silnega odmeva po svetu kakor njegova korespondenca s hirošimskim pilotom. Pa to ni nič čudnega: 'tu namreč ne gre za kakšno znanstveno filozofsko ali umetnostno razpravo, tu gre za besedilo, ki je nastalo v tesnem stiku z neko akcijo, z bojem za temeljne človeške pravice in za zmago najbolj pereče zahteve našega časa — za mir. Komaj v dobrem poldrugem letu — od oktobra 1961 do maja 1962 — je knjiga doživela v nemščini že tri izdaje, hkrati pU je izšla v dvanajstih prevodih, med drugim v vseh skandinavskih jezikih, finščini, poljščini, španščini; natisnili so jo tudi v središčih obeh -partnerjev iz hirošimske tragedije, v Tokiu in v Nelv Torku. Po pravici je neki kritik označil delo za naj- RIM, 22. — Kaže, da zima nikakor noče še popustiti. Slabo vreme ni le pri nas, pač pa več ali manj po vsej Evropi in skoraj povsod je še veliko huje kot pri nas. V Beogradu so davi zabeležili —2. v Berlinu imajo oblačno vreme in meglo ter še 14 stopinj pod ničlo. V Londonu so imeli spet sneg in temperaturo okoli ničle. V španski prestolnici je bilo oblačno vreme in komaj ena stopinja pod ničlo. V Moskvi je snežilo pri 4 stopinjah pod ničlo. V Osip oblačno in megla ter kar 19 stopinj pod, ničlo. V Parizu so imeli sicer jasno vreme toda z 8 stopinjami pod ničlo; prav tako hladno je bilo v Pragi, kjer je snežilo. V Stockholmu so imeli 17 stopinj pod ničlo in meglo, v Varšavi .11 pod. ničlo in meglo, na Dunaju 5 stopinj pod ničlo in on-lačno, v prestolnici Švice prav ta. ko'6 stopinj pod ničlo — skratka vsa Evropa je bila pod ničlo razen v Grčiji, kjer so v Atenah zabeležili 10 stopinj nad ničlo, do* čim so v Rimu zabeležili S stopinj nad ničlo in hkrati oblačno vreme. Vse zaledje Genove in višji predeli Ligurie so dobili spet sneg. Avtomobilska cesta Genoa-Serra-valle-Milan je vozna tudi brez verig, ker so cesto očistili in jo posuli s soljo. Na pokrajinski cest: čez prelaz Giovi pa je treba imeti verige, ker je tod 55 cm snega, temperatura pa 2 stopinji pod ničlo. Zaradi močnega vetra so morali vse priveze v genovskem pristanišču okrepiti; nekaj ladij, ki bi morale odpluti, je raje počakalo, druge pa, ki bi morale vpluti v pristanišče, so raje ostale na odprtem morju. Zaradi slabih vremenskih razmer, ki otežkočajo plovbo po Mesin-ski ožini, so skrčili prevoz med kontinentom in otokom s trajektom. V bližini Palma Montechiaro (Agri-gento) je veter prisilil neki vojaški helikopter k prisilnemu pristanku, vendar se je helikopter pozneje spet dvignil brez kakšne okvare. V kraju Cefala Diana se je zrušil velik zid in sicer zaradi močnega vetra in pri tem deloma porušil 3 stanovanja. Smrtnih žrtev ni bilo. V Turinu že nekaj ur sneži. Doslej je padlo za kake štiri centimetre snega v mestu, na gričih pa je plast dosegla že deset centimetrov. Novi sneg se je najprej spremenil z brozgo, nato pa ustvaril mestnemu prometu veliko težav, posebno v središču mesta. Temperatura se vrti od 1 do 2 stopinj pod ničlo. V mestu Novi Ligure je zapadlo pkoli 10 cm snega, v okolici pa ga je že 20 cm. Veliko več snega je v višjih legah, kjer je zapadlo že pol metra snega. Cestni promet je zelo otežkočen in javna prometna služba beleži velike zamude. Davi ob 8. so zabeležili 3 stopinje pod ničlo. Že od prvih jutranjih ur sneži na vsem področju Lago Maggiore in Lago d’Orta. Snega je namedlo v ravnini 20 cm, v dolini od 20 do 35, na vrhovih pa ga je zapadlo Čez pol metra. Avtobusne zveze imajo velike zamude in tudi železniški promet ne gre gladko. Po spomladanskih dneh v začetku tedna se je v Varazze vrnil mraz. V mestu sicer dežuje, v notranjosti pa sneži. Na gričih nad 350 m je zapadlo tudi nekaj snega. Tudi področje pri Chiavariju je zajel val slabega vremena. Temperatura je ponovno padla in v notranjosti dežele je minulo noč spet snežilo. Sneg je prekril vso dolino Aveto ter tudi druge doline v notranjosti. Na prelazu Boc-co so imeli 15 cm snega. Promet se kljub vsemu normalno razvija. Usadi, ki so pred dnevi v Capo-sele grozili, da se bodo zrušili nad vas, so se končno ustavili. Sedaj grozi le velika masa kamenja, ki mogla zrušiti na nekaj stanovanj. Stanovanja so bila zato izpraznjena in ljudje so našli drugod začasna bivališča. Promet na železniški progi med Montoro in Mercato San Severinu je bil ponovno vzpostavljen, proga med Avellinom in Montoro pa je še vedno prekinjena. Na Mon-tevergine je zapadlo v minuli noči 20 cm snega, meteorološka postaja pa je zabeležila 5 stopinj ppd ničlo. Zaradi vode se je v Cosenzi porušila neka hiša, tri so pa v nevarnosti. Tudi v kraju Rosa Greca se je porušila neka hiša, tri pa so bile poškodovane v kraju San Marco Argentario. Reka Crati je prestopila bregove v kraju Seri-ne in preplavila 100 h polja. V Abrucih in Molisu je ponovno snežilo. Na Sangru je zapadlo 20 cm snega. V Roccarasu je spet zefo hladno, 4 stopinje pod ničlo. Snežilo je tudi v gorskih krajih province Pescara, skoraj po vsej provinci Chieti ter na področju Terama in Molisa. V mnogih krajih so zabeležili plazove. V kraju Macchia Valfortore se je porušila neka hiša, neka druga pa je bila poškodovana. V kraju Toro je pet družin ostalo brez strehe; v kraju Spoltore (Pescara) je v nevarnosti glavni vodovod, dočim je vas Castelli v nevarnosti zaradi nekega grička, ki polzi. Tako s področja Beneventa, kot tudi s področja Avellina poročajo o nevarnostih, ki grozijo zaradi usadov, plazov in snega. V San Nicola di Centola (Palermo) so zaradi usada 30 stanovanj proglasili za neuporabna. V Castelcivita se je zrušila neka hiša in 74-letna starka in 5-letna vnuknija, ki so ju ruševine zasule, sta se srečno rešili brez večjih poškodb. V Južni Tirolski je vreme negotovo. Ponekod je sonce, drugod pa oblačno Na prelazu Resia je snežni plug rešil iz snega kolono avtomobilov, ki jih je sneg blokiral blizu prelaza. Plaz kamenja sto v dolini Ega v bližini Ponte-nova. Na Dolomitih pa je jasno in temperatura, ki je ponoči padla na 8 stopinj pod ničlo, se je dopoldne dvignila na 5 stopinj nad ničlo. Vsa smučišča v Cortini d’Ampezzo so polna smučarjev. BEOGRAD, 22. — Stanje prizadetih krajev, ki jih je zajela zadnja poplava, se počasi normalizira. V Leskovcu se je voda danes umaknila iz mesta in drugih vasi, toda še vedno je poplavljenih ''000 hektarov zemlje. Trenutna skrb oblasti je, zagotoviti ljudem, ki so ostali brez domov, oziroma katerih hiše so za stanovanje neuporabne, preskrbo in preprečiti izbruh epidemije tifusa, ker so vsi vodnjaki nečisti. V samem Leskovcu je voda poškodovala okrog 700 hiš, porušila 50 hiš tn tri Mostove, v okoliških vaseh pa je poškodovala oziroma uničila, okrog 250. hiš. Okrog 240 družip, ki t o ostiale brez domov so debije, začasno bivanje v javnih lokalih in pri drugih družinah. Leskovac je še vedno brez direktne železniške zveze z Beogradom in Skopjem, prav tako je otežkočen avtobusni promet, ker je avtocesta na več krajih poškodovana. V Cupriji, kjer se je voda tudi pričela umikati, je še vedno poplavljenih okrog 1200 hiš. Po nepopolnih podatkih se je v komuni Cupriji v zadnjih poplavah zrušilo 46 hiš, medtem ko je 50 tako poškodovanih, da jih bo težko popraviti. V družbenih prostorih je našlo začasno bivališče 360, v privatnih stanovanjih pa okrog 500 prizadetih oseb. Danes so v Cuprijo prispeli zastopniki Celja, da b' obiskali družine, ki so za časa zadnje svetovne vojne sprejele iz Celja pregnane družine. Zastopniki iz Celja, ki so se udeležili izredne seje ljudskega odbora, na kateri so razpravljali o posledicah poplave, so obljubili pomoč prizadetim krajem. Pri Veiifci Wani je danes Morana'poplavila okrog 6000 hektarov zemlje. Nevarnost, ki grozi Poža-revcu, še vedno ni minila. Iz Skopja javljajo, da je nivo Ohridskega jezera dosegel rekordno višino 142 centimetrov nad normalo. Voda jezera je dosegla vrh nasipa, ki ga stalno utrjujejo in zvišujejo, da bi preprečili poplave, Ohrida-Struge in okolnih krajev. Un§ige ^ gIvdali.5le a v m. glnbba bliha'ibtv& Slmphonie Pathčtique Klausa Manna je spet izšla Nemškega naprednega pisatelja Klausa Manna so slovenski bralci spoznali že pred vojno. Že takrat je namreč izšel njegov biografski roman o Cajkovskem. Ta roman se je zdelo Državni založbi Slovenije vredno ponatisniti in znova izdati v novi knjižni zbirki Biografije. Ta zbirka je kot rečeno nova, dobila pa je v dveh mesecih že dve knjigi. Poleg like Vaštetove romana o Prešernu (tudi ponatis) je izšel v tej zbirki torej roman Klausa Manna Symphonie Pathčtique v lepem prevodu Vladimirja Levstika. Ta roman, naslovljen po priljubljeni in popularni VI. simfoniji Čajkovskega, bo tudi sedanji generaciji bralcev gotovo priljubljeno branje, kot je bil oni pred vojno. Posebno še tistim, ki imajo radi glasbo in ki poznajo nesmrtne stvaritve velikega skladatelja. Mannov biografski roman je precej podoben glasbi Čajkovskega in čeprav ga je pisal Nemec, je tudi v tem delu precej tiste zanosne, čustvene slovanske romantike, ki je tako značilno za Čajkovskega glasbo. Pisatelj v svojem romanu v dveh delih podrobno opisuje življenjsko pot skladatelja od začetka njegove umetniške slave pa do takrat, ko ga je v takratnem glavnem mestu Petrogradu pobrala kolera leta 1893. V romanu pobliže spoznamo življenjsko pot velikega skladatelja od njego- Cajkovskega, prežeta z izbru- hom dramatičnosti, polno nih ljubiteljev po vsem - [t, O zunanji podobi knjige svetu. v/ 4.uiianj i ,, pisali samo eno: manjka 3 #( kaj žlahtnosti in prav „ kaže, da je v njej govora največjih predstavnikov tike 19. stoletja v glasbi. ■onsatt' Izvoljena žirij* za Levstikove nagrad Založniški svet založbe ^ dinska knjiga je izvolil za ,(t. žirij za letošnjo podeliteo ^ N, j Na Ki % ; si stikov ih nagrad: za izvir”11 ^ slovna dela tov. Mileta Kl°P književnika, Mitjo Mejake, . tika, in Sergeja Vošnjaka, t založniškega sveta; za 1 ilustracije tov. prof. ^e's _n(<. Copičevo, akad. slikarja f ta Miheliča in akad. Zorana Dideka; za tzv'rn^tf. ljudnoznanstvena dela dr. n^(J. ta Neubauerja, prof. dr, . ^ zarja Ilešiča in dr. ing. 1 ta Avčina. Nagrade bol deljene v marcu. Revijo Pionir priporo*-*'*®, dijakom nižjih srednji*1 : Mladinska revija zlasti priporočamo dijaka Jf. srednjih šol, ima v ski številki sledeče ,eS^Sit Tekoči trak in ogromna vodnja, Avtomobil danes ^ prihodnosti, Rekordi ,n g,r Vladimir Galaktionovič K° ,«• ko, Otroka podzemlja, Se kaj, Nedelja, Cuko Stensko slikarstvo, •Stank® ^ dek in njegova življenja ^ \ % ' dru «ll N« S S, %! -----o- --------— --—j-o- vih drobnih osebnih, ljubezen- , Planica se bliža, Planiški skih in zdravstvenih težav, ko di in njeni junaki, Rast»"‘ (■ je od neznanega glasbenika postal svetovno znan skladatelj in dirigent, kateremu so po glavnih mestih tedanje Evrope prirejali triumfalne sprejeme. Seveda dobimo v romanu tudi delen vpogled v ruske družbene razmere druge polovice devetnajstega stoletja. Poglavitno kar je, pa je dejstvo, da je pisatelj skušal v knjigi prikazati tudi bistvo u-metnosti Čajkovskega, vsaj tiste zunanje pobude, ki so dajale zunanjo osnovo umetnikovi ustvarjalnosti. Kako je pisatelj v tem uspel, bodo presojali bralci sami. Prav gotovo pa je pisatelju uspelo prikazati na eni strani skladateljevo romantično, močno čustveno naravo, na drugi strani pa tudi njegove duševne stiske in notranje boje, ki se zrcalijo v posameznih u-metninah, polnih nežnosti, lirične romantike pa tudi kontrastnih! j dramatičnih . iJzbrutioV.'"Ta'1 dvojnost skladateljeve notranjosti je značilna tudi za njegovo umetnost. ' Sicer pa je ta biografski roman napisan zelo lepo in se prijetno bere, po svoji kompoziciji in idejnosti pa tudi estetski vrednosti pa ni problematičen. Širokemu krogu bralcev pa bo všeč, gotovo tako, kot ima romantična poetično navdihnjena glasba .........................................m..... Za večjo kontrolo zdravil ŽENEVA, 22. — Zadeva talido- mida, to je one nesreče, ki so jih doživele mnoge matere, ki so med nosečnostjo jemale pomirjevalna zdravila s talidomidom in rodile razne spačke, še ni zaključena. Mednarodna zdravstvena organizacija namreč meni, da nastajajo še vedno resni dvomi glede nadzorstva nad novimi zdravili, seveda v odnosu na to, ali še vsebujejo talidomid To beremo v zadnji številki mesečnega biltena Mednarodne svetovne zdravstvene organizacije. V zvezi s tem organizacija zatrjuje, da je treba strogo ukrepati, da bi se te in podobne nesre- če ne ponavljale. Anketa, ki jo je je za nekaj ur zasul državno ee .............................................................m Ni bilo slišati in tudi danes ni znanih kaj dosti primerov, da bi bila nemška mladina do konca vojne protihitlerjansko usmerjena in bi tudi kaj delovala proti nB-cizmu. Primer kolikor toliko aktivnega protinacizma pa je bila »Bela roža* (Weisse Rose) v Muen-chenu. Tej sta pripadala brat in sestra Hans in Sophie Scholl z muenchenske univerze. Pri širjenju protihitlerjanskih letakov sta padla gestapu v roke. Obsojena sta bila na smrt 22. februarja 1943 in še isti dan popoldne barbarsko obglavljena z »germansko« sekiro. Hans je imel 25 let, So- phie pa 22. Z njima je moral v se je zbrala nad vasjo in ki bi »el smrt tudi Christoph Probst. Nekaj mesecev pozneje pa so jim sledili prof. Kurt Huber ter še dva druga študenta. Na muenchenski univerzi so te dni počastili spomin dveh mladih ljudi, ki sta sf v tistem času poleg še redke peščice vendar upala pokazati odpor proti Hitlerju. (Na slikah Sophie in Hans Scholl.) svetovna zdravstvena organizacija izvedla v Veliki Britaniji, v ZDA, Nemčiji, Italiji, Franciji, Švici, SZ, Belgiji in Kanadi, je ugotovila kakšne metode nadzorstva nad zdravili imajo v teh državah, preden pridejo zdravila v prodajo. Anketa je dokazala, da obstaja glede tega velika zmešnjava, zaradi česar je treba uvesti ali povsod okrepiti nadzorstvo. Dejansko, zatrjuje Svetovna zdravstvena organizacija, se število farmacevtskih preparatov iz leta v le to veča in laboratoriji, katerih naloga je proučevati, če imajo ti preparati tiste lastnosti, kot so na etiketah označene, in če niso zdravju človeka škodljive, so preobremenjeni z delom. Po drugi sfrani- pa so,tudi zakoni v zvezi z dovoljevahjem razpečavanja novih zdravil različni od države do države. krat-v ve-zatr- juje, da je zadeva talidomida vendarle . vzbudila dvom glede učinkovitosti varnostnih ukrepov pri izdajanju dovoljenj za nova zdravila. Nikakega dvoma ni, zaključuje bilten, da bodo v marsikateri deželi varnostni ukrepi poostreni. odšel iz uredništva malo pred polnočjo, je prečkal neko cesto v bližini svojega stanovanja in v tem trenutku ga je podrla neka »giulietta* z evidenčno tablico iz Bologne in za katere volanom je sedel Giuliano Terenzi iz Caste-rasa. Avtomobil, ki je vozil iz središča, je bil na poti proti Ca-stenasu. V trenutku nesreče voznik verjetno zaradi dežja in slabe razsvetljave ni opazil Falchi-ja na cesti. Sunek je bil močan in Falchi je umrl med prevozom v bolnišnico. Cez 15 ur vožnje s hitrostjo 1033 km na uro N parice, Dogodivščine Tončk ^ lektrončka, Velika prevaT ’ nR«; li leksikon, Uganke in ,(j Pionirjeva pošta, — Tudi ^ številki je polno ilustracij nih slikarjev. Sedaj, ko no bolj bližamo veliki P tt tvi v Planici, bodo mno^^j. ni mali zlasti sestavki o k u in Planici. Prva številk* Knjlge Mala revija knjiga izhai jz prej in je prav, da izbal leli bi le, da bi se toliki ^ menila, da bi posvetila v I' štora napovedim knji g k° ^ jr poročilom o knjigah, ki s° nlf šle. (Pri tem mislimo na ^ vedi pred izidom knji9’ . j(C tem ko so v prvi leto**!^? vilki revije pod naslovom . Ji X vedi novih knjig dela, \ nekaj časa vidimo V 1 ,i nah). Pa tudi to se n. m ’ zdir,prittj, da kazalo ne ^ i1' Zadnjo številko letnika; ■ jr izšlo v letošnji prvi itevi ^ zalo za lanski letnik in ko nerodno, da ga Prfl!’ jpl® ni mogoče uporabiti, nismo lanskega letnika * li brez kazala. .tilti V slovenščini Materna' priročnik l in SemenaJ11^ . Bronfitejna in Semen« Založba Življenje in (Ljubljana, Lepi pot d) . .^i* izdajo Matematičnega Pr ,n •' avtorjev J. N. Bronštej711 -r0ta,f’ -K. Semendjajeva. Ta P f F: ki ga založba v sloven>L. „l , vodu posreduje tehniški kovnjakom in študenta tehničnih šol, je v svetu že nešteto izdaj, Njego^r^ nosti in kvalitete pred sfOf . . . • ________________ #/) *' koli podobnim delom so .Q ne. Knjiga je priročnik, dokazuje. Kratko in f irne podaja bogato vsebino, formulira izreke. Mno9° morejo številni primer', . f ede 1 ni prikazi in razpreu— fl, težjih, že specialnih PT.‘ieriit,,'l, pozarja na strokovno 11 ^ Priročnik je u alaV^'eZn« y je tudi začetnikom; raturo lahko zelo hi trn 'ofjo^ • pinijo. Priročnik bodo 0|ti ,, Tipkarica obsojena zaradi vohunstva BONN, 22. — Daktilografko In-ge Zimmermann iz Hannovra, staro 34 let, je sodišče v Celle obsodilo na 2 leti zapora in sicer zaradi vohunstva v korist Vzhodne Nemčije. Skozi sedem let je daktl-lografka dobavljala agentom V. Nemčije podatke o proizvodnji hannoversklh . tovarn, dajala jim je načrte o delih strojev, žerjavov in stiskalnic, nadalje gradbene načrte ter gospodarske prospekte. Smrtna nesreča športnega novinarja BOLOGNA, 22. — Pri prometni nesreči, do katere je prišlo sinoči pozno zvečer na periferiji Bologne, je izgubil življenje 40-letni novinar športnega lista »Stadio* dr. Gianni Falchi. Dr. Falchi, ki je LETALSKO OPORIŠČE MCGU1-RE (Nejv Jersey), 22. — Pod pritiskom vetrov,, ki so imeli brzino 365 km na uro, je neko ameriško prevozno letalo vrste »Stratolifter* doseglo nov neuraden rekord za tovrstna letala s tem, da je brez pristanka v 15 urah in 22 minutah preletelo 15.790 km. Letalo je zie-telo včeraj zjutraj z letališkega oporišča v Clarku na Filipinih in je moglo zaradi vetra, ki mu je pihal od zadaj »preskočiti* pri-stajališče v Travisu, kjer bi se moralo oskrbeti z gorivom, in »potegniti* do oporišča v Mcguire v New Jerseyu. Pot je opravilo s povprečno brzino 1033 km na uro. uporabljali ne le stroko ^ r ^ začetniki na vseh tehn>L g, ročjih, temveč *-udi 0 F Uit Ho S Nn l!*«e % N 1 Pzq C n; j s. % % i' * \ j \, (1q U C' Se h , \l ;)e , Sl Vfn' . t Jf »o S H N \c: n' C« Ne, V > * t /h >1, V* i> % ■'o "j v» V ki S.1? N« v \ sS V imajo tudi opraviti z matematiki, fiziki, agronomi, biologi, stat vjtj ^ N Tri smučarke ob življenje pod plazom BRBGENZ, 22. -- Plaz je zajel tri smučarke, ki so se smučale na pobočju hriba Modloch blizu Lech am Arlberg (Bregenz, Avstrija). Vse tri smučarke, za katere se še ne ve, kdo so bile, so pod plazom umrle. WASHINGTON, 22. - Govorilo se je, da namerava Kennedy kupiti neko vilo v Amalfiju. Pamela Turnure, tiskovni ataše gospe Ken. nedy, pa je te vesti zanikala. GENOVA, 22. — Jutri bi morali splaviti ladjo »Andrea Doria» v Ri. va Trigoso. Toda zaradi neugodnega morja so splavitev za nekaj dni odložili* teorologi in drugi. V (gfi (i j tov ni matematični Hte A najdemo tako popolnega, .. ■ bi tako smotrno okroženo m «■»» < * K očnik le svojo vsebino. Prirod”" , deljen na šest medseb #1 j, odvisnih delov. Vsak , :\ nadomešča po eno ali '^jii , j* ' Vsebina je v vsake’1' ali ^ jjj| š brana ne glede na ( J k” osnova za računanje V de^.tl le v nekem naslednje ^ J t"bele.hiil* S h kom funkcij. Delo *’* ;Jl /ti"^ prvem delu so kratki tab.«; »pec|«<£< I C, — gama funkcij, ^a” ,» ^ funkcij, Legendrovih v „e j e eliptičnih integralov „ j . w druge vrste, ter poP r]e<' ,|r A < tičmh integralov " i im nega integrala. Grafik* CV'liv ke kažejo elementarnal^i (| 0b,rTu del f/ »N-,,, matematiko. Tretji .^o ’( Ji analitično in diferenc )|i’l metrijo. V četrtem vod v analizo, diferer.'n JiI1 f (i(j čun, integralni račun deS cialne enačbe. V Pet^" i^N, dopolnilna poglavja 'z , -s* kompleksna števila C’ j % !>; kompleksne spremenil1''^ t.nrslti rnfiun in O**/ li za. Sesti del ob’s0fljn ^ verjetnostnega računa j ji je nipak. PrednaroC’ m Matematični priročnik P konca leta 1963 po ni! S «H| O iOl »; ru*f’ dK«: ,r«'p .« ' ,rK(' 0 It* ijn'^ Bio*’ dtl'' efc»p '7 a ’ V* > 5 ir««** 1 *; lot*® ff pr«' P»" -< ir/ jtp (ttftor It jeP'>a! kri™inalke za denar). Toda ta »zo-«1» pa^l^V' Tudi sam ui‘nkuje kot svojevr- pre v Fizikih? Vse dogajanje se odvija Sa |U pTlvatneoa sanatorija za umobotne, ka-!tlHd “st,1'ca i" vodja je gospa dr. Mathilde von H tf akor i* enoten prostor, tako je enotno \ l(^an^e' D°oajanje se vrši prav toliko °p ga gledamo na odru. Ta klasilni vzo-n°sti prostora in časa sv dobro prilega ^»J^u prijemu kriminalke. V salon dr-■!Po e a ** treh sob. V vsaki od teh sob domu- ^ Pral*nanstvenik ~ fizik- Ko se zastor dvigalke ^ Taz'sku)e kriminalni inšpektor umor SL ®estfe. ki ga je izvršil eden izmed treh ,QJ1 fbikov, Ernst Heirinch Ernesti, ki se pj!" Alberta Einsteina. Podoben umor se \ je ' Pred dvema mesecema; njegov sto-*«, } bil drugi umobolm fizik, Herbert Beu- '% Z6 sam smatra za Neiotona. V poteku pr-N n^nia se dogodi še tretji umor — in to j”11 oimil — prav tako nad bolniško S g-rat )• ^vršilec umora tretji umobolni \ jenialrii odkritelj nevarne fizikalne for-V ann VVilhelm Mbbius, ki je ie celih et v sanatoriju. J*1tJVj8 *° se P°znele izkaže za igro v igri. W. 1Tl*tein» in sNewton» sta v resnici samo Sl,"6'' > 'fev* . ------------------------------------ •It pred enim, da bi vsak za svojo drža-H, ^trank° ugrabila genialnega enorca», ki mu njegova odkritja posreduje sam \ti(j 0n,°n. Mobiusov izum je tolikšne daleko-'» da £ 4lS H y '/f & lili flil 2 SiJORSKl DNEVNIK fantastična prispodoba današnjega sveta ^ (Pismo iz Ljubljane) Horrenmatt°l’a komedifa Fiziki je drama-\ta V*°rno napisana; dejanje se stopnjuje od «ie j„ “° Prizora, polno je paradoksalnih obra-l,itfei^resene^enh toda zadnje, največje pre-Hto prihran' avtor za zaključek. Diirren-% ‘Je,hniki v tei komediji je vzorec krimi-D”*“" sam je na svojem pisateljskem za- nasprotnih si velesil, čeprav v res-'f* Ki sta prišla, prvi pred dvema leto- bi neka sila, ki bi se ju ga pola- \ °ola z njegovim učinkom uničiti člo-''jttt ** na^ planet. Ko se agenta drug pred \ d„ a*krijeta, nastopi Mobius ter jima pri-■!t| # tudi sam ni nor, ampak da se je za-\ R!<,nat°nj gospe dr. von Zahnd, da ne bi t odkritje v roke kake neodgovor- StjjlJ ne sile, ki bi ga utegnila izrabiti v ,!it1Ce e namene. Vsi trije so umorili svoje 1 in ' Prua dva zato, ker sta spoznala, da • ttj,. *krinkali, Mobius pa, ker se je zgro-% „ ’ da njegova streinica tudi sama ie ^ttt n^e0oue0“ Salomona. *<«itnt*’< se posreči, da prepriča svoja dva No *’ da i« njegovo odkritje za človeštvo \ i* »e e.Barno' Višek nastopi, ko jima zaupa, . 'ti,„ °^e beležke setgal. Oba se vdasta v to lrato, da bi se polastila Moobiusa in r0JQ burna. Vnoub,‘ Prav prikupen happg-end, če ne bi imel jitr y (»os e°a in ^ večjega presenečenja za bre-jji I1 b\e Pa dr. von Zahnd, potomka stare dege-ji;«p Siijj Todbine državnikov, politikov in voj-n "! Sj(' ®rbasta stara devica, ki je naskrivaj Sim* pogovor, razkrij#, prepadenim t. • da ie sproti prekopirala vse Mb- ;i vIN ■ 0 J .p;‘ c*1* liti ko ga je prej ušpavala z uspa- , Hle edstvom, in je zdaj ona edina lasmi-Va >keUa izuma. Fiziki niso non, pač pa 1 , "iiltotia zdravnica, ki si je bila me 1-»( ti,u°^Tn °oromnim bogastvom ustvarila ' * z a izdelavo smrtonosnega oroija in t° bjle°°vo pomočjo zavladati svetu. lla v grobem skicirana zgodba Fizi-ta zoodba ima vse globlja m tehtnej-^ bistvu je v tesen prostor in čas V)lp. antastična prispodoba današnjega svete nekoč dejal, da ni potreboval za drugega kakor papir m svinčnik, pretvarjanju materije v > 'k \ ’"TTnula o j/t ,>Si' le postala ena izmed osnov današ-iiiil n ^ ‘ke — tn praktično tudi atomske J(,e 1zraiena v klasični kratici: E — me1. (t,(n0 bili Hirošima tn Nagasaki njena t*1« ^ uP°raba. In če pomislimo, aa bi enega od obeh odgovornih držav-st° preprečila spopad v nedavni ka- X ‘c. s! s»i' HI „ Jp • neodgovoren norec, denimo Hitler >zven dvoma, da je bil Hitler dedno z manjvrednostnimi kom-se bil uresničil paradoksalni lt|i. J* Psihopat \,a b' tj'zaključek njegovih Fizikov (kaj-ie teček psihopat z manj-:t1( lit tel k°tnpleksi — že zaradi svoje jalo-\ ^''»drp°babljenosti), ki nas prav s oksal K, nostjo osvešča grožnje, ki ne-nami. Pristna, eklasičnas komedija ne bi prenesla take grozote, kakršna je umor. Toda v Fizikih nas umori sicer za trenutek zgrozijo, gredo pa poslej nekako čudno lahko mimo nas. Res je, da je umor enega človeka (ali treh; na koncu se izkaže, da so vse tri paznice delale po navodilih nore zdravnice) manjše zlo kot pogin vesoljnega človeštva, toda umor je le umor, zlasti če se (na odru) izvrši pred našimi očmi. Toda celotna Diirrenmattova komedija, ki se začne sicer kot vsaka kriminalna zgodba povsem realistično, s policijskim ogledom trupla, se dvip-ne prav kmalu, in to za gledalca povsem neopazno (tehnično je to mojstrsko izvedeno), na neko povsem drugo ravnino, na 'ravnino groteskno pošastne fantastike. Na tej fantastični ravnini kajpada tudi umor ne more bi& čisto, stoodstotno zares umor. Njegov učinek nam ublaži avtorjeva paradoksalna ironija. Glede izvedbe moram priznati, da ni povsem odgovarjala predstavi, ki sem si jo bil ustvaril pri čitanju Durrenmattovih Fizikov. Kajpada je bila moja predstava lahko zmotna. Kar me je motilo, je bil občutek, da gre pri Uprizoritvi vse preveč zares, namreč zares v starem realističnem smislu. Fantastika dela se je kazala bolj pri posameznih kreacijah kakor v celoti. Želel bi si bil več grotestnosti, več poudarjene ironije in paradoksalnosti. Tudi tempo bi bil lahko še za stopnjo dinamičnejši — v smislu, čeprav varljive, kriminalke. Kljub tem subjektivnim pripombam moram priznati režiserju Andreju Hiengu, ki ga poznamo kot izvirnega pisatelja in uspešnega gledališčnika, da je miselno in dramaturško izredno zahtevno komedijo uresničil z invencijo in duhovitimi tehničnimi prijemi. Dejstvo, da so bile vendarle nekatere kreacije v stilu, ki ga sam pripisujem DUrrenmattovi komediji, me navaja na misel, da tiči marsikateremu nažemu igralcu le še preveč o kosteh naš dobri stari realistični stil igranja. Vendar je bil učinek celote konec koncev, zlasti po zaslugi igralke zadnje diabolične poante, umetniško pozitiven. Največje presenečenje nam je pripravil režiser z izborom igralke za vlogo zdravnice - dr. von Zahndove. Bila je drzna poteza, da je to vlogo zaupal Štefki Drolčevi (pomislite: 55 letna grbava in nora zdravnica!) in moram reči, da je njena izvedba še prekosila mojo prvotno predstavo o tem fantastičnem liku. Njene odsekane, napoleonidne geste, njeno izvrstno pretvarjanje, ko se na videz pokori glavni sestri Marti Ballovi, in njen končni nastop, ki nam triumjatno odkrije zdravničino cesarsko (ali hitlerjevsko) blaznost, vse to je dvignilo kreacijo Štefke Drolčeve na ravnino demonične fantastike. Izrazito oblikovan je bil *Newton» Lojzeta Rozmana, z večnim patoidnim smehljajem, ki je dobrb maskiral njegovo pravo bistvo in ki se mu je kot v igri igranemu liku tako prilepil ‘na obraz, da ga ne zapusti tudi tedaj, ko odpadejo vse krinke. Med liki, ki so bili zanimivo zamijljeni, a morda malce preveč realistično izvedeni, s primerno "itoev psihološkega vživetja, a s premalo fantastike, je bil «Einstein» Andreja Kurenta, čeprav je .6,(1 sam po sUbi lepa in homogena stvaritev Genialnega fizika Mobiusa je ustvaril Jože Zupan kot človeško pretresljivo osebnost, ki se zvija med strahoto lastnih izumov in med strahom, da bi ti prilil v neodgovorne roke. Sam po sebi je bil njegov lik prepričljiv tn višek, kt je segal v fantastičnost, je 6t[ njegov živčni izbruh ob razkolu z lastno družino, ko recitira pošastne (apokrifne) Salomonove verze. Kriminalnega inšpektorja je z dobro tipiko podal Marjan Hlastec. Morda malce premalo izrazita je bila glavna sestra Marta Boli 'v i*-vedbt Mihaele Novakove. Zelo dobro niansiran čeprav nekam preveč realističen lik je postavila Helena Erjavčeva kot bolniška , sestra Monika Stiittler. Vika Grilova in Aleksander Valič sta kot gospa (bivša MObiusova žena) in misijonar Rose s tremi Mdbiusovimi sinovi vnesla med prebivalce sanatorija dobro poantirano groteskno noto. Skoraj pošastno (kar je pravilno) so očmkovati trije strežniki, ki so nadomestili umorjene bolniške sestre, med njimi Stane Cesnik in Anton Homar, Sodnega zdravnika je diskretno podal Dušan Skedl, policista Guhia pa Danilo Benedičič. Scena arhitekta Svete Jovanoviča je bila umno postavljena in funkcionalna. Primerne in dobro izbrane kostume je zamislila Mija Jarčeva. VLADIMIR BARTOL Novo veliko angleSko potniško letalo De Hnvilland Trident, ki ga poganjajo trije reakcijski motorji, je prestalo svojo preizkušnjo ko se Je dvignilo, čeprav je bilo na letališču za tri palce snežne brozge .........................i.ornim.................................. ODNOS BONSKE VLADE DO NACISTIČNIH RABLJEV Morilec italijanskih ljudi, Saevecke še danes nekaznovan Esesovski štab v milanskem hotelu «Regina» - Rauffova desna roka - Zasliševal je tudi Parrija - Kaj pravita tajnik Združenja bivših internirancev, Melodia in monsignor Bicchierai - Izjave partizanov Dobrodzeka in Sogna Naši bralci se gotovo še spominjajo. kako je bonska vlada proteatirala proti filmu «Le quattro giornate di Napolin, v katerem je prikazana velika vstaja neapeljskega ljudstva, ki je zatem z navadnim pogumom pognalo nepremagljive nemške asoldatens iz svojega mesta. Bonn je protestiral, ker pravi: prvič, da so nacisti bili dobri in zvesti vojaki, ki so samo o-pravljali svojo dolžnost, in drugič, ker ni moč krivde — čeprav drži, da so se med nemškimi vojaki nahalali tudi pro(e-uonalni krvniki — pripisovati sedanji nemški vladi, ki da je (demokratična«. V kakšni meri Je današnja zahodnonemška vlada demokratična, najlepše med drugim dokazuje tudi primer gospoda Sae-tveckeja, dosedanjega podnačel-nika zahodnonemške policije in bivšega esesovskega rablja, ki so ga šele pred kratkim, sedemnajst let po končani vojni, odstavili z njegovega položaja. Oglejmo" si v kratkem preteklost omenjenega gospoda. Med nacistično okupacijo Italije je bil eden od mnogih hitlerjevskih vojakov, ki je tu vneto o-pravljal svojo razbojniško dejavnost. Bil je desna roka znanega polkovnika Bauffa (ki so ga nedolgo tega aretirali v Čilu, pod obtožbo, da je uničil nad 90.000 Zidov) in je s svojimi esesovskimi «kameradi» stanoval v hotelu »Regina« v Milanu. S pomočjo svojega prvega pomočnika, narednika Grazaka (i-menovanega (mesar«), je z največjo prizadevnostjo opravljal delo, ki mu ga je nalagala njegova pripadnost varnostni službi nemške vojske v Italiji. Prav on je bil, ki je med drugim dal nalog za ustrelitev petnajstih italijanskih državljanov na Trgu m , *»«, * v 5^.. ■M S it' i i* «i* *' 'e ‘V' vti>, ** le malokie uk* X ^e4hn 10 Plemenskih svinj S s “--------------- — L’ SS 2°. v“v |®-li Precej zaslužili. f h kupujej0 V VNijaiT' Ker imamo na A večkrat opravka « S t\°dveč' ie ^ take naJ K ir »I* j)® f it** 0H.".lcem krmljenju S J 'o tbri8vimo- ko so stari« * » OtU. nov' Dva d° tri i, 'j Jv,tvi jim pokla- X kakor, prej, (ji* j J1' J Hie,I f,e količine. Do -K«.. »vuSvi, ecev morajo do- ,;Vlvo kil"1 Prašički lahko i\|,|'°vttilri0' Nosato s hra-'i predvsem pa z 4lvalskega izvora. .. hranilnih snovi i,i •v ,0 % i A n"\,f f/ / & ................................. Zivinozdravnik svetuje in pojasnjuje , o krmimo odstavljene prašičke N tlela 8 tem z. vzrejo pra-Smatrajo pač ta •nosen. V resnici t0 tednov starih f; Xv**jtT-Zat° )im m°- V liJ Poki. . d° 3 tedne po V«'V Po ?ati Posneto mle-i\**vo .„d° t-5 Utra na t. U.° « io^ ek° lahko na’ •h -o d° 15 dkg ribje sscvrs Prašičem posne- «bj0 moko daljšo dobo in sicer vsaj dokler n« dosežejo 60 kg žive teže. Ce bomo prašičke pravilno krmili, bodo odstavljenci prirastli na dan po 3q do 40 dkg, ali na teden po dva do tri kg. Prašički morajo s krmo dobiti tudi dovolj rudninskih snovi, zato jim pokladajmo po 1,S do 2 dkg klajnega apna na dan. Vitamine dobivajo poleti v zeleni krmi in na soncu, pozimi pa s korenjem in v drobirju. Ko so prašički atari okrog 4 mesece, j)m pričnemo pokladati več vlaknaste krme, da ai razširijo prebavila. Za pleme namenjeni prašiči naj dobivajo po 1 do 1,5 kg močne krme na dan. Prav toliko močne krme dajemo prašičem, ki jih hitro pitamo. Prašičem pa, ki jih bomo pričeli pitati pozneje, ko bodo starejši. Pa dajajmo po 0,5 do 1 kg močne krme na dan. Do polovice hranilne vrednosti obroka močne krme lahko nadomestimo s krompirjem ali s suhimi rezanci sladkorne pese. Za mlade prašičke je dober kot krma tudi krompir, ker je lahko prebavljiv. Vendar ga ne smemo pokladati več kot četrti no hranilne vrednosti obroka, da se prašički ne zamastijo. Za- maščeni prašički bi slabše rastlil Od 20 do 40 kg težkim prašičkom pokladajmo 2 kg kuhaziega krompirja na dan in po M do 3 kg pese. Od 50 do 7Q kg težkim prašičem pa dajajmo 3 do 4 kg krompirja in 4 do & kg peae. Vodo, v kateri se je kuhal krompir, pa zlijmo proč, V zimskem času lahko pokla-damo mladim prašičem tudi dobro silažo mlade lucerne, detelje in otave. Lahko jim tudi skuhamo suho rezano deteljo ali otavo ter suho repno zelje, fižolove lušfiine in podobno. Ko so prašiči 40 do 70 kg težki, jim dajajmo 1 do 2 kg silaže, lažjim nekoliko manj, težjim pa 2 do 3 kg. Prav dobra je tudi silaža, sestavljena iz 1 dela krompirja in 2 delov mlade detelje. Plemenski prašički pa morajo tako rasti, da bodo težki najmanj tolikokrat po 10 kg, kolikor imajo mesecev. V naslednjih vrsticah pa objavljamo primere dveh obrokov za 33 kg težkega plemenskega prašiča. Obroka sta primerna za sedanji čas 1. 0,5 kg mešanice žitnega zdroba in otrobov (ječmen, koruza, otrobi v razmerju 1:1:2), 2 kg kuhanega krompirja, 2 kg pese, 0,20 kg drobirja lucerne, 0,15 kg ribje moke. Navedeni obrok vsebuje okoli 17 dkg prebavljivih beljakovin in 90 dkg škrobne vrednosti. Ce pa pri gornjem obroku nadomestimo 15 dkg ribje moke z 2 litroma posnetega mleka, moramo dodati še 15 gramov apnenca in 10 gramov soli. 2. 1 kg žitnega zdroba in otrobov (ječmen, koruza, otrobi v razmerju 1:1:2), 1 kg kuhanega krompirja, 1 kg korenja, 1,5 litra posnetega mleka 0,1 drobirja detelje, 1,5 dkg zmletega apnenca, 1 dkg soli. Ta obrok vsebuje okoli 14 dkg prebavljivih beljakovin in 100 dkg škrobne vrednosti. Za poletno dobo za 20 do 30 težke prašičke je pa primeren naslednji obrok: 1 kg žitnega zdroba, 1 liter posnetega mleka, mlade sočne trave ali detelje po volji. Za poletno dobo za 35-40' kg težke prašičke je pa primeren naslednji obrok: 1 kg žitnega zdroba, mlade sočne trave ali detelje po volji, Krmnemu obroku mladih prašičkov pa moramo vedno dodajati po nekaj dkg rudninskih snovi. Na to naj naši prašičerejci nikar ne pozabijo. Dr. D. R. Loreto, kakor tudi za aretacijo Ferruccia Parrija, ki ga je sam zasliševal. Imel pa je tudi dober političen nos in je kasneje Parrija v zvezi s pogajanji med generalom VVolfom in zavezniki, ki jim je sicer osebno nasprotoval, pustil na svobodo, da bi tako svojim predstojnikom olajšal pogajanja za predajo. Pri tem je seveda mislil tudi nase, ker je bilo mnogo manj tvegano priti v roke zaveznikov kot partizanov. Tako se je kmalu po končani vojni vrnil domov, kjer je čez čas postal drugi najvišji funkcionar zahodnonemške policije. In to bi ostal še naprej, če bi nekateri bivši italijanski interniranci v Nemčiji (med temi tajnik Združenja bivših internirancev, Melodia) ne zagrozili, da bodo s primerom, če bi Bonn proti Saeweckeju ničesar ne u-krenil, seznanili vso mednarodno javnost. Bonski vladi je dejavnost polkovnika Saevveckeja v Italiji in še posebno v Milanu bila že dalj časa znana. Omenjeni tajnik Združenja bivših internirancev, Melodia, zatrjuje v nekem svojem poročilu, da je zahodno-nemški konzulat v Milanu, in to po nalogu bonske vlade, že pred petimi leti imel zbrati vse podatke v zvezi z njegovo dejavnostjo med vojno. Glede tega so bili izprašani, oziroma so podali svoje izjave tudi monsignor Giovanni Bicchierai, parlamentarec Achille Marazza in milanski podžupan Filtppo Meda. Monsignor Bicchierai je ob tej priliki omenil, kako so določene cerkvene in politične sile pritiskale nanj, naj bi svoje izjave «omilil», kar pa je on zavrnil z izjavo: «Besnica je samo ena, a jaz je ne morem spremeniti. In samo oni, ki so poklicani, da sodijo, bodo lahko o dogodkih, ki jih z vso resničnostjo opisujem, izrekli svoje bolj ali manj strogo mnenje.« Vse to je Bonn skušal prikriti. Zadeva je spet prišla na površje, ko je Združenje nemških antifašistov v Berlinu od italijanskega Združenja bivših internirancev zahtevalo, naj tudi njim posreduje že omenjene podatke o Saevveckejevi dejavnosti, nakar je bonska vlada pohitela in svojega podnačelnika politične policije takoj odstranila z njegovega položaja. Iz ugotovljenih podatkov je razvidno, da ni Saewecke, če je le mogel, nikoli osebno prisostvoval (zasliševanjem«. Lete je vedno raje prepuščal že omenjenemu «mesarju», naredniku Grazaku, kakor se osebno tudi raznih drugih esesovskih akcij ni rad udeleževal. Ce pa je bil v to prisiljen, se je vselej izkazal za največjega rablja. O tem lahko marsikaj povesta partizana Jim Dobrodzek in Ed-gardo Sogno, ki sta bila v njegovih krempljih, a sta se kasneje rešila. Oba je takratni kapetan in kasnejši podnačelnik zahodnonemške policije Saevecke mučil skoraj do smrti. Njegovi najožji sodelavci pri teh mučenjih pa so bili že omenjeni narednik Grazak in podčastnik Klinzer in Frantz, kakor tudi fašistični poročnik Melli. Saevvecke se je vsem tem in sicer v nekem pogovoru z mon-signorom Bicchieraiem v času, ko se je vse to dogajalo, izrazil takole: doda, saj je vendar normalno, da uporabljamo takšne metode. S temi tudi ne šte-dimo, ko gre za naše lastne ljudi. Po izjavah nekega italijanskega policijskega podčastnika, ki je bil takrat službeno dodeljen esesovski skupini v hotelu (Regina«, je vse sezname oseb, ki so imele biti ustreljene ali poslane v koncentracijska taborišča v Nemčiji, podpisoval oae-vvecke sam. Kot zelo zagrizen nacist, je prisostvoval ter se udeležil tudi uničenja velikega števila Zidov, in to tako v Italiji kot še pred tem v Afriki, natančneje v Tuniziji. Milanski podžupan Meda pravi, da je tem odrekal celo vsako pomoč v primeru bolezni. In tako je ta gospod, ki bi že davno moral biti sojen kot vojni zločinec, v Zahodni Nemčiji zavzemal enega najodgovornejših položajev. Zato je že čas, da bi bonska vlada končno vendarle sprejela potrebne u-krepe za dokončno iztrebljenje takšne in podobne nacistične golazni. Prvi stik z Marsom seveda z radarjem PASAiDENA (Kalifornija) 22. — Znanstveniki kalifornijskega tehnološkega inštituta so uspeli vzpostaviti prvi radarski stik s (rdečim planetom« — Marsom. Radarski signal so poslali proti Marsu 21. januarja in je potreboval tja in nazaj 11,1 minute, ker se je Mars v tistem trenutku nahajal približno 200 milijonov kilometrov od Zemlje. Signale so iz Kalifornije odposlali proti Marsu s stokilo-vatnim oddajnikom na parabolič-ni anteni s premerom 26 metrov. Analiza prvih rezultatov pravi, da je tudi na Marsu, podobno kot na Zemlji in na Luni, površina sestavljena iz ravnin in grebenov. Vesti o tem uspehu amerižkih znanstvenikov niso hoteli spraviti v javnost prej, ker so znanstveniki hoteli rezultate analize prvega poizkusa proučiti in izpopolniti s poznejšimi poizkusi ki so jih izvršili v naslednjih dneh. Poizkuse, kakršne smo že opisali, bodo ameriški znanstveniki nadaljevali vse do začetka prihodnjega meseca. Pozneje bo namreč (rdeči planet« izven območja, do koder sežejo radarski valovi. je ugotovil Na Veneri življenje nemogoče NEW YORK, 22. februarja. — Ameriška agencija za vesoljska raziskovanja, ki je finansirala iz. strelitev ameriške vesoljske sonde (Marmer II« proti Veneri, bo točne podatke o temperaturah na Veneri objavila po vsej verjet, nosti prihodnji teden, toda new-yorški časopis «New York Times« je v svoji včerajšnji števil, ki objavil nekaj podatkov, ki jih je dobil v zvezi s tem velikim ameriškim znanstvenim poizkusom. Po teh podatkih, ki jiih je ameriška sonda (Mariner II« is-jela na svojem poletu mimo Ve-nere, je temperatura na tem pla-netu mnogo preveč visoka, da bi bilo tu možno življenje, kakrš. no si zamišljamo in kakršno i-mamo na Zemlji. (Mariner II« je namreč s svojimi inštrumenti zabeležil temperature od 148 do 204 stopinje Celzija, to se pravi temperature, ki gredo krepko pre-ko vrelišča vode, ki je, kot je znano, pri 100 stopinjah Celzija. Kot je znano, so Američani svo. jo vesoljsko sondo (Mariner 11» izstrelili 27. avgusta lani in 14. decembra se je sonda pribli. žala Veneri na razdaljo kakih 34 tisoč kilometrov. Prav tako je znano, da so bili ameriški načrti nekoliko drugačni in bi bila morala sonda prečkati krožno pot Venere na razdalji 16.000 kilometrov, vendar je prišlo med poletom do neznatnih motenj, katerih posledica je bila, da se je (Mariner II« približal Veneri na zgoraj omenjeno razdaljo. Toda tudi to je bil velik uspeh. Venera je zares misteriozen planet, ker jo stalno obdajajo oblaki odnosno megle Inštrumenti, ki so jih vgradili v vesoljsko sondo (Mariner II«, so, po pisanju newyorškega lista še marsikaj zabeležili, ne pa magnetnih polj. Iz tega se da sklepati, da če obstaja na Veneri magnetno polje, more biti to skrajno šibko, tako da se njegova intenzivnost more ceniti kvečjemu na pet do deset odstotkov intenzivnosti magnetnega polja na Zemlji, Ta ugotovitev je posebno važna, ker nam posredno pove, da se Venera zelo počasi vrti okoli svoje osi in je morda celo brez radiacijskih pasov, kakršni so radiacijski pasovi, ki obdajajo naš planet. Sonda (Mariner II« je vendars le registrirala dve radiaciji, ka-terih valovi imajo valovno dolži-no od 19 odnosno 13,5 milimetra. Zdi se, da te radiacije prihajajo neposredno s površine planeta. Gotovo se ve, da valove z dolži, no 13,5 milimetra normalno blokirajo vodne mulekule. Iz prouče. vanja in analize teh radiacij bi mogli »klepati, da na Veneri ob-staja voda, torej eden tistih elementov, ki jih smatramo za o-snovne elemente življenja, seveda življenja, kakršnega si predstavljamo na našem planetu. Nadalje bi mogla primerjava med obema valovnima dolžinama nuditi še druge podatke in druge ugotovitve o temperaturi na Ve-neri. •J t* mzmmmmammi %'///////% SOBOTA. 23. FEBRUARJA 1963 Radio Trst A 7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba: 11.30: Šopek slovenskih; 11.45: Vrtiljak; 12.00: Po Sirnem svetu; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: PloSče; 14.40: Jug. popevke; 15.00: 8.20: jutranja glasba: 9.05: Lahka glasba: 9.50: Operna glasba; 10,30: Sola; 11.15: Duet; 11.30: Koncert; 13.25: Sodobni motivi; 14.55: Vreme na ital. morjih esjsss , na umetnost; 15.30: Ital. pesmi; 15.45: Jutrišnji Šport; 16,00: Odda- Mali koncert: 15.30: (Gospa mini- ja za bolnike: 16.30: Operna glasba; 17,25: Izžrebanje loterije; 17 30: Koncert za mladino; 20.25: Danilo Telloli: (Roke«; 21.30: Itad. melodije; 22.30: Plesna glasba. strica«, NuSiteva veseloigra; 17.20: Vatikanski koncil; 17.30: Lahka glasba: 18.00: Slovenščina; 18.15: Umetnost, ln književnost; 18.30: Jazz panorama; 19.00: Družinski obzornik: 19.15: Ital. akvarel; 20.00: Šport; 20.30: Teden v Italiji; 20.40: Komorni zbor; 21.00: Za smeh ln dobro voljo; 21.30: Vabilo na ples; 22.30: Bizet: Ar-ležanka; 23.00: Jazz ansambel. 12.00: PloSče; 12..25: Tretja stran; 13,15; Opereta kolikšna strast; 13.35: Eno uro v diskoteki; 14.35: Pesmi brez besed; 14.45: Dantejev Pekel. II. program Koper 6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro Jutro; 12.00 In 12.50: Glasba po željah; 13.40: Popevke In ritmi; 14.30: Zabavna glasba; 15.30: Polke in valčki; 16,00: Izbrali ste; 16.30: Dogodki hi odmevi; 17.00: Srečanje med notami; 17.40: Jazzovski kotiček; 18.00: Prenos RL; 19.00: Poje Lola Novakovič; 19.30: Prenos RL; 22.15: Plesna glasba; 23,00: Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vreme na Ital, morjih; 8.00: Jutranja glasba; 8.35: Mara Del Rio; 9.35: V deželi sonca; 10.35: Pesmi; 11.00: Vesela glasba; 12.00: Orkestri; 14.00: Pevci; 15.00: Filmska glasba; 15.15: NajnoveJ- Se plošče; 15.35: Koncert v miniaturi; 16.00: Rapsodija; 16.50: Plesna glasba; 20.35: Operna glasba; 21.35: Plesna glasba. ///. program 18.30: Gospodarska rubrika; 18.40: Prejeli smo; 19.00: Skladbe Paleatrlne ln Preša; 19.15: Angleška kultura; 19.30: Vsakovečeml koncert; 20.30: Revija revij; 20.40: Štiri Frescobaldljeve skladbe; 21.20: Mala pesniška antologija; 21.30: Koncert. se s Parkerjevlmi; 10.55: Nova popevka; 11.00: Pozor, nimaS prednosti; 12.15: Slovenske narodne; 12.30: Mili Balaklrev in Aram Ha-15.15: Likov- čaturjan; 13.15: Obvestila; 13.30: Zabavna glasba; 14.05: S planin do morja; 15.15: Zabavni orkester; 15.40: Iz del velikih skladateljev; 16.00: Vsak dan za vas; 17,05: Gremo v kino; 17.50: Zvoki kitare; 18.00: Aktualnosti: 18.10: Monologi iz VVagnerjevlh oper; 18.45: NaSl popotniki; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00: Pustni variete; 22.15: Oddaja za izseljence; 23.05: Sobotni ples. Slovenija 5.00: Dobro Jutro; 6.30: Napotki za turiste; 8.05: PoStarček; 8.35: Glasba Lajovca ln Merkuja; 8.55: Ital. televizija 8.30, 12.15 In 15.00: Sola; 17.30: Program za naJmlaJSe; 18.30: Nikoli ni prepozno; 19.00: Dnevnik; 19.20: Oddaja za delavce; 1955: Pet let parlamentarnega življen a; 20.15: Šport; 20.30: Dnevnik; 21.05: Studio i; 22.20: Literarna oddaja; 23.20: Dnevnik. DHUG1 KANAL 21.05: Dnevnik; 21.15: Dlesney- land; 22.05: TV Igra (Zaprto mesto«; 22.35: Devet Beethovnovih slmionij. Jug. televizija 18.15: (Nevarna ploščina« — TV Igra za mladino; 19.15: Po muzejih In galerijah; 19.30: TV obzornik; 19.45: Propagandna oddajaj Radijska_Sola; 9.25: Glasbeni avto- 20.00: TV dnevnik; 20.30: Sprehod skozi čas — reportaža; 21.05: (Stu- mat; 9.45: Črnske duhovne pesmi; 10.15: Dohnany: Variacije na o-troSko popevko; 10.40: Seznanite dlo ena«; 22.20: Zgodba Iz serije «Nič ena«. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ugoden dan za razna poslovna srečanja In razgovori. Zelo boste cenjeni zaradi svojega dobrega srca. BIK (od 21.4. do 20.5.) Upoštevajte svojo Intuicijo, zagotovljen vam Je uspeh. Velike spremembe v vaših čustvenih odnosih. Zdravje dobro. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Odpravite se na potovanje, če to zahteva dober uspeh nekega posla. Upoštevajte neko mnenje ljubljene osebe. Zdravje dobro. RAK (od 23.6. do 22.7.) Ne zapravljajte denarja v zvezi z nekim poslom, ki n) goto v. SkuSajte ugotoviti iskrenost svojih čustev. Zdravje nespremenjeno. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne nasedajte nekemu predlogu, ki vam bo dan s preveliko lahkoto. Dvigni- te se nad lastne interese ln SkuSajte bit# objektivni. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) V poklicnem delu se boste zbližali z osebo, ki Jo zelo cenite. Bodite bolj previdni pri izbiri prijateljev. Manjše nerazpol oženje. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Nasveti Iskrenih prijateljev vam bodo zelo koristni. Storite Se en korak naprej v pogledu svojih čustev. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Ne zaupajte svojih poslovnih težav „ osebi, ki je ne poznate dobro. Zah-1 rau’’t>eko"'po”"krlvicT'obtoženo'osebi hvaljujot vašemu optimizmu, vedro J Zdravje zelo dobro razpoloženje v družini. Dobro telesno počutje. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Pri reševanju važnega finančnega vprašanja bo sreča na vasi strani. Srečanje, ki ste ga imeli v načrtu, se bo uresničilo. Močna nervoznost KOZOROG (od 21.12, do 20.1.) Spoznali boste prave namene svojih nasprotnikov ln se primemo temu ravnali. Ne zavračajte nasvetov drage osebe. Zdravje srednje. VODNAR (od 21.1. do 19,2.) Dobri lzgledl za umetniško In obrtniško dejavnost. Neko prijateljstvo se bo spremenilo v ljubezen. Zdravje srednje. RIBI (od 20.2, do 20.3.) Ne izgubljajte časa z Iskanjem pomoči, pomagajte si sami. Braniti boste mo Vreme včeraj: najviiSJa temperatura 3.5, najnižja 1.9, ob 19 uri 2; zrač-nii tlak 1012.2 raste, veter 24 km severovzhodnik, sunki burje 54 kim, vlage 45 odst., nebo 4 desetine po-oblačeno, morje razgibano, temperatura morja 5.4 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 23. lebruari’ Marta , jt Sonce vzide ob 6.56 m zat0 ^ 17.42. Dolžina dneva 10.»' |(j| vzide ob 6.46 in zatone ob Jutri, NEDELJA, 24. fefrul1 Matija S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA POKRAJINSKEGA SVETA Odobren sklep o gradnji novega paviljona tržaške umobolnice Zgradba bo stala 250 milijonov lir in bo zavzemala 1200 kv. m površine Potrdili so tudi sklepe o ureditvi nekaterih cest v okolici SinoCnja seja tržaškega pokrajin- ska uprava sprejema dar 1.000.000 skega sveta je bila posvečena skoraj izključno upravnim vprašanjem. Razprava o poročilu predsednika dr. Deliseja o sestavi deželnega gospodarskega načrta, ki ga je podal na torkovi seji, se bo začela prihodnji torek. Med številnimi sklepi, ki jih je pokrajinski svet sinoči odobril ali potrdil, sta najvažnejša sklepa " gradnji novega paviljona za preglede in zdravljenje moških v tržaški pokrajinski psihiatrični bolniš- nici in sklep o centralizaciji ogrevalnih naprav v psihiatrični bolnišnici pri Sv. Ivanu. Odbornik za javna dela odv. Sfer-co je prečital obširno in podrobno poročilo o načrtu za gradnjo novega paviljona pri Sv. Ivanu, za katerega predvidevajo, da bodo porabili 250 milijonov lir. V novi stavbi bo v oddelku za pregled 40 le žišč, v oddelku za zdravljenje pa 36 ležišč, skupno torej 76 ležišč. Poleg tega pa bodo še štiri sobe za lir Tržaške hranilnice, ki ga bodo porabili za dopolnitev nekaterih zdravstvenih naprav v umobolnici; sklep o pomoči pri nadaljevanju šolanja svojim bivšim oskrbovalcem s podporo, ki ne more znašati več kot 100.000 lir na osebo v letu 1963, kakor tudi prispevek no-voporočenkam v višini 75.000 lir. IgL _______ izolacijo štirih bolnikov. Načrt je bil tako izdelan, da bodo vsi prostori bolnikov, kakor tudi dnevne sobe, obrnjeni proti jugu. Oddelek za pregled bo imel enajst spalnih sob, ter sanitarne in druge prostore. Oddelek za zdravljenje pa bo imel 12 spalnih sob in druge prostore, kot oddelek za preglede. V stavbi bosta tudi menza za uradnike v bolnišnici in bolniš-niška lekarna, toda oba ta prostora bosta imela ločene vhode, ta ko da ne bosta imela nič skupnega z bolniškimi prostori. Zgradba paviljona bo obsegala 1.200 kvadratnih metrov. Od 250 milijonov lir, ki jih predvidevajo za gradnjo, bodo 227 milijoonv 112 tisoč porabili za zidarska, mizarska, hidravlična, sanitarna, električna in nekatera druga dela, 5.680.000 bodo porabili za dvigala, 17.200.000 lir pa za ogrevalne naprave in za naprave za gretje vode. Tudi za gradnjo centralizirane o-grevalne naprave bodo porabili 250 milijonov lir. Ta naprava bo ogrevala skupno 276.800 kubičnih metrov prostora. Računajo, da bo naprava delovala povprečni 180 dni na leto. Z novo napravo bodo v umobolnici pri Sv. Ivanu prištedili mnogo denarja, ki ga sedaj porabljajo za premog in za večje število zaposlene delovne sile, ker ima sedaj vsaka stavba lastno napravo. Centralizirana ogrevalna naprava bo popolnoma avtomatična in bo izkoriščala naftine proizvode, ki so cenejši od premoga. Poleg tega pa je pokrajinski svet sprejel tudi sklep o novem pravilniku, ki bo urejal najemnine stanovanjskih hiš pokrajinske u-prave. V glavnem se ta pravilnik nanaša na dodeljevanje stanovanj pokrajinskim uslužbencem. Nato je sprejel sklep, s katerim pokrajin- Na včerajšnji seji so pokrajinski svetovalci potrdili tudi številne sklepe, ki jih je sprejel pokrajinski odbor v preteklih mesecih. Ta ko so potrdili sklep o prispevku dveh milijonov lir stalnemu gledališču; sklep o ureditvi ceste, ki pelje k Sv. Barbari, za katero bodo porabili 21.550.000 lir; sklep o popravilu in preureditvi ceste, ki pelje iz Nabrežine v Sempolaj, za katero bodo porabili 33.950.000 lir; sklep o popravilu in preureditvi ceste, ki pelje v Čampore, za katero bodo porabili 19 milijonov lir in sklep o popravilu in preureditvi ceste, ki pelje v Mačkovlje, za ko- tero bodo porabili 20.600.000 lir. V zvezi s šempolajsko in z mač-kovljansko cesto je komunistični svetovalec Gombač opozoril predsednika, da se nabrežinska odnosno dolinska občinska uprava ne strinjata z načrti za preureditev teh dveh cest, ki jih je pripravila pokrajina. Odbornik za javna dela odv. Stereo in predsednik dr. De-lise sta pojasnila, da pokrajinska uprava za sedaj nima na razpolago zadostnih denarnih sredstev, da bi lahko zadovoljila želje obeh občinskih uprav in da sta bila o tem obveščena tudi oba župana. Hkrati pa sta poudarila, da sedanja preureditev teh dveh cest ne prejudicira izvedbe načrtov, ki si -jih želita omenjeni občinski upravi. , Zatem je pokrajinski svet potrdil sklep o prispevku šolskim blagajnam slovenskih višjih srednjih šol Vsaki blagajni bodo dali po 20.000 lir. Prav tako bodo dali vsaki blagajni italijanskih višjih srednjih šol po 40.000 lir. V PONEDELJEK POGAJANJA ZA 0RN0VITEV ITALIJANSKO ■ JUGOSLOVANSKE TRGOVINSKE P0G0DRE Na tržaški in goriški regionalni sporazum odpade dobra desetina celotne trg. izmenjave Lani je izmenjava v obeh smereh v okvira obeh regionalnih sporazumov presegla 10 milijard Ur V ponedeljek se bodo pričela v Rimu pogajanja za obnovitev ita-lijansko-jugoslovanske trgovinske pogodbe, kar se ponavlja iz leta v leto, saj je trgovinska pogodba sklenjena za enoletno razdobje. Istočasno bodo obnovili tudi dva dodatna protokola, ki se nanašata na tržaški in na goriški regionalni sporazum o obmejnem blagovnem prometu. Končno bodo tudi točneje uredili režim uvoza in izvoza v okviru sejma Alpe-Adria. Dejali smo že, da gre za običajna letna pogajanja, ki pa so letos še zlasti pomembna. Postopno u* veljavljanje določil rimske pogodbe o Skupnem evropskem tržišču postavlja namreč nedvomno nove prepreke za razvoj italijansko-ju-goslovanske trgovinske izmenjave. Upoštevati je treba, da izginjajo uvozna dovoljenja v trgovini med šestimi evropskimi državami in da so carine v njih trgovskem poslovanju že sedaj znižane približno za polovico, medtem ko so se carine proti tretjim zaostrile. Vse to spravlja jugoslovanska izvozna podjetja v podrejen polo- žaj. Prav zato je tudi logično, da bo temu vprašanju posvečen precejšen del pogajanj in pričakuj^ se. da bodo našli ustrezno rešitev, ki je v interesu obeh partnerjev in ki odraža dobre odnose med obema državama. Istočasno bodo potrdili iu podaljšali obmejna trgovinska sporazuma, ki se nanašata na tržaško in na goriško področje. Objavljeni statistični tabeli jasno prikazujeta velik pomen, ki ga imata obmejna sporazuma predvsem za gospodarsko področje tržaške in go-riške pokrajine na eni kot zapad-nih predelov Slovenije na drugi strani. Dejansko pa njih pomen presega regionalni okvir, saj pre-sega celotna izmenjava v okviru obeh sporazumov in v obeh smej reh deset milijard lir (vključno: kupčije v okviru sejma Alpe-Adria pa skoro dvanajst milijard lir), kar je vsekakor zelo visoka številka in kar predstavlja dobro desetino celotne italijansko-jugoslo-vanske trgovinske izmenjave. V obeh regionalnih sporazum'h je bil lani dosežen za Jugoslovane pozitiven saldo in to v okviru tržaškega za 260 milijonov 'ir in goriškega za 617 milijonov lir. Tak pojav ni nov in ne more biti razlog za resnejšo zaskrbljenost, saj je znano, da se morajo končno kupčije v okviru računa uravnovesiti, kar se vedno zgodi v daljšem razdobju. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da je celotni promet v okviru tržaškega sporazuma v lanskem letu prvič stagniral. Iz objavljene statistične tabele je namreč razvidno, da je promet v okviru tega računa stalno naraščal in da je 1961. leta dosegel najvišjo raven s preko tremi milijardami lir jugoslovanskega izvoza in tremi milijardami 788 milijonov lir uvoza. Splošna zapora uvoza določenih artiklov in drugi ukrepi, ki jih je lani sprejela Jugoslavija, da izboljša svojo plačilno bilanco, so se torej odrazili tudi na Obsegu tega prometa. Bistveno se je lani tudi spremenila struktura uvoza in izvoza v okviru regionalnih sporazumov, kar je logična posledica izpreme- .....................................Mlinu..................................................................................................................imun...uinlillll KONGRES GRADBINCEV CGIL VČERAJ POD PREDSEDSTVOM VLADNEGA GENERALNEGA KOMISARJA Na Trgu Unita tudi tokrat prepovedana volilna zborovanja Predstavnik KPI je nastopil proti tej nedemokratični odločitvi Motorizirane povorke do treh avtomobilov ■ Nameščanje volilnih tabel Včeraj popoldne ob 17. uri je bil v prefekturni palači pod predsedstvom vladnega generalnega komisarja dr. Mazze prvi sestanek odbora za volilno premirje. Poleg dr. Mazze so se ga udeležili še tržaški župan dr. Franzil. miljski župan Pacco, repentaborski župan Bizjak, vicekvestor. poveljnik karabinjerjev polk, Giglio, po d prefekt dr. Pa-sino in predstavniki 17 političnih strank in skupin, ki se bodo udeležile parlamentarnih volitev 28. a-prila letos. Po uvodnih besedah dr. Mazze o nalogah odbora za volilno premirje so prečitali pravila in določbe, ki so bile v okviru tega odbora sprejete že za zadnije upravne volitve in ki naj bi veljale kot osno-va tudi za prihodnje parlamentarne volitve. Med diskusijo, ki je sledila, so bila predvsem glede vprašanja u-porabljanja Trga Unit& za volilna zborovanja izražena nasprotujoča si stališča. Kot znano je bil Trg V-nitš med zadnjimi upravnimi Vo lit vami izločen iz seznama trgpv, linču na katerih so lahko imele pol: stranke svoja zborovanja, izklpuč.* ■UIIIIIMMII.MIH..I................................................. TISKOVNA KONFERENCA RAVNATELJA BOLNIŠNICE Influenca že popušča: število bolnikov upadlo Čez 15 dni bodo znani rezultati preiskave virusov na padovanski univerzi Včeraj dopoldne je ravnatelj splošne bolnišnice dr. Ettore Ca-tola na tiskovni konferenci sporočil novinarjem, da se je položaj v bolnišnici občutno izboljšal. Medtem ko so pretekli ponedeljek imeli v bolnišnici 1741 bolnikov, jih je bilo v sredo 1730, včeraj dopoldne pa 1711. Vsekakor je vredno omeniti, da je bilo v ponedeljek v bolnišnici največ bolnikov, odkar je bila ta usatnov-ljena pred 124 leti. Čeprav je ugotovljeno, da se zdravstveni položaj zboljšuje, pa so še vedno v veljavi določeni ukrepi preventivnega značaja. Tako sta na primer še vedno opremljeni knjižnica ter hodnik II. kirurškega oddelka, tako da bi v primeru potrebe imeli takoj na razpolago večje število postelj. Dr. Catolla je nato omenil, da so razne ustanove priskočile na pomoč bolnišnici ter ji ponudile svoje usluge, če bi se izkazalo, da v bolnišnici ni več prostora za bolnike. Tako je Center za rakasta obolenja ponudil 100 do 150 postelj, a tudi z drugih strani so prišle razne ponudbe. Toda če bi se slučajno zgodilo, da bi bila potreba po teh posteljah res neob-hedna, tedaj bi to pomenilo velike težave za bolnišnico, zlasti kgr b. zadevalo vprašanje prehrane bolnikov. V bolnišnici sami je bil največji problem glede pomanjkanja postelj. Toda zaradi takojšnje intervencije pokrajinskega zdravnika ter vojaških oblasti je bil problem v najkrajšem času rešen, saj so vojaške oblasti dale razpolago skoraj neomejeno lelim bolnikom. Viruse bodo proučili na bakteriološkem inštitutu v. Padovi in čez kakih 15 dni bodo znani rezultati preiskave; Govornik je nato še omenil, da je nanadni padec temperature o-krepil človeški organizem, ki je sedaj bolj odporen proti napadom virusov. Poudaril pa je, da toplota in mraz ne vplivata na uničenje virusov, saj je znano, da virusi ostanejo živi še potem, ko so se kuhali več kot 10 minut “ kropu. Zopet potres Število žimnic, posteljnine pa bilo vedno dovolj. Dr. Catolla je nato sporočil, da sta dva uslužbenca padovanske univerze prevzela vzorce virusov, ki so jih odvzeli za influenco obo- V nedeljo, 24. t.m. bo Športno združenje BOR igralo v Čedadu važno odbojkarsko tekmo. Slovenska mladina bo ob tej priliki organizirala IZLET Z AVTOMOBILI V ČEDAD in po tekmi v okoliške slovenske vasi. Avtomobiliste prosimo, da se prijavijo in da spo- prc . , roče svobodna mesta danes v Tržaški knjigarni ali pa na sedežu Slovenskega kluba v Ul. Geppa 9, od 18. do 20. ure, telefon št. 31119. Skupni odhod bo ob 8. uri izpred sodišča Foro Ulpiano. Tržaški geofizikalni zavod je včeraj ob 15.54’35” po srednjeevropskem času zabeležil močan potresni sunek z epicentrom 720 kilometrov od Trsta. Ker je bila registracija zmedena, ni bilo mogoče ugotoviti od katere smeri je prihajal' sunek. no zato, da bi se s tem izognili slovenskim govorom na trgu. Predstavnik KPI v odboru za premirje Tonel je v imenu svoje stranke izjavil. da protestira -proti temu, da bi na Trgu Umita ne smelo biti predvolilnih zborovanj in da bo njegova stranka ne glede na to prepoved zahtevala, da se ji dovolijo zborovanja tudi na tem trgu. Na te izjave predstavnika KPI je zelo ostro reagiral dr, Botteri v imenu KD. ki je med drugim dejal, da predstavlja ta zahteva KPI na-silstvo nad demokratično odločitvijo volivcev itd. Y istem smislu je spregovoril tudi župan dr. Franzil, ki se je skliceval na zgodovino in bližnjo preteklost Trga Unita in na njegov simbolični pomen za ita. lijanstvo Trsta. Omenil je tudi, da bi uporabljanje Trga Unita za politična zborovanja utegnilo motiti javni red in mir. Za prepoved zborovanj na Trgu Unita sta se izja. vila tudi predstavnika PRI in PLI. Predstavnik PSI se je pridružil iz-ja vam predstavnika KPI. Predstav, nlk MSI je izjavil, da bo njegova stranka zahtevala pravico do zborovanja na tem trgu, predstavnik Skupne slovenske liste pa se o tem vprašanju ni oglasil. Končno je generalni komisar dr. Mazza poudaril oportunost, da se vsaj en mestni trg rezervira za prosto uporabo meščanov in da bo to tudi preprečilo vsake eventualne motnje rednega poteka volilne kampanje. Zato je tudi pozval predstavnika KPI naj odstopi od svoje zahteve, nakar je Tonel ponovil stališče KPI in da bo KPI kljub nasprotnemu sklepu odbora zahtevala trg za svoja zborovanja. K temu je dr. Mazza pripomnil, da bodo v tem primeru odgovorne oblasti pač prisiljene tako zahtevo odkloniti. Ta vsota gre v korist ustanove za pomoč zdravnikom in lekar- ne nimajo od tega nobene koristi, pač pa s tem le vljudno sodelujejo. Poleg drugega je bilo govora tu-olmačemju di o tolmačenju določb o povorkah in sklenili so, da prepoved glede povork po ulicah ne bo veljala za skupino do treh avtomobilov. Prihodnji sestanek odbora za volilno premirje bo v torek 12. marca. Medtem pa so po mestu občinski uslužbenci že začeli postavljati volilne table za propbgand-ne lepa. ke, na katere bodo stranke lahko začele lepiti svoie propagandno gradivo po določenem redu že od torka dalje. Q nameščanju volilnih tabel so včeraj razpravljali tudi na seji tržaškega občinskega odbora Obvestilo zdravnikom Zdravniška zbornica sporoča zdravnikom in vsem prizadetim, da imajo v vseh mestnih lekarnah znamkice ENPAM, ki se morajo obvezno nalepiti na zdravniška potrdila. Znamkice stanejo 300 lir. . . . . , ~ -- Veleposlanik ZSSR danes v Trstu Danes ob 17.55 prispe v naše mesto z brzovlakom iz Rima veleposlanik ZSSR v Italiji Semen Kozi-rev. Veleposlanika bosta spremljala vojaški ataše -polkovnik Komen-ko im tretji sekretar veleposlaništva Adamišen. Visoko sovjetsko predstavništvo bo ob 45. obletnici ustanovitve sovjetske armade položilo ob 11. uri venec na spomenik padlih sovjetskih vojakov v drugi svetovni vojni, ki ga je tržaška občina postavila na vojaškem pokopališču pri Sv. Ani.' Ob 11.45 bo veleposlanik Kozirev opravil vljudnostni obisk pri županu dr. Franzilu, popoldne pa bo visoki. gost obiskal, tudi ipiljsko občino. Oblasti naj poskrbe za načrt za gradnjo ljudskih stanovanj njenih prilik in kar bosta obe delegaciji prav gotovo upoštevali pri pogajanjih. Končno je lansko leto prineslo s sejmom Alpe-Adria novo dopolnilo sporazuma o obmejni trgovinski zamenjavi. Ureditev poslovanja tega sejma ne spada striktno v okvir dogovor in uradnih protokolov, vendar bodo načeloma celotno vprašanje prav gtovo uredili tudi med pogajanji v Rimu. Ta sejem je v prvem letu presegel vsa pričakovanja in je v celoti dokazal umestnost podobne prireditve, ki jo je treba samo razširiti , in okrepiti. Glede poslovnega poslovanja pa si žele tukajšnji krogi širšo liberalizacijo, tako da kupčije ne bodo tako kruto povezane in da se bodo lahko kupčije realizirale v daljšem razdobju. Vse to je možno in za take ter podobne izboljšave verjetno ne bo nobenih težav. Obmejna trgovinska izmenjava v okviru tržaškega sporazuma (v l.OOtf lir); Izvolitev novega vodstva in delegatov za vsedržavni kongres Tržašlki gradbeni delavci, včlanjeni v Novo delavsko zbornico, so se zbrali ma .pokrajinskem kongresu, razpravljali o svojih vprašanjih, sprejeli razne sklepe ter izvolili novo vodstvo in delegate za vsedržavni komgres, ki bo v marcu. Tajnik gradbenih delavcev Silvio Rabar je podal glavno poročilo. V njem se je najprej na kratko dotaknil mednarodnega političnega položaja, ki vpliva tudi na dejavnost delavcev in njihovih sindikatov. Zlasti ie pri tem pomembna borba za mir in razorožitev, saj so v miru tudi boljši pogoji za napredovanje in blaginjo delavcev. Zatem je opisal delovne razmere v gradbeni stroki in splošni položaj od zadnjega vsedržavnega kongresa, ki je bil decembra 1969. Od takrat so že dvakrat obnovili vsedržavno delovno pogodbo, ne da bi morali za to stavkati. Pač pa so bili prisiljeni stavkati delavci po raznih pokrajinah za sklenitev dopolnilnih pogodb. V Trstu so v tem času tudi dvakrat obnovili dopolnilno pogodbo. Tu pa so stavkali v bktobru in novembru za pri. znanje posebne doklade, ki nadomešča izgube zaradi slabega vre- llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllflllllllllllllllllllf11111111111111111111111111111111111111111111111111111811111111111111 PO ZAKLJUČENIH POGAJANJIH NA TRG. ZBORNICI Podpis nove pogodbe za madžarski tranzit Nova pogodba bo omogočila bistveno povečanje doslej minimalnega madžarskega prometa skozi Trst Včeraj so se zaključila pogajanja, ki so bila v preteklih dneh na trgovinski zbornici o madžarskem tranzitnem prometu skozi Trst. Madžarsko izvozno podjetje Ma-sped iz Budimpešte je na pogaja, njih zastopal ravnatelj Bela Cser-vari, medtem ko je tržaški delegaciji predsedoval dr. Caidassi, Javna skladišča pa sta zastopala ravnatelj dr. Ermanno Clai in pred. stavnik pomorstva dr. Adriano Mi-liani. Po nekajdnevnih pogajanjih so podpisali novo pogodbo med tržaškimi Javnimi skladišči in podjetjem Masped, ki bo lahko omogočila bistveno povečanje madžarskega tranzitnega prometa Skozi Trst. Promet Madžarske skozi tržaško pristanišče je bil v zadnjih letih minimalen in je posebno lani dosegel izredno nizek obseg. Madžarski železniški promet je tako lanskega leta dosegel komaj 37.556 ton, 1961 leta je znašal 50.536 ton, 1960. leta 54.289 ton, 1959. leta 42 tisoč 744 ton in 1958. leta 42.012 ton. Vendar .pa obstajajo možnosti, da se tranzitni promet Madžarske skozi Trst okrepi, saj tudi ta država vedno bolj usmerja svojo zunanjo trgovino proti novim državam A-zije in Afrike, za kar pa je Trst ugodna posredna točka. Vljudnostni obiski dr. Gactana Malteseja Andreju. Zmagovalci teh štipendij so: dr. Francesco De Franchis za Iran, dr. Gastone Drago za Hong-Kong, dr. Luciano Martinen-go za Kanado, dr. Servio Tullio Portone za Kolumbijo, dr. Ettore Pczzo za Indijo, dr. Giacomo Sal-vemini za ZDA (Portoriko), dr. Rocco Vanasco za Filipine in dr. Giacomo Veccia Scavalli za Rodezijo in Nyasaland. Pred odhodom na svoja službena mesta, kjer bodo proučevali tamkajšnja tržišča, so navezali stike s podjetji in trgovskimi operaterji, ki se zanimajo za trgovske stike z navedenimi deželami. mena. Spor se je končal s posredovanjem in arbitražno razsodbo vladnega generalnega komisarja dr. Mazze. Nadalje so pri nas ustanovili blagajno gradbenih delavcev, v katero vplačujejo delodajalci odstotke, ki pritičejo delavcem za delo ob praznikih. Ta denar plačujejo nato delavcem v določenih obdobjih, ko imajo manj dela. Končno se je ustanovila tudi šola za stroikovno izučevanje zidarjev. Rabar je nato poudaril, da morajo vladne in krajevne oblasti se. staviti načrt za zidanje ljudskih hiš, ker manjka pri nas še nekaj tisoč ljudskih stanovanj. Nadalje je treba več naložb v gradnjo industrijskih objektov, ikar je pogoj za polno zaposlitev. Končno bi morali začeti tudi graditi pomol št. VII. V zvezi z ustanovitvijo avtonomne dežele je treba bolj povezati gradbene delavce na vsem območju dežele, tako da se bodo enotno borili za dosego boljših delovnih razmer in mezd. Na koncu je poudaril, da je treba sindikat okrepiti. pri čemer so seveda potrebna tudi denarna sredstva ,kar pomeni, da je treba redno plačevati članarine. '• Poročilu je sledila živahna razprava, v 'katero so posegli številni delavci. Končno so sprejeli razne sklepe. Novemu odboru so naročili, naj pripravi spomenico glede orga-ničnega načrta za gradbeno dejavnost ter naj jo pošlje pristojnim oblastem. Nadalje so pooblastili odbor, naj sestavi protestno resolucijo zaradi pomanjkljive službe prve pomoči v primerih nesreč na delu. Pri tem so omenili primer gradbenega delavca, ki je padel v Ul. Negrelli s tovornim dvigalom iz petega nadstropja in je moral dolgo čakati, preden je prišel ponj rešilni avto RK. Predlagali so, nai uvede tudi INAIL službo prve pomoči z rešilnim avtom, sai se ga ravno nezgode na delu najboli tičejo. Spreieli so tudi resolucijo, v kateri protestirajo proti podražitvi življenjskih potrebščin, kar je znižalo dejansko kupno moč njihovih plač kljub zadnjim poviškom. Poziv delavcem ponesrečenim na delu Včeraj zjutraj je novi prvi predsednik prizivnega sodišča v Trstu dr. Gaetano Maltese začel svoje vljudnostne obiske pri predstav^ nikih mestnih oblasti. Najprej se je v prefekturni- palači sestal z vladnim gen. komisarjem dr. Mazzo, nato pa je obiskal podprefekta dr. Pasina. Ob 11.30 ga je sprejel župan dr. Franzil, ob 12.15 pa je bil gost pri predsedniku pokrajine dr. Delise-ju. Popoldne je dr. Maltese obiskal še škofa, v prihodnjih dneh pa ga bodo sprejeli še rektor tržaške univerze dr. Origone, vojaški poveljnik dr. Guadagni in drugi. Patronat sindikalne organizacije CGIL za zaščito zavarovalhih in socialnoskrbstvenih pravic delavcev INČA poziva vse delavce, ki so Se ponesrečili po 1. juliju 1962, nai gredo na svoj sindikat alj pa naj pridejo na sedež INČA v Ul. Zonta 2, tako da bodo zahtevali? od delodajalca plačilo htanarine za prve tri dni po nesreči, kf znaša 60 odstotkov plače. Gre za hranarino, ki je ne plačuje IN AIL. Kot smo že pisali v našem listu, imajo delavci pravico do tega na podlagi zakona o nezgodah na delu št. 15 od 19.1.1963, ki je bil objavljen v Uradnem listu 31. januarja letos. Pijan šofer z avtom v filobus Dve prijavi zaradi pijanosti Osebje RK je predvčerajšnjim ponoči našlo nekega pijanega moškega v Androni Čampo Marzio. Zdi se, da gre za 30-letnega Maria Zenitha (vsaj tako je trdil sam), ki se je pri padcu na tla pobil po glavi. Ženith pa ni znal pojasniti okoliščin pri katerih se je poškodoval. Ozdravel bo v dneh. Nekaj čez poldne so policijski agenti našli na Trgu sv. Antona 6U-letno Mario Chinchello, ki je ležala na tleh. Hitro so ugotovili, je bila ženska popolnoma vi- njena. Odpeljali so jo v splošno bolnišnico* kjer je zdravnik potrdil njihovo domnevo. Tudi njo so aretirali in pojavili sodišču zaradi pijanosti Taksi se je prevrnil Izvoz Uvoz 1957 1.063.395 1.093.968 1958 1.498.1677 1.430.967 1959 1.851.326 1.852.550 1960 2.746.189 3.026.038 1961 3.042.554 3.788.393 1962 2.805.715 2.545.088 Obmejna trgovinska izmenjava v okviru goriškega sporazuma (v 1.000 lir): Izvoz Uvoz 1957 620.590 475.372 1958 820.000 920.000 1959 1.251.156 1.236.401 1960 1.312.813 1.082.262 1961 1.497.030 1.500.531 1962 2.751.974 2.134.121 Novi šel tiskovnega urada Včeraj dopoldne je prišel v Trst dr. Francesco Randone iz tiskovnega urada predsedstva ministrskega sveta v Rimu. D,r. Randone bo v Trstu vodil tiskovni urad vladnega generalnega komisariata, namesto-dr. Troiana, ki svojih poslov ne more opravljati zaradi bolezni. Dr. Randoneja je najprej sprejel dr. Mazza, nato pa se je novi šef tiskovnega urada spoznal s funkcionarji in osebjem svojega urada. NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM — Aj Cedro, Trg Oberda-n 2; Picciola, Ul. Orlam 2; Alla Salute. Ul. Gluha 1; Serrava-Uo, Trg Cavana 1; G. Paso, Ul. Felluga 46 (Sv. Alojz). Gledališča GLEDALIŠČE VERDI D5oes 6o premiera' GioSiarove op?re ((Andrea Chenier« za red A v EffiVS,«,«'- E Franco Baitane, v »lavnih vlogah pa bodo nastopili Umberto Borse, Luisa Maragliano, Piero CappuccHli, Silvio Maionica, Vito Sus-ca. Zborovodja Giorgio Ktrschner. Režija Domenico Messi.na. Jutri ob 16. uri zadnja predstava VVaginerjevg opere «Leteči Holandec« zia dnevni red v vseih prostorih. AVDITORIJ Danes ob 21. u-ni za rec F «Zelena ptička« Carla Gozzija. Režija Giovan-ni Poli. Scena i*n kostumi Renzo Co-gno In Mlela Reina. Izvirna glasba Lino Tortanti. Sodeluje balet «Ginna-stica Triestiin-a«. Cene: parter 1000 in 650 lir, balkon 300 lir. Kino DANES 23. februarja . na stadionu «Prvi maj' VII GLEDALIŠKI l,|[' Igral bo «Ljubljanski jazz s sodelovanjem ansan'1 it*" Marjane Del fc"4 k r* l Nin, S cenJe5)J 4i»i] Uprava SG sporoča p:f -obiskovalcem gledalisK; m . i v, da lahko rezerviraj^ J „tl ^?d5u-iw,pisainQi'toki sov, v v uieuaiistt.1 pisaiim :. ,- ‘‘ od srede dalje od 9. .ih ter od petka dalje % H i TU knjigarni, Ul. sv. Frani»fMWg^ tel. 61792. . ffii). ---------------------H 'c9 ŠPORTNO ZDRUŽENJE 2(i- feb> v Trstu, Vrtleisna ceS pL$ S’ i h!6’ priredi v torek, v dvorani stadiona Trstu, Vrdclska PUSTNI Začetek ob 21. ul4 Bogato založen Rezerviranje miz dalje v Tržaški Ulica sv. Frančiška Plompi Stompi - iS»: Amalea — Azalea ir. osUc | i^W na plesu gledališkem bodo rajali in ^ norčije uganjali da S ' Zato na «PUSTN0 otroško rajanje> se z njimi veselite, v P1^# lA V nedeljo, 24. t. m. v na stadioni: «Prvi niaJJ’’ .j#1 Jijj Pričetek ob jfi, . c p ^ K dv> it]1 k c Rezervacija miz danes ? Sc tri v Tržaški knjiga^ pfl ,. 'l»l •! MU'«: m Y t q* l eno uro pred pričetke v#1 blagajni dvorane. |(t7«i0 slov ^ S 0' druzacV v E C"' v svojm.pty ki ga priredi v svoj«* -*j > rih na pustni torek, ; od 20. ure dalje pri P0®1 mizah. Pridite! Sc! rt rt * to Sindikalna podružnt.c_, sko frizerskega salon®. priredi dne 24.3.1963 VESELO . PUSTNO v prostorih doma ' W»i Sežana. Izvrstna kaP‘1 ( jedača. Vsega v izobilj L Vljudno vabljeni. / I ,H( A ^ Fotografije plesa, ki je sorrvi maj« m s or*-- gm- „ Lasiča v prosvetnem M t k». v Barkovljah, so na ^ p. Tržaški knjigarni v tki Frančiška 20. 1*. s< S taksijem, ki ga je vozil 30-let-ni Giorgio Mesinet iz Ul. Petro-nio 7, sta se sinoči peljala domov gostilničar Rudolf Karnjel in njegova žena Bruna, ki stanujeta v Ul. Fonda 11. Ko je taksi privozil iz predora pri Senenem trgu kratko Ul. Salata (med ome- Gospodarski štipendisti gostje pri CRDA Na Trgu Unita že stojijo table za volilno propagando Osem zmagovalcev štipendij za trgovsko prakso v inozemstvu, ki jih je dalo na razpolago ministrstvo 12. aprila lani, si je včeraj v spremstvu funkcionarjev ministrstva za zunanjo trgovino Združenih jadranskih ladjedelnic ogledalo naprave ladjedelnice Sv. Marka in Tovarne strojev pri Sv. Ker je upravljal motorno vozilo v vinjenem stanju, so policijski agenti aretirali predvčerajšnjim pozno zvečer 30-letnega Eligia A-madeja iz Zgornjega Kjadina 14. Bilo je okoli 22.30, ko se je A-madei napotil z avtom TS 19334 iz središča mesta po D’Annunzio-vem drevoredu. Nekoliko prej je večerjal v nekem mestnem lokalu, nato pa je obiskal še nekaj gostiln. Na Senenem trgu pa je nenadoma prišlo do nezgode. Tik pred veselim vozačem se je ustavil filobus in Amadeiju se ni posrečilo, da bi pravočasno ustavil svoje vozilo. S precejšnjo silo je trčil vanj, a se na srečo ni poškodoval. Na kraj nezgode so seveda takoj pohiteli policisti, ki so potem odpeljali Amadeija v splošno bolnišnico, kjer je zdravnik ugotovil, da je bil popolnoma vinjen. Takoj nato so ga odpeljali na kvesturo, kjer so ga zaslišali in priprli ter prijavili sod-nijskim oblastem. njenim predorom in Istrsko ulico) je zdrsel na mokri cesti in se je prevrnil. Pri tem se je Karnjel nekoliko pobil po prsnem košu, njegova žena se je pobila po glavi, dobila je živčni pretres in je zgubila spomin, taksistu pa se ni zgodilo prav nič. Z zasebnim avtomobilom so moža in ženo odpeljali v bolnišnico, kjer so možu nudili prvo zdravniško pomoč, ženo pa so sprejeli na I. kirurški oddelek. Okrevala bosta v nekaj dneh. Nezgoda angleškega mornarja na ladji Nazionale 15.30 «West side story», — Natalie Wood. Film desetih Oscar-Jev. Arcobaleno 15.00 «La donna -nel mon-do». Teohnlcolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenlce 15.00 «Gli ammutlnati del Boun-ty». Teohnico-lor. Marlon Bran-do Trevor Hovvard. Excelsior 16 00 «Federico Fellini 8L/,» Anou-k Aiimee. Marcello Mastrolan-nl, Claudi a Cardinale. Grattacielo 16.00 «11 eiorno pid cor-to». 44 svetovno znanih igralcev. Supercinema 16.00 «Eva». Jeanne M-o-reau, Stanley Baker. Prepovedano mladini. Alabarda 15.30 «Taras tl magmifl-co«. Technieolor. Tony Ourtis, Yul Bryn-ner. Filodrammatico 16,00 «11 sorpasso«. Vittorlo Gassman. Prepovedano mladini. Aurora 16.30 «La rnarcia su Roma«. Cristallo 16.30 «Lollta». James Mason. Prepovedano mladini. Capitol 16.00 «Univenso dl notte«. — Techn-icolor. prepovedano mladini. Garibaldi 15.30 18.30 21.30 «1 mfcsera-bUl 1». Technieolor Jean Gabin, Ser ge Resgiianii. Impero 16.00 «Venere In pigiama«. Massimo 16.00 «M mio amore č seritto sul vento«. Teohnlcolor. Šarita Mon. t-ie-1. Moderno 16.00 «Tre contro tuitti«. — Frank Sinatra, Dean Martin, Sam-my Davis, Peter Ladford. Teohnico-lor. Astoria 17.00 Dva izredna filma v teoh-nlcolorjai: «Tajinstvenl otok« Julesa Verna in «To čudovito poletje«. — Predstava traja tri ure l;n pol. Vstopnina 200 lir, znižana 150 lir. Astra 16.30 «11 mattaitore di Hollywo-od». Vittorlo Veneto 16.00 «Quelle d-ue« Audrey Hepburn, Shirley Mac Lal-ne. Prepovedano mladini; Abbazia 16.00 »Liuce nella plazza«. — TecihnicoJor. George Hamrnillton, O-llvia De Havil-land. Marconi ie.00 «Fior di loto«. Tecihinlco-lor. James Shi-geta, N-amcy Kvvan. Ideale 15 30 «Mister Hobb va in va-canza«. Techni-color. James Stewart. wvr.sra.Sii'i!ri>«5js«i, v prostorih barkov‘J,tBf. K?bi društva v Ul. Cerreto v prostorih barkovl)^-. ^ DRUŽABNI PUSTNI ^ Vabljeni člani in ^ a**’**’"^ S kil Prosvetno društvo Iv*° o®.,« h!' priredi v torek 2®- - društveni dvora" uri MontecclU 6 OTROŠKI LILA Vabljeni vsi naši in prijetno *** J selo it *li’ ? S e \ A ■M. * i Slovensko planinsko, sr Včeraj zjutraj so sprejeli na ortopedski oddelek splošne bolnišnice 27-letnega angleškega pomorščaka Bernarda Lloyda, ki je zaposlen na angleškem parniku »Pacific Star«. Lloyd je povedal, da se je po' nesrečil na krovu ladje 17. t.m. na poti proti Trstu. Pri delu se mu je nenadoma spodrsnilo ter je padel na tla. Zdravnik mu je ugotovil verjetni zlom levega gležnja ter ga sprejel v bolnišnico, kjer Sg bo moral zdraviti okoli 30 dni, . nedeljo 24 marca - r , priliki .mednarodnih , Ji.«!- Lf ] " / A tov na mamutski skaK.a, GeP ,Jl|«-nje v dnevnih urah v u ' ^ jfi Slovenski akademski . irt*® priredi v nedeljo 10- w v Tržaški knjigarni od' ^ t m. do sobote 2. mar V SOBOTO 23. T.M. pridite na VELIKI PUSTNI PLES ki ga priredi HOTEL FURLAN REPENTABOR — Tel. 221360 Rezerviranja po želji. Igral bo priznan orkester KUJ SIVA. MVI RTI J -jj s*.j * Dne 22. februarja J«, f, rodili 4 otroci, muf10 n 'Mt« UMRLI SO: f, mi,’ 59-letna Ines tonio Balanzin, 80- 6aadI " Bruno " J641 * Malnard^sc or. Giovanml Podrecca, ^ Cf ban, 64-letni letni Vittorio ria Poberaj ipor uiova,runu ruuicu**- ’ i v. Stefani, 71-letn.i letni Pietro Beriniic«J* F oti, 80-1 e trna M lob el a *oi'i, bo-te trna jvi« n In, 79-letmi Franicesco P na Ain n a Voivo tla 0° ni Umrerto G^gor^^^j cesca Ohervatin o0,r‘ •i® 21. t. m. je preihin41 Emanuel Pogreb dragega nes 23. februarja ou v p niče na pokopališč ^ Žalostno vest ■ ^ otroci Nino, Mil* J*: $ot he, vnuki in ostal . Trst - Barkovlje, • irl> V IH SODNIH DVORAN Za 60 kg železa in 300 kg premoga ^sojena na skupno 44 mesecev zapora Svojo pot v ^obljubljeno deželo* sta začela v Padričah z ukradenim motorjem H L,,_enskim sodiščem (pred* Jik«t Up?*ni> tožilec Corsi, za-Nni 1« Aarelli- obramba L. tago”^' Ghezzi) se je mo-ki so ^a,ti večje levilo °' i ile e obtožene, da so 10 tatvine, oziroma, ■« upadeno blagT klopi so sedeli: 32 5 f *vilo L na,nreč preživeti več-Jjljl) 5e?ecev v neki kmečki 5 tli# nje8a bi moral 'it bf "»•letni Giuseppe Tav-^ to cfi,Acqua 14. Obto- Iivri.. "til še 55-letni Erne- lz Ul. C. de Fran- B0» „arJ» f1 9 /C. *? wi. ae r ran-" Miheli t® bl1 Prisoten), 43-Jh 2i , jUosappio iz Ul. Ne- gl*»r K?,ata ter 43-1 etni Felice Sf?u ”S, s-1* Shi. ‘>te ullce' J1 in trdila, da sta Če- ti’ l«Bi *£r ukradla 23. ja-,, fcC1 “kr°g 60 kg. odpad-l>* t^,via V, podjetju Frausin v ‘#t ,as,karaor sta se spla-'tni z>d- Takoj nato JNa j la železno mrežo ter L ■ °j ontenjeni mate-»ai"'1 dne sta obto- ’ <1 l l"1 bni1- rat poskušala srečo i ,'b j.aletju, toda brez uspe-(Sirie JVr zal°tili pri posku-kj NaiVendar Pa se jima pl :%$ Posrečil beg. # (S. iPa.S0 obtožili, da je Liveii v* odkupila od pr-ndl, c C6H,°btožencev ukradeno Sl, d,ra in Tavčerja so še '.»teli X 17. februarja lani bNjeti,.8! 4ez 300 kg premo-U,e trrtii Uarbonafta. Obtož-ffU* tal1®’ da sta mladeniča ll,‘Pravilno v 2avljah, kjer C n tov°r premoga, ki ^ ‘“"njen podjetju Carbo- ISpi9 *° obtožili tudi, da > Itii.Nen, Uedara in Tavčer-H a.1_ Premnv Cedara so lan- S1' Is J premog. Cedan lesu ‘ i*ta’ n? Je v januarju ,<# ItiSmu k«£adel 10 kovinskih ’ >»i-°vemU Mariu Ostrouski na J®, (odsoten), 44-letna' Ma- II.. ar Dnr jj. Ul. ju ni nihče ustavil, sta nadaljevala pot do Padrič, kjer sta pred nekim javnim lokalom našia motor in ga enostavno ukradla. Njuna motorizirana pustolovščina pa ni dolgo trajala, kajti policijski organi so ju kmalu odkrili. Zgodilo se je namreč, da sta dva policijska stražnika, ki pripadata skupini turistične policije opazila na Trgu Goldoni dve sumljivi osebi, ki sta se peljali z motorjem. Agent je sicer zapiskal za njima, toda neznanca sta se oddaljila v smeri proti Kor-zu. Policija sta ju nato zasledovala ter ju dohitela. Mladeniča seveda nista mogla dokazati, da sta lastnika vozila s katerim sta se peljala. Zato sta kmalu izpovedala da sta motor ukradla v Padričah. Naslednjega dne je lastnik lambrete 34-letni Teodor Maver z Lonjerske ceste 312 prijavil tatvino svojega vozila in tako je bila dogodivščina obeh beguncev na dlani. Na zaslišanju sta mladeniča izjavila, da sta nameravala odpotovati v Ameriko. Da bi čimprej prišla do ladje, ki bi ju popeljala v »obljubljeno deželo«, nista niti malo pomišljala ter sta ukrad- la prvo prometno v >zilo, ki jima je prišlo v roke. Pri tem seveda nista računala na policijske agente, ki so ju zasačili pri tem početju. Kfjub vsem tem nezgodam, sta imela na sodišču precejšnjo srečo. Sodniki so namreč obsodili Vlajnoviča na 8 mesecev zapora in 60.000 lir globe. Kazen pa je le pogojna in je ne bodo vpisali v kazenski list. Karavli pa so sodniki odpustili kazen, ker še ni bil star 18 let, ko je zagrešil prekršek. Roko si je ranil pri privijanju vijaka Včeraj popoldne ob 17.20 so prepeljali na I. kirurški oddelek 21-letnega Urbana Cornacchia iz Ul. Čampo Romano 4. Mladenič, ki dela pri podjetju Glavina, se je ponesrečil malo prej v Ul. Milano, ko je popravljal kovinski zastor na nekih vratih. Ko je privijal vijak, mu je leva roka nenadoma zdrsnila ter si jo je precej hudo poškodoval. Možne so kitne poškodbe. 15.S*: Cj>ke j,Xrtu. nedaleč od sta-& aa e- Tavčerja so še V1 ..posredoval pri „ E ker e?Jenib cevi, a Bie-T 4. tč So je odkupil. Ca- * ' premog*'v^Trs* ‘Mile, premog -«i ...0 je v svojem go-C obtni nastopil proti ne-encem. Predvsem pa jjjlSP '(*4az Podb'ti njihove trdi-»4».%.,. so prjznaii svojo kriv-siabega ravnanja poli-Javni tožilec je žl£?ir 3* dejan®*18' ki ni zagrešila I U£q Ja> tega ne more o- H1 "g ffc? toU.,Podrobno in točno, " m n^fcev sL°rili nekateri izmed P. iš '(..Vd, , to je zahteval po-P-j) l(|l». g. kazni za Cedara in '0je ii, H un .Prvega je zahteval h 3l5X00 lir globe, a za > fH. «ta zapora in 120.000 h# ie lavni tožilec i ij ter • Eova krivda ni do- t«>i d* V tem smislu za' psi* H: i x It.'?’? »"j** ter 30.000 lir glo* ... » »eg,?»talih obtožencev pa i c* 5a* not sodniki oprostijo. Pa je zahteval 6 ter 30.000 lir glo- H h„..nai sodniki ukinejo stopek zaradi amne- > ( "ski “y> .!* krf,?dn'ki so spoznali Ce-lijj |'Y.e8a ter so ga obso-.rsH? Vi! lir -i 1 1 mesec zapora tadilj tj 1 m 8^lobe, a Tavčerja na ZA ^'feecev in 10 dni za- i/')«1,. •i). ''1'1'’ i Ii eno leto ta-Ol. ” V,Pa ’ ter celotno globo. , "'linki j!° Preklicali pogojno i Ii 80diix e izreklo tržaško Z/ ¥|f.»bsnrt*i proti obtožencu, —n.il»n,ld‘l° zaradi sramote-k£ ‘ki s„,lte države. ’ ker -n®dalje oprostili Ca- .,c0' k, ao ukinili kazenski v adl amnestije. **• y Si^A^kim sodiščem (pred-A !t C*?8’0' tožilec Visalli, cr.J ltj,j0rt,8larelli, obramba: od-et,i C' v{® a). sta se morala za-ara) zjutraj dva ju-1»’’ da®®gunca. ki sta bila k. sta -„sta ukradla motor > V,uUc#h vz ni'm vozi'a P° d i* ~ t ' ** °rez vozniškega do- / ifivio^tnega dijaka Lazar--^AJ!!>0vi{®r za 19-letnega Pe-°> da ™ed preiskavo se 16 % *ta mladeniča pre-dr-Ker enruarja letos bližini Orleka. SPOROČILO ACECAT Uporaba aparatov za izkoriščanje plina Instalacije vodnih grelcev brez Izpušne cevi so s katerimkoli plinom In v kateremkoli prostoru vedno neracionalne in ne smejo obstajati v malih prostorih, kot so stranišča, v sobicah in splošno v tistih prostorih, ki niso dovolj, ali še slabše, sploh niso prezračevani. Nadalje Je očitno, da se položaj poslabša, če se plamen ne ureja primerno, tako da bi se zajamčilo popolno Izgorevanje plina. Zato potrošniki ne smejo uporabljati teh naprav, preden ne poskrbijo, da postanejo racionalne In da se Instalirajo v dovolj zračenih prostorih. V zvezi s tem je ACEGAT v uradnih urah na razpolago za vsak potrebni nasvet ali navodilo, pri čemer naj se potrošniki obrnejo nanj po telefonu St. 41676. Ne glede na posebno vprašanje vodnih grelcev Je treba grelce v kopalnicah, gorilnike In druge aparate (kot peči, pečice Itd.) čistiti in regulirati tako, da ne nastajajo rumeni, dolgi In sajasti plameni, kajti v teh primerih se plin ne le po nepotrebnem troši, marveč tudi ne izgoreva docela ln je škodljiv. Navodila iz prejšnjih dni se potrjujejo in ostanejo veljavna. POKRAJINSKI SVET SPREJEL PRORAČUN ZA 1963 Na šolah naj bi poučevali tudi zgodovino odporništva Pouk naj bi bil objektiven in nuj bi omenil tudi krivice Slovencem od londonskega pakta dalje ■ Vlada in dežela morata priskočiti na pomoč pokrajini in odpraviti njen kronični primanjkljaj ■ Proračun odobren z 12 proti 8 glasovom Na zadnji seji pokrajinskega sveta v četrtek zvečer, ki je bila sklicana predvsem z namenom, da se zaključi razprava o pokrajinskem proračunu za leto 1963 in da pride do njegove odobritve, je predsednik dr. Chientaroli najprej o-menil pisanje časopisov o cesti Villesse-Gorica, kjer naj bi se V3e delo omejilo le na nekatera nadaljnja popravila na sedanji cesti Gorica - Farra - Gradiška. Poudaril je, da za sedaj nima nikakršnega potrdila o verodostojnosti teh vesti, da pa bo zadevo predložil pokrajinskemu svetu, brž ko bo imel v rokah točnejše podatke. Na vsak način je izrazil željo, da bi čimprej prišlo do izvedbe prvotnega načrta o avto cesti s podaljškom do Ljubljane na jugoslovanski strani. Podpredsednik odv. Devetag pa je s tem v zvezi povedal, da se je telefonsko obrnil na ministrstvo za javna dela v Rimu, odkoder so mu zagotovili, da bodo izpolnili obljube, ki jih je dal podtajnik Ceccheri-nl ob priliki svojega nedavnega obiska v Gorici. Po tem uvodu se je nadaljevala razprava o proračunu. Najprej je govoril svetovalec Papais (KPI), ki je obravnaval vprašanje pokrajinskih cest, nato pa še potrebo, da bi se po šolah v večji meri poučevala zgodovina zadnjih let, s posebnim ozirom na odporniško gibanje. Navedel je, da smo imeli na Goriškem 82 ustreljenih, nad 1200 padlih v borbi, veliko število invalidov in deportirancev, tri zlate kolajne so bile podeljene za hrabrost in tudi Gorica in Tržič sta bila z njo odlikovana. S tem v zvezi se je oglasil tudi dr. Makuc (SDZ), ki je bil mnenja, naj bi prikazali zgodovino v naših krajih v pravi luči in za vso dobo od priključitve k Italiji ter z vsemi krivicami, ki so bile storjene Slovencem, vštevši neizpolnjene obljube generala Petitl dl Loreta, ter šolsko reformo Genti-lc, ki je zaprla slovenske šole. Socialistični svetovalec Marinčič IIIIIIIIIIIIII■IIIIII■UIIIIII■IIIIIIIII■IIIIIIIIIII1III|I|||||IIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIII■III■IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIII■III|II||||||||||||||,U,|||,|,I„, VESTI IZ KOPRSKEGA OKRAJA Industrijska proizvodnja v januarju je bila za 20 odstotkov višja kot lani Elaborat o stanju turizma v okraju - Študijska knjižnica v Kopru ima okrog 100 tisoč knjig - Sprevod pustnih mask v Izoli Industrijska proizvodnja novega koprskega okraja je bila v januarju za nad 20 odstotkov višja kot v lanskem januarju. V primerjavi z lanskim letom so najbolj napredovale piranska ladjedelnica, tovarna avtoelektričnih izdelkov Iskra v Šempetru, Avto-elektro Tolmin, novogoriška tovarna pohištva, Tovarna pohištva Krn v Podmelcu, Fructal v Ajdovščini in anhovska cementarna. Okraj je ustvaril za 20 odstotkov večji devizni efekt kot lani v januarju. Koprska okrajna turistična zveza bo v kratkem dokončala elaborat o gostinstvu in turizmu za področje bivšega koprskega okraja. Elaborat bo vseboval celotno podobo turizma na tem področju ter nakazal možnosti za nadaljnji razvoj. Podoben elaborat je začela izdelovati tudi Turistična zveza v Novi Gorici za področje bivšega goriškega okraja. *0 PR OSEK-KONTOVE L »nes 23. t. m. c začetkom ob 19.30 url Columbia film: ^vvisamente I’ estate scorsa j. (Nenadoma v preteklem poletju) Tj&ABETH TAYLOR, MONTGOMERV CLIFT in KA-”yNE HEPBURN Mladini pod 16. letom vstop prepovedan !?.'INVENTURA, MAG ALI NOEL, MARINA VLADY 6-RNARD presson Mladini pod 16. letom vstop prepovedan V Piranu so že sestavili osnutek letošnjega družbenega plana. Med drugim nameravajo modernizirati sečoveljski rudnik in ladjedelnico, za negospodarsko področje pa predvidevajo rekonstrukcijo ceste Piran-Fiesa, ureditev Tartinijeve dvorane v Piranu, gradnjo vodovoda Sečovlje-Piran in elektrifikacijo Parecaga. Prebivalci Komna in Branika so tudi letos obudili spomin na februarske dogodke leta 1944. Kakor je znano, so takrat partizani popolnoma uničili motorizirano nemško kolono. Zaradi akcije juž-noprimorskega odreda so se Nemci in fašisti strahovito maščevali nad prebivalstvom Komna in Branika. V obeh vaseh so pobili starejše ljudi, mlajše so odgnali v internacijo, hiše pa izropali in zažgali. Ob 19, obletnici tega dohodka je bila slavnostna seja o-beh krajevnih odborov, pred spomenik padlih borcev pa so položili vence. Studijska knjižnica v Kopru je vsekakor najbolj bogata in naj-vestneje urejena knjižnica na Primorskem. Zdaj ima nekaj manj kot 100 tisoč knjig. V njej so zastopane vse najnovejše publikacije, ki izhajajo v Sloveniji, saj prejema, kar natiska 34 večjih in manjšjih slovenskih tiskarn. Knjižnica se je v zadnjem času začela tudi specializirati. Zdaj na primer zbira ves tisk, ki je kakor koli povezan s problemi Primorske in še posebej s problemi morja. Knjižnica tudi sistematično zbira italijanski tisk, ki za nima pripadnike italijanske narodnostne skupine. Knjižnica ima tudi vrsto izrednih knjižnih raritet, med drugim Dalmatinovo Biblijo iz leta 1684, prve izdaje Svetokriškega, Pa-glovca, Valentina Vodnika in še nekaterih začetnikov našega leposlovja. Nadalje naj omenimo, da poseduje prvo izdajo Prešernovih pesmi iz leta 1847, potem ima pri nas še edini ohranjen izvod «Slav-ljanskog rodoljuba« in edini izvod (Kmetijskega glasa«, ki so ga ilegalno tiskali leta 1932 v Gabrovici pri Kopru, V Kopru so ustanovili stalno komisijo za rekreacijo in oddih. Komisija bo pomagala sindikalnim podružnicam pri raznih vprašanjih letovanja delovnih ljudi ter pri izkoriščanju prostega časa in odmora med delom za rekreacijo. Za predsednika komisije so izvolili Franca Klobučarja. Kakor vsako leto pripravljajo tudi letos na Primorskem vrsto pustnih prireditev in zabav. Zlasti živahno bo v hotelih na koprski obali ter v Novi Gorici in njeni okolici. Središče vseh proslav pa bo tudi letos v Izoli, kjer so sestavili poseben pripravljalni odbor. Z manjšimi nastopi bodo začeli že v soboto, medtem ko bo v nedeljo v središču pozornosti nogometna tekma med debelimi in suhimi. Zaključna prireditev bo na pustni torek, ko bodo organizirali velik sprevod pustnih mask. Sodelovale bodo vse tri obalne občine in številne okoliške vasi. Ta sprevod naj bi po mnenju turističnih delavcev postal v naslednjih letih atraktivni -pustni karneval, ki bi vsako leto privabil številne domače in tuje turiste. je poudaril, da je sicer pokrajinska uprava izkoristila sredstva, ki jih ima na razpolago da pa so ta sredstva tako omejena, da se njeno delo praktično omejuje na navadno upravljanje. Potrebno pa b: bilo mnogo več sredstev za o-krepitev pokrajinskih zavodov in ustanov, za večjo podporo in razvoj kmetijstva, za katero je določenih premalo sredstev itd. Predlog poslanca Martina za prevzem pokrajinskega dolga od strani države še vedno čaka na pretres in bo verjetno moral še dolgo čakati. Tudi zakon za pomoč pasivnim občinskim in pokrajinskim u-pravam v obdobju 1962-1965 še ni v veljavi (pozneje je odbornik Pecorari povedal, da se je to zgodilo in da je bil zakon objavljen 16. t.m. v Uradnem listu). Ce torej pokrajinska uprava ne more izvesti vsega, kar bi rada, odnosno kar bi bilo potrebno, je to pripisati pomanjkanju sredstev, ki jih naša pasivna in okrnjena pokrajina ne more nuditi, ki pa bi jih morala nuditi rimska vlada. Predvsem bi bilo potrebno, da se odobri temeljita reforma zakona o krajevnih financah. Poleg tega pa se bo treba tudi pri bodoči deželni vladi pobrigati za večja sredstva, ki naj jih dobi naša pokrajina in njena uprava za svoje potrebe. Govorili so še odv. Ginaldi (KD), ki je priznal da je primanjkljaj pokrajinske uprave dosegel že obseg, ki vzbuja zaskrbljenost, Bergomas, ki je govoril o kmetijskem posestvu pri pokrajinski u-mobolnici ter drugi. Vsem je odgovoril odbornik Pecorari, ki je med drugim povedal, da bodo v kratkem dobili poročilo o stanju pokrajinskega p> sestva pri OPP in o njem razpravljali v pokrajinskem svetu. Glede zgodovine odporniškega gibanja pa je bil mnenja, da je še prezgodaj in da to še ni prišlo v zgodovino. Tudi o kmetijstvu je dejal, da bo letos deležno večje podpore tudi v okviru zelenega načrta. Predsednik je še govoril o zoo-profilaktičnem zavodu v Gorici, za katerega je že določen prostor za pokrajinskim laboratorijem in o njegovi važnosti za zdravje živine ob meji. Omenil je nadalje, da od zakona za pomoč krajevnim financam, ki je pravkar stopil v veljavo, ne smemo pričakovati čudežev in da je še vedno odprto vprašanje kroničnega primanjkljaja pokrajinske uprave. Po nekaterih krajših dodatnih izjavah je prišlo do glasovanja o proračunu. Zanj je glasovalo 12 svetovalcev (KD, PSDI, SDZ) proti pa 8 in sicer KPI, PSI, PLI in MSI čeprav vsak z drugačnega stališča. Svetovalci so nato odobrili še več ukrepov upravnega značaja in predsednik je zaključil sejo nekaj pred 24. uro. V kratkem bo še ena seja, na kateri naj bi izčrpali dnevni red za zimsko zasedanje pokrajinskega sveta. pokrajine nalog, pripeljalo na cesto večje količine gramoza, s katerim so posuli pot. Material pa so s prekucniki odložili vzdolž vse poti. Ker je precej ozka, se Je njena širina še bolj zožila. Pesek nasula vzdolž desne strani, če se peljete od Devetakov proti Doberdobu. Posebno na nekaterih krajih med Poljanam in Doberdobom Je postala tako ozka, da se s težavo srečata dve vozili. Zaradi tega sodimo, da bi bilo veliko bolje, če ni napeljali gramoz na cesto samo takrat, kadar ga uporabljajo in še to samo na določena mesta. Cesta sedaj sicer ne kaže reber, ko jih je svoj čas, pa tudi udarnih jam je nekoliko manj, toda to še ne pomeni, da je v redu. Asfaltiranje je edina rešitev za to cesto in s tem, seveda, tudi za vse voznike, ki jo uporabljajo. OBVESTILO SINDIKALNE ORGANIZACIJE LILI A Odpovedali so delovno pogodbo la delavce slaščičarskih podjetij Predlogi za zboljšanje prejemkov delavcev in uradnikov Sindikalna organizacija UIL nam Je poslala obvestilo, da je vsedržavno tajništva UILIA odpovedalo vsedržavno pogodbo za slaščičarska podjetja. Pogodba bi morala zapasti meseca junija. UILIA predlaga, naj bi se pogajanja začela na podlagi naslednjih predlogov: navadnim delavcem in uradnikom naj bi se plača zvišala za 20 odstotkov. Ustanovi naj se posebna letna nagrada v znesku 250 ur. Pregledajo naj se sedanje kvalifikacije ln zamenjajo z novimi. Vsem delavcem naj že v podjetju odtržejo sindikalne prispevke. Za samo kategorijo delavcev sindikalna organizacija predlaga, naj se skrajša sedanji delovni čas na 42 ur tedensko, mezda pa naj se izplača na podlagi 48 ur. Sedanja razpredelnica o izrednem delu naj se spremeni, da se bodo prejemki zvišali za 5 odstotkov. Periodični starostni poviški naj se povišajo na 5 odstotkov. Podaljšajo naj se počitnice in zviša odpravnina. Za uradnike predlaga UILA, naj se delovni čas zniža na 40 ur, poveča naj se število periodičnih starostnih poviškov ter zvišajo odstotki za izredno delo. Danes seja sveta PTU Danes popoldne ot 16. uri bo v dvorani «Stella Matutina« v Ulici Nizza v Goric' seja upravnega sveta Pokrajinskega odbora za turizem. Na programu Je poleg poročila predsednika Peternela o dosedanjem delu upravnega odbora odobritev prispevkov Turistični ustanovi v Gradežu za gradnjo novih naprav za zdravljenje s peskom. Razpravljali bodo tudi o programu turistično kulturnih manifestacij, kot so bile za leto 1963 sporazumno določene na sestanku v Gorici in v Tržiču med zainteresiranimi ustanovami in organizacijami; s tem v zvezi bo govora tudi o razdelitvi podpor tem ustanovam, ter o hotelih ln gostinstvu na Goriškem na splošno. TRETJI DAN POROTNEGA SODIŠČA V GORICI Odložena je razprava proti Zonnu zaradi psihiatričnega pregleda obtoženca Okrog umora kaplarja Castaldija je ie vedno marsikaj tajinstvenega Kolegij zdravnikov-izvedencev bo proučil duševno stanje obtoženca in odgovoril, če je bil toliko pri pameti, da lahko odgovarja za svoje dejanje Prst pod žago Mladenič Ilario D’Angelo, star 16 let iz Ul. Damiano Chiesa 12, je včeraj popoldne okoli 16. ure delal na nekem gradbišču v Ul. Rigutti 6. Ko je žagal les na krožni žagi, je pod zobe po nesreči vtaknil kazalec desne roke. Rezilo mu je odrezalo prst ter mu povzročilo še razne druge poškodbe na roki. Ozdravel bo v 30 dneh. Nezgoda na delu Nekaj čez poldne včeraj je prišel v splošno bolnišnico 55-letni Silvestro Zaccaron, ki se je bil malo prej ponesrečil na bližnjem gradbišču pred bolnišnico. Po nesreči je delavca oplazil kup kamenja in prsti, ki so ga bili pravkar izkopali. Zaccaron je dobil razne poškodbe po prsih, po desni rami, po hrbtu in po desnem gležnju. Ozdravel bo v 10 dneh. KINO «11118» PR08EK predvaja danes, dne 23. t. m. z začetkom ob 19.30 uri VVamer film v technicolorju: F AN NI Igrajo: JOSHUA LOGAN, LESLIE CARON, MAURICE CHE-VALIER, CHARLES BOYER ln HORST BUHHOLZ Tudi za včerajšmjo razpravo pred porotnim sodiščem v Gorici je bilo veliko zanimanje im že pred napovedano uro se je zbrala pred porotno dvorano množica ljudi o-beh spolov, ki so tik pred začetkom razprave napolnili ves prostor določen za občinstvo, Ob 10.30 je prišel sodni dvor lm predsednik dr. Rossi je takoj dal besedo branilcu odv. Pascoliju iz Gorice v zvezi s poročilom psihiatra o stanju obtoženca, ki so ga prečitali na včerajšnji razpravi. Pascoii je najprej ugotovil, da je obramba predlagala tak pregled obtoženca že 20. decembra 1960, vendar pa se ne more zadovoljiti s psihiatrovim poročilom, ker odgovarja le na nekatera vprašanja postavljena od preiskovalnega sodnika. Predvsem je po mnenju o-brambe vse premalo jasen odgovor na vprašanje, ali je bil obtoženec v času zločina toliko priseben, da lahko odgovarja za svoje dejanje. Zdravniški izvedenec bi moral jasno im nedvoumno odgovoriti predvsem na to vprašanje. Poleg tega naj bi napravil tudi podrobnejšo analizo obtoženca in nje-gove družine. Pascoii je nato orne-nil zdravniško kartelo obtoženca iz časa, ko je bil ta še pri karabinjerjih in kjer je govora o določenih duševnih motnjah. Branilec je zaključil s predlogom, naj sodišče odredi ponoven zdravniški pregled, ki naj ugotovi točno dušev-no stanje obtoženca ob času zločina, potem in tudi njegovo sedanje stanje. Za civilno stranko je odv. Devetag načelno pristal, da se izvede ponoven pregled obtoženca, ker si želi popolno jasnost v tem pogledu, čeprav je bila že dosedanja preiskava v tem pogledu popolna. Enako se je strinjal tudi odv. Cossa čeprav z nekaterimi omejitvami glede na zahteve, ki jih je postavila obramba. Državni tožilec Marši pa je bil proti ponovnemu zdravniškemu pregledu, ker da zanj mi tistih tehtnih vzrokov, ki jih zahteva zakon. Kupi gramoza so zožili cesto proti Doberdobu O doberdobski cesti je bilo že dosti govora. Največ se govori o njej, kadar je v slabem stanju, da ogroža varnost voznikov. 2e pred časom je podjetje, ki je dobilo od ■iliiiiiiiiiiMuiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiMiiiiiiiiiiniiiiiiiiiifiii,,mm,mu, NA DNEVNEM REDU JE SEDEM TOČK V ponedeljek v Sovodnjah seja občinskega sveta Razpravljali bodo o potrošnji sredstev iz sklada za zimsko pomoč V ponedeljek ob 19. url bo v dvorani sovodenjskega županstva redna seja občinskega sveta. Na dnevnem redu je sedem točk. Najprej bodo govorili o spremembah tro-šarinske lestvice, potem pa o spremembi pravilnika za uradništvo. Uredili bodo ekonomsko stanje u-radnika Danila Žigona in stalež uradništva na občini v smislu sprememb pravilnika. Razpravljali bodi o delih, ki Jih bodo izvršili s sredstvi lz sklada za zimsko pomoč ter odobrili začasne nagrade uredništvu v smislu zakona št. 20 od 28. Januarja 1963. Na koncu se bodo pogovorili še o tekočih zadevah, ki se tičejo splošnih občinskih vprašanj. V SOVODNJAH V BENEČIJI Srna se je pred psom zatekla v gostilno Sneg in mraz sta prignala divjad v neposredno bližino bivališč v Beneški Sloveniji. Ljudje so jim po-kladali hrano ln skrbeli, da so se živali nasitile. Predvčerajšnjim pa so bili prebivalci Sovodenj iz Benečije priča prav neverjetnemu dogodku. V gostilno gospodarja Crlsnara se je pod večer zatekla mlada srna. Iz- ognila se Je psu, ki Jo Je nekaj časa preganjal okoli hiš. Srna je še mlada ln tehta kakšnih 20 kilogramov. Domačini so Jo spravili v hlev, naslednji dan pa so obvestili gozdne straže v Šempetru, ki so lo prišli iskat. Odnesli so Jo v hrib ln Jo izpustili na svobodo. Snežne razmere Prejeli smo poročilo o snežnih razmerah. Na Lokvah Je z novim snegom, ki je zapadel te dni, snežna odeja debela 70 cm; temperatura znaša minus dve stopinji. V Logu pad Mangrtom Je 95 cm snega, v Bovcu 30 cm, v Idriji 30 cm, na Laznah pa 90 cm. Na Lokvah deluje vlečnica. Nesreča tekstilca iz Zdravščine Ob 1.25 po polnoči so od četrtka na petek pripeljali v goriško civilno bolnišnico 21-letnega Gallianija Tentora iz Zdravščine. Pridržali so ga na zdravljenju s prognozo okrevanja v 10 dneh, ker si je z ostrim koničastim predmetom povzročil globoko rano na desnih mečih. Nesreča se mu Jt> zgodila med nočno izmeno v podgorski tekstilni tovarni. zopet odloženo ter bo treba poča-kati na zaključek te drame še sedem ali osem mesecev. V petek 1. marca bo sodišče začelo z razpravo proti dvema Sicili-jancema, ki sta obtožena roparskih podvigov na področju okrog Gradi, ške. ALDO CASTALDI is Rienzo S. Fe-lice pri Casertl, ki Je služil vojaški rok v Gorici ln Je dne 1. novembra 1960 utonil v Soči, kamor naj bl ga glasom obtožnice vrgel njegov ljubavni tekmec Vittorio Zon-no C: S \ i iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimi m miiiniiiiiiii iiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim n iiii im ii iimiiimiii mi n n m imiiiii milni m iiiii milili n mi m n min mi mi 111111111 HITROSTNO DRSANJE NA LEDU Lidja Skoblikova (najboljša na vseh progah) svet. prvakinja TOKIO, 22. — Dvaindvajsetletna sovjetska tekmovalka Lidja Skoblikova si je osvojila svetovni naslov najboljše hitrostne drsalke na ledu. Po zmagi na 500 in 1.500 m, ie danes prišla tudi do prvega mesta na J 000 m dolgi progi, katero je pretekla s časom novega svetovnega rekorda (1’31”8) ter v teku na 3.000 m. Za to progo je rabila 5’10”5. Ob zaključku tekmovanja za ženske je Skoblikova prva v lestvici z najboljšim številom točk. Sploh je Sovjetska zveza praznovala zmagoslavje, saj so se na prvih petih mestih uvrstile samo ruske tekmovalke. Končna lestvica je po tekmovanju na 500, 1000, 1500 in 3000 m naslednja: 1. L I D J A SKOBLIKOVA (SZ) 150.817 točk 2. Inga Voronina (SZ) 194.934 3. Valentina Stenina (SZ) 193.283 4. Irina Ogorova (SZ) 196.167 5. Nataša Kolčina (SZ) 197.567 6. Wang Shu Yan (Kit.) 198.366 7. Cunilla Jacobsson (Šved.) 198.867 MOŠKA KOŠARKARSKA R LIGA Goriziana že gotova vstopa v prvo ligo? Zmaga Philca v Imoli Šest kol je do zaključka tekmovanja A lige, vendar že danes lahko smatramo, seveda če ne bo presenečenj, Goriziana kot bodočega člana prve lige. Goriška ekipa je v nedeljo zaigrala svoio ključno tekmo v Vidmu in zmagala. Zmagala je z eno samo točko prednosti po Nanutovi zaslugi, ki je le nekaj sekund pred zaključkom prodrl do koša in pretresel mrežico. Videmčani in Goričani so se dobro zavedali važnosti tega srečanja in so se zato tudi dobro pripravili. Tekma je potekala na pričakovanem nivoju ter igralci enega in drugega moštva so dali vse iz sebe le da bi zagotovili zmago svojim barvam. Tudi druga goriška ekipa Safog je v tem kolu spet prišla do zmage čeprav je v njeni dvorani gostoval dokaj nevaren nasprotnik. Z nedeljskima točkama je Safog znatno izboljšal stanje na lestvici, in čeprav se še vedno nahaja na predzadnjem mestu, ima zdaj nekaj realnih možnosti, da se reši izpada. Beneški Reyer je morda z ne- deljsko zmago le zaključil vrsto negativnih rezultatov. Po točke je potoval v Trst, kjer je našel uslužnega Don Bosca, ki se mu ni znal upreti. Drugo tržaško moštvo Philco je potrdilo svojo trenutno odlično kondicijo in z nedeljsko zmago na tujih tleh morda dokončno rešilo pioblem negativnih nastopov izven svojih zidov. Ce bi se ekipa rešila tega kompleksa le nekaj tednov prej, bi danes lahko sama kandidirala za vstop v prvo lig'). V zadnji tekmi kola je Soja iz Ravenne nadmočno odpravila Lea-cril iz Marghere, ki je zdaj postal direkten konkurent Safogu za izpad iz lige. je Tehnomont v *- je Postojno s 5:2. Tabor PaIjj mačem igrišču izgubil s z 0:3. Predstavnika koP^/; kraja je pokopala slaPf *jii V nedeljo bosta na SP v vratni tekmi v Pazinu stojni. ^ V Kopru se nadaljujete!1* -J* ve za ustanovitev Ki/0pe^j športnega društva SD A r, zadnjem sestanku šporl‘ijgIPU. cev so ustanovili priPr?v bor, ki bo pripravil Y* v !5 za ustanovni občni jr društvo se bodo najPrej„ei nogometaši in atleti, v/rgl1j vi pa računajo tudi na cije. Osnovni koncept <•“. štva bo v tem, da bo S« fK žičnost še naprej zaup*".jM nu ter šolskim in ,s ,ti", tiKvi športnim aktivom. Vsi f |% niki, ki bi želeli kval''? sjji "»k" »•, dovati, pa se bodo vo društvo strokovnim I 805 teti H I!11 % H s, la*tl0 St s 1 sp( s Su c s Do- N m S sj vodstvom- vo se bo izogibalo ka*‘tvj L »'Ul fesionalizma in rekord«> V’ JHjj zdravem pomenu beSl1ejaL % bo kvaliteto, toda v % , kretnih možnosti. RaZ,7fePl( kj 8 je seveda, da bodo Pjijjtv* J Cvft atraktivne športne Prl.re tel*., di turističnega znača)"kretK() ročja. Eden prvih k0® el j ljev bo doseči, da hi '. pcfj predstavnika v sloven« ^ Pjji ni ligi, ter da bi ne«a). nili v republiškem t«"’ tletiki. namizne"1 nju, atletiki, rokometu. Letošnjega primors**j[vjli, skega prvenstva na W1 udeležilo nad 200 Jkj je vsekakor najbolj |p % ^ ^ HSKiB v J -Iti 10 J ležba, odkar so zac«1 s0 K vanje. Najbolj številn0 go«j( stopani ' tekmovalci kota, iz novogoriške jjo ji Idrije. Nekaj jih je P jf\ii j Postojne, medtem k0 raj ‘ koprskega področja s* li zastopani. ■„ sf . 23 in 24. februarja^ Primorski še en pom v sko športni dogodek- J namreč republiško^ v t«j sankanju. Zanimanje mKU ditev je zelo veliko '”kn)0v’/ udeležbo nad 150 v N 1 v, Na predmeji pa ob 14 otvoritev no so JO SS4 10 skakalnice, ki so 1° , r,( načrtih pokojnega Ob tej priložnosti bod° * kalne tekme z r^as^a\ce'l‘ ših primorskih -Jhl a s D1” Sl S k* e, R o. (' Ivan Bratko: VROČI ASFALT EVROPE Štiri potovanja s Picom so bila pogumno dejanje, življenje terja dejanj, tveganih podvigov. Kam pa bi del to elegantno vožnjo z avtomobilom? Mar sodi k petemu potovanju, ki se je začelo na poti čez Golico? Ali je to morda šesta, čisto nova pot? Vedno je začel in strnil krog doma. Z Dunaja torej le nadaljuje prekinjeno vožnjo. Petega potovanja še ni konec. Ko je čakal, da mu uredijo vse potrebno za pot in najdejo vodnika za vrnitev čez mejo, se je zavozlalo. Doma so bile velike policijske preiskave. Nekdo je priznal, da. mu je Samo izročil zavitek ilegalnih «Proleterov», ki so jih bili odkrili pri njem, zašite v posteljnini. Vedel je pač, da je Samo «na varnem«, in se je v hudi stiski, ko so ga tolkli po podplatih, izgovoril nanj, samo da bi ga nehali mučiti. Tako mu je pred nosom preprečil vrnitev, saj bi romal naravnost v zapor. Namesto donečih kremeljskih zvonov, ki jim je prisluhnil samo po radiu, in namesto tišine zelene Slovenije, polne idil, ki jih je le počasi odkrival, ga bodo pozdravili žvižgi granat v Španiji... ... Pravzaprav pa ta vožnja z mercedesom ni več navadno potovanje, ne moje lastno, malce tvegano dejanje. Delo velike organizacije je. Sklenili so, naj grem v Španijo. To bo moja prva služba. Zdaj šele se za dolgo, kdo ve za koliko dni in morda let, poslavljam od prijateljske druščine, od Pica, Arna, Drage, od grmad papirjev, popisanih s snovjo, prav primerno za novele, o katerih ne vem ali jih bom sploh kdaj končal. »Spet se počutim kot človek!« ga zmoti pri razmišljanju čili glas sopotnika, ki čez njegova ramena gleda po pokrajini. Tine je zdaj spet venomer vesel. Samov odnos do Tineta se je nenehoma spreminjal. Ko mu je bil povedal, da ne gre z delegacijo, je bil nevoljen nanj, kot da bi bil ta, ki mu novico sporoča, sam tega kriv. Še bolj se je stopnjevalo njegovo nerazpoloženje, ko mu je pravil o zagatah v emigraciji. Zdaj ju pošiljajo skupaj v -Španijo. Ista usoda je pred njima. Fronta ju čaka. «Spet se počutim kot človek!« Tine ga vsak hip na novo preseneča. Ujel se je in spet ravna, kot se zanj spodobi; tako nekako si razlaga njegovo spreminjasto razpoloženje. Mercedes je vozil mimo jezera, ob katerem sta se nekoč s Picom sprijateljila z Wandervoglom iz KSlna, z nemirnim sanjačem o oblekah, spravljenih v Benetkah. Popisal ga je bil v dnevniku, drugače bi mu zbledel v spominu. Kaj ko bi tudi zdaj začel pisati dnevnik.... Pisati dolgo ne bom mogel. A dnevnik bi vendarle lahko. A kaj, ko sem večen ilegalec, ki se skrbno izogiblje vsega napisanega po žepih, saj bi ga to lahko obremenilo pred policijo. To imam že v krvi. Toda pred mano je življenje v svobodnejših razmerah. Pisal bom dnevnik. Ljudje, ki jih bom srečaval, mi tako ne bodo zbledeli. Marsikaj se bo zgodilo pred mojimi očmi, se spreminjalo. In pisal bom pač, iz vaje ne bom. Na Pariz, Kjer sta čakala na prvi transport, je zdaj gledal z drugačnimi očmi. Champs Elisččs so ga puščale hladnega, a ne zato, ker bi tam nastale velike spremembe; palače v ravni vrsti, bleščeče trgovine, avtomobili v kolonah, z vrha slavoloka podobni črnim hroščem, vse je bilo kakor po sedmi šoli, ampak sam se Je ves spremenil. Vtisnile pa so se mu v spomin naglo korakajoče kolone demonstrirajočih delavcev. Mlada koščena dolgina sta nesla velik transparent, kjer je pisalo rdeče na belem: «Des avions pour lTSspagne!« Iz Evrope, iz vsega sveta je črpal pogum in žar. Najmočnejši Je bil pač vpliv trdega življenja, ki ga je bil živel in ga sS je obdajalo. Pa tudi ravnanje prijateljev in delavcev v organizaciji. Pretreslo ga je vse, kar je vedel o junaštvih zaprtih antifašistov širom po Evropi dasi ga je navdajalo tudi z bojaznijo pred mučitelji. Pa Sovjetska zveza... Pa mirovno valovanje mladine vseh ras, o katerem jim je mnogo pravil Ivo Lola Ribar, ko se je vračal s konferenc v Pragi, Parizu.... Pa španska republika, Teruel, Ebro, Guadalahara.... A vrstili so se tudi hudi porazi in ga prizadeli. Fašizem... uveljavljanje ponorele manjšine.... Pa uspehi so se hitro porazgubili.... Toda kadar je bila zagata najhujša, je pripla nova nada. Zdaj se je kaj zganilo doma, zdaj v svetu, Moči so mu spet rasle. Prepričan je bil, da bo šlo po sreči tudi v Španiji. bila oba prvič v teh hribih, sta ga očitno pomiril8, tj tj Nenadno obstaneta, oprezujoč skoz drevesa P j Pred njima so zrasli veliki zidovi, vsaj zdijo se J yj svetlikajoči se v luninem siju. Pes je divje zareh®*.i veriga je zarožljala, ko je hrupno polzela sem V ■. _______ |.................| B j pj V iN stezi, po kateri sta pravkar pritekla. V vsaki bajti s V, t.PfTfl. CO mnroto rrcurorloH \T Vklirrirti t PČ6 ^ lfl ul lezni vrvi. Počasi sta se po prstih umikala nazai. ovl tega se morata vseskozi zavedati. V bližini teče K S)1’1": S košatimi bukvami porasli grebeni hribov, podobni hrbtom mamutskih živali, so žareli v poletnem večeru. Obrisi koč in kmetij, čepečih na strmih, ozkih čistinah kot kokoši na veji, so se izgubljali v temnočem prostranstvu. Luči po hišah so sicer prižigali, ampak ona so skrbno prekrili s temnomodrim papirjem, ker niso hoteli imeti sitnosti in plačati kazni. Prvi krajec je s svojo hladno lučjo kraljeval nad monotono črno zemljo. Za dve urni, gibki postavi, ki sta se z mrakom izvlekli iz ločja ob močvirnem potoku, kjer sta nestrpno čakali noči, in zdaj rahlo upognjeni hitita v strmi hrib, pa se dan očitno Sele začenja. «Vso noč bova hodila!« šepne majhen plečat moški, ki hodi spredaj. »Najbolj se bojim megle!« lovi sapo suhec srednje postave,-ki komaj dohiteva prvega. «Megle ne bo!« je samozavesten odgovor. «V megli bi se zgubila!« zamrmra suhec. Sopotnikov odločni ton in prepričanost, ki pa se ni opirala na izkušnje, saj sta kem loku se izogneta kmetiji z zavijajočim P501^ (i* prevaža rožljajočo verigo, čeravno jima ta o v ine strmini pobere pol ure ,e |iy Bila je idealna begunska noč. Prvi krajec ji*Tia ,j jU ^ , vidno svetil, da sta videla stezo pred sabo, a hlcrastr*V iSTh krival očem mejnih stražarjev. Kaj se dogaja oR 19 F | v domovini, kamor ju žene srce, o tem nista ve ^o % Prav nobene jasne predstave nista imela o te m. **' jj» * j doma. Tega v Tretjem raihu, od koder sta P° nista mogla zvedeti. Samo je hotel spet čez gri1 “ pOV*> A K i • 1. n p? nela domenjeno v Zagre^ §1^ da bosta morala štirikr® ^ sL ismilil Novi red. in stare’ gfCj tj- Golice, znanko in pričo pred petimi leti začete odsvetovali. Javko sta imela bilo tod. Vedela sta le to, nove meje, ki si jih je usmilil Novi red, in sta^’a. 9'V veljavi. Pa še to sta vedela, da bosta doma korist iih je zasedel Nemec in Italijan. Vse drugo dela. Brž ko dobita zvezo, poiščeta tudi staro dr ( Arna.... eVAj X** »Preveč na levo se drživa!« je ponavljal ^nVA- 1 j f k,*1' »še premalo!« ga je zavračal Samo. »Nikamor Tn nof iTn w-» rt MA V. n/lliTn <->«n ti I .. rt ftO S6 (A N H s? To pot vem, da ne hodiva prav!« Srdito sta se rila sta se v grmovje, razgrnila specialke, kf - g9: ........, »M dobil pri nemškem dekletu, in prižgala baterij0-skočil: «Prav greva. Antitalent si za orientacij0-* vedel, da ga prijatelj v tem prekaša, je popustil-(Nadaljevanje sledi) s* h (s UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6 - II. TELEFON 93-808 letna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu Stritarjeva ulica 3 I, telef. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v IN 94-H38 — Poštni predal 559 — PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pellico l-II, Tel. 33-82 - UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel. št. 37-338 - NAROČNINA: mesečna 650 Ur Zff 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: aDIT rj "T Ljubljani 600-14-603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 100, finančno-upravni 150, osmrtnice 120 lir. — Mali oglas 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročaj0 Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trat