irottarina p<a6nno.	^trvtlKa 6C vt» .
ite?. 101.	V Ljubljani, ? ponedeljek dne 13. septembra 1920.	Leto III.
Oglasi:
Si 1 mm X 80 lnseratnega stolpiča mali 80 vinarjev, jtrsčnl 1*20 K, poslano, posmrtnloe Is reklama 2 K. Večkratne objave popust.
Maja ob ponedeljkih, sredah in petkih.
tfprkvnlitvo „Domovlne" v Ljubljani, &odna ulioa 6. TTrednlStvo „Domovlne", Mlfcloiifieva e. 16, TeL 78.
Varoiaiiia:
Za eele ..Domovino" (trikrat na teden) mesečno 3 S,
četrtletno 9 K, polletno 18 K, celoletna 36 K. Petkova številka mesečno 1 K, četrtletno 3 K, col-letno 6 K, celoletno 12 K.
Najnovejše vesti.
Beograd, 11. se, p I. Danes popoldne ob %16 je dopotoval v Beograd prestolonaslednik regent Aleksander s posebnim vlakom. IS; a kolodvora so ga sprejeli mnogobrojne uradne osebnosti iu diplomatski zbor. V njegovem spremstvu se nahaja sestra, kne-ginja Jelena z otrokoma Vsevolodom in Katarino. Nastanili so se v vili na Topeiderskem Brdu, ki jo je regent dal popraviti zanje.
Beograd, 11. sept. Minister za zunanjo zadeve dr. Trumbič je danes dopoldne dospel semkaj.
Split, 12. sept. Zvezai učiteljskih društev je imela včeraj zborovanje, na katerem se je sklenilo, da se zveza kot taka razpusti in da društva pristopijo k Udruženju jugoslovanskih učiteljskih društev.
Split, 12: sept. Širši osrednji odbor državnih nameščencev rje imel včeraj sejo, kateri so prisostvovali odposlanci strokovnih organizacij. Na seji so navzočni ostro grajali postopanje vlade, ker uradniško vprašanje še ni rešeno.
Karlovci, 12. sept. Mesto se je nadelo .slavnostno lice, da kolikor mogoče svečano praznuje ustanovitev samostojne patriarhije. Povsod, vihrajo državne in narodne trobojnioe. Na poslopju metropolije visil poleg državnih in narodnih trobojnic tudi stara patriarbijska zastava. Še tekom včerajšnejga dne je prišlo mnogo gostov, zlasti iz Bačke in Banata. Mmo go jih je prišlo tudi iz Hrvatske.
Reka, .10. septembra. Opaža se, da Italijani dobivajo legij omar je 'in ma-terijal za, Reko vedno na ta način, da parnike, določene za druga messa, dirigirajo na Reko. Te dni je prišel semkaj genovski parnik „Cogne", ki je bil natovorjen s svilo, avtomobili, letali in avtomobilskim materijalom v vrednosti več deset milijonov lir. To blago je bilo na videz dirigirano v Ameriko; ker pa so se v Catagni ukrcali iia. p ii-iiijjjk. reški legijonarji, so prisilili parnik, da je svojo pot namesto v! Ameriko izpremenfil na Reko. Stvar je tembolj čudna, keir pošilja Italija avtomobile in aero plane v Ameriko, kjer je toliko takega blaga, da Amerika sama ne ve, kaj naj počne z njim.
Pariz, 11. sept. (Izv.) V „Petit Parisien" priobčuje Tardieu oster članek proti Avstriji in pravi, da ni uničil Avstrije senžermenski mir, uničila jo je zločinska politika stare monarhije. Avstrija je bila posvečena propasti, kakor hitro je stopila v boj. Naloga Francije je, ne podpirati gnilobe, ampak pomagati novim državam, ki so zrastle na razvalinah Avstrije. To pa stori Francija najbolje, ako se zavzame za sporazum med Poljsko, Cehoslovaško, Jugoslavijo, Rumunijo in Grško.
Pariz, 11. sept. (Izv.) Med pariškimi Usti Temps in Journal des De-bats se je vnela živahna polemika o
vprašanju, kje naj uraduje v bodočnosti donavska komisija. Temps predlaga Budimpešto, a Journal des Debats se zavzema za Beograd, ali pa za Dunaj. V eni zadnjih notic v ti polemiki je Journal des Debats izjavil, da bo primoran javnost informirati, zakaj se v zadnjem času francoska in angleška vlada zavzemate s tako vnemo za sedanjo reakcionarno vlado na Ogrskem.
Rim, 11. septembra. (Izvirno.) Pogajanja s stavku j očimi kovinarji uspevajo le počasi, ker zahteva delavstvo poleg gospodarskih koncesij tudi delavsko nadzorstvo, kar industrijalci odločno odklanjajo: Pogajanja se nadaljujejo, in je po zadL njih poročilih pričakovati, da pride jutri do zadovoljive odločitve.
Ženeva, 11. sept. Francoski ministrski predsednik Millerand je dospel v Ženevo ter obišče švicarskega zveznega predsednika Motto v Lau-sanneu.
Bern, 11. sept. Pri Saalfeldenu je skočil s tira vlak z otroci. Mnogo otrok je lahko poškodovanih.
London, 10. sept. Lloyd George je danes sprejel Kamenjeva in Krasina. Mislijo, da pri tem ni šlo za rusko-poljsko vprašanje, marveč za vprašanje boljševiške propagande in za vzpostavitev trgovskih razmer.
Brindisi, 10. septembra. „Agenci-ja Štefani" poroča iz Tirane, da so jugoslovanske čete dobile ojačenje. Prodrle so v dolino Mati, zasedle Bulčico na gornjem delu in dosegle Kliso ( ?) na srednjem delu.
Dunaj, 11. septembra. (Izvirno). „Neue|s Wr. Tagjblattt«' javlja iz Varšave. Po poljskem vojnem poročilu z dne 10. t. m. so Rusi med Ka-mionko Strumilivo in Buskom prekoračili reko Bug in napadajo Busk z zapadne strani. Istočasno se vrše rvc'-' napadi tudi z vzhoda. Poljaki so /zeli mesto Rohatin ter so s tem zopet dosegli pred par dnevi izgubljeno črto ob Gnili Lipi. Na ostalih frontah le poizvedovalni boji.
Avtonomija.
V mnogih krogih vladajo zelo nejasni pojmi o tem, kaj je z demokrart-skim programom glede avtonomije pokrajin, okrajev in občin. Nepoučeni ljudje slikajo demokrate kot cen-traliste, ki bi radi, da bi se vsak potni list reševal v Beogradu. Ti ljudje ne vejo, da je edino Svetozar Price-vič odredil v notranjem ministrstvu delo tako, da ga je razdelil v pokrajinske sekcije. Ne vejo, da je glavni program demokrarcije v čim večji pomnožitvi avtonomije.
Pri nas se ljudje mnogo ljutijo zaradi zakrknjenosti enega ali drugega in nerednosti srbijanskega carinika. Jeze se, ker se pobira preveč carine, jeze se zaradi uvoza in izvoza, zaradi svobdne trgovine. Vse te pritožbe imajo vzrok v slabem urad-
ništvu. Ljudje nič ne premišljajo in sedejo na limanice: da nam treba avtonomije v teh gospodarskih zadevah. Klerikalci so tudi začeli s to lajno.
Ali je avtonomija v carinskih zadevah mogoča? Vsak pameten človek ve, da Slovenija ne more biti carinska enota za sebe. Možna je reforma v carinskem postopku, možno je na čelo in v izvedbo carinarstva dati dobro izvežbane, poštene uradnike. Avtonomija pa je nemogoča.
Ali je avtonomija v trgovskih zadevah mogoča? Da bi v Sloveniji po drugih predpisih obrtovali? Da bi zaprli mejo na Kolpi in Soči? Trgovinska politika z inozemstvom more biti le ena, trgovinski predpisi v tuzemstvu pa tudi le eni. Ako bo drugače, se ne bo mogel Slovenec naseliti kot trgovec in obrtnik na Hrvaškem, v Banatu. Naši izdelki v vseh drugih deželah ne bi bili enakopravni. Mi bi drugod v Jugoslaviji ne mogli trgovati.
Avtonomijo zahtevamo, a ne za one stvari, kjer se naš interesent zaradi slabe uprave mora pritoževati. V gospodarskem prometu mora biti enotnost, ako se mala Slovenija noče zadušiti. Avtonomijo potrebujemo za občine, okraje, pokrajino za lokalne kulturne namene: za povzdigo poljedelstva, za ustanovitev in upravo zdravstvenih in dobrodelnih zavodov, za upravo cest, za tujski promet, za pokrajinska gospodarska podjetja zlasti občnekoristnega značaja. Mi hočemo avtonomno pokrajino z lastnim premoženjem, dohodki in razpolaganjem izdatkov.
Hočemo pa, da bi ljudsko šolstvo morala moralično nositi pokrajina, kjer vrhutega lahko za kako dobo zavlada črna reakcija. Nočemo*, da bi sodnija bila zavisna od ljubljanskih mogotcev in tudi univerze si ne moremo misliti, da bi jo komandiral kak šusteršičev učenec. Policija, orožništvo, vsa notranja uprava ne sme zaiti v roke pokrajinskega stran-karstva. Biti mora nezavisna, zares država. Klerikalna »avtonomija" se je najbolje pokazala pri imenovanju šolskih nadzornikov: same klerikalce hočejo imeti. In ko jim minister stopa na prste in jih kaznuje zaradi pretiranega strankarstva, zvijajo oči in kličejo: avtonomija je kršena!
Demokratska stranka je avtono-mična. Noče pa, da bi Slovenija bila pašaluk šusteršičijancem. Noče, da bi imeli državico v državi.
Krogljice.
Zvest somišljenik dežele nam piše: „Od vseh novosti, ki jih prinaša državnozborski volilni red, mi najbolje dopade, da ne bo več ne legitimacij ne glasovnic. Kdor je to pogodil, da vsak predpisan papir pomeni kvarjenje volilne čistosti, ta je dobro pogodil.
Nič več ne bodo duhovni popisovali listkov, izmenjavali jih ali pa
uničevali. Podkupovanja ne bo in če bo kdo še tako strahoval volilca, nič mu ne pomaga: kroglica bo vse eno čisto tiho padla v „nepravo" škatlo.
Kmetje, ki se pogovarjamo o novem načinu volitev, se iz srca smeje-mo, kako bomo »potegnili" vso komi • sijo, župnika in — žene. „Moja stara", tako mi je pravil sosed Anžon, „je grozno zaverovana v fajmoštra. Že oni dan ji je pri spovedi ukaza!, da me mora pripraviti, da volim ta ,ta črne'. Ja- ljuba moja stara, ti si prava politikarica, le povej g. fajmoštra, da bom prav naredil. Bom že tako napravil, da bo mislil, da sem volil klerikalce, v resnici pa pojdem za demokrate." — Tudi marsikdo, ki vsi mislijo, da je klerikalec, bo volil zdaj lahko z nami.
Ljudje pravijo: Klerikalci so vojsko naredili, ves čas med vojno so bili na vladi in nam niso po mogli. Prav je, da pridejo drugi ljudje na površje. Morda bo dobro, a gotovo bo bolje kakor sedaj, ko duhoven vodi politiko in železnice'.
Kroglice nam prineso svobodo. Kroglice nas bodo odrešile.
Prav ste uravnali, da ste občinske volitve odložili, če bi morale vse ženske zraven voliti. Naj najprvo moški svet v Jugoslaviji pokaže, ali še hoče posvetno vlado.
Le poučuj mo vsakogar, kako se bo volilo s kroglicami, da pojde volitev bolj gladko.
Vi pa, naprednjaki v Ljubljani, združite se vsi z nami, pa poderemo črno mrcino!"
V pravi luči.
Siknilo je v gadjem znezdu. Izliv sovraštva, hujskanja po homškem griču; prošnja: Rešitve o Gospod, poginjamo, je kipela tja do cerkvenega portala.
Da se je zmanjšalo število predvojnih taborov na minimum, so čutili prireditelji klerikalne parade na Homcu, zato so hoteli v dolgoveznem govoričenju s svojim spretnim zavijanjem potom sugestije prisiliti še preostalo nezavedno maso, da jim pomore z volilnimi kroglicami do njih obstanka. Slepiti ljudstvo pod varstvom stole, prehajati iz očenaša, ki se ga moli s povzdiguj enimi rokami, v nebo uprtimi očmi, v ekstrem političnega hujskanja — je pač doma v kamniškem okraju.
V	svojem političnem besnenju pa se izpozabljajo voditelji, držeči se strogo krščanskih načel, tako daleč, da razgrnejo docela svoje prikrite duše, podla hrepenenja, narodu nasprotne cilje, nepremišljena samoiz-poved pokaže pravo lice oficijelnemu pri poznavanju njih načel in njihovemu narodnemu čustvovanju. Slednjič so se prikazali vendar javno pred ljudstvom v pravi luči.
V	prah so se zrušili prestoli, pregnani so cesarji, kralji, nastale so čez noč nove države, niso temu oni krivi — z globoko vernostjo, z vse-
krščansko željo v srcu — razmere so hotele — priznali so očitno in pred ljudstvom. Divi se sedaj ves svet in občuduj riskirano požrtvovalnost narodnih bcriteljev, ki so v podzemnem vzduhu vlažnih jam sanjali o zarji, o svobodi, ki so umirali s ponosom, z nado v solnce, v naše ujedinjenje
—	klanjaj se duhovitosti!
Doživeli smo prevrat, sedaj nas čaka drugi, čakajo nas prekucije in mi moramo biti nato pripravljeni — opozarjajo ljudstvo, netijo že itak razdražljive elemente in to so oni, ki se cede v Beogradu v jugoslovanskem čustvovanju. Lojalni patriotje
—	. kako hvaležno udani odmevajo med bori homške gore glasni klici: proč od Beograda; mi hočemo, da bomo gospodarji naše zemlje, Slovenija je naša. Boleti mora Slovenca, ko čuje tako razlago o jugoslovanskem pojmovanju, nehote pa se človek spomni <f Annunzia.
Rovariti proti ujedinjeni domovini, metati ogenj med priprosto ljudstvo in navduševati se'za neporabno jim predvojno Koromandijo, ko se je globoko vernim možem cedil pod Šuster-šičevo golido med in mleko — v tem so res mojstri goreči navduševalci mednarodnega jezuitizma.
Da jih je le nekaj in že mislijo, da imajo moč; pogled na zastave brezmadežnih devic, na ukradene srajce Orlov — že se smehljajo mesnate ustne v fanatični zavesti, da prehaja vlada nad slovenskim ljudstvom v njih sveto roko.
Z vzklikanjem pozdravljajo sprejem orlovske zveze v mednarodno zvezo črne klike — in za brate tamkaj po Primorju? Niti glasu, niti vzklika. Naj le gorijo njih domovi, naj le vihtijo prijatelji v italijanski ljudski stranki svoj bič nad krvavečim kraškim hrbtom — najprej treba uničiti liberalce in brezverske Soko-liče v posesti najširše samouprave najmodernejše krščanske republike, nato pa se eventualno povabi tudi Kraševec na triumfalno svatbo, če bo to Vatikanu ravno povolji.
2e se prikazuje zlato solnce nad homško goro, nad cerkvami Slovenije, in kakor najnujnejšo smatrajo resolucijo o ženski volilni pravici.
Zaman vse resolucije, zastonj vse vaše nade, brezuspešno vaše hujskanje — zdravo, zavedno je slovensko ljudstvo, oči ima in močno roko naš seljak, da bo na mah iztrebil vse gnile črve, ki hočejo razjedati njegovo zdravo telo!
Manifestacijslii shod 3D5. v Ljubljani.
Kakor uvod v veliki volilni boj, ki bo iz njega izšla naša ustavotvorna skupščina, izraz narodne volje, se je vršil včeraj dopoldne v veliki dvorani »Narodnega doma" v Ljubljani manifestacijski shod JDS. Velika dvorana je bila polna somišljenic in somišljenikov, ki so z odobren jem pozdravljali izvajanja poročevalcev. Shod je otvoril predsednik ljubljanskih organizacij JDS, prof. Jug, ki je v svojem nagovoru poudarjal, da se je zaradi razmer, ki vladajo v našem političnem življenju, polastilo javnosti neko mrtvilo, ki pa mora sedaj izginiti, ker stojimo pred veliko in odločilno volilno borbo. Politične razmere so se od prevrata sem iz-premenile, napredne stranke ne morejo biti več terorizirane od klerikalne stranke, ki so s pomočjo Nemcev, vlade in krivičnega volilnega reda udušile eno tretjino naprednih glasov. Zmaga zavisi od skupnega dela vseh naprednih elementov.
Nato je govoril minister na razp. dr. Albert Kramer, ki je izvajal, da smo prišli na vrhunec svojega dela,
I da gledamo pred seboj cilje, ko se ima uveljaviti ljudska volja, ko bo novoizvoljena konstituanta uredila to, kar se je zamudilo od leta 1918. do 1920., ko se je v narodnem predstavništvu zavlačeval čas, da se da narodu beseda. JDS je bila od po-četka sem zato, da se da narodu prilika odločitve. Ko je bila demokratska vlada, je ta takoj predložila volilni zakon, reakcijonarji pa so preprečili uzakonitev tega zakona, demokratska vlada je hotela razpustiti narodno predstavništvo in oktroirati volilni red, a tudi to je reakcija preprečila. Ta volilni zakon ni bil za piko slabejši od tega, ki ga je sedaj po tolikem času rodilo narodno predstavništvo. Jugoslavija je sedaj poklicana na volišče, da odloči; volilni red ima svoje napake, ali v glavnem je dober, ker je pameten in pravičen; on daje možnost, da se uveljave vse stranke, on preprečuje volilne sleparije in omogočuje izraz svobodne volje. Politični boj bo hujši kakor je bil kdaj koli, to bo boj za, vprašanje našega naroda, za temelje in osnove naše države, za usodo našega naroda v naši državi in za njeno bodočnost v Evropi. Boj je pričel v frazah, kako hočejo demokrati popolno centralizacijo, vlado Beograda in za-robljenje slovenskega naroda. Ali, ki resno in trezno sodimo, vemo, da hoče demokracija eno državo, enega vladarja, eno državno oblast, ki naj rešuje naše gospodarske, kulturne in socijalne probleme. Kakor bo Srb branil naše severne, tako bo Slovenec branil naše južne meje. Mi nočemo plemenskih prepirov, zato gremo v volilni boj v znamenju borbe proti zastrupi j evalcem, ki iz strankarstva dele Jugoslavijo v razna področja. Mi ne pripoznamo take avtonomije, po kateri bi moral srbi-janski vojak braniti naše Koroško, a šusteršič bi komandiral v deželi. Mi hočemo zdravo delo državnih oblasti, dekoncentracijo, ki ni nevarna našim narodnim in državnim interesom. Mi nočemo razbiti države na okrožja, ker deželna uprava bo le takrat dobra, dokler bo vrhovna državna oblast imela v svojih rokah moč kontrole. Demokracija bo izvojevala avtonomijo v skladu z državnimi interesi, avtonomijo, ki se ne bo dala in smela zlorabljati v strankarske interese.
Eno glavnih vprašanj, ki jih je urediti, je uradniško vprašanje, to vprašanje v naši domovini ni povsod enako, zato ga je treba postaviti na enoten temelj. Jugoslavija se mora oslanjati na dober in soliden uradniški aparat. Sedanjega nezadovoljstva med uradništvom niso izzvali samo razni srbski paragrafi, krivi so oni, ki so uradništvo strankarsko izrablja, li, zato mora uradništvo dobiti trden materielen položaj, gospodarsko in socialno neodvisnost. JDS je torej proti vsem poizkusom, da bi se rešitev uradniškega vprašanja zavlačevala v narodnem predstavništvu.
Govornik je nato razpravljal o gospodarskih vprašanjih in zlasti o draginji. S papirnimi odredbami se ne bo mnogo doseglo, glavno je, pametna valutna in eksportna politika.
V volilni borbi se pojavljajo stranke s plemenskimi instinkti, konzervativni načeli, ki bi hoteli gospodarsko, kulturno in socialno vezati roke naprednim elementom. Zato bodi napredni javnosti naloga, borba proti tem strankam, a dolžnost, ne cepiti sil, ker cepljenje sil pomaga samo reakciji.
Jugoslavija je država kmeta, zato bo njena politika agrarna, zastopniki naših pasivnih krajev morajo iskati kompromisa z jugoslovanskimi kmeti.
Volilna borba za zmago demokracije je borba za naše narodno jedin-
stvo, našo jugoslovansko misel in zdravo gospodarsko politiko; mi hočemo političnega poštenja, ne da bi naši klerikalci v Beogradu Vesniču izjavljali, da so za proračun, doma pa vprizarjali gonjo proti istemu. Mi hočemo narodno jedinstvo, ko bo Slovencu Kosovo to, kar Srbu Koroška, ko bo naša puška, ki se je sprožila v Debru, imela isti pomen, kakor ona, ki je počila pri Postojni! Demokracija poživlja javnost v enotno fronto, v boj proti nazadnjaštvu, sovražnikom naroda in države. Vsi napredni elementi naj se združijo v enoten nastop, da se doseže zmaga za one ideale, ki so vodile srbskega vojaka do zmage, ki so krepile naš narod v suženjstvu in ga v enem velikem trenotku osvobodile in ujedinile, od zmage pri volitvah za konstituanto je odvisna ne samo bodočnost nas samih, ampak tudi naših potomcev in naše Jugoslavije.
Viharno odobravanje je sledilo tem stvarnim izvajanjem govornika, nakar je poročal podžupan ljubljanski dr. Karel Triller, ki je v svojem govoru poudarjal, kaka razlika leži v naziranjih o avtonomiji med klerikalci in demokracijo. V svojih izvajanjih se je omejil na gospodarsko stran in rekel, da klerikalna stranka vedno pozablja, da je naš kmet tudi konsument, kakor so konsu-menti pripadniki srednjih slojev. Svojo nezdravo in za srednji stan nevarno gospodarsko politiko so klerikalci pokazali najbolj s tem, ko je klerikalna deželna vlada dovolila trboveljski družbi zvišek cene premoga na tako visoko ceno, ki jo srednji stan ne zmore! Klerikalci so varali javnost, ko so dokazovali, da je premog predmet svobodne trgovine, ker je še danes izvoz premoga kontin-gentiran. Podraženje premoga bo imelo katastrofalnih posledic za našo javnost in v volilni borbi je treba klerikalcem pokazati le košček premoga in z njim obmetavati ljudi, ki bodo kandidirali na program klerikalne stranke!
Kakor zastopajo klerikalci le stanovsko politiko, tako zastopajo socialisti le razredno, kar so dokazali v vprašanju povišanja cen premoga, ko so izjavili, da ne nasprotujejo povišanju, ako gre dobiček v žep delavstva, ne pa v žep kapitalizma. Mi smo proti razredni in stanovski politiki, mi smo za skupno delo vseh stanov.
Oglašajo se malkontenti in prete s komunizmom, ali pokazalo se je povsod, da v komunizmu ni prostora za srednji stan, za obrt in za duševno delavstvo!
Očitajo nam, da smo stranka kapitalistov in bankirjev. Slovenci sploh svojega kapitala nimamo, a naše banke gospodarijo z narodnim premoženjem; a da je to prav in potrebno, dokazujejo ravno klerikalci in socialisti, ki tudi ustanavljajo banke!
JDS ne zastopa posameznega stanu in razreda, ona zastopa vse prebivalstvo, ona ve kje je najhujša rana našega javnega življenja, zato zagotavlja, da bo znala to rano ozdraviti. Naše volilno geslo pa bodi: v boj proti klerikalizmu! Stranka, ki ima tako politično preteklost, kakor je klerikalna, ki se zadira v Sokol-stvo, ki nima srca za meščanstvo, ne sme v našem javnem življenju igrati nobene vloge več!
Po viharnem odobravanju je predlagal g. Leo Franke naslednjo resolucijo:
Pristaši JDS, zbrani na manifesta-cijskem zborovanju dne 12. sept. v Narodnem domu v Ljubljani, z zadovoljstvom jemljejo na znanje, da so končno vendarle razpisane volitve v konstituanto. Pri tem ugotavljajo
s posebnim veseljem, da se je to zgodilo le vsled posebnega prizadevanja demokratske zajednice. Ker je mogoče vstvariti neukrnjeno državo, jo konsolidirati in utrditi le v enoti in edinstveni Jugoslaviji z enotno zakonodajo, a decentralizirano upravo, zato kličejo vse napredne elemente na boj proti plemenskim, kulturnim in gospodarskim separatistom in jih pozivajo, da nastopijo v pred-stoječi borbi proti njim enotno in strnjeno.
Resolucija je bila soglasno sprejeta, na kar je predsednik prof. Jug s pozivom na resno in smotreno delo zaključil lepo vspeli manifestacijski shod JDS.
Dopisi.
Iz Dola. Najslabše ceste menda v celi deželi so v nasi ljubljanski okolici. V najbolj žalostnem stanju med vsemi pa je cesta skozi Hrastje do mostu čez Save. Skozi šest let se ni brigal nikdo zanjo in v celem tem času ni bila posuta, da je bilo blata do kolen. Letos pa. so jo posuli, toda s takim debelim kamenjem, da štrlijo še sedaj, ko se že par mesecev vozi, kamni, debeli kot zeljnate glave, iz ceste ter je naravnost življenju nevarno voziti po nji. Cestni odbor, ki je še iz Šusteršičevih časov ves v klerikalnih rokah, se za cestne razmere prav nič ne briga. Posebno njegov načelnik, zloglasni Oražem iz Mosit, smatra to svoje mesto le za molzno kravo, dolžnosti pa ne pozna nobene, dasi prav rad spravlja precejšno nagrado kot načelnik cestnega odbora. Pa ne samo to. Letos ob košnji je najel poleg cestarja še nekega delavca za popravljanje.ceste, toda oba sta namesta na cesti, kosila, Oražmu seno več kot cel teden, seveda na račun javnega denarja. Ker se Oražem prav nič ne briga za ceste, je tudi cestar sam v izvrševan ju svoje službe skrajno malomaren ler je le redkokdaj na cesti, dasi je dobro plačan. Skrajni čas bi že bil, da se že enkrat pomede s tem nedelovnim cestnim odborom in izvoli v odbor može, ki •se bodo brigale za ceste in ne samo za to, da spravljajo nagrade v svoj žep.
- .Nova vas. Našemu novemu župniku Vikt Šviglu je zrastel sedaj že greben kot petelinu na gnoju. Navadil se je v tem kratkem času zelo mnogo in sedaj misli, da se bo vse izvršilo, kar bo gosp. zapovedal. V župnišou je sedaj kot v kakem panju, vedno je polno žensk, mladih in starih. Kuharice ima dve ali tri, ka-kar pač pride dan. Spodrinil je še kot kaplan organista, samo da je prišel sam s par izvol.jenkami na kor, in je prevzel petje, ki je pa mnogokrat vse kaj drugega kot petje. Za instalacijo je z veliko muko dobil orga-nista iz Marofa, kateremu je baje plačal za dve maši in večernice 300 kron. Ker je g. župnik velik revež, je v nedeljo naprosil krščanske hiše, naj mu prineso hitro olja za eerkev. Upamo, da bo kaj več takih hiš, ki se bodo reveža usmilile. No, pa kako* tudi ne, ko je sedaj vendar ta »Veliki" župnik, ki ga mora vse poslušati.
Gospodarstvo.
= Uvoz govedi iz Koroške zopet prost.
Prepoved uvoza in vgona govedi iz onega dela Koroške, ki je v območju deželne vlade za Slovenijo, v ostale kraje Slovenije je zopet razveljavljena, ostane pa še nadalje v veljavi prepoved uvoza in vgona govedi v Slovenijo iz onega dela Koroške, ki je zaseden po Nemški Avstriji.
= Določbe za blagovni promet na Koroško. Vsled opustitve demarkacijske črte med conama A in B na Koroškem se je carinska meja pomaknila na črto Jese-nice-Ljubelj-Jezerski vrh-Spodnji Dravograd, ter veljajo za promet sledeči predpisi: 1.) Blago, ki se izvaža iz kraljevine
SHS v cono A na Koroškem in ki je krito z odpremno izkaznico odseka za prehrano v Ljubljani, je carine prosto in se mora propustiti. 2L) Blago, ki se uvaža iz cone A v kraljevino SHS in ki je krito z odpremno izkaznico plebiscitne delegacije kraljevine SHS v Celovcu, oziroma odpremno izkaznico okrajnega glavarstva v Borovljah ali Velikovcu, je istotako carine prosto in se mora propustili. 3.) Promet z valutami uravna delegacija ministrstva financ. 4.) Za blago, ki nima pod točko 1. in 2. omenjenih odpremnih izkaznic, veljajo carinski predpisi.
= Poštni paketi za inozemstvo. Kakor smo že poročali, se je si. septembrom pričelo izmenjavanje poštnih paketov z Avstrijo. Tekom tega meseca se bo upo-stavii paketni promet tudi s Cehoslovasko in drugimi državami. Kakor za Avstrijo, tako se bodo tudi za ostalo inozemstvo sprejemali le zacarinjeni in plombirani paketi. Taksa za Češkoslovaško sestoji iz naše in čehoslovaške notranje takse ter tranzitne takse avstrijske za vsakih pet kilogramov 20 švicarskih centimov.! eža paketov za Cehoslovasko sme znašati do 20 kg, za ostale države do 5 kg, a taksa ostane, kakor je določeno z mednarodno poštno konvencijo, 50 centimov za vsako državo, preko katere gre paket.
= Ustanovitev Slovenske banke v Ljubljani. Na inicijativo družbe »Impeks' in raznih drugih kapitalistov in s pomočjo praške Kreditne banke se snuje nov velik denarni zavod »Slovenska banka" z glavnico 30 milijonov kron. Banka se bo bavila predvsem z izvoznim in uvoznim poslovanjem.
= Nova sloven. zavarovalna družba. Ljubljanska kreditna banka namerava skupno z jadransko banko in nekaterimi drugimi slovenskimi zavodi ustanoviti novo zavarovalno družbo z glavnico 10 milijonov kron, ki se bo pečala z vsemi zavarovalniškimi posii. Pravila so že predložena vladi v odobrenje.
= Nedavno osnovana. Obrtna banka v Ljubljani, ki prične dne 15. t. m. svoje poslovanje, namerava povišati svojo glavnico od 2 na 5 milijono'' kron.
= Važne izpremembe glede pristojbin.
V	novem finančnem zakonu so obsežene tudi važne izpremembe glede plačevanja pristojbin. Te izpremembe bodo v polnem obsegu objavljene v Uradnem listu. Olede pristojbin velja še vedno načelna odredba, da je pristojbine v kolkih in v gotovini plačati v naprej. Dovoljene pa so nekatere izjeme tam, kjer po obstoječih zakonih ni mogoče pri sodiščih v naprej plačati pristojbino, katere višina se ne da v naprej določiti. V teh slučajih je pristojbino plačati po obstoječih zakonih. Tudi zemljiškoknjižno zavarovanje je mogoče izvršiti, ne da bi bila taksa plačana. Od ve-selične takse so oproščene samo vstopnice za zabave na vaških proščenjih, cerkvenih slavnostih in narodnih svečanostih, ako se vrše na krajihr ki so zato določeni. Prireditve za človekoljubne, dobrodelne in poučne namene niso proste pristojbin. Prošnje za oprostitev bodo brezuspešne.
= živinski sejmi v Mariboru se bodo odslej vršili redno vsak petek za prašiče in vsak drugi in četrti torek v mesecu za govejo živino in konje. Pričakovati je, da bodo sejmi zelo dobri.
= Nova tvrdka za proizvajanje barv.
V	četrtek je bila vpisana v trgovski register v Zagrebu tvrdka Kromor, d. d. za proizvajanje in prodajo barv, z delniškim kapitalom 250.000 K. V delniški družbi sta dva odvetnika in več dunajskih tvor-ničarjev.
= Brodska imovina občine v Vinkov-cih je te dni prodajala na javni dražbi v enem srezu 209 debel, cenjenih na 797.823 kron, v drugem srezu 314 debel, cenjenih na 945.840 kron. Dražbenikov je bilo 13. Kupila je vse blago Slavonija, ki je dala za prvi srez 1,817.777 K in za drugi srez 1,918.888 kron.
= Mednarodna donavska komisija. »Temps" napoveduje, da bo imela mednarodna donavska komisija svoj sedež v Budimpešti, češ da se bo na ta način najlažje kontroliralo Madžarsko. Pravi namen tega francoskega načrta je seveda povsem drugi. List poziva Francijo in Anglijo na slogo v donavskem vprašanju.
= Trgovinska pogodba s češkoslovaško. V zmislu trgovinske pogodbe s Češkoslovaško mora naša država dobaviti 6000 vagonov pšenice, 3000 vagonov masti in 5000 svinj. Češkoslovaška bo zato dobavila naši državi 2500 vagonov sladkorja, dalje koksa, materijal za železniške osi in za popravo vagonov in lokomotiv. Pogodba bo podpisana v ponedeljek.
= Nemško kemično blago v Angliji. ,,Times" konstatira rastočo konkurenco nemške kemične industrije na angleškem trgu. Konkurenca z Nemci je sicer težka, pravi list, ker je nemško blago radi nizke valute marke cenejše kakor angleško, vendar mora biti angleški trgovski in industrijski svet odločen, zatreti nemško nevarnost. — To je nemška žilavost in vztrajnost.
= Nov premogovnik v Italiji. „Popolo tfltalia" poroča o odkritju izdatnega no-
vega premogovnika v gornji Acta-dolini, skoro 2000 m nad morjem, ki bi pri racijo-nelnem gospodarstvu in po odstranitvi transportnih težkoč dajal 150.000 do 400.000 ton antracita.
= Moč dolarja. Dolar je »zdrava" valuta, pa kljub tej dobri lastnosti ne more preprečiti konkurzov velikih amerikanskih iirm. Ena največjih amerikanskih predilnic sviie Stave Silk Co. ima 20 milijonov dolarjev pasiv in 6 mil. dol. aktiv, new-yorška firma s kožuhovino Kasindorf in Meyers je napovedala konkurz s 26y2 mil. dol. pasiv. To so dokazi, da so tudi države z »dobro" valuto v gospodarski krizi in prav nič ne morejo biti vesele borznih špekulantov, ki umetno dvigajo vrednost njihovega denarja.
= Francoska avtomobilna industrija je v stagnaciji, ker so konzum krili iz velikih amerikanskih vojaških avtomobilnih skladišč in ker je dovoljen uvoz iz tujih držav. Krive so tudi visoke cene bencina, ki stane liter 3 franke, tako da srednji voz rabi za kilometer za 50 cts bencina.
= Slab rezultat velikega sejma v Lip-skem. Rezultat iipskega sejma ni zadovoljiv, čeprav je posetilo sejem okrog 400 tisoč ljudi. Vzrok leži v vzdržnosti domačih trgovcev. Zadovoljive rezultate je dosegla edino tekstilna industrija.
= Konferenca ravnateljev tobačnih tovaren se je vršila v sredo v upravi državnih monopolov. Na seji so razpravljali o izpremeinbi srbskega monopolnega zakona, ki je razširjen sedaj na vso državo. S tem zakonom je izvršeno definitivno zje-dinjenje vseh tobačnih tovaren, tovaren za vžigalice in drugih sličnih podjetij.
= Prost uvoz vina iz okupiranih krajev. K tej naši notici se nam poroča iz Beograda, da je po sklepu ministrskega komiteja dovoljen za enkrat le prost uvoz iz okupirane Dalmacije. Storjeni so koraki, da se razširi določba tudi na ostale okupirane kraje.
= Avstrijska Landerbanka bo izplačala za leto 1919. 6% dividende.
= Carine — škodi ji vke. Iz Celja nam poročajo: Tukajšnje veliko mlinsko podjetje je moralo te dni plačati železnici 11.000 din. stojnir ne, neko drugo veliko industrijsko podjetje pa 12.000 dinarjev, ker blago ni bi|lo pravočasno zaearinjeno. Kdo bo plačal te vsote? Morda pod-jeltniki \ Čisto umevno je, da bodo podjetniki ta plačila vračunali v svoje stroške in jih potem naprtili na rame konsumentov.
= Tovarna za konserviranje češ-pelj. V Berčkem v Bosni se osnuje v najkrajšem času tovarna za kon-siarviranjel eešpelj.
= Borzni svet v Zagrebu je sklenil, da prične obrambno sodišče za blago in vrednote poslovati 15. septembra. Prostori so v Gjorgjičevi ul.
= Vzrok naraščanja dolarjev. »Jugoslovanski Llojd" naglaša, da oene dolarja zaradi tega neprestano tako rastejo, ker so ameriški kapitalisti potegnili svoj denar iz Evrope, ker je v Ameriki potreba denarja* Vrhu tega Evropa potrebuje! dloisti blaga iz Amerike in zato cene še bolj rastejo.
Politični pregled.
+ Hrvatski Savez seljakov za demokratsko stranko. Dne 7. septembra se je vršila v Osjeku dobro obiskana konferenca zaupnikov demokratske stranke. Navzočih je bilo zlasti mnogo seljakov. Njihov zastopnik je podal sledečo izjavo* »Sem zastopnik Saveza seljakov, ki šteje v tej župniji nad 2000 članov. Prepričan sem, da so interesi seljakov zavarovani edinole v demokratski stranki in da se najvažnejša vprašanja programa Seljačkega Saveza popolnoma skladajo s progamom demokratske stranke. Zato izjavljam v zmislu dogovora s' člani Saveza, da pojde Se-ljački Savez pri volitvah za konsti-tuanto v boj za demokratsko stranko. Seljački Savez za žnpanijo Viroviti-co ukazuje vsem svojim članom, da smatrajo kandidatsko listo demokratske stranke za svojo. Pričakujemo pa, da se listina demokratske stranke ne bo sestavila brez sporazuma s Seljačkim Savezom."
Razširjajte »Domovino"!
Beležite.
b Za naše orožnike. Demokratski poslanci so stavili nujno zahtevo na ministrski svet, da se naj orožnikom plače urede tako, da bodo vsa j enake z novourej enimi plačami podoficir-jev. Za ta predlog sta se najbolj zavzela dr. Kukovec in Pribičevič.
b Shodi so prosti! Kdor skliče shod z ozirom na razpisano volitev v ustavotvorno skupščino, mu ga ni treba nikjer prijaviti, ako se nima vršiti pod; milim nebom. Sklicatelj omeji shod na kogar hoče, postavi reditelje, ki se jim mora vsak podrediti.
b Pozor na imenike! Županstva imajo, do 24. t. m. izdelati imenike za državnozborske volitve. Somišljeniki, glejte in posredujete pri občinah, da bodo vsi naši pristaši vpisani. Od hiša do hiše popisujte vse moške, ki so 21. leto že dovršili in jih pripravljajte na volitev.
b Službena pragmatika za uradnike je še vedno v delu pri radikal-skem ministru Lazi Maricoviču. U-radništvo opravičeno zahteva, da Markovič vendar že enkrat predloži ministrskemu svetu pragmatiko. U-radništvo grozi s štrajkom. Kudarji, železničar ji bi se jim radi pridružili. Upamo, da nam ostane ta bridka izkušnja prihranjena.
b Premeinba v višjem šolskem svetu. Poverjenik za socialno skrbstvo je v višji šolski svet imenoval namesto g. Lavtižarja g. Bet navil j a. j
b Demagogija reakcije na deiu. i
Pod' tem naslovom piše »Hi j eč" o ne- ! mirili na Hrvatskem ter pravi m. dr.: | »Vrhutega imamo tudi še nekaj j uradnikov, vzgojenih v sltaroavstrij- j skein duhu, ki se nikakor ne morejo ■ sprijazniti z novim stanjem, pač pa; se trudijo, da povečajo neprilike, kjer le morejo in netijo mržnjo proti novi državi. Te uradnike je vlada bana dr. La<finje enega za drugim reakt ivirala in jih še celo avanzirala. Eden takih možakarjev sedi tudi v župa-nijski oblasti v B jelovaru. Pri naših vojaških oblastih se dogajajo po-greški zaradi nepoznanja razmer. Imamo izvrstne častnike, ki s prirojeno bistroumnostjo in taktnostjo rešujejo težke probleme, pa tudi talce, ki mislijo, da morejo vsako metodo, ki je bila dobra v Srbiji, uvesti tudi pri nas. So pa tudi slučaji, da so bili ravno oni izvrstni častniki, ki so se uživeli v naše razmere in svojo službo izborno opravljali, samo zakadil strankarskih nagibov odpoklicani".
*	Kralj Peter je odgovoril na pozdrav, ki so mu ga poslali slovenski dobrovoljci povodom svojega kongresa v Ljubljani, s sledečo brzojavko: Jugoslovenskim dobro-voljcima! Od srca zahvaljujem jugoslovenskim dobrovoljcima na toplom pozdravu. Petar.
*	Odprto pismo deželnemu predsedniku objavlja komunistični Savez rudarskih radnika v Rdečem Praporu. Savez zahteva, da deželna vlada takoj prekliče prepoved, da se 17 svoj čas iz rudniške službe v Trbovljah odpuščenih komunistov zopet sprejme na delo. Savez za slučaj, da vlada ničesar ne bo ukrenila, odklanja odgovornost za vse posledice.
*	Draginjske doklade učiteljstvu. Ministrstvo financ je odredilo na zahtevo ministra prosvete, da se izplačajo učiteljstvu 25 %ne draginjske doklade od junija t. 1., kakor iste prejemajo vsi drugi državni uradniki.
*	Prememba v višjem šolskem svetu.
Poverjenik za socijalno skrbstvo je odpoklical zastopnika tega poverjeništva v višjem šolskem svetu, gosp. J. Lavtižarja, in na njegovo mesto imenoval učitelja gosp. J. Betrianija.
*	Ujedinjenje kovinarskih strokovnih organizacij cele Jugoslavije v komunističnem centralnem sindikalnem veču napoveduje »Rdeči Prapor". Dne 1. oktobra se sestane v Celju konferenca zastopnikov vseh prizadetih zvez, da sklenejo enotno zvezo kovinarjev v Jugoslaviji.
*	Ponarejevalci bankovcev. K nekemu kamenotiskarju na Dunaju je prišel 30. avgusta neznan človek in ga zaupno prosil, ako bi mu hotel natisniti 100.000 jugoslovanskih bankovcev po 20 dinarjev. Tiskar je navidez prevzel to delo in tujec mu je prinesel litografijo prve in zadnje strani jugoslovanskega 20dinarskega bankovca. Cez nekaj dni pa je prišel k njemu isti tujec še z enim človekom, preklicala sta naročilo jugoslovanskih bankovcev in naročila natis 10.000 čehoslovaških kron. Kakor plačilo sta tujca obljubila tedenski zaslužek 15.000 kron, ako bi se delalo samo po dve uri na dan. Tiskar pa je o celi stvari aviziral policijo in ko sta tujca prihodnji dan zopet prišla in prinesla jako dobro izdelano cinkasto ploščo, jih je policija aretirala. Ponarejevalca sta in 471etni trgovec z blagom Simon Rabi. Oba so izročili deželnemu sodišču na Dunaju.
*	Znanega narodnega delavca in publicista drja. Hugona Werka, odvetnika v Zagrebu, je zadela težka družinska nesreča. Njegov 171etni sin Ivo, gimnazijec 6. razreda, se je vsled neozdravljive naduhe ustrelil.
*	Lista krivcev, ki jih zahteva naša vlada od Avstrije je sledeča: feldcajgmaj-ster Potiorek, generaloberst Rhemen, feld-maršalleutenant v. Weber, feldmaršal Ko-wesz, Julius Rettich iz Budimpešte, divi-zicnar Lutgendorf, auditor Bartha, stotnik Buchner, polkovnik Binina, general Globočnik, polkovnik Jelinek, grof Clam Martinitz, general Planek, okrožni poveljnik general Salio-Soglio, Mici Sassler, major Vladimir Stenzel, major Stepetič, general Tamassy, poročnik Žukanovič, Mita Stojanov in polkovnik Nesel — vsega skupaj 21 oseb.
*	Proti zakotni trgovini s cigaretami in tobakom izidejo te dni v Monopolski upravi stroge naredbe. Vsako zakotno trgovanje bo najstrožje prepovedano in kaznovano; istotako bo prepovedano pod denarno kaznijo prodajanje cigaret po go-stilnicah in kavarnah po dražjih cenah, kakor so določene. Vsak gostilničar in ka-varnar bo imel pravico na prodajo tobačnih izdelkov proti navadnim trafikant-skim odstotkom.
*	Zlato poroko sta obhajala pretečeno sredo v mariborski stolnici nadzornik južne železnice v p. Ludovik Premrov in njegova soproga Josipina, hči pesnika Miroslava Vilharja. Sin jubilarjev, bivši koba-riški notar Miroslav, je še vedno interniran v Rimu.
*	Nov južni kolodu'? v Zagrebu. Južna železnica zgradi v Zagrebu nov modemi kolodvor, ki bo stal zahodno td sedanjega. Preddela so se že pričela.
*	Štorklje na ljubljanskem barju. Neki prijatelj prirode je naselil na svojem posestvu črne štorklje, ki so se doslej obdržale. Ker je ta ptica pravi kras za zemljo kot je naše barje, priporočamo našim streljačem in ptičarjeni, da jo puste iz prirodoznanstvenih ozirov pri miru, kajti pravi lovec se lie bo zmotil, da bi jih streljal.
*	Moka za lep. Obrati, ki rabijo pokvarjeno pšenično moko št. 0 za lep, naj javijo to takoj z navedbo množine mestnemu tržnemu nadzorstvu.
*	Obilica sadja na mariborskem trgu. Na mariborskem trgu je bilo te dni izredno veliko sadja po zmernih cenah. Prodaja se tudi že grozdje po 6 K kilogram.
*	Jabolčni cvet v septembru. Z Iga nam je poslal prijatelj našega lista vejico jabolčnega drevesa, na kateri se poleg zrelega sadu nahaja popolnoma razvito cvetje. Tudi iz drugih krajev se poroča o enakih pojavih mile jeseni.
*	Jesenjska konjska dirka v Ma riboru se bo vršila 25. in 26. t. m. Ker je letošnja pomladanska dirka sijajno uspela, je zanimanje za to dirko že sedaj veliko.
*	Stari leseni državni most čez Dravo v Mariboru, ki je že od otvoritve novega mostu za promet zaprt, so sedaj popolnoma odstrani. Okrožna stavbena sekcija je že razpisala konkurz za odstranitev mOstu.
*	Svinjski sejem v Mariboru. Včeraj se je vršil v Mariboru prvič po izbruhu svetovne vojne zopet svinjski sejem, ki je bil jako bogat. Na prodaj je bilo izredno veliko število pitanih prašičev. Kupcev je bilo obilo. Svinjski sejmi v Mariboru so bili pred vojno znani daleč na okoli in je pričakovati, da bodo kmalu dobili zopet svoj stari sloves.
*	Podražena stanovanja v Mariboru, Mariborski mestni magistrat je najemnike stanovanj opozoril, da so vsled zvišanja naklad dolžni povrniti hišnim gospodarjem 14 odstotkov čiste najemščine od 1. januarja 1920> dalje.
*	Tržne cene na celjskem trgu. Dosedaj smo imeli na celjskem trgu dan za dnevom priliko videti takozvano »strašilo" v obliki table, na kateri so bile na-
pisane maksimalne tržne cene za različne kmetijske pridelke, ki so se prodajali na trgu. Naši kmetje so bili na to tablo seveda jako ogorčeni in ravno zaradi nje tudi ni prišlo zadosti potrebnega blaga na trg. Sedaj se je odbor za določevanje cen ojunačil in sklenil, da se tržne cene začasno odpravijo. Upati je, da bo kmečko ljudstvo zopet številneje obiskovalo celjski trg s svojimi pridelki.
*	Izpred mariborskega sodišča.
Pred mariborskim sodiščem sta bila obsojena bivši hišnik šolskega zavoda »Vesna"' Franc Cimerman in njegova ljubica Marija Ule, ker sta nakupovala po trgovinah večje množine blaga na račun imenovanega zavoda in potem blago deloma porabila, deloma prodala. Cimerman je dobil tri mesece zapora, njegova že večkrat zaradi tatvine predkaznovana ljubica pa štiri mesece zapora. — Sobni slikar Anton Drevenšek iz Pobreža je ukradel svojemu znancuc Ivanu Lorenu v gostilni med objemom iz žepa 1000 kron. Dobil je zato šest tednov zapora. -— Proti kupčij skemu posredovalcu Prebevšku se vrši sedaj jako zanimiva razprava zaradi tihotapstva in žigosanja bankovcev, ki še ni končana.
*	Nalezljive bolezni v Sloveniji. Glasom izkaza zdravstvenega odseka o nalezljivih boleznih na ozemlju deželne vlade za Slovenijo je razširjena griža v naslednjih krajih: 2iri, Tržič, Trata, Ljubno, Sv. Krištof pri Laškem in Loka. V Ljubljani je bilo početkom tedna od 15. do 21. avgusta na griži bolnih 112 oseb, na novo jih je obolelo 56, ozdravljenih je bilo 92, 19 pa jih je umrlo. — Koze so razširjene zlasti v konjiškem in celjskem o-kraju; trebušni tifus v celjskem (Trbovlje 22 slučajev, Sv. Krištof 15 slučajev) in brežiškem okraju ter v Ljubljani. V Ljubljani sta se pojavila tudi 2 slučaja škrla-tice; obe oboleli osebi pa sta ozdraveli.
*	Utopljenec. Na ljubljanskem barju so predvčerajšnjem potegnili iz Ljubljanice moškega utopljenca, starega približno 40 let, ki ima kostanjeve lase in brke. Obleka je ponošena, čevlji planinski. Identiteta utopljenca se doslej ni mogla dognaj ti. Poškodbe ni bilo na njem.
a Stavka v Trstu, ki je bila pro-
klamirana v znak protesta proti krvavim dogodkom za 24 ur je končana, delavski svet je izdal proglas, v katerem poziva delavstvo na red in delo. Časopisi so začeli redno izhajati, tudi vlaki vozijo redno. Civilni komisar je izdal naredbo, da morajo biti vsi javni lokali zaprti ob 21. uri, a po 22. uri ae ne sme nikdo pokazati na ulici. »Giomale d' Ita-lia" pravi, da je politični štrajk v Julijski Benečiji končal s popolnim fiaskom organizatorjev.
a Lepe razmere. Ko so po vandalskih tržaških dogodkih zahtevali Slovenci, da se jim povrne škoda od države, je dejal italijanski zastopnik ves iz sebe: „Kaj vendar mislite! Kam pa pridemo, če bi država plačevala razbite hiše. Pri nas so taka razbijanja v navadi. Če je komu kaj razbito, je pač razbito in se ne da pomagati." Tudi donesek k reklamnim vestem o dvatisočletni kulturi!
*	Dar za oslepele. Veletrgovina s pppirjem Iv Bonač je darovala v spomin umrlega gospoda Ivana Bo-naoa 500 K za oslepele vojake in 500
kron z slepo deco. — Gospa Staneer je nabrala pri ljubljanskih letovi-' ščarjih v Doberni pri Celju znesek 800 K, katero vsoto je izročila zavodu za slepce. — Kuratorij za oskrbo slepcev izreka v svojem in v imenu plepcev najprisrčnejšo zahvalol vsem cenjenim dobrotnikom. Prosi se za posnemanje tega humanitarnega dela.
XXXI. redna velika skupščina
»Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani" se vrši v nedeljo dne 19. septembra 1920. leta ob 10. uri dopoldne v Ljubljani v veliki dvorani »Narodnega doma".
*	Ureditev uradniškega vprašanja. Po priadevanju ministra Ku-kovca je prišlo uradniško vprašanje sedaj v odločilen stadij. Včeraj je minister Kukovec oficijelno posetil ministrskega predsednika Vesniča, ter ga opozoril na opasni položaj, ki je nastal vsled zavlačevanja uradniškega vprašanja. Vesnič je priznal tehtnost argumentov ter prosil ministra Kukovca, da vzame akcijo v svoje roke. Popoldne je dr. Kukovec imel sestanek z upraviteljem finančnega ministrstva min. Draškovi-čem in nato ponovno z ministrskim predsednikom. Sestavljen je bil poseben ministrski komite, ki je danes dopoldne imel svojo sejo in ki je nato se vršeči ministrski seji podal svoje poročilo. Danes popoldne je dr. Kukovec pozval v Beogradu se mudeče zastopnike zagrebške in ljubljanske deželne vlade na konferenco, v kateri se je dognalo, da uradniški komite, ki je izdelal elaborat o novi novi službeni pragmatiki svoje naloge ni popolnoma dovršil. Neurejeno je ostalo vprašanje eventualnih nadaljnih draginjskih doklad in tudi ni poskrbljeno, da se izdela pregled, kakšne financijelne žrtve bo nova uradniška uredba zahtevala od države. Pod vodstvom ministra Kukovca se sedaj pripravlja gradivo za pretres o ministrskem svetu, ki je za ponedeljek sklican k posebni seji, na kateri se naj rešuje uradniško vprašanje.
n Stanovanjski sosvet v Celju
je razpuščen.
n Komisar Meža v Ptuju1 si je v hudi nervoznosti vzel življenje s strelom iz samokresa. N. v. m. p,!
*	Osrednji zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani, Turjaški trg št, 3, II. nadstropje. Vpisovanje se vrši dne 15. do 18. t. m. od 8. do 12. in od 15. do 17. ure vsak dan. Poučevale se bodo sledeče tehnike: klje-kljane in šivane čipke, belo in pisano vezenje, toledo, ti let in biserna dela s posebnim ozirom na narodne motive. Redne učenke morajo! biti vsaj 14 let stare in naj prinesejo krstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Vpisnine in šolnine ni. Učenke dobijo vse za uk potrebno tvorivo in učne pripomočke zastonj na razpolago, vendar ostanejo šolski: izdelki
last zavoda. Pridne revne učeke prej. mejo podpore. Ženam in dekletam, ki nimajo časa za redni pouk, se nudi prilka, da kot hospitantke obiskujejo zavod v gotovih urah, in se priučijo kake tehnike in si tako omogočijo zaslužek. Redni brezplačni pouk se prične dne 21. t. m.
Ramo.
X Dunaj poplavljen. Z Dunaja poročajo 10. septembra: Ker je Donava narasti a, je drsni breg reke, k;ci' su nahaja mnogo skladišč za aprovizaeijo Dunaja in železniški tiri, pod vodo, tako da je ta del mesta popolnoma odrezan. Promet po suhem in pa vodi je ustavljen. Tudi skladišča mesta Dunaja so ogrožena po vodi, vendar pa se blago še razklada.
X Enver paša v Rusiji. Glasom nemške radiobrzojavke je bil Enver paša baje imenovan za poveljnika boljševiških čet, ki prodirajo proti Indiji, ter sovjetskih čet v Perziji in Afganistanu. Enver paša je bil sprejet v Moskvi od Ljenina.
X Žepni pisalni stroj je najnovejša francoska iznajdba, ki sicer ne bo mogla konkurirati z velikimi pisarniškimi stroji, ki bo pa morebiti v gotovih slučajih dobrodošel. Manipulacija s tem žepnim strojem je zelo priprosta in se more ž njim pisati lepo in čitljivo. Rabiti se more brez naslonjala in se torej lahko piše sto-jž, v vozu ali celo v aeroplanu.
X Nova država. Francoska brzojavna agencija Havas javlja, da je general Gou-raud dne 1. t. m. proglasil državo Veliki Libanon. Sedež nove vlade je v Beirutu. Narodna zastava libanonske države kaže francoske barve s cedro na belem polju.
X Sin Trockega padel. Pariškemu „Tempsu" se z rusko-poljske fronte poroča, da je v bojih pri Puldusku padel tudi sin ruskega vojnega ministra Trockega.
X Doklade za ruske učenjake. Vsled posredovanja Maksima Gorkega je sklenila sovjetska vlada, da se 180 ruskim učenjakom in pisateljem v Petrogradu iz državne aprovizacije dovoli kot izredna mesečna doklada nekoliko kilogramov mesa, zdroba in šokolade. — Da se prepreči špekulacija s knjigami, se je knjigotrštvo podržavilo. Vsak kupec sme kupiti naenkrat le eno delo za največ 1000 rubljev.
U smeh in kratek čas.
Izdala ga je. Upnik: Ali je gospod doma? — Dekla: Ga ni! — Upnik: Kje pa je! Dekla: Odpotoval je! Upnik: Kdaj pa se vrne? — Dekla odpre vrata in zavpije v sobo. Gospod tu je neki gospod, ki bi rad vedel, kdaj se vrnete.
V vojašnici. Kspetan: Narednik vi ste mi včeraj javili, da ni nič novega, ali vendar je prišel narednik Ivan kakor kanon pijan v vojašnico! Narednik: Saj to ni nič novega, narednik Ivan naredi to najmanj dvakrat na teden.
Navihanec. Mati je kaznovala Mihca, ker ni bil priden in je dala samo Minki lepo jabolko. Ko nato odide, opazuje Mihec lepo jabolko in nazadnje reče sestri: Ti, Minka,
daj, igrajmo se Adama in Evo! — Minka: Kako to? Mihec: Ti si Eva, jaz pa Adam, ti me hočeš zapeljati ih mi daš jabolko, jaz pa ga pojem!
Dober nos. Gospodična: Kako vas ima moj psiček rad, kako se vam prilizuje, gotovo čuti kako dobro srce imate! — Gospod: O seveda! Pa tudi svežo klobaso imam v žepu.
Poslano/
»Domoljubovemu" dopisniku iz Radomlja svetujem, naj pride po mojo fotografijo, da1 jo ovekoveči v »Domoljubu", da bodo poznali klerikalci ono mogočno žensko, ki vsestransko vodi celo »občino", to je: županstvo, telovadbo (sokolsko seveda, saj sem vneta Sokolica), plese, popivanja, agitacije, hujskaniei itd. itd.,, kar so pa tvoje laži mlečesobi mladič. Prav dobra bi bila brezovka. za tvoje možgane, ker drugače ti bo slaba predla v nadaljnjih študijah. Pametno misliti ne znaš, ker ti manjka mojega pouka, zato tako hrepeniš, da. bi ga bili vsaj drugi deležni. Klerikalni cbrekovalci vidijo v bolniku vse, samo bolezni ne. Na njih gnoj nične proizvode ne bom odgovarjala, ker mi sokolska čast ne dopušča. Da pa radi prevelikih skrbi ne omrači tvoja uboga pamet in ne prideš še na Studenec radi mene, ti povem, da radi svoje bolezni še nadalje ne bom poučevala v Radomlju.
Radomlje, dne 6. septembra 1920,
Marica Žgur, učiteljica.
* Za vsebino tega spisa je urec.u-štvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
MM
m
Amerikansko
strojno
Olje, lahko, za vretena; olje za transmisije; olje, strojno za poljedelske stroje; olje, strojno za težke stroje; olje za avtomobile, lahko; olje „ „ izredno težko; olje za cilindre; olje proti prahu.
Glavna zaloga
Medic, Robove S Zanki,
d. z o. z. prej A. Zankl££Ii sinovi.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI
Stritarjeva uiica itev.2. Podružnica v Splitu, Trstu, Celovcu, Sarajevu, Gurlci. Celja. Mariboru in Borovljah; bančna ekspozitura v Ptuja.
Delnl&ka glavnic* ln reserve okrog
Telefon il. 261.
K 50,000.000 -
Sprejem*
vloge na kn|i2ice in tekoil raSun
prat> ugodnemu obrestovanju.
Kupni« ln prodaja vso vrsto vrednostnih papirjev, = valut ln dovoljnje vsakovrstne kredite. = Brzojavni naslov i »Banka".
Ooinltka glavnic*!
| ■< 30,000.000
Jadranska banka :: Podružnica Ljubljana
Rezerve i okrog
K 10,000.000
Centrala: Trst. Podružnice: Beograd, Dubrovnik, OunaJ, Kotor, Maribor, Hetkovič, Opatija, Split, Sarajevo, šlbenlk, Zader, Ekspozitura Kranj.
Sprejemal Vloge na knjiži««. Vlo?r na tekočI in (iro-rafnn proti najugoduejftemn obrestovanju. rlentni davek plača banka ix svojega
Kupuje In prodajal Devize, »alnte, vrednost«? papirje itd.
Eskontlra l Menice, devize, vrednostne papirje itd. Ixdaja: čeke. nakaznice in akreditive na vsa tu- in
inozemska mesta Oaje predujme i na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih. Daje trgovske kredite pod najugodnejšimi oouoji
Prevzemat Borzna naročila in jih iivriuj>- nj kulantneje.	-
Brzojavni naslov: Jadranska.
Telefon *«. 267.