DELO DELAVSKEGA SVETA:
informator
glasilo delovne skupnosti • emona! Ijubljana 'eto 6	februar 1975	št. 48
OBISKALI SO NAS:
Gosta iz Tanzanije
LJUBLJANA. 11. februarja — Skozi Zavod za mednarodno pomoč in tehnično sodelovanje sta nas obiskala predstavnika tanzanijske viade: g. TIBAR ARWA — ekonomist in g. QU-AREZI — svetnik v kabinetu predsednika vla-°e za kooperacijo.
Ogledala sta si skladišča TV. ERC. MIZ, SM Ljubljana, Market Kranjska gora.
Tanzanija je intere-Sent 2a uvoz blaga ši-r°ke potrošnje, investicij- kompleksnega in-2eneringa in proizvod-ne tehnologije.
Za izvoz nudijo kavo, palmi: Sld- tobak, kože 'n surove, predvs zel|jo eksploataci nikov, za kar sa n!so sposobni in C'2irani, dišave -2blce (Zanzibar).
Posredovala Pri svoji vladi na je in pripravljene delovanja v blage J^enjavi v večji k°t do sedaj. Po> fta tudi, da potr 1° strokovnjake Vr®t t .j. za rude 'ddustrijo, turizer
Seznanila sta se tu-' 3 programom izvoza kamionov TAM iz Ju-9°slavije (dr. Jože No-Vak) in bosta tudi ta Posel obrazložila svoji vladi.
Miro PREGL
Emona pojde v Irak?
Člana
Revolucionarnega poveljstva Iraka obiskala MIZ in Portorož
LJUBLJANA, 17. februarja — AL SAIDI dr. KAHUM in JUSIF ALUS, člana biroja za ekonomske zadeve pri svetu revolucionarnega poveljstva republike Irak sta si na obisku v Jugoslaviji med drugim ogledala tudi našo tozd Mesno industrijo v Zalogu ter Portorož. Kot gosta Zavoda za mednarodno tehnično sodelovanje in pomoč sta se pri nas zanimala predvsem za organiziranje dveh večjih agrokom-pleksov v svoji državi — pri čemer naj bi sodelovala tudi Emona — in organizacijo gradnje večjega turističnega naselja, kot ga (Bernardin) pravkar gradimo v Portorožu.
Oba gosta je sprejel tudi Franc Nebec, generalni direktor naše delovne organizacije.
E.
PREBERI:
•	Svet ZK Emone str. 4
•	Bernardin raste str. 5
•	Upokojenci, rezervni delavci str. 6
Zaključni račun 1974 — gospodarski načrt 1975
LJUBLJANA, 28. februarja. Kot že običajno predlagamo podatke za zaključni račun preteklega leta in plan tekočega leta istočasno. To z namenom, da ob tem, ko ugotavljamo in presojamo uspešnost poslovanja v preteklem obdobju, lahko čimbolj realno, na osnovi dosežkov v preteklem obdobju postavljamo cilje in naloge za bodoče enoletno obdobje. Spričo dinamičnih ekonomskih gibanj in nestabilnih odnosov to ni lahka naloga. Posebej velja to za nekatere dejavnosti naših TOZD, t. j. predvsem tiste, ki so v svojem proizvodnem procesu vezane na nakup osnovnih surovin (Poljedelstvo-Govedoreja in Prašičereja).
Zaradi zredno kratkega roka, ki je določen za predložitev zaključnega računa, ne bo mogoče natančneje analizirati obsežnih podatkov, ki so bili zbrani v TOZD in v Skup-slovanju za preteklo leto, na katerih pa temelji tudi nih službah podjetja o po-gospodarski plan za tekoče leto. Iz tehničnih razlogov v tem času tudi ni bilo mogoče v to poročilo povzeti podatkov iz pismenih poročil, ki so jih predložile posamezne TOZD Nekatera od teh poročil so zelo dobro pripravljena. Posebno pohvalo bi morali
izreči poročila TOZD Trgovine na veliko, ki zelo nazorno in analitično obravnava celotno gospodarsko problematiko te TOZD.
Na Delavskem svetu podjetja, ki je obravnaval in sprejemal ta zbirni zaključni račun so predstavniki TOZD obrazložili dosežene rezultate v preteklem in postavke plana za tekoče leto. V končni redakciji tega poročila, ki ga bomo kot običajno izdali v nekaj tednih, pa bomo v skrajšani obliki objavili vse pomembne obrazložitve in komentarje posameznih TOZD.
Celotni dohodek (bruto produkt)
V letu 1974 je znašal celotni dohodek 5,157.000 din, v primerjavi z letom 1973 je večji za 18 %, v primerjavi s planiranim za leto 1974 pa le za 6 %. Glede na splošni porast cen v letu 1974, ki se giblje med 25 in 30 %, lahko ugotavljamo, da fizičnega obsega proizvodnje in prometa v tem letu torej nismo povečali. Za naslednje leto so TOZD planirale celotni dohodek v višini din
5,988.000,	to je za 16% več od leta 1974.
Glede na porast cen, ki jo lahko pričakujemo, je tudi to povečanje občutno prenizko. Pri vsem tem je brez dvoma treba upoštevati problem obratnih sredstev, ki nam je, kakor bo razvidno iz nadaijnih izvajanj že v letu 1974 povzročil ogromni problem, to ne toliko zaradi likvidnosti, ki smo jo v letu 1974 celo izboljšali, ampak glede pokrivanja zalog s trajnimi obratnimi sredstvi.
Naloga vseh TOZD torej bo, da povečujejo obseg proizvodnje in prometa le v takem obsegu, da ne bodo povzročale povečanja vezave sredstev oziroma, da bo vsako povečanje vezave sredstev krito z no-voustvarjeno vrednostjo t. j. dohodkom za sklade, oziroma z drugimi besedami ekonomsko kvaliteto proizvodnje in prometa bo treba izboljšati.
Nadaljevanje na 2. str.
NAŠA PLANTAŽA V AFRIKI
Prvi pridelek lastne kave
LJUBLJANA, 21. februarja — Naključje je hotelo, da sem v tretjem nadstropju naše hiše v Kersnikovi ulici srečal Jožeta Hama, šefa Emonine plantaže kave v daljni Centralnoafriški republiki. Mož je bil sicer malce v zadregi, ko sem ga poprosil za sicer neformalni intervju, vendar se je takoj razgovoril.
metrov in iz baze Slove-nia Bois 350 km po zraku v — Bangui. Slovenija les ima svoj dvomotornik za osem oseb s pilotom vred. Letalo prenese do šeststo
zo in stol. Največ svojega delovnega in prostega časa, kolikor ga pač ima, preživi na plantaži, zato bo vsak čas tja dol pripeljal tudi svojo ženo in
Plantaža kave, ki leži globoko v džungli Central-noafriške republike, je, kot smo že poročali, pravzaprav zametek naše nove TOZD na črnem kontinentu, na katerem smo — Emona namreč — iz leta v leto bolj prisotni. Povedano resnici na ljubo, je ta plantaža pravzaprav dete dr. Novaka in njegovih prijateljskih odnosov z Bo-kasom, šefom te neuvrščene in razvijajoče se afriške države itd. Toda pustimo zgodovino in prepustimo besedo Jožetu Hamu, našemu rednemu delavcu, ki preživlja nekaj osvežujočih hladnih dni v svoji domovini.
GOZD IN KAVA
»Slovenija les oziroma Slovenia-bois ima svoj sedež sredi pragozda, ki ga krči, 50 kilometrov vstran od naše plantaže, 'in sicer po reki, ki je edino prevozna komunikacija, če zanemarimo zračno pot. Ceste med obema slovenskima taboroma sredi džungle še ni, jo pa uspešno gradijo. Gre za 30 kilometrov dolgo pot. Dvanajst kilo-
metrov je že izkrčene, 18 kilometrov ji je še preostalo. Do prvega mesta v tej državi je odtod okroglih 800 kilometrov — po cesti, zato ni čudno, da se Jože Ham raje vozi v mesto po zraku.
Po reki Sangha 50 kilo-
kilogramov tovora.
Jože Ham ima pravzaprav dve delovni mesti v Emoni, če pozabimo na centralo, in sicer na plantaži v džungli, kjer živi v baraki, in v mestu Bangui, kjer ima pri Slovenija les oziroma »bois« mi-
otroka. Takole je: en teden preživi v mestu Bangui, tri pa na plantaži, da lahko postori vse, kar pač mora postoriti, da sta delo in birokracija zadovoljna.
Nadaljevanje na 3. str.
Zaključni
Nadaljevanje s 1. str.
Dohodek
Novoustvarjena vrednost, t. j. dohodek se je v primerjavi z letom 1973 povečal za 21 % in znaša
470.130.000	din, plan pa je presežen za 10 %. Glede na celotni dohodek ta podatek torej kaže, na večjo ekonomičnost koriščenja porabljenih sredstev. To je pomembno toliko bolj, ker je znano, da je vrsta stroškov naraščala mnogo hitreje, kakor so se večale cene naših proizvodov in marže pri trgovskem blagu, s katerim pretežno poslujemo. Za naslednje leto so TOZD planirale porast ustvarjenega dohodka samo za 9 %, kar je glede na planirani porast celotnega dohodka, v višini 116%, vsekakor občutno prenizko, posebej, če računamo, da imamo ob novem letu 1974 zaradi terjatev s prekoračenim rokom nad zakonskim, za-mrznenega dohodka preko 24 milj. din. Ta zamrznjeni dohodek bo treba v letu 1975, kljub strožjim predpisom (v letu 1975 se odpisujejo terjatve že nad 60 dni, doslej nad 90 dni) zmanjšati najmanj za polovico. To bo naloga vseh komercialnih služb in služb saldakontov TOZD in skupnih služb.
Pogodbene in zakonske obveznosti
Pogodbene obveznosti so se v letu 1974 v primerjavi z letom 1973 zmanjšale za 2 %, zakonske obveznosti pa povečale z indeksom 211. Oboje skupaj pa z ineksom 123, torej več, kot se je povečal celotni dohodek in dohodek. Pri tem je treba poudariti, da so obresti kot eden od glavnih elementov pogodbenih obveznosti porastle manj kakor dohodek in celotni dohodek. O tem je natančneje poročano v poročilu za Zbor Interne banke.
Osebni dohodki
Skupno izplačani osebni dohodki so v letu 1974 v primerjavi s preteklim letom porastli na 23%, v odnosu na plan pa za 6 %. Če ta porast primerjamo z obstoječim bruto produktom, ki se je od leta 1973 povečal le za 18 % in z ustvarjenim dohodkom, ki se je v istem obdobju povečal le za 21 %, moramo ugotoviti, da so skupni osebni dohodki bili v letu 1974 za 2 % previsoki. Kljub temu pa lahko ugotavljamo, da so osebni dohodki pri nas še vedno pod republiškim povprečjem.
Za naslednje leto predvidevajo TOZD za 25 % povečane osebne dohodke v odnosu na leto 1974. Ob planiranem povečanju dohodka samo za 22 %, je tako povečanje osebnih
dohodkov seveda nerealno in ga ob novih sporazumih o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, ki so v pripravi seveda ne bo mogoče realizirati.
Ostanek dohodka za sklade
Ostanek dohodka za sklade je v letu 1974 dosežen v višini 89,401.000 din in je za 13 % večji kot v letu 1973. Tudi ta podatek nas ne more zadovoljiti. Glede na porast vseh stroškov pomeni ta znesek namreč manj kot v preteklem letu. To se posebno odraža v obveznosti za pokrivanje zalog, o čemer bo še govora.
Za naslednje leto predvidevajo TOZD v svojih planih ostanek dohodka v višini preko 112.000.000 din, to je povečanje v odnosu na leto 1974 za 26 %. Glede na porast cen, s katerim moramo računati tudi v naslednjem letu, je tudi tako povečanje končnega finančnega rezultata verjetno preskromno. TOZD bodo zato morale svoje plane glede tega še proučiti in korigirati.
Delitev ostanka dohodka
Kakor je ugotovljeno že spredaj, so TOZD v letu 1974 ustvarile ostanek dohodka v višini 89.401.000 din, to je ca. 9,5 %. Pri tem je treba vedeti, da so ta izločena sredstva zamrznjena in z njimi ne moremo gospodariti razen za eventuelno pokrivanje izgub, ali si jih izposojati kot premostitev za izplačilo osebnih dohodkov, če na žiro računu ne bj bilo sredstev. Nadalje so TOZD iz ostanka dohodka izločile
9.454.000	din za sklad skupne porabe. Ta sredstva so pretežno namenjena za izplačilo regresa za dopuste, nagrad ob jubilejih (10 in 20-letniki ter upokojenci) ter za druge izdatke v smislu sindikalne liste.
Za poslovni sklad so te TOZD namenile 71.205.000 din. Tudi ta sredstva so v precejšnji meri že angažirana po predpisih v sledeče namene:
•	za posojilo v skupne rezerve 4,261.000 din,
•	za posojilo nerazvitim republikam in pokrajinam
9.958.000	din,
•	za obvezno pokrivanje zalog po obračunu iz leta 1972 32,764.000 din,
•	za ostale namene, ki ne zadoščajo niti za pokrivanje povečanja zalog v letu 1974 pa ostane le
24.222.000	din.
Vsi navedeni podatki kažejo, da je naša akumula-tivnost, predvsem glede take razporeditve ostanka dohodka, ki zdaleč ne dopušča niti najenostavnejše reprodukcije, veliko prenizka.
Gospodarjenje z denarjem
Spričo splošne inflacije je gospodarjenje s sredstvi t. j. naložbami v zalogah in dolžnikih eno najbolj kritičnih področij v celotni dejavnosti TOZD in podjetja. Podatki kažejo, da na tem področju še vedno nismo dosegli rezultatov, ki so nam potrebni za nadaljnje normalno poslovanje.
Zaloge in njihovo pokrivanje s trajnimi viri
Največji problem, ki je vezan s ugotavljanjem investicijske sposobnosti podjetja so zaloge. Podatki kažejo, da je znašala povprečna vrednost zalog v letu 1973 za 489 milj. din. Torej so se povečale za celih 146 milj. din za 42 %. Če to povečanje primerjamo s porastom celotnega dohodka, ki znaša samo 18 %, je to povečanje porazno.
če podatke o zalogah primerjamo po stanju 31. 12. 1973, ko so znašale 454 milj. din z zalogami na dan 31. 12. 1974, ko znašajo 511 milj. din, znaša porast le 13 %. Iz tega bi lahko sklepali, da so v letu 1973 zaloge porastle šele proti koncu leta, medtem, ko so v letu 1974 naraščale bolj zmerno, nih zalog pa v obračunu za leto 1974 popolnoma razvrednoti vse dosežene rezultate, saj izračun pokrivanja zalog s trajnimi obratnimi sredstvi po stanju 31. 12. 1974 kaže primanjkljaj virov za pokrivanje zalog s trajnimi obratnimi sredstvi v znesku preko 40 milj. din medtem, ko je znašal presežek virov za pokrivanje v začetku leta še skoraj 58 milj. din.
Dolžniki in upniki
Podatki, ki so za posamezno TOZD in za podjetje kot celoto razvidni kažejo, da je znašal v letu 1973 povprečni saldo terjatev preko 30 milj. din, koeficient obračanja teh terjatev pa 6,60, kar predstavlja 55 dni vezave. V letu 1974 je znašal povprečni saldo dolžnikov 35 milj. din, koeficient obračanja pa 7,87 oziroma 46 din (vse računano na stanje 31. 12.). Podatek torej kaže, da se je na tem področju stanje izboljšalo, vendar še zdaleč ni zadovoljivo, posebej, če upoštevamo, da so znašale 31. 12. 1974 terjatve s prekoračenim rokom nad 90 dni preko 83 milj. din, zaradi katerih imamo obračunsko in stvarno zamrznjenega dohodka preko 30 milj. din. Tudi ta podatek je v posebni tabeli analitično razčlenjen po TOZD.
Nasprotno pa kažejo podatki, da poravnavamo obveznosti do dobaviteljev v
relativno kratkem roku. V letu 1973 je bil ta rok 30 dni, v letu 1974 pa smo ga zmanjšali celo na 28 dni.
Sklepi delavskega sveta
•	Potrdi se zaključni račun podjetja s podatki, ki so izkazani v predpisanih bilančnih obrazcih;
•	Verificira se za podjetje kot celoto delitev dohodka, kakor so jo sprejeli delavski sveti TOZD in je izkazano tudi v skupnem obračunu za podjetje kot celoto:
•	Iz skupnega obračuna davka na dohodek, prispevka za republiško izobraževalno skupnost ter prispevka za republiško raziskovalno skupnost, upoštevajoč davčne olajšave za vlaganje v kmetijstvo izhaja, da so TOZD v svojih obračunih obračunale naslednje večje obveznosti kot izhajajo iz skupnega obračuna:
•	davka iz dohodka 979.108,43 din,
•	prispevka za izobraževalno skupnost 453.067,64 din,
•	prispevka za raziskovalno skupnost 100.186,92 din.
Skupaj 1,532.362,99 din.
Navedena razlika davka oziroma prispevkov je v zaključnem obračunu prikazana v bilanci združenih sredstev in sicer v korist poslovnega sklada. Ta del poslovnega sklada se razporedi na vse TOZD v sorazmerju, kakor so v svojih bilancah obračunale obveznosti za te prispevke.
•	Izgubo, ki jo je izkazala TOZD Poljedelstvo-Govedoreja bodo v znesku, ki ni pokrit iz rezervnega sklada TOZD Polje-deistvo-Govedoreja pokrile iz svojih rezervnih skladov kakor so v letu 1973 in vse TOZD v sorazmerju 1974 formirale svoje rezervne sklade (dotacija!).
•	Sprejme se gospodarski plan podjetja In TOZD kakor so ga predložile TOZD z dopolnitvami in priporočili, ki so bila sprejeta na tej seji DSP.
•	Potrdijo se osnove finančne politike podjetja za leto 1975, kakor jih je DSP predlagal Zbor Interne banke na 3. seji dne 19. 2. 1975 s tem, da je treba to finančno politiko še prilagoditi finančnim možnostim, ki izhajajo iz zaključnega računa za leto 1974, to velja predvsem glede čimprejšnje vzpostavitve investicijske sposobnosti podjetja, potem pa realizacijo prednostnega reda investicijskih vlaganj, kakor ga je sprejel Zbor interne banke na omenjeni seji.
Direktor za ekonomske in organizac. zadeve Ivan MUHIČ, dipl. prav.
;i načrt 1975		
FINANČNI REZULTATI PO POSAMEZNIH TOZD		
TOZD	Skup. ostan. doh. TOZD za sklade	Plan 1975
Poljedelstvo-govedoreja	—1,455.542	—2,236.793
Prašičereja	4,452.313	2,271.889
Kooperacija	907.180	1,116.637
Močna krmila	3,701.341	3,450.000
Mesna industrija	7,104,062	7,619.290
Skupa proiz. (1—5)	14,709.354	12,221.023
Maximarket	7,440.721	11,500.000
Supermarket Lj.	3,595.439	4,300.000
Supermarket Osijek	2,708.694	3,000.000
Trg. obrat Koper	2,528.734	1,543.839
Mal. mreža Emona, Lj.	16,818.760	18,000.000
Supermarket Maribor	—	400.400
Skup. maloprod.	33,092.348	38,744.239
Trg. na veliko	14,353.928	25,000.000
Ilirija	4,025.914	5,351.000
Zunanja trgovina	14,765.520	20,000.000
Skup. trg. (13 + 14 + + 15 + 16)	66,237.710	89,095.239
Globtour	4,184.851	2,600.000
Inženiring	830.589	1,138.532
Skup. Glob. + Inž. (18 + 19)	5,015.440	3,738.532
Hotel Slon Hotel Riviera Hotel Slavija Hotel Evropa Zdrav. Čat. Toplice H. Vila Bled H. Bernardin
Skup. hoteli (21—27)
Del. skup. sk. služb H KS
945.990
406.603
745.406
626.184
715.013
1,600.000
2,886.000
1,050.000
948.880
739.500
SKUP. PODJETJE
3,439.196
34
89,401.734
7,224.380
8.800
112,287.974
ZADNJE VESTI:
OBISK:
MIKA ŠPILJAK V EMONI
LJUBLJANA, 5. marca — Mika Špiljak, predsednik Sveta zveze sindikatov Jugoslavije, je danes v spremstvu Janeza Barboriča, predsednika republiškega Sveta zveze sindikatov in Ivanke Vrhovčak, ge neralnega sekretarja re publiškega Sveta zveze sindikatov, obiskal cen tralo naše delovne or ganizacije v Kersnikov ulici, kjer se je s pred stavniki družbenopoli tičnih organizacij in sa moupravnih organov po govarjal o proizvodnj in prometu, samouprav ni organiziranosti tako velike delovne organi zacije, kot je naša ipd
Mika Špiljak si je na tridnevnem obisku v Sloveniji med drugim ogledal našo farmo pitancev v Ihanu in veleblagovnico Maximarket v Ljubljani.
E — press Service
Za dan Emone:
PRIZNANJE
DELAVCU
LJUBLJANA, 5. marca — Svet za delo, nagrajevanje in standard pri Delavskem svetu Emone poziva delavce, samoupravne organe in družbenopolitične organizacije v okviru naših TOZD, da predlagajo iz svojih vrst najboljše delavce za posebna priznanja ob Dnevu Emone. Predloge z uteme-
ljitvami pošiljajte na naslov: Svet za delo, nagrajevanje in standard pri DS, najkasneje do 20. marca.
E — press Service
S
PIŠI
V SVOJE
GLASILO
S
Naša plantaža v Afriki

rrr’ r
S:;-!';;;'!;:;:;.; ’ ■^,Tr
■j,i'l i l I 1 1 I.i«*,*- - - r _____ F
I,!.! , * , 1 ,/^emona cafe ■ BaH r 1
.111 l 1.1.1 I. F 1,1. UJ	- » HH * ir-
m. ——or rrr> r r r
ifeii. £...
®angui: Tov. Verbič (levi) direktor Slovenija-bois, dr. Novak in inž. Logar (desno)
PASJA vročim; IN VLAGA
Skromni dvomotorni t' nad »črnim« pragoz “Jer ni moč pristati. 1 »zetova vsakdanjost, tako pa reka in vlag vročina in insekti, k zajedajo v meso in k
„ KomPletno posadka sf Plantaže predst okrog 300 črncev in bolci. p^i je šef ani. ob njem pa te iol°gi francosko-aJ K°rzičan z ženo belko Peščeno plantažo »ri J°“ s traktorji, šest li ona zapuščena. Dosle očistili 115 hektarov ■jišča. Vsako leto o< naj bi usposobili za k ro kave nadaljnjih 20' ktarov in pripravili »te gojitev popra, h lastno kalilnico, sadnii orevesnico na dveh h< 1 ■ Obrezovanje, pra' gojenje.
kolos so že pridelal Ve kilograme kave, n !n Emona. Zdaj torej 'mamo kavo, ki se po 'joi imenuje Emona-t »bratvi« so vsak nabrali 350 do 400 kile
koT- l?Ve' lz9|eda r<
^ot cešmin. Vsak plod dva zrnja.
v .^AGOZDA
v lonec
ln prehrana? Frai k»ha zase in za ženo.
1 se kuhovnice loti aas Jože in želodec je dovoljen. Jedo meso: ^c,no iz bližnjega pra - vse ostalo prileti ,racni pošti iz mesta. 0 vse po sreči, bo „ fak čas popeljal na r mantažo tudi svojo š etno hčerko in ženo. e otrok nauči jezika, sP^na življenje, pre acne hoditi v pravo š Podnebje: Emona c ^entrafrigue, naša pla
9a tropske kler je 85°/i 'menovanerr
dobju — zdaj nekaj povsem običajnega.
Plantaža se reci in piši nahaja natanko dve stopinji severno od ekvatorja, kjer je zdaj »pozimi« redno 30 stopinj Celzija v
senci..., kjer torej kurjave ne potrebujejo. Drugače je tod 100% vlaga in okrog 40 stopinj Celzija. Ponoči se že malo shladi, toda okna brez šip v baraki so na stežaj odprta.
dr. Novak si ogleduje pridelek kave made in Emonacafe
Le drobno tkane mreže preprečujejo množičen »vhod« različnim insektom, ki si kljub njim vendarle najdejo pot v prostore in na človekovo kožo.
LJUDJE —
DELAVCI
Reka ob plantaži, kot edina cesta od civilizacije, je široka kak kilometer. Domačini, ki vse pogosteje prihajajo na delo, nimajo pa še rednih delovnih navad, žive na plantaži. Tu jim gradimo in si tudi sami grade svoje domove iz šibja in blata, zgradili jim bomo šolo, trgovino in ambulanto. Vsi dokaj dobro govore francosko. Šola je dobro organizirana. Spričo množice dialektov so si prav francoščino, kot bivši jezik kolonialistov, izbrali za uradni jezik. Vsaj mlajši ljudje so vsi pismeni.
Jože Ham pravi, da računa na okrog 600 delavcev. Centralnoafriška republika šteje od 2,5 do okrog 3 milijone prebivalcev, ki se izvijajo iz zaostalosti oziroma iz dediščine kolonializma.
SNEŽNO BELA KAVA
Januarja je plantaža cvetela. Bila je vsa snežno
bela, kot bi nanjo zapadel sneg pri 30 stopinjah Celzija. Tako močno je dišalo, da je nevajen človek komaj prenesel duh — po ciklamah, bi lahko rekli. Vetra ni nikakršnega, kadar pa pride, se imenuje tornado ...
Trgatev je oktobra. Tudi poper so že nasadili. To je ovijalka, ki poskusno uspeva na kakih desetih arih. Potrebuje senco in »steber«, kot fižol, na katerega se ovije ...
Naš Emonec, Jože Ham, spet odhaja na svoje delovno mesto v vročo Afriko. Na poti mu želimo veliko sreče in, naj ne pozabi, da bi se kdaj pa kdaj lahko oglasil s kakšno razglednico in pisano besedo.
Srečno!
Emonček
Zastop-
stvo
za
tvrdko
Hitachi
Emona podpisala z Japonci
pogodbo o zastopstvu za televizorje in radijske sprejemnike
LJUBLJANA, 19. februarja — Dva Japonca, predstavnika znane tvrdke Hitachi iz Tokia, in sicer Hitachi Sales Evropa GMBH — Hamburg, sta pripotovala v Ljubljano zato, da smo tu podpisali pogodbo o zastopstvu za to firmo, ki tudi na evropskem trgu uspešno prodaja svoje TV sprejemnike, barvne in črnobele, HI-FI stereo opremo, radijske sprejemnike za avtomobile in stanovanja, magnetofone, sesalce za prah, magnetoskope in drugo elektrotehnično opremo.
E.
Švedski
amba-
sador
v
Emoni
LJUBLJANA, 17. februarja — Med številnimi domačimi in tujimi gosti ter delegacijami je naš kolektiv februarja obiskal tudi švedski ambasador v SFRJ, Lenart Zinmark, ki ga je sprejel Franc Nebec, naš generalni direktor.
E.
Bomo
gradili
super-
markete
v
Maliju?
REPUBLIKA MALI ŽELI, DA BI JI EMONA ZGRADILA PET VELEBLAGOVNIC ZA 5,4 MILIJONA DOLARJEV
LJUBLJANA, 7. februarja — V zvezi z željo republike Mali, da naj bi organizacija združenega dela Emona v tej državi prevzela gradnjo in opremo petih supermarketov, sta nas obiskala ASIM DIAWOWA, minister za trgovino in AMADON DSTIOUI, Dl-ARRA, direktor državne firme Somiex iz Bama-ka. Zanimala sta se za možnost realizacije tega velikega projekta, saj njegova skupna vrednost znaša 5,4 milijonov dolarjev (ZDA). Emona naj bi v tej državi nastopala skupaj s svojim domačim partnerjem Fructal-Alko iz Ajdovščine oziroma iz Ljubljane.
Ob tem naj posebej podčrtamo, da smo 1964. leta v republiki Mali prav mi zgradili prvi Supermarket v tej državi (ex Prehrana). V preteklih letih smo s to republiko uspešno sodelovali v raznih trgovskih poslih, medtem ko smo 1973. izvozili večje količine sladkorja in moke. Spričo tega je prišlo do ideje o realizaciji serije supermarketov v sklopu malijske državne tvrdke Somiex.
Pri uresničevanju te zamisli naj bi jugoslovanski partner, to je Emona, posredovala svoje izkušnje — »know how« — ali znanje, pri čemer gre zato, kako naj bi kaj naredili: tehnologija, projektiranje, gradnja, dobava, montaža opreme in šolanje delavcev.
Naši predstavniki so že obiskali Mali, pregledali lokacije in določili osnovne parametre za projektiranje. Ponudba je torej pripravljena. Kompletna ponudba je pripravljena izključno na osnovi Jugoslovanske opreme in znanja, kar dela posel dvakrat zanimiv.
Emonček
Razširjena seja sveta
ZK Emone
LJUBLJANA, 17. februarja — Danes je bila razširjena seja sveta ZK Emone, na kateri so bili tudi člani predsedstva konference sindikata.
Na seji je bilo obravnavano:
•	Proslava 30-letnice osvoboditve in naloge TOZD pri tem;
•	Program zbiranja sredstev v višini 3,5 % od dohodka TOZD za izgradnjo cestnega omrežja v Ljubljani;
•	Sanacija železniškega gospodarstva v Sloveniji in odstopanje danih posojil brez vračila;
•	Priprave za referendum o zbiranju sredstev za izgradnjo rekreacijskega centra Emone;
•	Obravnavanje in sprejem stališč v zvezi s kandidati za vodilna delovna mesta v Emoni.
Kar zadeva prve štiri točke, je po obširni in razgibani razpravi sprejeto stališče, da morajo vse osnovne organizacije ZK Emone in sindikalne organizacije storiti vse, da se po temeljitih političnih pripravah delovni ljudje opredelijo na zborih tako kot so družbeno politične organizacije mesta Ljubljane predlagale.
Svet ZK Emone in predsedstvo konference sindikata dajeta polno politično podporo zastavljenim akcijam.
Na vodilna delovna mesta namestnika generalnega direktorja Emone in pomočnika generalnega direktorja sta kandidirala LJUBO FILIPAN in IVAN MUHIČ. Oba kandidata sta, poleg drugih dokumentov, predložila tudi smotre in cilje, ki jih bosta zasledovala, v kolikor bi bila izvoljena na razpisana delovna mesta.
Po obširni razpravi sta svet ZK in predsedstvo sindikata sprejela sklep, da dajeta kandidaturama Ljuba Filipana za delovno mesto namestnika generalnega direktorja in Ivana Muhiča za delovno mesto pomočnika generalnega direktorja za organizacijske in ekonomske zadeve, da polno politično podporo in da ta sklep predloži razpisni komisiji, ki jo je imenoval delavski svet podjetja oktobra 1974.
Janko VELIKONJA
Obračun HKS 1974 in finančni načrt 1975
• Zaključni račun HKS za leto 1974
Redni dohodki v letu 1974 Izredni dohodki Celotni dohodek v letu 1974 Stroški:
Materialni stroški Izredni stroški Skupaj Dohodek
Razdelitev dohodka:
Pogodbene obveznosti Zakonske obveznosti Osebni dohodki Rezervni sklad Skupaj Ostanek
2,797.203,—
77.030,66
2,874.233,66
48.746,20
2.031,40
50.777,60
2,823.456,06
2,282.782,20
71.365,31
469.274,67
33,88
2,823.456,06
00
• Finančni načrt HKS za leto 1975
Redni dohodki Drugi dohodki
Celotni dohodek za leto 1975 Stroški:
Porabljena sredstva Skupaj
Doseženi dohodek Razdelitev dohodka:
Vkalkulirane pogodbene obveznosti Vkalkulirane zakonske obveznosti Vkalkulirani osebni dohodki Ostanek dohodka za sklade Skupaj
3.787.500.00
30.000,00
3.817.500.00
101.000.—
101.000,—
3,716.500,—
2.983.000	— 95.700 —
629.000	— 8.800,— 3,716.500,—
Franc DOLINAR
predsednik odbora HKS
din
din
din
din
din
din
din
din
din
din
din
din
din
din
din
din
din
din
din
din
din
din
din
Konferenca
sindikata
LJUBLJANA, 18. februarja — Tega dne je opravila svoje delo konferenca sindikata Emone. Na konferenci je bilo obravnavano poročilo za preteklo mandatno obdobje, program dela za leto 1975, novo organizacijo sindikata Emone, prilagojeno statutarnemu dogovoru o organiziranosti in delovanju sindikata v SRS, pravila o delovanju konference in izvolilo novo 11-člansko predsedstvo sindikata.
OBISK:
Italijanska delegacija iz Pesara
V	četrtek, 27. februarja je obiskala Emono 7 članska gospodarska delegacija iz Pesara -Mrbino, Italija. V delegaciji so bili predstavniki raznih podjetij iz Milana, Bologne, Rima, vodil pa jo je Mario Fabbri, član sekretariata KPI, pokrajine Mar-che.
Vsi člani delegacije so funkcionarji KPI, zadolženi pa so za gospodarjenje v različnih podjetjih:	S.I.R. Bologna,
ESTEVROPA, Roma, REST-iTAL Milano in druga.
Namen obiska je bil v tem, da navežejo stike z našimi gospodarstveniki in ugotovijo, koliko je obojestranskega interesa za izmenjavo blaga. Po povsem konkretnih razgovorih v drugem delu srečanja je ugotovljeno, da obstajajo realne možnosti za naš izvoz v Italijo in obratno, za uvoz v Jugoslavijo.
V	prvem delu srečanja so bili prisotni tudi VINKO HAFNER, sekretar Mestnega komiteja ZK, predstavniki gospodarske zbornice SRS, podjetji ISKRA, GRA-MEX, SLOVENIJALES, KOTEKS-TOBUS, nadalje predstavniki IS SRS in CK ZKS, ki so tudi po politični plati dali podporo sodelovanju.
Delovno vzdušje na tem srečanju je bilo zaključeno s konkretnimi podatki o obojestranskih možnostih izmenjave in konkretnem sklepom, da bodo predstavniki podjetij z obeh strani navezali stike in začeli akcijo v praksi realizirati.
Janko VELIKONJA
RAZGLAS
prostih delovnih mest v delovni skupnosti skupnih služb SKUPNE SLUŽBE ZA SPLOŠNE ZADEVE
1. Skladiščni delavec — šofer.
Pogoj: izpit za šoferja B kategorije in odslužen vojaški rok.
SKUPNE SLUŽBE ZA EKONOMSKE IN ORGANIZACIJSKE ZADEVE
1. Kurir — šofer.
Pogoj: izpit za šoferja B kategorije in odslužen vojaški rok.
Rok za prijavo je 15 dni.
Pismene ponudbe pošljite kadrovski službi podjetja Emona Ljubljana, Ljubljana, Kidričeva 13.
V	razmeroma zelo razgibani razpravi je poleg programa dela, ki ga je v svojem referatu nakazal predsednik ANTON VIDRIH, je dodana še cela vrsta nalog jn so sprejeta stališča do določenih problemov ali vprašanj.
V	naslednji številki in-program dela za leto 1975. Bralce pa bi radi obvestili o sestavi novega predsedstva, in sicer:
•	Predsednik Dušan Kink, TOZD Trgov, na veliko,
•	Podpredsednik Andrej Geršak, Delov, skupnost skupnih služb,
•	Sekretar Cita Trampuž, TOZD Supermarket Lj.,
•	Člani:	Marjeta Robič,
TOZD zunanja trgov. Lj.,
Zlati
kuharji
šef kuhinje hotela Slon TOZD Emona, mojster kuharske umetnosti
LJUBLJANA, 22. februarja — Včeraj je pod vodstvom Antona Strajnarja, šefa kuhinje v ljubljanskem hotelu Sion in predsednika sekcije kuharjev Jugoslavije, odpotovala v ZR Nemčijo na veliko mednarodno kulinarično razstavo tudi ekipa treh Jugoslovanov: Janez Perdan, G. P. Megrad Ljubljana, Hasan Vilic, Evropa Sarajevo in Anton Strajnar, Slon Ljubljana.
Vsi trije mojstri slaščičarskih in kuharskih umetnosti, ki so na podobni razstavi in tekmovanju 1973. leta prejeli 10 zlatih medalj za svoje dosežke, se bodo tokrat potegovali za veliko nagrado v zlatu »Grand prix«. Našim kuharjem, še posebej Antonu Strajnarju, želimo veliko »zlatega« uspeha!
Več o rezultatih tega tekmovanja in razstave, ki bo v nemškem Karlshruhe, bomo poročali v prihodnji številki.
E.
Kako na vikend?
Člane kolektiva EMONA obveščamo, da rezervacije in vplačila za koriščenje koče na Veliki planini in počitniške hiše v Vikr-čah sprejemajo Tehnične službe, Ljubljana, Trg revolucije 18/1 (v Maximar-ketu).
Vodja tehničnih služb:
Slavko LAMPIČ
•	Anton Grum, TOZD Ma-
loprodaja Lj.,
•	Adolf Žitko, TOZD Ma-ximarket Lj.,
•	Anton Rahne, TOZD Mesna industrija Zalog,
•	Franc Nemec, TOZD Tovarna močnih krmil,
•	Emil Kovše, TOZD Inženiring Lj.,
•	Franc Pibernik, TOZD Hotel Slon Lj.,
•	Srečko Lipovec, Biro maloprodaja Lj.
Ko se zahvaljujemo dosedanjemu predsedstvu in konferenci sindikata za njihovo delo, želimo novim članom konference in predsedstvu polno uspeha pri njihovem odgovornem delu.
Janko VELIKONJA
SOS — KLIC V SILI!
Krvo-
dajalci
Grosista
česti-
tamo!
Ne boste verjili! Prostovoljna krvodajalska akcija v kolektivu Emone, Trgovine na veliko, Šmartinska cesta.
Prostovoljci! Zavod za transfuzijo krvi v Ljubljani vabi vse, da pridejo v zavod in oddajo kri.
Neverjetno! 20. februarja ob 6.15 odhod avtobusa s šmartinske. Sedeži zasedeni do zadnjega. Kdo je med njimi vprašujete? Presenečenje — 69 članov kolektiva! Mladinke in mladinci, delavke in delavci iz proizvodnje in pisarn, nekaj obrazov, ki jih med 650 članskim kolektivom komaj poznaš — toda vsi junaki! Zagotovo vedno skromni, kadar gre zato, da pomagajo sodelavki ali sodelavcu, sedaj pa tudi človeku, ki ga ne poznajo.
Ni ga plačila za vašo kri, tudi zlato je ne odtehta. Dali ste jo brez plačila. Danes ste dokazali Vašo pripadnost, tu ni nobenega dvoma, še manj razlikovanja.
10 sindikata
TOZD trgovine na veliko
Disci-
plinske
kazni
KNAUS Stanislav —
(komisionar v skladišču embalaže), je huje kršil delovno dolžnost po 21. točki 79. člena Samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu OZD »EMONA« —• TOZD Trgovina na veliko Ljubljana. Zato mu je Odbor izrekel varstveni ukrep:	javni
opomin.
BALAŽIČ Brane — komisionar v skladišču embalaže je kršil delovno dolžnost po 1. in 2. točki 78. člena Samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu OZD »EMONA« — TOZD Trgovina na veliko Ljubljana. Zato mu je odbor za varstvo delovnih dolžnosti skladno z zadnjim odstavkom 78. člena citiranega samoupravnega sporazuma izrekel varstveni ukrep:	javni
opomin.
Delavec Bogojevič Vašo, rojen 1. 10. 1930, na delovnem mestu »upravljalec silosov« TOZD TMK v organizacijski enoti skladišča surovin je kriv za težjo kršitev delovnih obveznosti po 5. točki 78. člena Samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, ker je dne 27. 12. 1974 odklonil posredovati potrebne podatke o zalogi surovin svojemu predpostavljenemu skladiščniku surovin. Zaradi te kršitve se mu iZ‘ reče varstveni ukrep »JAVNI OPOMIN«.
Delavec ROBIČ Bogdan.
rojen dne 31. 3. 1931, na delovnem mestu visokokvalificirani elektrikar v TOZD TMK organizacijski enoti »remontna delavnica«, je kriv za lažjo in hujšo kršitev delovnih obveznosti po tč. 1. čl. 77 in tč. 21. člena 78 Samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, ker je dne 1. 10. in 27. 11. 1974 odšel z delovnega mesta in tovarne v bife »Pri Marketu« Ljubljana, Kajuhova ul-kjer je pil žgane pijače vinjak. Zaradi te kršitve se mu izreče varstveni ukrep »Javni opomin«.
Delavec Robič Bogdan je dne 1. 10. in 27. 11. 1974 zapustil delovno mesto in odšel v delovnem času iz tovarne na izhodu za industrijski tir v bife »Pri Markotu« v Ljubljani, Kajuhova ul. Pri dejanju ga je zalotil tehnični direktor TOZD in podal pismeno prijavo, na osnovi katere je direktor TOZD predlagal uvedbo postopka za varstvo delovnih obveznosti. ^ pripravljalnem postopku j® delavec Robič Bogdan svojo krivdo priznal in zagotovil, da ne bo več kršil delovnih obveznosti. Na javno obravnavo pa se delavec Robič Bogdan ni hotel odzvati in j® zato Odbor obravnaval njegove prekrške v njegovi odsotnosti. Iz dokumentacij® vratarske službe pa je raZ' vidno, da je delavec Robi® Bogdan zapustil območje tovarne brez dovolilnice tudi 6. in 7. 1. 1975. Upoštevajoč težo prekrška in ponavljanja kršitev delovnih obveznosti je Odbor smatral za primerno kazen, kot je navedena ^ dispozitivu odločbe.
gradimo največje turistično NASELJE V SR SLOVENIJI
Bernardin kaže svoje obrise
Bitka za rebrasto betonsko železo — Delo napreduje po časovnem planu — 230 delavcev dela od zore do mraka — Otvoritev na dan Emone 1976.
PORTOROŽ, februarja — »Bernardin bo dograjen do spomladi 1976, in sicer naj bi bila otvoritev 10. aprila na dan Emone, če bo le vse po sreči,« pravi JOŽA ENICA, energična direktorica tega največjega turističnega naselja v naši republiki — v (iz)gradnji.
Bernardinova železna rebra zgovorno pričajo o hitri gradnji tega turističnega naselja
To je kot pribito, nada-Juje direktorica, ter pristavlja, da nihče nima pravice zlobno natolcevati in siriti dezinformacije o tej enkratni gradnji, očitno jezna na nejeverne Tomane in priložnostne godrnja-oe, ki ob najmanjši težavi v|gnejo preplah in razsi-Pejo naokrog svoje maio-oušje, bržčas pogojeno s SKodoželjnostjo. Toda pustimo graditeljem čas, da Jm z delom demantirajo.
Ker je Joža Senica pre-okupirana s skrbmi okrog kadrovske organizacije tega turističnega naselja, opreme itd., smo se ji pri-izali s te strani, čeprav
!f “v?dorria poudarila, da gradnja Bernardina napre-Je pj točno začrtanem sovnem planu in da bo a malodušneže bržčas za-■ 8 odprt šele čez pet let ne Prihodnjo pomlad, ko uradna otvoritev,
43.000	KOZARCEV
i ”[ščem vajence, natakar-dii kuharie, sobarice in vo-H I'0 hotelsko osebje po ala vsem svetu,« pravi široko kot ima navado. Javoru sem z nekate-1 dobrimi gostinskimi ^lavc|. ki zdaj še plujejo
ked!VetU- Da tudi iz Ma‘ anH uniJe' Z Visa in od dru-fa °[T)0 dobili dekleta in delat-’ k' b°do Pripravljeni lai Pr.i.nas- 'skanje de-
kn L67 n't' n' vea tako tež-k0 kot je bilo.
d	tako imenovani
o °bn. material ima Joža Pica ze na »lagerju«, in
3 snn 43 tiso^ kozarcev, Jn00. odej, 10 tisoč rjuh, vi , tisoč posteljnih pre-n k; 23 Pohištvo pa se Pravkar pogovarja s Slove-oijalesom. Gre za naložil milijard S dinarjev.
3n^ernardin 130 zaP°sloval o stalno zaposlene de-Vce, v glavni sezoni pa nekaj deset delavcev vec- Idejni osnutek za grb
oziroma emblem Bernardina je nared. Pojavljal se bo na smerokazih, jedilnikih krožnikih in propagandnih prospektih. Prvi informativni prospekt Bernardina je že v tiskarni. Marca se bo že pojavil na turistični borzi za 1976. leto. In cene? Oblikovali jih bodo že čez dva meseca, tako kot to zahteva svetovno tržišče.
KOLLANDER ZV BERNARDIN
Bazen pri hotelu Riviera bo, mimogrede povedano, nared septembra, slaščičarna poleg pa nekoliko kasneje. Bernardin uspešno navezuje stike s Kollan-drom (preko) Globtoura za prve goste iz ZDA, hkrati pa razteza svoje tipalke tudi na za nas najbolj zanimivi turistični trg — na Zahodno Nemčijo.
In letošnja poletna sezona? čeprav obala kot celota nekoliko pesimistično pričakuje manj gostov kot lani, je Joža Senica kot hotelirski strokovnjak optimistično razpoložena ter je prepričana, da letos od Ankarana do Lucije ne bomo gostili manj turistov kot lani. Aranžmajske cene so sicer za kakih 10 % višje, je pa zato naša obala najbližja za evropski turistični tok, ki se vsako leto zgrinja proti Jadranu in zato tudi najcenejša.
Bernardinsko gradbišče trenutno sodi med največje in najbolj živahne v Sloveniji. Kakor zatrjujejo tudi graditelji z Gradisove! na čelu, ki imajo tu glavno besedo in nosijo levji delež, se »vse odvija po časovnem planu ...«
ŽELEZO IN ŽELEZNA VOLJA
Dobro, zaškripalo je že takoj na začetku, ko so graditelji nepričakovano
naleteli na stari vodovod Portorož—Piran ter so ga morali ročno prestaviti. Zdaj je prišlo na vrsto re-
brasto betonsko železo, ki ga čisto preprosto ni, uvažati pa ga ne smejo. Po ustni izjavi so Amerikan-ci kot soinvestitorji takoj pripravljeni »žrtvovati« milijardo starih deviznih dinarjev, če bi to železo smeli kupiti v tujini.
Graditelji si na vse krip-Ije prizadevajo, da bi ta »železni« problem čimprej spravili z dnevnega reda. V nasprotnem primeru bodo morali seči po gladkem železu, arhitekte zaprositi za nove projekte, skratka popolna zmeda in velika izguba časa, ki je v današnjih časih dvakrat izgubljen denar.
Kljub temu na gradbišču, še posebej pa med številnimi graditelji vlada delovni optimizem, saj vedo, da brez zapletov in težav še ni zrasla nobena stavba, ne cesta, ne karkoli drugega. Med največjimi optimisti je zmeraj vedri MA-
Delo na trenutno največjem gradbišču v SRS teče od zore do mraka
RIJAN PRIMOŽIČ, Gradisov šef gradbišča, in sicer Bernardinovega hotela Pristan. Zadnji mesec je prav gotovo najbolj iskan človek v Portorožu, saj se giblje na treh ali celo štirih gradbiščih hkrati, zato nj čudno, da ga je ob našem obisku povabil na pogovor celo sodnik za prekrške, ker toliko »divja« naokrog ...
Bernardin grade koprski, mariborski in ljubljanski Gradis, Slovenija ceste, Stavbenik iz Kopra, Primorje iz Ajdovščine in Gorica iz Nove Gorice ter ljubljanski IMP, če pozabimo na številne manjše kooperante in prevoznike težkih tovornjakov, ki jih je zbral skupaj Vektor.
OD ZORE DO MRAKA
Na gradbišču trenutno dela 230 delavcev, in sicer od zore do mraka. V pripravah je tudi tretja izmena, ki bo štartala vsak čas. štirideset težkih tovornjakov kot po tekočem traku odvaža odvečni material in z njim zasipava mali ali Lucijski zaliv, na katerem bo zrastlo portoroško središče, prostor za jahting, velika dvorana za prireditve itd. Koristno s koristnim. Le zasipavanje Piranskega zaliva ob stari cesti oziroma podaljšku Bernardina se je ustavilo, ker občina nima denarja za utrditev ali valobran, ker so naravovarstveniki z veliko zamudo začeli ugotavljati, da tudi zemlja onesnažuje morje ipd. Skratka brez težav ne gre.
BERNARDIN: GRADBIŠČE GRADBIŠČ
Kot posebno zanimivost naj podčrtamo, da vsak tovornjak naloži po 8 do 12 kubičnih metrov materiala. 70 tisoč kubikov ga bodo prepeljali v male soline alj Lucijski zaliv, 30 tisoč kubikov pa naj bi ga odložili v Piranski zaliv, če se bodo dovolj kmalu pogovorili.
Na Bernardino koplje in grize v zemljo najtežji buldožer, kar jih Amerikanci delajo za Evropo. Gre za tridesettonskega orjaka, ki zrine tisoč kubikov zemlje na dan. Nakladalci pograbijo kar 2,5 kubika zemlje
Težki tovornjaki Lucijski zaliv
neprekinjeno odvažajo na tone materiala v male Soline —
hkrati, tako da je težki tovornjak zvrhano poln že, ko tak nakladalec štirikrat dvigne svojo ogromno šapo ...
štirje težki buldožerji, štirje manjši in štirje veliki nakladalci, to je ponos bernardinove mehanizacije. Dnevno zmorejo 4.500 kubičnih metrov materiala. Zemeljska dela so skoraj zaključena. Temelji za večino objektov z obema hoteloma in skrčenim naseljem vas (1616 postelj za okrog 620 milijonov din) so praktično narejeni. Še več, iz njih že poganjajo novi železobetonski nosilci, rebra naselja.
Kakor pravi Marjan Primožič, prvi portoroški Gra-disovec, ki ima »na vesti« tudi ves novejši del Portoroža, pričakuje največ težav okrog gradnje pokritega bazena v hotelu Pristan (Port), saj ga bodo gradili tri metre pod morsko gladino.
PRVI GOSTJE SO NAROČENI
Gradis je kupil tudi za 600 tisoč DM specialnih nemških opažev, kj omogočajo hitro, cenejšo in praktičnejše betoniranje.
Dipl. inž. SILVO ERJAVEC je prevzel odgovornost koordinatorja med graditelji Bernardina. Kakor nam je povedal, predstavlja možgane gradbišča 25 ljudi, med njimi zastopniki obeh investitorjev, Emone in Mednarodne banke, potem je tu skupina za nadzor, v kateri sta tudi amerikanski Beograjčan in Slovenka, rojena v ZDA, Angleži, prevajalci, tajnice in še nekateri strokovnjaki, potrebni pri taki gradnji.
Prvi gosti iz ZDA in Zahodne Nemčije so po besedah Jože Senice, ki je sicer bolj skopa v izjavah za tisk, ker dejstva pre-rad zmaliči in postavi na glavo, tako rekoč naročeni.
Bernardin se torej brez joka, vendar pa ne brez majhnih težav, uspešno izvija iz plenic, čeprav v svojem rojstnem kraju ob obali nima preveč veliko tet in stricev, ki bi se pretirano veselili njegove rasti.
Emonček
SAMO 2 °/o ŠVEDOV V SFRJ
Lani je v tujini letovalo nekaj več ko dva milijona Švedov in približno 500.000 manj kot 1973. leta. Po najnovejših švedskih statistikah je največ švedskih turistov odšlo na počitnice na Kanarske otoke in v Španijo. Tam je bil vsak drugi Šved, ki je bil na počitnicah v tujini. V Grčiji je bilo na počitnicah 15 odstotkov švedskih turistov, v Angliji osem, v Italiji sedem, v Jugoslaviji pa samo dva odstotka.
E.
Jože Bergant
SPODBUDA
KOOPERACIJI
živina
in
mleko
Pogovor s kooperantom »Emone« Jožetom Bergantom iz vasi Krašce pri Moravčah
»Že od leta 1970. sem v kooperaciji z Emono,« mi je dejal kmet JOŽE BERGANT v pogovoru na njegovem domu v vasi Krašce pri Moravčah, ko sva se pogovarjala o delu in življenju kmeta v sedanjih pogojih. Povedal mi je, da je sodeloval z »Emono« že pred 1970. letom, potem pa je sklenil pogodbo in za »Emono« redil goveda. Sedaj se je posvetil v glavnem živinoreji in redi poleg svojih prašičev in pitancev za »Emono« 12 glav govedi. Kako in kaj pa je vse zapisano v pogodbi, da ne more priti do navzkrižij. Emona pripelje Bergantu lastne pitance in jih redi 7 mesecev, da dosežejo težo 450 do 500 kg.
Ste zadovoljni s kooperacijo z »Emono«?
»Kar v redu mi gre in sem zadovoljen. Delati je sicer treba in tudi krepko poprijeti. Pomaga mi tudi žena, drugih delavcev pa nimam.«
So vas podražitve prizadele?
»Doslej ne bi mogel reči, da bi me prizadele, saj gre vse po starih tirih naprej. In če bo tako tudi v prihodnje, bo kar v redu. Redim še vedno toliko živine kot doslej, celo nekaj več.«
Razložil mi je tudi, kje je po njegovem »skrivnost« za ta uspeh. V prvi vrsti sam pridno dela, predvsem pa usmeritev na pridelavo lastne krme. Jože Bergant ima 6,5 hektarjev obdelovalne zemlje, ki jo obdeluje s stroji in ima traktor z vsemi priključki.
»Brez tega pa ne bi šlo,« je pripomnil. Poleg živine prodaja še mleko in od tega živi.
Emona mu je dala tudi kredit za obdobje osmih let, da si je zgradil silos za krmo. Hlev ima sodoben, z vsemi tehničnimi pridobitvami in napravami, da si olajša delo. Živina pije kadar hoče in se krmi, kadar si zaželi.
Do njegove domačije se pripeljete po lepi asfaltni cesti in človek nima vtisa, da je prišel v nekdaj staro vas z razritimi cestami, starimi hle vi... Bergant je hlev tako lepo uredil, da je od zunaj bolj podoben stanovanjski hiši kot pa hlevu, kakršnih smo jih bili vajeni v preteklosti.
Bergantova kmetija je v sedanjih pogojih primer uspešne kooperacije in sodobne kmetije, ki gre v korak s časom.
Bergantov hlev v vasi Krašce je zgledno urejen
MALI OGLAS
Dne 7.2.1975 sem izgubil na kompleksu šmar-tinske, verjetno v prostorih ERC ali v skladišču sektorja Sadje-zeienjava, prstan z monogramom KM. Poštenega najditelja prosim, da ga vrne v ekonomat grosista.
PRAVNA POMOČ VSAK TOREK IN ČETRTEK
Upokojenci
—	rezervni bataljon delavcev
V kadrovski službi v Kidričevi ulici so dobili svojo pisarno, ki je odprta dvakrat na teden — Govori Ivan Pezdir, predsednik kluba upokojencev Emone
LJUBLJANA, februarja
—	Prvi torek v tem mesecu so naši upokojenci v prostorih kadrovske službe v Kidričevi ulici odprli svojo pisarno, ki je odprta dvakrat na teden, in sicer vsak torek in četrtek od 10. do 14. ure. To je nova velika pridobitev za bataljon naših upokojencev, ki šteje že okrog 500 članov, med katerimi že mnogi še zmeraj aktivno delajo v naših vrstah.
Pred nami je vrsta pomembnih nalog, kot so koordinacija evidence med klubom upokojencev in kadrovsko službo, skrb za družinske vdove in vdovce, stanovanjske in socialne probleme itd.
Vse doslej smo uživali izredno pozornost delovnega kolektiva Emone, še posebej generalnega direktorja Franca Nebca. Za to govore vsakoletna večkratna srečanja, pogostitve in ne nazadnje materialna novoletna darila.
Naši upokojenci vsako leto organizirajo po dva izleta za svoje člane, na katerih obujajo spomine na delovne čase in se pogovore o tekočem življenju. Iz svojega kluba bodo bržčas kmalu prerasti! v samostojno društvo upokojencev v okviru zveze upokojencev.
Pravna pisarna oziroma posvetovalnica bo vsakemu članu in kandidatu zastonj posredovala vse informacije ter mu hkrati nudila tudi kar najbolj vse-
ne pisarne v Pivnici kar deževali. Zdaj jih bo potrebno samo še postopoma uresničevati v praksi, pisani besedi in tudi v sliki. Tudi Informator lahko postane močan povezovalni člen naših upokojencev, zato je prav, da se oglašate.
Emonček
Odmev
na
krvo-
dajalsko
akcijo
V minulih dneh smo v obvestilih po radiu in televiziji slišali, da je bila krvodajalska akcija v ljubljanskih občinah. O pomenu in potrebi te humane akcije je bilo napisanih že mnogo besed, a zdi se mi, da še vedno premalo. Po podatkih Zavoda za transfuzijo krvi v Ljubljani
ti vsaj 10 članov, ki bi bili pripravljeni v solidarnostni akciji priskočiti bližnjemu na pomoč. Kajti nihče ne ve, kdaj ga bo napadla huda bolezen, ali se mu bo pripetila prometna nesreča, ko ga bo samo transfuzija krvi rešila smrti. Zato mora imeti zdravstvena služba vedno dovolj krvi na zalogi. Bili bi slabi gospodarji, če je ne bi imeli. Ne rečem, da kri lahko da vsakdo. Mnogi tega ne morejo iz zdravstvenih razlogov. Menim pa, da je vsekakor dolžnost sindikata, da akcijo organizira, da se mi v bodoče ne bo treba priključiti krvodajalcem iz TOZD Maksimarket, ki so me v minulih treh letih vedno radi povabili s seboj.
želim, da bi novi sindikalni odbor, ki ga v pretežni večini sestavljajo mladi člani, sam dal spodbuden zgled in izpričal solidarnostno in socialno zavest, ki je lastna ljudem v socialistični samoupravni družbi.
Bernarda Kavka
S sprejema upokojencev: V plesnem ritmu in ob odličnem razpoloženju
Člani kluba upokojencev Emone in kandidati za upokojence bodo v tej pisarni, ki jo vodi pravnik Jože Brezar, dobivali vso pravno (in ne upravno, kakor smo napak poročali v zadnjem Informatorju) pomoč, nasvete itd., ki so jim potrebni za ureditev svojega statusa in drugih problemov, s katerimi se ubadajo.
Klub upokojencev Emone združuje v svojih vrstah okrog 95 % vseh upokojenih delavcev iz vseh TOZD in nekdanjih enot naše združene delovne organizacije, ki so že vrsto let dobro organizirani ter se čutijo kot sestavni del našega kolektiva.
Ivan Pezdir, nekdanji direktor Prehrane, predhodnice oziroma matičnega podjetja današnje Emone, pravi takole:
»Zelo smo hvaležni delovnemu kolektivu Emone, da nam je omogočil, da v okviru podjetja delujemo, se združujemo in da smo dobili tudi svoj prostor, v katerem bomo svojim članom in vsem, ki prihajajo za nami, nudili vsakršno potrebno pomoč.
stransko pomoč pri uveljavljanju svojih pravic.
In počitnice? Ivan Pezdir se spominja, kako je Prehrana pod njegovim vodstvom kupila počitniški dom v Crikvenici. Skupina upokojencev oživi. Tudi to je del njihovega minulega dela. Prvi obljublja, da bo napisal spomine na svoje delo v Prehrani, drugi govori o humorju, ki se je rojeval med trdim vsakodnevnim delom.
Tovariši, obljuba dela dolg. Informator je tudi vaše glasilo!
Pisarna kluba upokojencev bo svoje člane bolj zbližala, marsikateri med njimi, ki so ga že v spisih naredili za mrtvega, bo oživel. Da tudi takšne primere imajo »na vesti«.
Delovanje pisarne kluba upokojencev bo na leto veljalo okroglo dva stara milijončka. V okviru pisarne bodo organizirali samopomoč. Po prvem predlogu naj bi vsak član prispeval po 10 dinarjev za vsakega umrlega člana, kar bi zneslo 500 starih tisočakov, to pa je že denar in lepa pomoč svojcem.
Predlogi in ideje so na ustanovnem sestanku prav-
potrebuje zdravstvena služba Slovenije preko 20.000 litrov krvi na leto. In da je tem potrebam zadoščeno, mora priti na odvzem krvi več kot 90.000 ljudi ali vsak odvzemni dan 300.
Ob pogledu na te razmeroma visoke številke se mi vedno znova vsiljuje vprašanje zakaj v podjetju Emona, TOZD Skupne službe, sindikat oziroma tisti, ki so za to odgovorni, nikoli ne organizirajo v Biroju maloprodaje, kjer sem skoraj tri leta zaposlena, krvodajalske akcije. Sama sem se že večkrat odzvala vabilu Rdečega križa in se prijavila za odvzem krvi. K temu me je vodila zavest, da strokovnjaki z vsemi vrhunskimi dosežki moderne medicine v svojih laboratorijih doslej še ne morejo narediti niti kapljice krvi. Lahko bo kdaj v prihodnosti tudi to mogoče. Sedaj pa samo človek lahko pomaga človeku, samo kri nadomesti izgubljeno kri. Če pa se hočem sedaj udeležiti krvodajalske akcije v okviru podjetja, se moram žai pridružiti krvodajalcem z drugih TOZD. V številčno tako močni TOZD ne bi smel biti problem pridobi-
Emona
za
svoje
upo-
kojence
Nad 500 upokojencev naše delovne organizacije ima svojo pravno posvetovalnico v Kidričevi ulici v Ljubljani
LJUBLJANA, 23. februarja — Delovni kolektiv Emone ima že nad 500 upokojencev, ki so te dni dobili tudi svojo pravno pisarno, in sicer v prostorih kadrovske službe kolektiva v Kidričevi ulici v Ljubljani.
Pisarna posreduje vsak torek in četrtek od 10. do 14. ure svojim članom vse potrebne informacije glede članarine, izletov, raznih pravnih vprašanj, socialnih problemov itd.
člani kluba upokojencev Emone so vsi bivši delavci Prehrane, Agrokombinata Emone, današnje Emone, kakor tudi vseh priključenih TOZD.
Organizacija združenega dela Emona, proizvodnega in trgovskega podjetja, gostinsko-turistična in hotelirska organizacija z inženiringom nudi svojim bivšim delavcem vse ugodnosti, spričo česar so upokojenci kolektivu zelo hvaležni.
Klub upokojencev Emone poziva vse člane Emone, ki so tik pred upokojitvijo, da se za vse informacije obračajo na našo pravno pisarno, in sicer vsak torek od 10. do 13. ure. Telefon Emona-upokoje-nec 24-973.
E-GLOBTOUR OSVAJA ZDA
V novo sezono z novimi pobudami
Davorin Ferligoj, direktor Globtoura, govori o partizanskem turizmu in o novih poslovnih partnerjih
UUBUANA — februarja — »Pričakujemo, da bo obseg dela na področju turizma letos večji kot je bil lani. To sklepamo na podlagi dosedanjih priprav in sklenjenih dogovorov z dosedanjimi in novimi poslovnimi partnerji«. To so bile uvodne ®®ede generalnega direktorja turistične agencije Globtour — TOZD Emona DAVO-A FERLIGOJA, ko smo se z njim pogovarjali o perspektivah letošnje turistične sezone.
Razložil nam je, da na splošno Globtour razširja svojo dejavnost. Na področju domačega turizma je sklenil vrsto novih aranžmajev in se bo še pose-ej posvetil partizanskemu turizmu.
poteh bojev v NOB
”Že prvi poskusi z par-■zanskim turizmom so nas Presenetili« je dejal Davorin Ferligoj. »Nismo si Predstavljali, da se toliko Judi zanima za kraje, ki so povezani z zgodovino našega narodnoosvobodilnega boja. Pa ne samo pri nas doma. Tudi med tujl-nv turisti jih je mnogo, ki ni radi obiskali te kraje«.
Dodal je, da je Globtour že pripravil razne partizanske ture in sicer po Sloveniji in po Bosni in ercegovini, kjer so borčevske organizacije zelo aktivne in pomemben dejavnik partizanskega turizma. Seveda pa je po-rebno, da v okviru parti-zanskega turizma povezu-jem° tudi druge posebnost' m zanimivosti krajev, k| J'h obiščemo.
"Žalostno pa je« je pou-“ar".« da smo bili doslej, ar zadeva pomembnost godkov iz naše zgodovi-e NOB, nerazumljivo sramežljivi v primerjavi z ne-“ftenmi drugimi narodi, 80 znali svojo NOB nogo bolje predstaviti jcem, četudi smo lahko i 2 ozirom na to kar emo, upravičeno ponos-
|;adje pod zastavo tmona-Globtour
v zvezi z razširitvijo d< Z 05}'' G'obtoura je š
nadahp da imajo name nadalje razvijati pomorsl
]Zzem 'n bodo v ta n<
širM' uajeli V6Č ladii- Ra
i bodo tudi dejavnot
ra	organiziranj
;a2mh tur, za kar je velik
ii nimanja PH nas in v ti
i' V svojem turističner Programu so uvedli ve novih tur.
Jollander in milijon dolarjev
Je Prej ste omenili nc n« P®rtnerje, ali bi lahk Povedali še kaj o tem?
da" rec*vsem bj želel poi
sm^'ie dejaI Ferli9°i' d
nto obnovili vse pogodb dosedanjimi partnerji i I V letošnjem letu niS' Subili nobenega partnei
ja iz prejšnjih let. Pogodbe smo sklenili tudi z nekaterimi novimi agencijami. Kot najpomembnejšo med temi bi omenil turistično agencijo »Kollan-der« s sedežem v Clevelandu. S to agencijo je Globtour sklenil 3-letno pogodbo. že na podlagi te pogodbe pričakujemo realizacijo približno milijon dolarjev.
S to agencijo imamo tudi v načrtu, da bomo skupno širili naše posle na ameriškem turističnem tržišču. Ne mislimo delovati samo med Amerikan ci slovenskega in jugoslovanskega porekla, temveč tudi med drugimi Ameri-kanci. Prepričani smo, da bomo uspeli, kajti turistična agencija »Kollander« si je s svojo petdesetletno tradicijo v ZDA in s svojim solidnim poslovanjem pridobila velik ugled in zaupanje.
V začetku je bila to turistična agencija, ki jo je ustanovil Slovenec — izseljenec in je bila namenjena v glavnem za Ame-rikance slovenskega rodu. Ta agencija je organizirala, da je prišlo na obisk v Jugoslavijo tisoče in tisoče naših izseljencev in Amerikancev slovenskega porekla v tretjem in celo četrtem kolenu V zadnjih letih pa je prerastla v turistično agencijo, ki ima svoje poslovalnice v New Vorku, Chicagu, Los Angelesu, Clevelandu in drugod.
Seveda to so zgolj napovedi, ki se bodo uresničile, če ne bi nepričakovano prišlo do objektivnih težav in ovir, ki jih ni moč predvideti,« je ob koncu poudaril Davorin Ferligoj in pripomnil, »da Globtour letos prvič stopa tudi na ameriško turistično tržišče.«
E-informator — press Service
ŠPORT:
Najboljši
v
namiz-
nem
tenisu
Cvetka Poženel in Mari Varoga osvojili 1. mesto in pokal
LJUBLJANA, 21. februarja —• Na tekmovanju v namiznem tenisu, ki ga je organizirala Mestna zveza za telesno kulturo, sta Cvetka Poženel in Mari Varoga (TOZG Zunanja trgovina) v močni konkurenci desetih ekip osvojili 1. mesto in s tem tudi pokal organizatorja te športne manifestacije.
Čestitamo!
E.
Janez Kremžar — kinooperater »EMONA« filma
Emona na filmskem traku
Dopolnjena verzija, sinhronizirana v tuje jezike
Barvni film »Emona« je na sporedu že drugo leto. V tem času smo organizirali več kot 70 predvajanj, so nam povedali v biroju za ekonomsko propagando. Izkušnje so pokazale, so poudarili, kako koristna je bila pobuda, da smo posneli barvni film o celotni dejavnosti podjetja, saj lahko gostom na enem kraju in v najkrajšem času pokažemo in razložimo vso pestro dejavnost naše delovne organizacije. To Je hkrati dokumentarni film o podjetju, dobra in izčrpna informacija za vsakogar, ki se zanima za naše delo, še posebej pa za poslovne partnerje. Na splošno so vsi, ki so doslej videli film »Emona«, bili zadovoljni in so ga pozitivno ovrednotili.
Najbolj pogosto predvajamo film na sedežu podjetja, kamor prihajajo na obisk razne delegacije in gostje iz Jugoslavije in mnogih tujih držav. Največ delegacij iz neuvrščenih držav je doslej videla ta film. Film »Emona« smo dalj na razpolago tudi za konferenco o prehrani (FAO) v Rimu, naši predstavniki pa so ga predvajali na pogovorih v zvezi z ponudbo za gradnjo živinorejskih farm v Moskvi.
Film si je doslej ogledalo tudi precej kolektivov našega podjetja. Med drugim so ga videli v Mesni industriji Zalog, v hotelu Slon, turistični delavci v Portorožu, v Osijeku so ga vrteli v največji dvorani v okviru prireditve sveta potrošnikov. V čateških toplicah so povabili poleg kolektiva tudi predstavnike družbenopolitičnega življenja Brežic in okolice.
Ob raznih srečanjih in prireditvah so film večkrat predvajali tudi v prostorih uslužbenske restavracije v Maximarketu v Ljubljani.
Iz nekaterih naših kolektivov so prišle pripombe, da filma še vedno niso videli; toda vsi imajo možnost, da si ga ogledajo, ie dogovoriti se je treba z BEP in predvajanje organizirati.
Zanimivo je, da se po vsakem predvajanju, še posebno za tuje delegacije, razvije zanimiva razprava, ljudje postavljajo številna vprašanja v zvezi z našo delovno organizacijo.
V kratkem bomo film »popravili«, dopolniti ga bomo morali v skladu z mnogimi spremembami, do katerih je prišlo v zadnjem času v našem stalno napredujočem podjetju. Marsikaj je novega, boljšega, nekatere TOZD so izstopile, druge so se nam pridružile. Skratka film moramo spraviti v sklad s spremembami in novimi zahtevami. Vse to smo organizirano spremljali in posneli na filmski trak.
Od vsega začetka snemamo v vseh fazah tudi gradnjo turističnega naselja Bernardin in kar ne bomo porabili v filmu, bomo spravili v arhiv kot dokumentacijo.
Z ozirom na potrebe bomo novo verzijo filma »Emona« sinhronizirali tudi v tuje jezike.
Film je opravičil pričakovanje in je že dal svoj prispevek k dejstvu, da postaja »Emona« vedno bolj znana tudi v svetu in še posebej v neuvrščenih in prijateljskih državah, posebej v Afriki, kjer smo že močno prisotni.
E-informator — press Service
OB ROBU:
LAČEN KOZEL ČUVA ZELJE
ali kako zavarujemo plačilo kupnine za izvoženo blago Piše: Stanko Mihelčič
Naslov opravičuje resnično, vendar žalostno zgodbo, ki se dnevno ponavlja v našem gospodarskem življenju. Poglejmo eno takih zgodb.
Na posredovanje tuje firme je domače podjetje prodalo in izvozilo svoje blago. Ker za prodano blago domače podjetje ni dobilo plačila, je po svojem odvetniku zagrozilo posredniku s tožbo na plačilo kupnine.
Posrednik se je branil plačati kupnino, češ da ni kupec za izvoženo blago, ampak da je to kupčijo za provizijo samo posredoval, in to brez obveznosti odgovornosti za plačilo kupnine ali pa za plačilno sposobnost (ali pripravljenost) kupca.
V pomirjenje proda-jalca-izvoznika je kupec nakazal prodajalcu 1/3 fakturirane kupnine, za ostalo pa je prodajalcu ponujal obročno plačilo na daljši rok.
Prodajalec se s kupčevo ponudbo o obročnem plačevanju ni strinjal in je sedaj naročil svojemu posredniku (t. j. tuji firmi, ki je posredovala to kupčijo s kupcem, in ki ji je prej grozil s tožbo), da po svojem pravnem zastopniku »najstrožje« zahteva izterjavo ostanka dolga od kupca. V ta namen je prodajalec poslal posredniku (!) še pravdno pooblastilo (v tem je bistvo te zgodbe o lačnem kozlu, ki čuva zelje, ali lahko bi rekli tudi zgodbe o slabi španoviji). Od prodaje izvoženega blaga je minilo že 8 let, toda prodajalec-iz-voznik še sedaj ni prejel plačila kupnine za prodano blago.
Ta zadeva je poučna tudi zaradi tega, ker med vso dokumentacijo, ki obravnava opisani primer, ni najti prijave tega spora Zveznemu javnemu pravobranilstvu, ki je bilo v takih primerih pristojno (ta pristojnost je baje sedaj sporna) in je že večkrat uspešno posredovalo in bolj zanesljivo zavarovalo premoženjske koristi delovne organizacije in koristi družbene lastnine, kot so to znali storiti nekateri tuji advokati ali tuje firme. Po toči zvoniti pa je seveda prepozno.
P. S.: Vsaka podobnost s poslovanjem katere koli TOZD Emone je zgolj slučajna in zato brezpredmetna. (Opomba:
E-informator)
E - KOMENTAR
Veselimo se trezno
Piše: MITJA SVETELJ
Razveseljiva novica! Z ostankom dohodka za sklade smo se na las približali 9 starim milijardam, ki smo jih planirali za leto 1974. Torej vendarle nekaj več od sprva pričakovanih 7 milijard, kar pomeni, da bomo v letu 1975. le nekoliko lažje gospodarili kot smo predvidevali.
Res, kar težko pišem naprej, saj boste dejali, da nisem nikoli zadovoljen. Pa je že tako, da je zadovoljstvo z doseženim, v življenju še posebej pa v gospodarstvu najnevarnejše mamilo.
Če kritično presodimo, bomo spoznali, da z doseženim ostankom za sklade in vso obračunano amortizacijo jz leta 1974, ki sta skupaj le 10 % večja kakor iz leta 1973, ne vzdržujemo več realne vrednosti premoženja, s katerim upravljamo. Cene so namreč v letu 1974. porastle za precej več kot 10 %. To pa pomeni, da s tistim, kar smo v letu 1974. prigospodarili, ne bomo mogli normalno (t. j. vsaj v enaki stvarni vrednosti) obnoviti sredstev, s katerimi proizvajamo, poslujemo in gospodarimo.
Zato je nujno potrebno, da se ob presoji rezultatov iz leta 1974 ne sprašujemo samo po vzrokih za izgube na posameznih področjih našega poslovanja. Zagristi se moramo tudi v raziskavo in presojo, koliko smo na posameznih področjih gospodarjenja dosegli premalo dohodka. Vsako dejavnost, vsak posel, vsako blago v proizvodnji in prdaji, vsakega poslovnega partnerja moramo temeljito pretresti prav z vidika koliko so znašali možni, a ne doseženi dohodki.
Menim, da to ni posel le za direktorje in analitike, temveč bi moral prav vsak od nas napraviti zase svoj obračun uspehov in neuspehov v preteklem letu. Kje, kdaj in kako bi lahko dosegel več, pa nisem? Kakor koli namreč obračamo stvari, se vse dobro in slabo v našem delu konča s kuverto, na kateri bo kmalu več podatkov kot v njej dinarjev, če ne bomo gospodarili bolje.
Da res ni mogoče biti kar od kraja zadovoljen z doseženimi rezultati dokazuje med drugim tudi dejstvo, da so morale TOZD zaradi neizterjanih terjatev, starejših od 90 dni, svoje finančne rezultate za leto 1974 zmanjšati za 986 starih miljonov. Vsega skupaj imamo sedaj zaradi terjatev nad 90 dni blokiranih že za 3 milijarde 373 milijonov starih dinarjev dohodka, če bi tega ne bilo, bi se pa že dalo gospodariti, kaj!
Zaradi takega položaja pri gospodarjenju z obratnimi sredstvi je Zbor interne banke na svoji seji dne 19. 2. 1975 v sklepu o osnovah finančne politike podjetja v letu 1975 med drugim določil tudi tele ukrepe:
•	Terjatve TOZD do kupcev so lahko največ tolikšne kot njene obveznosti do dobaviteljev. Vzporedno z učinkovito izterjavo pa je treba sistematično in dosledno izpolnjevati tudi obveznosti do dobaviteljev tako, da bodo tudi v izjemnih primerih naše obveznosti plačane najpozneje v 60 dneh, sicer pa v dogovorjenih rokih.
•	TOZD z velikim številom dobaviteljev in kupcev so dolžne opraviti izbor dobaviteljev glede na obseg jn asortiment nabav ter plačilne pogoje, kakor tudi izbor kupcev glede na obseg in asortiment prodaje ter plačilno sposobnost in ažurnost, oboje z namenom, da se doseže boljša oskrba po nabavi in prodaji, hitrejše plačilo terjatev in obveznosti ter večja akumulacija. Stalno je treba preverjati splošno boniteto in plačilno sposobnost kupcev.
•	Dopolniti je treba sistem nagrajevanja v TOZD tako, da bodo osebni dohodki delavcev, ki planirajo proizvodnjo ter delavcev v nabavi in prodaji, neposredno odvisni od dejansko plačane realizacije, ki jo dosežejo.
•	V prodaji je treba brezpogojno spoštovati pravila o prepovedi prodaje kupcem, ki nam dolgujejo nad 30 dni več kot OZD EMONA njim. Delavec, ki bi to zanemaril je materialno odgovoren za škodo v višinj finančnih stroškov za denarna sredstva, ki bodo zaradi njegovega ravnanja vezana čez dogovorjeni plačilni rok.
•	V prodaji je treba brezpogojno dogovarjati obračun zamudnih obresti po stopnji 12 %. Delavec, ki bi to zanemaril, je materialno odgovoren za škodo v višini zneska zamudnih obresti, ki jih kupcu ni mogoče zaračunati, ker z njim ni bil sklenjen pravilni dogovor.
•	V urejanju finančnih razmerij s poslovnimi partnerji in pri izvajanju plačil je treba povečati delež kompenzacij v strukturi priliva in odliva za 20 %.
O drugih ukrepih in sklepih Zbora interne banke več kdaj drugič. Ob tem naj le še omenim, da se vselej, kadar je govor o stabilizaciji in ukrepih za boljše gospodarjenje, spomnimo vica, v katerem pijanček v avtobusu očita gospe, da je grda. »Vi ste pa pijani«, mu vrne gospa. »Ja, gospa, samo jaz bom jutri trezen!« je bil vinski brat nesramen. No in ob omenjenih prilikah razmišljam v zvezi z našimi gospodarskimi slabostmi in pomanjkljivostmi: ali smo grdi, ali smo pijani. Ne samo grd, tudi »pod gasom« si lahko kar naprej. Zato upajmo, da bomo tudi mi jutri trezni, t. j. boljši gospodarji.
Za zaključek kratka finančna informacija:
V prvih 20 dneh februarja je bil priliv na žiro račune TOZD za 65 % večji kot v istem obdobju lani. Gotovine je priteklo 30 % več, virmanskih plačil kupcev je bilo za 111 % več, kompenzacij smo opravili za 54 %, prilivi po kreditih pa so bili za 34 % večji kot v istem obdobju lani.
Februarski finančni položaj je torej zadovoljiv jn kaže, da bo letošnji start glede likvidnosti ugodnejši kot lani. Upajmo na vse najboljše, zanesimo se pa vendarle le nase in na tisto kar znamo prigospodariti, če hočemo.

7-6kzevie čestitke za S. mutec,
Miedviaz&ctvii davi žensk
•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••t
•<
:
:

II. poletne igre EMONE
želimo vas opozoriti, da bodo tudi letos izvedene emonske poletne športne igre v počastitev dneva EMONE in sicer 5. aprila 1975, na igrišču Ilirije, Zgornja šiška ali v športnem parku SLOVAN na Kodeljevem.
Letos imamo namen igre razširiti na več panog, seveda odvisno od števila prijav za posamezne panoge. Igre bodo organizirane na soboto tako, da bo možna čim večja udeležba in polnoštevilno navijanje.
Za ženske ekipe bo tekmovanje izvedeno v naslednjih panogah:
košarka,
kegljanje (ekipa 3 X50 lučajev,
namizni tenis (ekipa 2 člana in posamezno),
kros (ekipa 2 člana in posamezno).
Moške ekipe bodo tekmovale v naslednjih panogah:
košarka,
mali nogomet,
kegljanje (ekipa 6 X 100 lučajev),
namizni tenis (ekipa 2 člana in posamezno),
balinanje (ekipa 4 člani),
streljanje z zračno puško (ekipa 5 članov),
kros (ekipa 2 člana in posamezno),
vlečenje vrvi (ekipa 10 članov).
Prepričani smo, da se boste tudi letos polnoštevilno udeležili te naše športne manifestacije.
ZADNJE VESTI:
IMENOVANJA
LJUBLJANA, 3. marca — LJUBO FILIPAN je bil imenovan za namestnika generalnega direktorja OZD Emone, IVAN MUHIČ pa za pomočnika generalnega direktorja za ekonomske in organizacijske zadeve.
RAZPIS VOLITEV
LJUBLJANA, 4. marca — Volitve v vse samoupravne organe TOZD in OZD Emone bodo 31. marca.
SKLEPI DS
LJUBLJANA, 28. februarja — Delavski svet naše organizacije združenega dela je med drugim verificiral sklep o pripojitvi KZ Črnuče k Emoni in sklep o organiziranju nove TOZD Supermarket Maribor.
* * *
DS je sprejel sklepe o novih višinah štipendij, regresu za letni dopust, višjem terenskem dodatku, povišanem dodatku za ločeno življenje, o novih dnevnicah (polna 140, polovična 90 din) in kilometrini (1,50 din) ter o regresu za prehrano (7,60 din na dan) itd., o čemer bomo podrobneje poročali prihodnjič.
Ta športna prireditev pa ima zraven rekreativnega tudi širši pomen. Omogoča navezovanje in poglabljanje človeških vezi med člani različnih TOZD. Ta moment je prav gotovo v interesu tako vsakega posameznika kot podjetja. Spoznavanje in razumevanje med člani naše delovne skupnosti se kaže končno posredno tudi v boljšem poslovnem uspehu podjetja, kar je prav gotovo želja vseh zaposlenih v EMONI.
Ker v nekaterih TOZD še nimajo izbranih športnih referentov, ki bi vodili organizacijske priprave, naprošamo vse te delovne skupnosti, da \z svoje sredine določijo člana, ki bo v okviru temeljne organizacije pomagal pri pripravi športnih iger.
Za podrobnejše informacije o načinu tekmovanja Vam bomo poslali naknadno propozicije emonskih iger, katerih razpis bo objavljen tudi v informatorju. Že pred tem pa lahko dobite splošna obvestila pri tov. MIRI TEŽAK, TOZD TV Šmartinska 102, telefon 41-944 int. 283 ali 44-177.
Na koncu vas še enkrat prosimo, da se emonskih iger udeležite v čim večjem številu in naj vas predvsem vodi olimpijsko geslo:
POMEMBNO JE SODELOVATI — NE ZMAGATI!
Športni zdravo!
Odbor za šport in rekreacijo pri Emoni,
MIRA TEŽAK
ZAHVALA
Ob smrti moje mame Terezije, smatram za svojo dolžnost, da se iskreno zahvalim za izraze izrečenega sožalja.
Posebno zahvalo sem dolžan generalnemu direktorju tov. Francu Nebcu za njegovo pozornost in poklonjeni venec ter svojim najožjim sodelavcem za darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti.
Vsem iskrena hvala.
Franc Bevk
ZAHVALA
Ob težki izgubi moje drage mame, se iskreno zahvaljujem sindikalni organizaciji Biroja-maloprodaje za darovani venec.
Vsem sodelavkam za izrečena sožalja, posebna zahvala tistim, ki ste jo spremili na zadnji poti.
Eva Gombač, Biro-maloprodaje
ZAHVALA
Ob izgubi moje drage mame Julijane Ci-glarič se iskreno zahvaljujem organizaciji dela Smlednik in Vodice za izrečeno sožalje. Posebej pa hvala mojim sodelavcem, ki so se podali na dolgo pot Vodice—Miklavž pri Ormožu in darovali venec.
Še enkrat vsem, hvala.
Ivan Ciglarič
ZAHVALA
V najtežjem trenutku mojega življenja, ob izgubi moje drage, zlate mame, se iskreno zahvaljujem kolektivu re-galnega skladišča na Šmartinski c. 102, za nesebično vsestransko pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti. Enako pa se zahvaljujem pevcem iz TOZD na Šmartinski za sodelovanje pri pogrebu. Posebna zahvala tudi tov. Močniku in tov. Škerjančevi.
Anton Baraga
HVALA LEPA!
Uvoznemu oddelku podjetja Emone, posebno pa tov. Dovjakovi se najtopleje zahvaljujem za denarno pomoč izkazano mojima otrokoma Bojanu in Matjažu ob priliki praznovanja dedka Mraza.
Mimi Vovk
sektor lil a
informator
glasilo delovne skupnosti - emona ljubljana
Emona Informator — Izdaje komisija za informiranje pri zboru delegatov TOZD — Izhaja enkrat mesečno — Ureja uredniški odbor: glavni in odgovorni urednik Janko Velikonja, tehnični urednik Tatjana Lapajne, Zora SubašiČ, Miran Blaha, Inž. Milan Bračika. Marko Potokar, Franc Žunko — Uredništvo: Ljubljana, Kersnikova 2, tel. 310-655, Int. 212 — Tiska Tiskarna Ljubljana.