Političen list za slovenski narod. Po poStl prejeman TelJ^; Za celo leto predplaua 15 gld., za pol leta 8 gld., zauetrtleta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman Telji: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice st. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in veljA tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikiat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjSa. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStTO je v SemeniSki ulici h. št. 2. Izhaja Tsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. V Ljubljani, v soboto 17. maja 1884. Letnilt XTT. Državni zbor. z Dunaja, 16. maja. Obrtnijska postava. (Drugi dan.) Za Saxom govoril je včeraj korofki poslanec Pacher. Po svojem mišljenji je liberalec, po stanu svojem fabrikant, vendar pa je spravljivega značaja in nesebičen, ki toraj tudi delavcem privošči boljšega stanja. Zato je govoril za novo obrtnijsko postavo, ki se ozira na vsestranske koristi in od ktere on ne pričakuje, kakor nekteri drugi liberalci, da bi bila industriji na škodo. Velika napaka njegova je bila, da je pretresal neko brošuro, ki jo je o naših fabri-ških razmerah na svitlo dal baron Vogelsang, in da je skušal opravičevati Wiesenburga, češ, da ni res, kar se v tej brošuri o njegovi tovarni govori, ker so porotniki obsodili vrednika lista nKikeriki", ki je v smislu te brošure zabavljal čez \Viesenburga. Pa ravno ta sodnijska obravnava je pokazala, da se res strašanske reči gode po nekterih tovarnah, da si je neko dekle nekega tedna prislužilo samo 2 kr., da morajo delavci sami plačevati razsvitljavo, da jih pazniki tepejo itd. Porotniki toraj niso izrekli, da bi ne bilo res, kar se je očitalo Wiesenburgu, ampak oni so le potrdili, da so bile besede, ki jih je pisal „Kikeriki", zabavljive in postavno prepovedane, kakor je n. pr. postavno tudi nedopuščeno komu reči tat ali falot, dasiravno je zares kradel in je sploh malopriden človek. Tretji govornik bil je znani Dunajski demokrat Loblich. Pa kako je govoril? Težko je to povedati. Loblich se" povsod in pri vsaki priliki vede, kakor, da bi bil mesija obrtnijskega stanu, in vendar mož nima jasnih pojmov o razmerah in potrebah obrtnikov ter ne ve prav, kaj hoče. Včeraj se je zlasti hudoval zoper to, da se določuje delavni čas za fabriške delavce; boji se, da bo treba enake določbe tudi za male obrtnike, kar bi jim bilo pa v silno škodo in pogubo. G. Loblich prezira, da so razmere po fabrikah drugačne, kakor pri malih obrt- nikih, da je fabriški delavec tako rekoč živa mašina, in da enolično delo njegovo mori telo in duha, med tem, ko je pri malih obrtnikih veliko razlike pri delu, večkratnega odiha in razvedrenja. Pa dasi sta Sai in Loblich govorila zoper postavo, sta vendar oba naznanila, da bosta glasovala za posebno obravnavo. Prvi je danes govoril g. kupčijski minister, ki si je pa obširneje razloge pridržal za posebno obravnavo. To pa je pripoznai, da se vlada strinja s postavo, ki jo je sklenil obrtnijski odsek, dasi se v nekterih rečeh bistveno loči od vladnega predloga. Za njim je prišel na vrsto dr. Bilinski in sicer za postavo. Nedavno mu je Menger očital, da je še premalo časa poslanec, da bi mogel govoriti o obrt-nijskih postavnih določbah, vendar pa je dr. Bilinski danes pokazal, da ravno on te zadeve bolje pozna, kakor marsikdo, ki se s tem ponaša. Mirno in jasno je razkladal pomen obrtnijsko postave in govoril edino le o tej postavi. Namen njen je, da varuje slabejši del, namreč delavca, pa tudi gospodarja, kadar je proti delavcu na slabjem. Skrajnim strankam ni mogoče vstreči, in sicer no delavcem in ne podvzetnikom ne. Zmernim pa, ki so še zmerom v večini, bode gotovo močno koristila nova postava. Dr. Bilinski na to pretresa posamezne oddelke in kaže, kako da so določbe primerne posameznim potrebam. Kakor sem rekel, držal se je Bilinski strogo postave same, zato Vam pošljem njegov govor, da ga objavite celega, ker je najboljši razlaganje važne postave, s ktero se ravno sedaj peča državni zbor, in ki je tolike važnosti in tako velikega pomena za obrtnijski stan. Zaslužena pohvala donela je g. govorniku od vseh strani; in dasi je govoril tako rekoč pvav po domače brez "govorniških figur, poslušali so ga poslanci vse skozi z največjo marljivostjo in pazljivostjo. Za Bilinskim prišel je na vrsto liberalni poslanec Mauthner, ki se je oglasil zoper postavo. Kdaj bo splošnja obravnava dovršena, ne vem, naj-brže še le jutri, ker je vpisanih še mnogo govornikov. Da se nihče ni mogel pritožiti, so morali oni, ki so se oglasili k besedi, med seboj lozati, kako se bodo pri govorjenji vrstili med seboj. Železnični odsek se danes snide, da sklene, kaj naj se zgodi s severno železnico. Pododsek mu bode po nasvetu dr. Tonklija priporočal vladi na prosto voljo dati, da naj železnico prevzame v svoje lastno oskrbovanje, ali pa da naj z delničarji sklene novo pogodbo. Dr. Herbst je bil pa nasvetoval, da naj se od vlade tirja, da železnico prevzame sama in da ne dela nove pogodbe. Ni dvoma, da bo večina železničnega odseka pritrdila nasvetu dr. Tonklija. Ali bo pa reč prišla v obravnavo tudi v državnem zboru, se pač ne ve, ker mu ne bode ostajalo dolgo časa. Sicer pa to nič ne de, ker je v pogodbi izrečeno, da se mora državni zbor do 1. junija odločiti; ako toraj državni zbor dotlej molči, pogodba dogovorjena med vlado in delničarji sama po sebi zgubi veljavo in vladi ne ostane druzega, kakor pričeti novih obravnav. Gospodska zbornica je včeraj tudi zborovala ter pritrdila nekterim od poslaniške zbornice sklenjenim postavam. Liberalni listi se nadejajo, da bo gospodska zbornica gotovo imela kake pomislike zoper postavo, ki je bila napravila te dni med levičarji toliko hrupa in ki se je včeraj v gospodski zbornici izročila v pretres dotični komisiji. Pa gospodska zbornica se bo gotovo bolj držala pisem, v kterih je dokazano, da se je vršilo vso lepo v redu, kakor pa krupa, ki so ga bili prav po nepotrebnem napravili levičarji, kterem je dr. Smolka še včeraj prav odločno rekel, da ni res, kar trdijo in da je bilo njegovo ravnanje pravilno. Politični pregled. v Ljubljani, 17. maja. ^SFotranJe dežele. „K6ln. Ztg." ima od laSko-avstrijsIce meje dopis, v kterem se slikajo lepe razmere, ki so ondi LISTEK. Dr. Jos. Jan. Nejedli. v sredi tekočega šolskega leta so je na tukajšnji viši gimnaziji poslovil ter poslavljen z najvišim cesarskim priznanjem umaknil v zasluženi pokoj čestiti profesor dr. Nejedli. Nejedli (prej Negedlj) izmed sorodnikov nekteri tega imena slovijo v češkem slovstvu — Josef Jan je bil rojen 21. febr. 1821 v zlatni Pragi, kjer je 1. 1849 postal doktor filosofije. Pripravljajo se za učiteljstvo v srednjih šolah služi nekoliko časa ondi pri c. kr. knjižnici, a vže leta 1852 naredi preskušnjo iz propedevtike in matematike na Dunaju, vstopi za pomožnega učitelja na gimnazijo v Levoči (Leutschau) na Ogerskem, kjer kot pravi učitelj podučuje do 1. 1861, kedar so se izmed Madjarov umakniti morali vnanji vradniki. L. 1862 pride za profesorja na gimnazijo v Ljubljano, kjer je neprenehoma čez dvajset let služil in doslužil tako, da v blagem spominju ostane učencem in učiteljem. Mož vede in umetnijo je kazal se ne le v šolskem učenji, temuč tudi v pisanji, v šolskih gimnazijskih iz ves tj ih, kjer se nahajajo mnogoteri njegovi učeni matematični pa filo-sofični sestavki na pr. 1. 1863: Ueber Euler's Auflosungs-Methode unbestimmter Gleichungen des ersten Grades; 1. 1865: Elementiire Ableitung der Budan-Horner'schen Auflosungs-Methode hoherer Zahlengleichungen; 1. 1868: Beitrag zur Zerlegung gebrochener rationaler Functionen im Partialbruche; 1. 1870: Note iiber die mehrfachen und willk(lrli-chen Werthe einiger bestimmten Integrale; 1. 1874: p]in Beitrag zur Auflosung unbestimmter quadrati-scher Gleichungen. — L. 1871: Die Philosophie in verschiedenen Schulen; 1. 1873: Ueber philoso-phische Propiideutik; 1. 1875: Die Erfahrung als Problem der Philosophie; 1. 1882: Die Theorie der Sinneswahrnelimung. — Kakor v šolskih naukih, po umetnih izpraševanjih na pr. pri godnih preskušnjah, tako spričuje tudi v omenjenih učenih razpravah, da je mož strokovnjak v svojih vedah, res profesor in doktor. Z največo lahkoto in jednakodušnostjo je po-jasnoval težke stvari ter po težkih bukvah olajševal svoja nauka tudi učencem, kterim je ali propedev-tika ali matematika delala preglavico, kajti nikdo nima sposobnosti do vseh znanstev, iz kterih so premnogo tirja v novejši dobi po srednjih šolah od učencev. Kakor iz matematike, tako ima tudi iz filosofije gospod profesor veliko izvrstno obdelane tvarine v svojih spiskih, o kterih bi bilo le želeti, da dojdejo na korist večemu občinstvu! Ko bi sploh vrli učenjak starejši oddati mogel mlajšemu zaklad svojih ved in znanj! Sam jako tankega čutila — nikdar ni žalil niti narodnega slovenskega, niti verskega čutila svojih sotrudnikov ali svojih učencev, marveč je bil — zmožen kolikor toliko češčine — vedno praveden do naše slovenske mladine, in celo marljiv v cerkvenih dolžnostih. Dasi jo bilo v burnih letih dokaj prilike po učiteljskih zborih, vendar so nikdar strastno ni vtikal v politične borbe ali narodnostne prepire, držeč se pravila šolskega, da „kopita sodi naj kopitar!" Po takem pravednem in vljudnem občevanji si je pridobil občno spoštovanje pa zaupanje. Kaderkoli je ravnatelj gimnazijski bil v drugih službenih opravilih, izročil mu je obično ^ ključe do svoje pisarne ter prepustil posle ravna- nastale, odkar je k avstro - nemški zvezi Italija pristopila. Dopisnik pravi, da je bila popred tista okolica pravi Eldorado vseh postopačev in nemaniSev, ki so se ..irredenti" zapisali. Iz Tridenta, Eovereda, Arka, Eive dohajali so semkaj demonstracije delat, ker so se trdno nadjali, da bodo čete kralja Hum-berta kmalo zasedle južne Tirole. Namesto teh prikazali so 36 pa ob avstrijski meji laški karabinijerji, ki sedaj v družbi naših orožnikov ob laško-avstrijski meji „irredentovske tiče" preganjajo. Vendar pa tukaj ni še vse, kakor bi moralo biti, in tudi nimamo nade, da bi bilo, dokler se v Trstu, kjer ima „irre-denta" glavno gnjezdo svoje ne postavi na prvo mesto mož jeklenega značaja, odločno avstrijskega mišljenja in pa slovanske krvi, če tudi se mu morda ob strani blišči „britka sablja". Še le tedaj se bo lahho reklo z dobro vestjo: „Irredente več ne bo!" Tega Trst potrebuje, ako se hoče ohraniti Avstriji in Slovanstvu. Da drugače ni mogoče, kaže nam sedanjost. Pospeševanje laške in nemške narodnosti vdušilo je po želji poprejšnje politike skoraj slovansko narodnost, in jo še sedaj ne pusti kviško, ob enem porodilo nam je pa tudi „veleizdajno irredento", ki noč in dan na to preži, kako bi odtrgala lepo naše Primorje Avstriji in ga Italiji vtelesila. Da se pa to ne bo še tako naglo zgodilo, hoče in mora naša skrb biti in tudi bo, samo da se nam ne bodo od zgoraj polena pod noge metala. Plener je kujajočim se levičarjem predlagal, da naj bi se nihče popred ne povrnil v zbornico, dokler se predsednik poslaniške zbornice, dr. Smolka, ne odpove prostovoljno predsedništvu in za to mesto ne izvoli kak levičar. (Ali kali?) Chlumetzki je pa rekel, da bi bilo boljše, da popred zaslišijo kaj bo Smolka sploh rekel, kako se bo opravičil; pri tem je tudi ostalo. Zmerna opozicija na HrvaŠkem razvila je svoj program v „Pozoru". Znano je namreč, da zmerna opozicija pogodbo z Ogersko deloma priznava, ob enem pa misli vse svoje moči na to zastaviti, da svoji domovini popolno samostalnost pridobi, tako kakoršna ima Ogerska nasproti Avstriji. „Sloboda" se pa temu programu protivi, ter ga nemiselno sle-parstvo imenuje, češ, da ni mogočne ob enem na-godbe priznavati in za popolno samostalnost delati. Eno izključuje drugo, kjer je eno, postane drugo neizvršljivo. Trijalizem in pogodba se nista nikdar vjemala ia se nikdar ne bota. Zaradi tega se „Slo-bodi" zmerna opozicija mnogo nevarneja zdi, kakor pa narodna stranka. Pogodba se mora ali popolnoma priznati, kakor jo priznava narodna stranka, ali pa zanikati, kakor to dela pravna stranka (Star-čevieevci). „Agramer Zeitung" pravi, „da je neumnost na to misliti, da bi Hrvaška brez ozira na druge narode popolnoma samostojna postala. Kdor hoče pravo hrvaško politiko zadeti, vravnati jo mora s politiko druzih narodov. Da bi Hrvaška večjo samostojnost vživala, kakor Avstrija ali Ogerska, da bi ona predpravice imela, ki jih drugi narodi nimajo, je nesmisel. Kdor ima take uzore, on ni politikar, temveč sanjač". Mi toliko mislimo, da Hrvaška ne zahteva večje samostojnosti, kakor jo ima Avstrija ali Ogerska, da pa sploh nekaj zahteva, je pa čisto )rav in hvalevredno. Tisti, ki še ni nikdar nič za-iteval, tudi navadno še nič ni dobil. Kdor pa veliko zahteva, nekaj vendar-le doseže; če tudi se mu mnogo odbije, nekaj vedno še ostane? O nesrečnem izidu posvetovanja glede srbskih volitev v ogerski državni zbor v mestu Ulmi se uradno poročilo tako-le glasi: „Milosavljevic in njegovi pristaši, vsi privrženci Omladine, so že dolgo časa med priprostim ljudstvom raznašali laž, da se je na srbskem shodu v Veliki Kikindi srbska narodnost Madjarom prodala; da se bodo Madjari sedaj srbskih šol, cerkvii in narodnega premoženja s silo polastili, Srbe pa da bodo po sili pomadjarili. Priprost narod se je res dal pre slepiti in je sklenil tisto zborovanje vničiti. Volilcev se je sešlo okoli 600, in je večina Živkoviča za predsednika volila. Komaj pa je ta govoriti začel, nastalo je v dvorani nezaslišano tulenje. Stolnik (okrajni sodnik) Palfly je zbrane štirikrat opominjal, naj se mirno zadrže in ko pa vidi, da vse skupaj nič no pomaga, zaukaže orožnikom, da naj rogovi-leže iz dvorane spravijo, na kar je blizo šestdeset ljudi dvorano zapustilo. Kar jih je ostalo, so se mirno dalje posvetovali. Sedaj je pa na cesti strašansk vrišč in trušč nastal. Blizo šest sto kmetiških fantov jelo je vrata naskakovati. Huzarski nadporočnik Ma-riassj zahteval je trikrat, da naj se razidejo, žal, da vedno brez vspeha. Vidoč, da je vsaka beseda zastonj, plane s svojim oddelkom med množico in pri tisti priči bilo jih je nekaj pod konji. Huzarji udrihali so z golo sabljo, ter so dva hudo, tri pa lahko poškdovali. če tudi je bila zdravniška pomoč takoj pri rokah, je vendar le eden hudopoškodovanih že umrl. Popoludne je bilo zopet vse mirno." Vnanje države. 16, maja selila so se srbska minister-stva in arhivi v Niš, kamor se bo za časa skupščine tadi kralj preselil. V ministerstvo za nauk in bogočastje so nameravali poklicati Cumiča; toda Piro-čancevi prijatelji so se imenovanji uprli. Glede priklopa srbskih in bolgarskih železnic s turškimi ima v Carigradu dotična komisija svoja posvetovanja in se je nadjati, da se izdelek že bedoči teden sultanu v potrdilo predloži. Vsled Bismarkovef/a pisma na vojnega ministra nemške države, v kterem železni kancler vpraša, če se li vojnemu ministru nevarna zde iz-dajska pojasnila, ktere je Kraszewski o nemški armadi tujim velesilam izročeval, pričela se bo proti Kraszevvskemu zopet obravnava, ki se peča z delovanjem Kraszewskega v Draždanih; Kraszewski je bil enkrat že vanjo zapleten, pa se je ustavila, ker mu niso ničesa dokazati zamogli. Ker je pa Bismark sam sedaj reč iz novega sprožil, jo bo preiskovalni sodnik zopet v roke vzel. S Kraszewskim vred zaprli so pa tudi Hentscha, ki je v ravno tej stroki, pa za rusko državo delal. Hentsch je rekel, da ni vedel, da je tisti Adler, kteremu je on svoja poročila prodajal, ruski agent; on gaje imel za časnikarskega agenta. Ko je Hentsch leta 1880 zvedel, da je Adler ruski tajni agent, je takoj vstavil. Kar se tiče ovaje, kako naj se konji pobirajo ob vojskinem času, tista ni nič druzega, kakor gola prestava dotičnega najnovejšega pravilnika, kterega mu je hlevar princa Viljema dal, in on si še mislil ni, da bi to kaka tajnost biti utegnila. Kraljevi hlevar Plinzner je do-tični pravilnik prejel, ko je šel s komisijo, ki je konje nabirala, po tiste v Frankobrod; ker sta bila s Hentschem prav prijatelja, mu je dal pravilnik brez kakega pomislika v pregled. Potovanje cesarjevičaRudolfaje ruskim časnikom še vedno vir, iz kterega zajemajo svoje )olitične kombinacije glede avstrijske in ruske po-itike na Balkanu. „Russkij Kurjer" pravi, da se ima Eusija edino le knezu Bismarku zahvaliti, da jo je jela Avstrija na Balkanu spodrivati. On je bil tisti, ki je stari Avstriji pokazal, kje je nemški tesar izhod napravil iz bivše nemške zveze, ter ji za odškodovanje namignil, kam naj se zdaj obrne. Bismarku je bilo grozno veliko na tem ležeče, da je za vsak slučaj proti Eiisiji imel na jugu zaveznika v lastnem interesu, na kterega se je smel zanesti. Kar je Bismark nameraval, to je dosegel. Avstrija znala si je pridobiti pri Jugoslovanih zaupanje, kar jasno navdušen sprejem dokazuje, kterega so Jugoslovani cesarjeviču Eudolfu povsod pripravili. Avstrija je na glasu visoko-izobražene države, v kteri je vsaki narodnosti spoštovanje in razvoj zagotovljen. To je porodilo pri Jugoslovanih Avstriji prijazno stranko, ki se k Avstriji nagiba, ki si želi njene omike pri- svojiti. Ta stranka je v živem nasprotji z nami, kar je pa deloma naša malomarnost sama zaki^ila. Dalje se „Kurjer" sklicuje na požrtvovalnost Rusov za Jugoslovane, rekoč: „Ni ga naroda, ki bi bil toliko žrtvoval za druge, kakor smo ravnp mi žrtvovali za Jugoslovane. Česar nam pa primanjkuje, je vztrajnost in prebrisanost v naših delih. Najprvo nesemo za Slovane svojo kožo naprodaj, in komaj jo spečamo, pa odstopimo; ali če tudi še nadalje vstanemo z njimi v zvezi, si naši zastopniki ne umejo pridobiti ljubezni in sočutja dotičnih narodov. Mnogo zastopnikov imamo, ki pa stvari silno ško-dujeju po svojem napuhu, birokratizmu in po nezmožnosti, da bi nas znali kraju primerno zastopati. Kar se pa mladega zaroda tiče, ga pa že celo ne umemo sebi pridobiti. On se podučuje po za-padno-evropejskih učiliščih, večinoma v Avstriji, kjer se navzame avstrijskega duha in mišljenja. Kratko in malo, mi ne umemo svoje naloge med Slovani. Avstrija zopet si ne more pridobiti hvaležnosti Slovanov, pač pak si zna pridobivati njih sočutje, ki se jim kaže dobrega soseda, ki jim noče zapovedovati, temveč bi rada le v lepi prijaznosti ž njimi živela". Enako se oglašajo večinoma tudi drugi ruski listi. Dolgo je trajalo, da so se Francozom podali, ali podali so se vendar-le. Pogodba, ktero je prvi minister Ferry v imenu vlade Kitajcem v podpis predložil, je podpisana; ona pripoznava Francoze za pokroviteljske gospode nad Tonkinom in Ana-mom, kjer nekako 20 milijonov ljudi prebiva. Francozi so pa tudi ponosni na ta svoj vspeh, kakor na kaj posebnega in bodo vsled tega ministra Ferry-ja še enkrat toliko obrajtali, kakor so ga do sedaj. Spomina vredno je pa to Ferrj-jevo dejanje tudi še zarad tega, ker je s Tonkinško zadevo vse nemirne duhove, ki so le na osveto preko Eena mislili in vsak čas pripravljeni bili starega nasprotnika in zmagovalca od leta 1871 takoj zgrabiti. Za vse take ' duhove je bil Tonkin magnet, W je nevihto na-se potegnil, ktera se je lansko leto nad srednjo Evropo zbirati začela. Za Francoze bo to pokroviteljstvo posebno imenitno v trgovinskem oziru; sedaj jim bo mogoče pod domačo zastavo v one kitajske kraje po Eudeči reki daleč v deželo svoje obrtniške izdelke izvaževati, kar se ve da Angleže ne bo kdo ve kako veselilo, posebno pa še, ker se jim v Egiptu dokaj slabeje godi, kakor se je Francozom v Tonkinu. V angleškem parlamentu, so se zopet nekoliko sporekli. Govornik opozicije Hiks-Beah je vladi očital sramotno politiko, da je Gordona brez vse pomoči, daleč od svojih, dan na dan v smrtni nevarnosti, kjer je od svojih sovražnikov obkoljen, kar brez vse daljše brige, samega sebi prepustila in to za vlado nikakor častno očitanje skuša tudi s tehtnimi dokazi podpreti. Gladstone pa opravičevaje sebe in vlado pravi, da to vse vkup ni nič res; vlada na Gordona nikakor ni pozabila, še manj pa, da bi ga bila prepustila osodi. Opozicija ne zastopa prave politike, ker zahteva, da naj bi se Sudan zopet podjarmil in narod, ki se le za svojo svobodo bojuje ter se tudi smrti ne vstraši, zopet podvrgel. Dobro! Prav je tako! Vprašali bi pa vendar-le, ali gospod Gladstone vsega tega ni že poprej vedel, preden je moral doživeti, kako mu je Mahdi generale otepel in vojske vničeval? Cemu pa jo bilo treba toliko tisoč mladih mož žrtvovati, ako se mu smilijo ubogi Sudanezi in ako jih ne mara v prirojeni jim prostosti žaliti? To priznanje pride nekoliko prepozno! Dalje pravi Gladstone, da se opozicija sedaj le zato za Gordona poteguje, da bi vladi škodovala, kakor je popred iz ravno tega namena čez-nj zabavljala. Vse delovanje opozicije ima pa ta namen, da bi rada liberalce od vlade odstranila in konservativce tjekaj postavila. Sicer, pravi Gladstone, pa nikdo ne more trditi, da bi se bilo Gordonu naročilo, da naj z vojaško silo poskusi, ako bi se mu tako ne hotlo obnesti. Vlada ima res Gordonu nasproti dolžnosti. teljske, ktere je dr. Nejedli tudi vselej točno izvrševal. Da je po tolikoletnem in tako prijateljskem delovanji slovo njegovo milo bilo sodrugom profesorjem, to je lahko umeti. V zadnjem skupnem učiteljskem zborovanji hvalno ogovori gospod gimnazijski ravnatelj v imenu pričujočih odhajočega profesorja, kteri se ginjen zahvaluje vsem in vsakemu posebej za skazano prijaznost. Pozneje mu pokloni učiteljski zbor gimnazijski v pristojnem spomeniku .svoje fotografije v znak vzajemnega prijateljstva. Kar se mi zdi pa še više pomembe, je to, da je tudi šolska mladina, ktera ne zna in ne more vsestransko ceniti zaslug profesorjevih, na jako Iju-beznjiv način poslovila se od njega; tako na pr. v petem razredu slovenskem, v kterem je bil profesor Nejedli zadnje polletje razrednik, celo v ličnem latinskem ogovoru. Najbližnja dva razreda, s kte-rima je naposled imel še opraviti, poklonila sta mu tudi svoji skupni fotografiji; učenci više gimnazije sploh pa so mu po svojih pevcih izročili pisano čestitko ter za spominjsko večernico zapeli lepi dve pesmi, nemško in slovensko, kar je priletnega go- spoda jako ginilo in močno razveselilo. Poln hvale je do naše mladine, ktera je s tem, da je brez ozira na narodnost počestila znanstvene zasluge svojega vernega učitelja, v istini počestila tudi samo sebe. Prava učenost je vselej ponižna, nikdar prevzetna, nikdar zoperna. Tako je gospod dr. J o s. Jan. Nejedli vsikdar bil pohleven in skromen v svojem občevanji. Brez zaroda hoče vdovec po smrti svoje drage soproge preživeti svoje dni mej Slovenci, med kterimi šteje vdanih svojih učencev in naslednikov dokaj, v beli Ljubljani še v vednem učenji, pa mirnem pokoju. Bodi mu na zdravje še mnogaja leta! V Ljubljani, 16. majnika 1884. J. M. Severno-iztočna morska potovanja skozi severno ledeno morje s posebnim obzirom na Nordenskjoldovo 1.1878—79. (Spisal prof. I. Steklasa.) (Dalje.) Že proti koncu 17. veka so znatno ponehavale vožnje ruskih ribarjev na Novo Zemljo; trgovinske vožnje pa so že zdavno poprej prenehale. Vzrok je bil temu bržkone ta, da so Eusi osvojivši Sibirijo, s to zemljo raje občili po suhem čez Ural, o kterem je bilo toliko praznoverja raztrešenega, nego po negotovem Karskem morju, ter je zategadelj ruska vlada celo na otoku Matvjejevem pri Jugorski cesti straže postavila. Ti stražarji so prejemali od lovcev davek, ter je to na-nje tako delovalo, da je vsaka vožnja po morju prenehala, da ne znamo za nobeno podvzetje v času od Rodivana Ivanova do velike severne ekspedicije v tem morju. Le ta je preiskovala razun severne obale ruskega carstva tudi ta del morja, o kterem govorimo, in sicer 1. 1734—35 Muravjev in Pavlov, ter 1. 1736—37 Maligin, Sku-ratov in Suhotin. Oni so imeli sicer iztraživati samo Sibirijo, vendar nam je zdaj tukaj omeniti — ostalo sledi kasnejo — da so oni v istini po neizmernih težavah iz Belega morja v Ob prodrli, in da so zemljevidi, ki .so še zdaj rabijo, izdelani deloma po delih velike severne ekspedicije, da je pa tudi Karsko morje od tega časa ostalo ozioglašeno vsled težav, ktere so imeli ti mornarji zarad svoje neveštine v vsem pretrpeti. Kakor skoraj o vseh oddaljenih zemljah, tako se je mislilo tudi o Novi Zemlji, da a ravno take pa tudi nasproti Angleški. Skušali bomo obema vstreči. če ne bo drugače, pravi Gladstone, odposlali se bode moralo nekaj vojakov tjekaj v ono strašansko deželo in podnebje, toda brez posebne sile ne, le ako bi čast in angleške koristi neogibno to zahtevale, potem še le. Da bi pa vlada le zarad tega svoje vojake v Sudan na sprehod vodila, ker opozicija to želi, se pa ne bo nikdar zgodilo. Gladstone ima marsikaj prav, vse skupaj pa ni nič! On je rekel A, treba je, da reče tudi B, in takih misli so vsi angleški listi brez razločka barve. Izvirni dopisi. Iz Polja, 16. maja. čitateljem „Slovenčevim" je znano, da je vodstvo južne železnice so spomlad ukazalo, da se vsa očetova drevesa ob njeni progi posekajo in nadomestijo s sadnimi. To se je zgodilo in posekali so vsa ona drevesa. Vejevje so prodali, hlodov pa menda še ne. Nekdo, ki ima zdaj takih očetovih drv in bode kuril ž njimi, mi je pripovedoval o lastnosti tih drv in njihovih pepelnih ostankov, ker je ž njimi že prejšnja leta žgal o priliki, kedar so ta drevesa obsekovali in vejevje železničnim čuvajem prepustili, to-le: Les očetovih dreves gori kaj lepo in dobro; neka sokrovca se cedi iz lesa in ta je, kakor da bi ogenj še pospeševala; les sam na sebi ima nekak neprijeten duh, ki ga pa ogenj pohrusta. Pepel teh drv je skoraj bel ko pšenična moka in čez vse vgoden za perilo. Njegova žena, pravi, je imela ta pepel za žehto in tako lepo oprala perilo ž njim, kakor še nikdar ne prej s kterim drugim lugom, pa je veliko manj mile v to porabila. Nadalje pravi, da je bil dobil na svojo obleko madeže od olja in firneža, ki se po nobeni ceni niso dali iz nje izprati; v lugu tega pepela oprana pa je zgubila vse madeže. Ako je resnično, kar upam gotovo, ker toliko resnicoljubnosti že prisodim mojemu poročevalcu, bi znabiti ne bilo napačno, ko bi pri nas kje na kakem sla-bejem prostoru poskusili s tem drevjem. Pa še drugo dobro stran ima to drevo. Njegov les je bel, skoraj da snežno bel; lepe rasti je brez grč, tistih neprijetnih in nesrečnih grč, ki marsikakega h .... . priublajo, tedaj se dd mizarjem prav lično obdelati. Videl jo ta moj poročevalec sobino opravo iz takega lesa, ki je neki krasneja bila, ko ona iz javorovega lesa. Kmetje hvalijo ta les tudi, da je jako vgoden za kolilrja. Še drugo dobro lastnost ima in sicer to, da se ono samo in sicer kaj rodovitno plodi; mladike pri-raščajo ali iz korenin, ali iz semena, kterega vsako drevo v jako veliki množini prirodi. Easte kaj vspešno. Menda bo zdaj 27 let, kar so ob južni železnici nasadili ta drevesca in letos? — Kako krasna debla so posekali! In pomisliti je treba, da je zemlja ob železnični progi, zlasti na Ljubljanskem polji zelo peščena in slaba, in vendar tolika rast! Kolika bi bila še le na boljši zemlji! Kakor skušnja ob železničnem bregu kaže, bi toraj kaka goličava s takim semenom obsejana v kratkem sama sebe pokrila in košat gojzd obrodila. Eokodelci bi morebiti ta v resnici lep, beli, srednje trd in močen les še za kaj druzega porabiti utegnili. Do takih misli sem prišel, ko sem gledal lepa posekana debla in poslašal poročevalčeve besede, ktere sem v blagovoljni prevdarek ali v poskušnjo začrtal. Iz Slavine, 15. maja. Danes je bila tukaj delitev premij za junice iz Kalistrove vstanove. Bilo je razdeljenih 105 gold. v srebru, in obdarovanih 10 junic izmed prignanih 29. Prvo premijo 30 gld. za najlepšo junico je prejel Jožef Semec iz Slavine, h. št. 1; drugo 15 gold. Matija Penko iz Gradca, h. št. 1; in po 7 gold. 50 kr. so prejeli sledeči gospodarji: Luka Kovačič iz Sadohove vasi, h. št. 29, in Anton Dekleva ravno od tam, h. št. 23, Fr. Čelihar iz Št. Petra, h. št. 22, Janez Poženel iz Eakitnika h. št. 29, France Milihareič iz Koč, h. št. 15, Andrej Kristan iz Gradca, h. št. 2, ter Fr. Malneršič in Jakob Ipavec iz Matenje vasi, h. št. 9 in št. 8. Pri sv. maši pred delitvijo je bilo veliko ljudi v cerkvi, ki so molili za vstanovitelja in dobrotnika, ranjcega gosp. Janeza Kalistra; pri delitvi pa je bilo pričujočih obilno gospodarjev, kteri so si ogledovali malo domačo živinsko razstavo. Vreme imamo prijazno, cvetelo je vse lepo, in imamo upanje na dober in bogat sadni pridelek. DomaČe novice. {Loterija za cerlcev Jezusovega presv. Srca.) 10. maja izsrečkane številke glavnih dobitkov so sledeče: Vrsta 9 srečka 26 mašni plašč, vrsta 18 srečka 26 mašni plašč, vrsta 25 srečka 31 mašni plašč, v. 202 s. 4 mašni plašč, v. 245 s. 17 srebrna ura, v. 270 s. 35 velika podoba (kip) neomad. Spoč. M. D., v. 290 s. 28 velum, v. 318 s. 29 mašni plašč, v. 383 s. 1 velum, v. 421 s. 18 mašni plašč, v. 440 s. 22 mašni plašč, v. 464 s. 33 mašni plašč, v. 573 s. 1 namizno orodje za kavo, v. 831 s. 1 srebrno namizno orodje, v. 835 s. 37 mašni plašč, v. 839 s. 2 mašni plašč, v. 861 s. 25 mlad konj, v. 865 s. 30 srebrna zapestnica, v. 914 s. 37 mašni plašč, v. 1041 s. 24 mašni plašč, v. 1060 s. 31 mašni plašč, v. 1070 s. 37 odraščen konj, v. 1200 s. 17 zlata uhana, v. 1216 s. 1 srebrna tobačnica, v. 1241 s. 23 mali prešič, v. 1244 s. 30 mašni plašč, v. 1245 s. 4 zvišana podoba položenja Kristusa v grob, v. 1260 s. 23 mladi konj, v. 1325 s. 2 mali prešič, v. 1335 s. 18 srebrna ura, v. 1376 s. 35 mašni plašč, v. 1416 s. 29 listni obteževalec, v. 1445 s. 1 umetna podoba (sobe zadnje večerje), v. 1528 s. 22 mali konj, v. 1645 s. 21 telica, v. 1650 s. 38 mašni plašč, v. 1661 s. 24 velika podoba (kip) Srca Jez., v. 1727 s. 19 mašni plašč. Srečkanje se je vršilo 10. maja v mestni hiši v navzočnosti gosposkinih zastopnikov. Listnica izžrebanih številk in dobitkov bode nekako do 19. t. m. gotova ter se bode dobrotnikom, ki so cele vrste vzeli (če se sicer za njih ime ve), na dom pošiljala. Da se že do zdaj ni zgodilo, naj dobrotniki ne zamerijo; ker dela je pri tem obilno (6000 številk in razdelitev ravno toliko dobitkov na-nje ga res mnogo prizadene), moči pa, če se hoče kaj prihraniti ni premnogo na razpolaganje. Eazglasimo pa saj izsrečkane številke glavnih dobitkov, ker se ume samo je bogata na plemenitih rudah, posebno ko so opazili neko zlatosvetlečo stvar po zemlji; ali to je bila samo žveplena kovina in z žveplenovcem pokriti predmeti. Zavoljo tega je mnogo mornarjev dohajalo na ta otok, da se obogate s kovinami. Med prvimi nam je poznata vožnja Juškova I. 1759. Kot kermilar na neki ladiji je opazil te svetleče stvari na Novi Zemlji ter je pridobil nekega trgovca z lojem v Arhangelsku, da pokazuje to na velike zaklade v zemlji. Da se le ta zares okoristi s to rudo, priredi za vožnjo eno ladijo, a Juškovu je obljubil za nagrado 250 rubljev za njegove najdbe. Ali vsa ta stvar je propala, ker je podvzetnik na potu v Novo Zemljo umrl. Tri leta kasneje, 1. 1760, se jo domislil neki Sava Loškin iz Oloneca, mornar, da mora biti na iztočni strani Nove Zemlje lov izdatneji nego na zapadni, kajti tukaj do zdaj lovci še niso lovili. In čisto prav je sodil. On se jo zatoraj tudi podal na lov v te kraje. Nam je o tem potovanju samo toliko znano, da je Sava Loškin oplul Novo Zemljo, zadr-žavši se v teh predelih dve zimi in tri poletja. Tako je bilo tudi dokazano, da je Nova Zemlja otok, kar mnogi še v polovici poprejšnjega veka niso verovali. Tudi še po prvem nevspešnem podvzetju se je vzdržala vest o bogastvu kovin na Novi Zemlji, in 1. 1768 je bil poslan častnik Eozmislov z Gubinom, Cirakinom in drugimi mornarji, da preiščejo to bogastvo ter zajedno ta otok kartografično narišejo. Eozmislov je bil za tako podvzetje jako sposoben, ali ladija, s ktero je imel to izvesti, bila je slaba in za vožnjo v te kraje nesposobna. Po velikih težavah je prišel Eozmislov v Matoškin preliv, kterega je izmeril natanko. Z visoke gore na iztoku je videl 10. septembra Karsko morje popolnoma brez ledu, ter pot v Jenisej odprt, ali ladija za daljno vožnjo ni bila sposobna. On je tedaj sklenil prezimovati blizo iztočnega vhoda k Matočkinemu prelivu, v zatonu imenovanem Tjulanaja Guba. On je postavil dve hišici za prezimovanje, od kterih ena še zdaj stoji ter jo je prof. Nordenskjold na svojem potovanju 1. 1876 videl. Se ve, da je že razpadala. 1. oktobra je Matočkin preliv zamrznil in nekoliko dni kasneje je bilo tudi Karsko morje z ledom pokrito. Pozimi so vladale tukaj strašne burje, da se ni upal večkrat nobeden iz hišice. (Dalje prili.) po sebi, da naznanila vsak težko čaka. Od ponedeljka naprej se dobitki izsrečkanih številk zamorejo prejemati v Kravji dolini proti zameni vlečene številke. (Vabilo Ic ohčncmu zloru „Glashene Matice"), ki bode v ponedeljek, 19. maja, ob Vii8. uri zvečer v čitalnični dvorani. Spored: 1. Ogovor predsednikov. 2. Tajnikovo poročilo o XI. društvenem letu. 3. Poročilo blagajnikovo o društvenem gospodarenji. 4. Posamičnih članov nasveti. 5. Volitev prvosed-nika in blagajnika ter še 18 odbornikov; odbornikov mora biti najmanj 12 Ljubljanskih (§ 10). V Ljubljani, dne 5. maja 1884. Fr. Rariiihar, F. Stcgnar, prvosednik. tajnik. (F imenu nežne mladine) opozorujemo slavno tukajšno redarstvo, naj malo pazi na prodajalke na mestnem trgu. Včeraj zjutraj, ko so šli otroci v šolo, prepirale in kregale so se tako, da je res sramota. Najlepši izraz, kteri je bil čuti, sposoben je človeka posaditi zarad razžaljenja časti par dni v tamnico. In vse to na očitnem trgu, pred mestno hišo! Po sebno odlikovali ste se dve že zelo starikavi na vogalu ob vodnjaku pred g. Pavlinovo prodajalnico. Kaj poreko tujci, obiskajoči „belo Ljubljano", ko vidijo in slišijo kaj tacega ? Ako se pa zarad tujcev ne sramujemo, pazimo na našo mladino. Na stotine učencev vedno koraka tam mimo in ti slišijo take lepe spodbujalne razgovore. Ni se čuditi, ako čujemo iz ust malih fantičev izraze, kterih so se prej sramovali tudi pokvarjeni odrasli! (Kdo jc kriv voz ali kočijaž?) Tako so se mimogredoči popraševali, ko se je na „Maličevera dvorišču" danes zjutraj prevrnil poštni voz, namenjen v Lukovico. Voz stal je dobro obložen pred hišo, v vozu pa je sedela mlada gospa. Postilijon se vsede spredaj „na kozla" in požene konjiča. Ali pozabil je bil poprej prazen voz obrniti proti izhodu, zato je moral zdaj to storiti. Hotel je enako fijaker-jem obrniti na mestu, a ni šlo. Voz se zvrne, po-bije na tla enega konja in vse poštno blago ležalo je po dvorišču. Kaj pa gospa v vozu ? Srečno se je izmotala iz voza, vsaj na videz nepoškodovana, a bleda ko smrt. — Kdor je kedaj opazoval Lukoviško pošto, se mu ta prigodek ne bo zdel čuden. Voz je podoben „grenatirski čaki"; spodaj je jako ozek, zgoraj pa zelo neprimerno širok. Le čudo, da se že poprej ni prigodila še večja nesreča na klancu, ovinku ali celo na planem na cesti itd. (Istina! Vredn.) (Jež in zajčki.) Ni res, če nekteri trdijo, da so v naših časih ženske preveč učene. Evo vam dokaz! Danes zjutraj prinesel je možiček v šolški drevored med kuretino naprodaj tudi ježa. Spustil ga je po tleh in jež se je kmalo živahno zanimal za svojo okolico. Gledalcev mu ni manjkalo; med temi bila je tudi elegantna mestna gospica, kteri se je ta „zver" jako čudna zdela. „Kaj pa je to, po-praša, menda kaj tacega ni najti na Kranjskem?" Urno odgovori muhasti kmetski fantalin, ki je imel na prodaj par zajčkov: „Se ve da ne, to je od daleč tam doli iz turške dežele; saj vidite da naše živali nimajo take dlake". „Saj res, vsa začudena zavrne gospica, naši zajčki imajo mehkejo kožico". (Nekdaj in zdaj). Ko slišimo in beremo, kako in koliko se poganjajo zdaj za dolenjsko železnico, se spominjamo sledeče prigodbe iz nekdanjih dni. Ob času, ko so inženirji pota iskali železnici iz Celja oziroma od Zidanega mosta do Ljubljane, je bilo nekje zbrano številno društvo svetovnih in duhovnih gospodov dolenjskih. Eden pričujočih gospodov omeni, da najbolj pripravna in lahka pot bi bila od Zidanega mosta memo Boštanja ali do Sevnice in potem ob potoku Mirni memo Sv. Trojico, Št. Euperta, Mirne, Sv. Križa. Nad vasjo Ilovca kratek predor pod Javorskem pilom in dalje ob Eeki v Litijo. Za Boga, se oglasi oblastni g. K., tadanji zakupnik Mirnske grajščine in ob enem okrajni predstojnik, bodite tiho, če ne nam vzamejo najlepše travnike. Gospodje so bili tiho in obdržali so travnike. A ko bi bili toliko upili, kolikor so si prizadevali tiho biti, bi bila Dolenjska znabiti že takrat s svojimi najro-dovitnišimi kraji z Ljubljano in Trstom sklenjena; zakaj enako lahko bi se bil naredil predor pri Višnji-gori, kakor pri Javorskem znamnji in kako kratka proga bi bila potem do Novegamesta in do Kar-lovca! Koliko cenejše bi se bila lahko železnica delala, kakor pa po Savski strugi! Iz tega je razvidno, 1. da „molčati ni vselej zlato" in 2. kako se svet spreminja; česar so se nekdaj bali in branili, za tisto zdaj prosijo in so trudijo. Razne reci. — Ža zidanje novo šole na Prežganji so presvitli cesar darovali 200 gold. — Iz Čateža blizo Brežic, 15. maja, se nam poroča: Danes ob tri četrt na tri se je pri-drvila od Krškega sim huda nevihta. Gosta toča, debela kakor lešniki, se je usula, ter šla več kot četrtinko ure. — Kolika škoda je po vinogradih, na polji in pri sadnem drevji, si je lahko misliti. Ubogi kmet! Telegrami. Dunaj, 16. maja, zvečer. Ob 5. uri popo-ludne je nastal najbrž zarad neprevidnosti požar v mestnem gledišču, ki je tako naglo okoli sebe segal, da je o 72^- streha pregorela ter postrešje vpepelilo. Bližnje liiše v Šelingovi ulici so bile zarad viharja v naj-veči nevarnosti. Na mesto požara so prišli nadvojvodi Albrecht, Wiljem in Evgenij; ministri Taffe, Bvland, Pino i. dr. — Presvitli cesar so si dali poročati vsako četrtinko ure. Dunaj, 17. maja. Se le ob eni uri popol-noči je bila nevarnost daljnega požara odstranjena. V zadnjem delu gledišča je požar pa še divjal ter je bil še le pozneje v noč popolno zadušen. Le nekaj gledi.šnih prostorov in osobnih stanovanj je nepoškodovanih ostalo; notranje gledišča je podrtina, čelo poslopja še stoji. Železni zastor je požar dve uri zadrževal, ki se je pa potem naglo razširil, ko je uni s postrešjem padeL Čuvaj iz stolpa sv. Štefana je požar 17 minut pred naznanil, kakor iz gledišča. Že pred 4 se je naznanoval nek duh po požaru. Če tudi se o začetku požara razno pripoveduje, je vendar govorica najbolj gotova, da je požar nastal v slikarski dvorani, ki je bila pod streho. Bazun vseh požarnih straž Dunajskih predmestij so gasiti pomagale tudi vojaške straže; vseh vkup tedaj blizo 1000 mož. Pri gašenji je bilo 5 oseb ranjenih, kterim so prvo pomoč skazovali prostovoljci rešilne, dmžbe. 20 do 25 oseb je omedlelo. Gledišče je bilo zavarovano pri francosko-ogerski zavarovalnici za 400.000 gld. Najbrž ne bode več pozidano. Dunaj, 17. maja. Policijsko spraševanje je skoraj do gotovega dokazalo, da le kazni-vredna malomarnost gledišnega tesarja je bila kriva požara. Predsednik ministerstva je danes dopoludne notranje prostore pogorišča pregledoval. Dunaj, 17. maja. V zbornici poslancev je bil predložen vladni predlog zarad pridobitve (poclržavanja) Plzen-Priesenske železnice. Mi-nisterski predsednik je predsednika državnega zbora prosil, naj določi za volitev delegacij kako prihodnjo sejo. Po sprejetem načrtu postave zarad priloge za kranjsko zemljišno odvezo v drugem in tretjem branji, se je splošno posvetovanje o obrtniškem redu nadaljevalo. Tuj ci. 16. raaja. Pri Maliči: Winter, Brauchbar. Pekaii in Raiss, kupč. potovalei, z Dunaja. — Ludovik Neraeezek, juvelir, z Dunaja. — Emilija Milazo, zasebnioa, z Dunaja. Pri Slonu: Al. dr. Tullinger, e. k. zdravnik, iz Polja. — Savo Pistelič, kupec, iz Banjaluke. — Podkrajšek, kupec, iz Godoviča. — Matija Golob, s sinom, iz Kranja. — Jera Klinar, zasebnica, z Bleda. — Franc pl. Garzaroli, zasebnik, iz Senožeč. Pri AvatrijiiUem cesarji: Angelo Almazia, agent, iz Bpnetk. Podpisani odbor niijno progi vsa slavna društva, ktera so se za Binkoštno slavnost v Mozirje objavila, da mu izvolijo prej ko mogoče gotovo število vdeležencev naznaniti, ker je skrajni čas, zaradi voz in drugih podrobnosti potrebno ukreniti. Vstopnice k banketu dobivajo se od danes naprej po 1 gld. 50 kr. za osobo pri slavnostnem odboru ^Savinjskega Sokola" v Mozirji. Na zdravje! (1) V Mozirji, v dan 16. maja 1884. 1. Slavnostni odbor. Poslano. Po Imdem požaru, ki je pred mnogimi leti vni-čil večino hiš naše vasi Kožarje so vsi pogorelci preskrbeli si potrebno strešno opoko iz opekarne pspoda Antona Treo v Brdu pri Viču. Ker je tedaj že mnogo let preteklo in se opeka gori omenjene opekarne v vsakem obziru kot najboljša izkazuje, veže nas dolžnost, v imenu vseh pogorelcev, v korist vseh, kteri izvrstno opeke potrebujejo, gori omenjeno opekarno najtoplejše priporočati. Kožarje, dno 12. maja 1884. Janez Vrhovec 1. s. Pavel Sever 1. s. Tomaž Škrbinec I. s. (1) Franjo Hribar 1. s. Janez Dolinar 1. s. IDTMfflK, poprej Matej Schreiner, izdelovalec cerkvenega orodja in posode, v Ijjubljani, Sv. Petra cesta štev. 24. Prečastiti duhovščini in p. n. gospodom cerkvenim predstojnikom priporoča svojo že staro, dalee okolo dobro poznano delavnico cerkvenega orodja. Zdaj izdeluje se vse prav lepo in močno, po novih obrisih in modelih; vse orodje bode izdelano v zlogih primemo cerkvam, n. pr. gotičnem, romanskem itd.; tudi imam v zalogi vec reči izdelanih, kot mouStrauce, kelihe, lampe, križe za ban-(lera in altarje, svečnike mnogovrstne velikosti, dobro posrebreue, tudi izdelujem rumene, ka-koršne kdo želi; staro cerkveno orodje bode na novo pozlateno in posrebreno; strelovodi, ker morajo večkrat pozlateni biti, bodo v ogrnju po-zlateui. Naročena dela izvrhijejo fte v vsa-korsnem zlogu natančno po nakazanem obrisu točno in kar mogoče po nizki ceni. Za dobro poziatenje in srebrenje je garantirano. (4) Ravnokar so na novo izišle knjige, ki se dobivajo v „Katoiiški Bukvami": fDr Priusler Id M von Leopold Kist. I. Band: Aberglauben. Kirchenraub. Cena 3 gl. 53 kr., po poŠti 10 kr. več. (Drugi del [oziroma konec] izide prihodnji mesec.) Ta alfabetično vrejena izgledna knjiga je zbirka prilik iz veroznanstva. dogmatike in morale; dalje iz zgodovine cerkvene državne in družbinskega življenja. Duhovnikom ponuja ta praktična knjiga za pridige in podučevanje v vprašanjih in odgovorih mnogo raznovrstnega gradiva, zatoraj bo gotovo dobro došla vsem, zlasti duhovnikom. Der Monat der Hinimclskonigm oder das ^alve Regina in Betrachtungen filr den Marienmonat von P. Antonitts Denis a. d. Gesellschaft Jesu. Aus dem Franzosischen in's Deutsche iibersetzt durch den P. Ileinrich Gengler aus derselben Gesellschaft. Cena 1 gl. 44 kr., po pošti 10 kr. več. Denis, „Mesec Marijin", je bil v Belgiji posebno dobro sprejet. Toplo priporočevali in pohvalili so to knjigo škofje v Mechlinu, Genevi, Tournai-u in Luttich-u. Tudi na Nemškem si je knjiga precej )rostora pridobila, in pri vsih Marijnih častilcih je )ila s pohvalo sprejeta kakor dobro došli dar. trgovina z žeieznino v I^'iil)ljani, mestni trg št. 10 priporočata stalno, dobro izbrano zalogo iii\|l>ol,i-segrn Iciiiotijsicogrn. in i>o\Je>o itd.; — potem izvrstni IcamuiišUi coiiient in po^sUi ina-■vo« (jjips); dalje želoasni^n© i>liie in Icoviiiijji za. stavl>©, — vse to po najnižjih cenah v zalogi in po unanjem naročilu, ki se vsako naglo in natančno izvršuje. (11) Podpisani priporoča svojo zaloj^o bruseljskih klobukov in drugih stvari p. n. občinstvu, kakor tf oml Ule za pmoilfi posebno pa: »nlcnone Islolmlco (Lodenhiite) v raznih barvah, kakor svetlo- ali temnorvjave, svetlo- ali temnosive, svetlo- ali temnozelene itd., po SJ erltl. ^O Ur.; ti-do Iclolmlco, najnovejši izdelek, rt0ave ali črne, dobro blago, po 1 SO Ur., najboljše po » jajl. «0 Ur.; svilnate «llliiiiUe sea cležUe po 1 jflcl. do 1 glU. GO Ur.; dalje srajce za gospode, spodnje hlače, vratnike kravate (12) itd. itd. itd. Z odličnim spoštovanjem v Ljubljani, Gledališke ulice št. 4. Naročila s poštnim povzetjem se točno IzvrSujeJo. I JAKOB BELEC, v Šent-Vidu pri Ljubljani, I se slavnemu občinstvu in preč. duhovščini pri- ' poročam za izdelovanje vseh kleparskih del. V zalogi imam cerkvene svetiinice ali stalnice v različnih slogih, z belimi ali barva-nimi šipami in po raznih cenah. Dvoje sve-tilnic iz kositarja, olepšane z medenino, veljd. 10, 12, 14, 18 gold.; iz medenine po 20, 24, 30, 32, 35, 40, 45, 50 gld.; iz tompaka 46, 52, 60 gld. in z lepo barvanimi palicami za svetiinice, ki imajo razne cene. Izdelujem svečnike za pod križeva pota, pušice za pobiranje miloščine po cerkvah; mnogovrstna močna in lepa štedllna železna ognjišča (Sparherde) vse železne in tudi vzidane / bakrenimi kotli. Močna, lepa in umetna železna vrata za cerkve in pokopališča, ograje za krstna karana, kakor vsakovrstna v kleparski, ključar-ski, kovino tiskarski in kovaški strok spadajoča dela. Prevzamem vsakovrstna kleparska in klju-čarska stavbene dela, izdelovanje pravilnih strelovodov po najnovejšem načinu, barvanje zvonikov in streh itd. Jj^F" Vsako delo bode pri meni zanes- J Ijivo dobro izdelano in kolikor mogoče po nizki ceni. (12) Zahvaljevaje se prečastiti duhovščini in p. n. občinstvu za do zdaj mu skazano j| « zaupanje z mnogimi naročili, priporoča še nadalje ©stp^ir^aa is. d^«^ kroj ač, -ulIJL«« svojo bogato zalogo najboljšega in vsakovrstnega sukna, ter izdeluje vse krojaške dela za gospode točno in po jako nizki ceni. (2)