Stev. 199
Posamezna številka 20 stotink
BAUUO^
1 liStvo • ulici
~ 't™**	^CiAOina
'nMm A«t3fcega iti
- KcfnmKirana	^ludnz 4iBZO«I	^
izdajatelj ki odgovorni ure -l	u', idi. — stnik	.cij ____ -
Edinosti. — Tiak tiskarne nuio. _ -»»Cnlna zhm 7« Btesec L 6.—, pol
teti L 22.— in c«lo leto L 60.—. — Telefon uredništva fn uprave Stev. 11-57.
V Trstu, v četrtek 23. septembra 1920
Posamezna številka 20 stotink
letnik XLV
EDINOST
Posamezne številke v Trstn in okolici po 20 stotink. — Oglasi se raCunajo f sirokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po f«tot.; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se poSiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, I. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave II-S7.
Deputacijo političnega društva „Edinost" pri ministrskem predsedniku Glolittlju
Vsled julijskih dogodkov je politično društvo „Edinost" sklenilo odpo-«iati deputacijo našega naroda na zasedenem ozemlju k ministrskemu predsedniku Giolittiju. Vodja deputacije in društveni predsednik dr. Josip Wilfan
nam je včeraj brzojavil:
Deputacija društva „Edinost" je bila sprejeta v torek od ministrskega predsednika Giolittija. Povdarjajoč pravico do samoodločbe, je deputacija protestirala proti nepravičnostim, zatiranju ter julijskemu pustošenju. Zahtevala je odpomoči in jamstva, da se izvedejo zahteve, vsebovane v spomenicah, ki so bile predložene.
Ministrski predsednik je zagotovil deputaciji svojo dobrohotnost in primerne odredbe. (Benevolenza e provvedimenti corrispondenti),
RsSIteu jadranskem vpra&nja fn bodočnost Trsta
(Dopfs z dežele.)
Rešitev jadranskega vprašar.ča im bodočnost Trsila v tngovlr^kem oziru s-te v tesw zvezi <ned ^eboj. Naj pam'vi'o raeicidatoe derezi sledeče:
Trst ne <bo živel cd po;:ti'ke f-aščotov, ampak le od trgovine. Ako (bi 1-aV.ra prav ra.zuunela vse 'so, morala bi že .davno urediti meje z Jugoslia-vtjo in skieni tć s to tr&cvsko pogodbo, da hi fKOtbem preko te delala kaapčije z oelstrm: drža-vc-mč. Pomislimo Je, d-a ie pred vojne Tnst zalagal s špecerijskimi predmetu taikorekoč vso Av> bij4to, SrbiVo, Bolgairtjo, Grško, R-ucnuno itd. ter da bi pri pravi taktiki mogel tudi sedai biti tranzitna luka za te države!
V	tekstilni s točk i Je del-al T-rsit kupčije največ e Daimaic&a, Hrvatsko!, Slavnonrjjo, Bosno. Cmo-£ono ter nekaj z Ortenitcmi Le malo pa. je oddajal v e^iovensfee in druge kraje. Italijanska industrija tekstilne strelke se aatii od dafleč ne da primerjati z bivšo <a\« ipiisko, sedači češko ■fftdiustrijot
Kako ugo^me perspekifve bi ionel Trst v tem ozItu, tega si menda trž>aSki trgovk niti ne predstavljajo. Če fc;. b!o [iućeanisđco \ipr:xš<anje že upereno — ir. sicer ne po Cmsper>: ali5tečnih »ajzorih, strnak v velikodušnem smislu ugodno •za oba nareda — ter bi se v z|po» tavali 'trgovski <odno?/r,>i ined obema državama: vzcvetela bi trgovina v tekstilni stroki v oblOki, ki' bi b:la za J'i£i]j[to ve1 like ko-Kli. čeprav ta njena indu-Frrvja še nedostatna. Danes se \rdlmo skoro f.Ier.ema dan, kako auto za autom plika preko Kra/?a in Logatca, obložen z manufakturo, na-men&eno v Ljubljano, Zagreb ditd. Na milijone iblaga se izva'ža e-amo iz Trsta.
V	L ub-jani ie videti pa že nekaj fcl'aga iz Češke; neka večja tanrcšn.ia tvrdka dobi v kratkem 2 vs^om blaga mdi od tam. Pomislimo, da je prej av-;rij-i\a industrija — iz Češke, Moravske, Nižje Avstrijske aH Tirolske — za-kladala vso Av trije in B?ikan; boljše, renomirane tovarne js izvažale tudi v druge države: Ameriko, Italijo itd., ter da ne bo trajalo drolgo, ko bcdic vse te tovame delale s polno paro itn da bodo zopet s svojimi soldnimi i'zdelfki pre-Ipiovljale sr«ce prejšnje dežele-cdjemalke! Ne-iitCgibna posledica bo, da bo eksport Trsta »lino trpe - f!
Kdo ljubljanskih trgovcev, fka kupujejo sedaj za mi:" -.ne v Tr^itu, bo potem re hctcii kupovati ir lufaktL-ro v Trstu, če bo dobival '.<z Češke lepše in s ! dnejše blago, ki je pozna že dc&go Jet?! Ve' k del, največ krivde zadevlje seveda j'tai'jaT.^ko črdtistri'jo <r>rro. Ni razumeta vc'ike nc; .^e, ki i"<" jo Lahko izviševaua; ni se zanimala niti za k:a;e, ki 'ih ima zasedene že dve leti; vse je prepuščala tržaškim in gcrišfk'im gro-iiytom.
Vprašajte danes »Tržaškega aH goriškega trgovca, in čul-i- bc -te — da-*si ie Italijan — kako toži sam o nesolidnositi s\c-je itaVjar.tske ćncoi-:trije. Ta bo tudi rad segel po avstrijskem, czi-•oraa češskem blagu, če bo le mege*. Trgovec v Trstu, ki je n. pr. naročil vo'neno iblago za marec po L 26 meter, ga dobiva šele >w avgustu, a potem ne po 26 L, ampvik z ah te % a lovama sedaj 30 L za meter. Ako noče prevzeti blaga, mu grozi tvrc'ka - tožbo po svojem odvetniku. Dr ugii je napravil pogodbo s tovarno za 300 tucaiov nogavic, pravilno podpisal pogodbo itd. Čez me<ec dni mu javl a tovarna, da mu bo poslala Je tedaj, če pritrdi 25% poivišanju ccn. Trgovcu ne preostaja drugega, nego da privoli tudi to, če hoče imeti blago. Take in enake pritožbe se -ču'ejo rz ust italijanskih trgo%cev lahko vsak dan.
Morali bi \ si voditi pravo trgovsko politi'Tco». ne poi!t:ke imperializma in ^ovražnc-sti. Godi ■ e pa ravne nasprotno. Danes ima trgovina Tr^ta še nekaj razmaha. Ks| pa bo čez leto dni, k > Jugoslavija ne bo morda niti za en avtom bil manufakture, »pa tudi ne drugih pired-metev potrebovala več iz Trsta i-n z Reke in če si uredi s vejo juko?! Ravinotako si bodo Nemška Avstrija, Nemčija, Češkai. iskaie lahiloo druge poii čez Hamburg in po razrlh rekah, da niti ne govorim o angleški konkurenci. — Kam bo Trst potem prodajal -stvo-e bjago?
Z zavlačevanjem rešitve jadranskega vprašanja, z neodkritosrčno politiko, z nerazumevanjem razmer, se kopije Trstu v trgovskem oziru le prerani grob! To naj upoštevajo mero-dajni krc-gi, in rešijo naj, kar se še rešfti da!
I rusliG-poljshešfi militi
Poljsko vojno poročno
VARŠAVA, 21. Poročilo glavnega štaba z dne 20. t. m. pravi: Odbijajoč sovražnika, ki se je približeval Zbmču, so brTi nafei oddelki na^-dušcTio poz.drav*feni od \"se^a prebivalstva,
brez razlike nairodiracsti m vere. Sovražnik je zasedel Rovno. En polk Buderrijeve konjeniške armade je zavzel Iliirvaik severno od Vyrgeca. Naše čete so zased&e v (bojit Pnuzainy in Lina-wec. Za'ieH smo 1000 mož in veliko mncž5no municije. Litovci zibiirajo nove moči nia čnti ire'ke Maryjhne.
Veliki uspehi generala Vrangela
CARIGRAD, 21. Agencila Un'ion objavlja poročibo generala VrengeJa z dne 17. iln 18. septeanbra, v katerem se (pira'xir da so 'južno-rus^ke čete, nabdaijoigoič	oienizivio, zavzeti e
Polony. Zajele so 200 mež in 25 tstrojnic. Prati Aleksandroivslku .je Vrangelova vo^sdca (preko-•račiila črito Geddelsgeorg-Belčataik. Pri bej ofenzivi so zajele Vramgelove čete 4100 naož, 100 strojnic, mnogo topiov in voz. Preganjanje se nadaljuje. Dne 18. septembra so zauediie Vran-geieive čete Orehov. Lade tjužacuruske tSote so poškodovale tri ruske ladje, ki so (bile remor-klr.a/ne v Mariopol.
Kako ie Min otvorjena rasko-sollska mirovna konferenca
LONDON, 22. »T imes- ima & Riga brzojavko z dne 21. L m., ki p—tvO, da je mir.cvaa k^infe-renca kneta s vejo 'prv^) seje. Lotvčnski m ,i ni:-ter za zunanje -stvari je imel govetr, kaiteremu sILai cd.govictr 'la nai krst'k.o načelnika ru-ike in p.oi.':Ae delegacije. Seja je trajala samo en četrt ure 'in se je zaključila z overitvijo pcciblastil.
Rotiflkncija rusbo-letiske mirovne pogodbe
RIGA, 20. (Mirovno pcigadfco z Leuško je Rusija pc-trdila in tozadevne tstCtie so bile že izmenjane med jiško in mceikicivsjko vlado. Le-tiško je Rusija v zmisliu m-irovne pcgcdlbe pri-zn'aila »de iure«. Misli' se, da bc imenovan za ruskega zastopnika v Ri'gi Jakob Geneckij, eden izmed naj odličnejših pcliii'kiev v Rosijii.
Odpuščenje poljsId.ni dezerterjem.
VARŠAVA, 21. Državni poglavar msj-šač Pčlisudski je pcdpčsal odlok, v ka.erem se pravi, da bedo 1 abko )pom,:ie.ščeni vsi deizerterj;^ ako s-e javijo vojaškim OfbTasrtkn do 4. oktclbra.
General Pojivancv, izvcdenec ua mfrovni konferenci.
RJGA, 21. General Polovan o v, fe'vši vojni milni'ster pod car ko vjaidavino, je prišel v Rigo kot izvedenec ruike mirovne delegaci'ije.
Poljska akademija je imela svečano sejo v čast papežu.
VARŠAVA, 21. Včejaij -e je viršlla v auade-mijfi svečana seja v čast papežu in 'kardinalu Le Mercier-u v prisccnsasti £|pestcilskega nun-oiiia mons. Rabti-jc.
Sla od Bel grada ob Savi do Obrenovca in Sabca, tmm B«6o in Bomo 4o Vtlograda, a nato akozt zet«ko dolino po finigori do Kotora.
Pb odstopa predsednika francoske republike
Priprave mm krodtev norifi predsednika. — Milli i »it edini kandidat.
PARIZ, 21. Neka vest agencije Ha vas praivi, da je šla! k M&lerandu deputacija senatorjev, da se pogovarjajo ž njčim glede izjav, tki jih je padal včeraj sprejemajoč kondd'dia/turo. Miille-rand se je e n^rnu prijateljslki pogovanjai ter je rekel, da je že dttfroo smatral za piotrebno iz-premembo nekaterih članov ustave, ali je vedno mislih da se t« irprememibe ne moreio izvesti pred retirvft)o večjih mednarodnih vprašani. Miitlerand je dastavS, da sedanja usitava ne d'oviotfci^e zdiržnoslr vladnega delovanja v zunainijih zadevah. Po njegovem mnenju, izpre-meanba ustave, Jtot qai zamišlja, ne bi imela cilja povečati dbla<s* predsednika republike, temveč ga botje postavit« na -uslugoi vladni obiasti.
PARIZ, 22. Leom Bourgevis "je poslali Dohe-mernaeru pismo, v katerem odklanja ferma/lrao kandidaturo za predsed,ništ\-o republike, dia bi Lahiko ostal v svetu Zveze narodov.
PARIZ, 21. Demtoikraitsika levica, h kateri pripadajo senatorji radikalne in radikalno-socifcalistične stranke, je imela danes pred-pcldne sestanek. Prisotnih }e bido 80 članov cd 150. Po reaoilucigi, ki je bila sprejeta, se zdn, da se reh. 80 članov ne bo udeležilo votjtev predsednika r«f>ubiiice.
PARIZ, 21. Ker Sto napredne skujpitnie v zbornici v "senaitu akkeaife postaviti isvojega kandidata' proti Maflerandu, ne bi bdio nemogoče — kakor brdi »Journajl«, da 'bo ta kondid at Rcne Renoult ail Pamt», za klaiterega 4» bilo tudi nekoliko CieroeBceaujfevtfi prijateljev.
PARIZ, 21. Živahno razpoloženje je vladalo danes prre cbpoIdine po zborniški h hcdnikiiu Skupine ranEkainih socijiadilsfcov, republikanskega sporazuma, r«j>ubl 1 kanake akcije imi republikancev so pristale na Miifleirandovo kandidaturo.
PARIZ, 22. Danes se je vršli predhodni sestanek v svtJio določitve kand.data za predsednika republike. Evo glasovanja: Glasovalcev 813, Millerand 523, Peret 152, Bour-geois 113, beSh in ziajviržerih glasovnic 15. Mi'1-lerand je torej izbran za edinega kandidata za mesto predsednika republike.
PARIZ, 21. Clemenceau ,je odpotoval z mar-seljskiro brzov-laikom, da začne svoje potovanje v Indijo.
Stavka angte!ki¥ rujlarjev odložena
LONDON, 21. List »Dai!y Chroniiole« pi^e, da bo delavska trozveza, katere deltegati se imajo sestati danes v Londonu, pritiskala na vlado v -svrhe, da se odvrne stavka radarjev.
LONDON, 21. Deltegaii žeieznit&amske zveze so imeli dolgo sejo-, kjer so iproučevaji vprašanje Btavke rudarjev. Ni bilo izdano nobeno poročilo o oklepih tega posvetovanja.
LONDON, 21. Na konference rudarjev je izjavil Miiie, da misli izvršilr.i* odbor, da so vče-ranji sklepi t): kšni, da se laiAio cd stavke odneha ali da se odnese na poznejšo dclbo.
Ogrska aristokracija fiofe krnila
Grof Bethlen proti Mati ententi in za monarhijo.
BUDIMPEŠTA, 20. V nekem svojem vicM-nem govoru je izjavil grof Štefan Beihlen, da se morajo nove smernice 'ogrske zunaoje politike uravnavati po državmih koristih. Ogrska je bila štiri »tfOletja članica zaijednitce, ki ni vpo-šta.vada ogrskih koristi. Mala e&tenita je sestavljena od dnržav, ki jih združuje nasipTCtncUt proiti Ogrski, ki p»a jih razdnužuje mnogo drugih vprašanj. Mala entenba je v nasprotju s poili-tiko Velike entente, ki jamči za celctino izvršit e**«n:rovne pogodbe. Mala enitenta bi hotela izviti Ogrski nove popustit ve in se izogniti obvezam. Vzpostavitev monarhije bi bil-ai za Ogr-siko življenske važnosti, je dostavi'i grof Bethlen, toda ogrski 'kralj ne bo sunel sprejeti druge krone razen krone Sv. Štefana in ne bo tudi mel biti osion za tuje pohilepe. Potrebno je zajamčiti, da se bivša t-\ stne-egrska mcrsanhioa ne vzpostavi.
DUNAJ, 21. »Politisclie Korrespondenz-piše: V kompetentnih avstrijskih poKt-čnjh krogih je bil govor, 'ki ga je ime! grof Bethlen preteklo nedei;oi v Hcmsdge Vasarau u o vprašanju ogrskega kralia«, v Avstriji s^mpat-'ćno sprejet. Mnen; e, iki ga je iarazil grof BetMen, da se bo moral bodtoči' ogrski kralj predvsem cdrcjS^ pravicam do vseh drugih pi:e;tclov, je nsti^Io željam vseh pristasev repiuiblifoenbke vladavine v Avstriji. Ako s.prejme ogrska narodna skupščina zakon, ki br odgovarjal stališču grofa Bethlena; bi Izginile zadnje ovire, ki so r'a poti dobrim in zanesljivim odnošeijem1 med Avstrijo Ln Ogrsko. V tem slučaju bi se lahko tipalo, da pride do nekega ublaženja v ednošajih med obema sosednima državama po rešitvi vprašanja Vzhodine Ogrske v z misnu saintgermalnske mirovne pogodbe.	^^ .
Donavska konferenca
PARIZ, 21. Mednarodna donavska konferenca se je sestala včeraj, da pretresa čl. 1. francoskega načrta o svelbedni plovbi po Donavi. Konferenca je namočila svojemiu predsedniku, naj pripravi poročilo o čl. 1., vpošievajcč vsa stafcšča, ki so bila obrazioženai. Bila ie imenovana podkomisija, ki bo imela sestaviti spisek vseh plovnih črt (pritokov in kanalov, ki bodo spadali v mednarodno pfcrvbno mrežo.)
Požigi in nemiri ▼ Švici.
CURIH, 22. Staočft je brik> zažganih 30 hitš in prodajalnac. Policina je drvela po mestu na kamionih Ln avtomdbiiSh ter 3e streliiala in metala bombe. Žrtev nr.
Povoden] o Furlanlll
Promet na vseli železnicah prekinjen. — Mnogo mostov se ]e adrio. — Cele vasi pod vodo.
RIM, 21. Radi zelo silne nevihte med Benetkami m Vidmom so brzojavne zveze prekinjene. Vožnja viakiov med Benetkami in Ven-ttmriglia je omejena do Benetk Casiarsa radi tega, ker so $e m'ostovi podrli. Oddelki' brzo-javniJi_ čet z izvedenci' gredo nia lice mesta, da vzpostavijo čim prej brzojavne in telefonske zveze.
VIDEM, 21. Vsi hudourniki so začeli danes opadati in Tagliamento je dosegei največjo višino, ne da bi bil prizadejal težke škode. Vse železniške proge so prekinjene, naizen cervi-njanske goriške. Tudi ceste so pokvarjene radi izliva vode, ki je odneslta rrnc^itove. Med večjimi sta se udrla dva kameniiia v Collorcdo, eden na Torre, eden na čedadski železnici, tri^e ali štirje na Edri, eden v Seguale na Me-duno, štirše na Nadiži. Med kraiji, ki so bili poplavljeni včeraj zvečer, so bili Pavne, BasaV deila, Zugliauo in Ritv :$nano danes ■suhi. Še so piod vodo Ccseano in Pcm'biia.nrioco, kjer presega voda višino dveh metrov. Neka krajev je popolnoma odrezanih. V Micrtelliacio iso se posule tri hiše, v Zaimpicchie se je posuj zvonik. Bati se je, da bo vzelo kenec mnogo živine. Dosedaj se šteie pet žrtiev, ali bati se je, da bo njihovo število večje, kajti iz raznih kra^eA-matajkajo še vesti.
Gibanje IialUanskiii kovinskih delavcev
MILAN, 22. Včeraj se je vrSil sestanek zastopnikov kovinskih delvacev, ki so razpravljali o dogovoru sklenjenem v Rimu. Istočasno je sklicala Delavska zbornica notranje tvorniške komisije, ki so prišli v avtomobilih, spremljani po rdečih stražah na kolesih. Razprava v Delavski zbornici fe bila burna in j« trajala ves popoldan. Končno fe bila sprejeta rezolucija, s katero se odobrava delovanje komisije, ki se je pogajala v Rimu in se zahteva plaća za delo, izvrieno tekom zaaedbe.
Tudi razprava zastopnikov zveze metalurgčinih delavcev je bila dolga in živahna, toda do defini-tivnega sklepa ni priilo, kajti razprava je bila od-godena.
Tekom večera je prišlo pred Delavsko zbornico do izgredov. Kakih 10 delavcev se je pripeljalo v kamijonu in začelo streljati proti njej s klici: »Doli z izdajniki proletarijata]Medtem so delavci še vedno v tvornicah in ne ve se. kako se konča to gibanje, kajti veliko število delavcev je proti sklenjenemu sporazumu. Ponekod so bile zasedene nove tvornice.
Krvavi Izgredi u Turinu
TURIN, 22. Sporazum, sklenjen v Rimu, ni napravil najboljšega vtiska med delavstvom, ki je razdeljeno na dve struji: ena je za sprejem rimskega dogovora, a druga je odločno za nadaljnje vztrajanje v svrho dosege popolne zmage. V mnogih tovarnah je bilo sklenjeno, da se ustavi delo v znak protesta. Posebno odločno se zahteva plača za ves čas dela od zasedbe tvornic dalje.
Snoči je prišlo do krvavega spopada med- rdečimi stražami na tvornicah in orožniki. Tekom spopada sta bila dva orožnika ubita in veliko ranjenih. Položaj je zelo resen. Pričakuje se izid pogajanj zastopnikov zveze kovinskih delavcev in industrijalcev, ki se vrše v Rimu, glede vprašanja plače za delo v času zasedbe.
Areiftijg in zaplembe v Gornji Slezlji
VARŠAVA, 21. Neka poluradnai poljska vest pravi, da je bil vskd preiskave s •strani zased-benih oblasti' v Zgornji Šleziji zaplenjen en vagon pcln crežja im municije, ki je bila namenjena nemški propagandni organizaciji. Bi'.-3 je nekoliko oseb aretiranih. Množina zaplen e-nega orožja je mnogo večja, kot se ;e bilo javilo. Medzavezniška komisija v Oppelnu, ki se peča s to zadevo, je uvedla preiskavo.
PARIZ, 22. Poslaniška konferenca je sesli-Sala danes popoldne generala Leronda, ki je nai široko obrazložil položaj v G|Ctm;: Šlez'i ter je predložil konferenci nekoliko opazk k nemški neti o tem vprašanju.
Za mednarodni jezik.
BRUSELJ, 22. Svetovni shod zveze mednarodnih društev, vpošlevajoč vedno večjo potrebo mednarodnega pomožnega jezika, je .Izrazil željo, da nag se vsr, ki iprizrJrvajo to potrebo, pridružijo egperamfcJkemu gibanju do onega časa, ko -bedo vse vlade rabile uradno le en jezik.
Stanje župana mesta Kork.
LONDON, 22. Župan me-ta Kork je bil včeraj zelo potirt, teda bil je pri zave-ti.
Iz Jugosfa/ije
orel na srebrnem polju z beliot-rdeče lahiranrtn ščitom, rdečimi kremplji in rdečo „krono. Iz rega grba so nastale po heraldičnTb pravilih bairve naše tr.obojnice, ki je bila c.ber cini krairnj-ska deželna zaiatava, za katero smo se beli dn trpe!! še med svetovno vojno, a komorno vendarle zmagailL Te barve in l!a grb so uCvore-ninjene v duši- slovenskega naroda in nikakor ne kaže jih vreči kot s<taro šaro čee krov. Grba Koroške in Šta.ienske ne m'cre'.a pri*i v poštci-, ker so ie dežele po večini priklopi one Nemški Avstriji1 in ker so ondi še priznane kot samostojne pokrajine. Njih barve :n grb bi morale bita naravnost prepovedane v Jug v!, .viji. Našim bratom na Ko reškem in štakorskom p^ ne bode težko sprejeti ta v resnici slovenski grb tudi za svojega iz historičnih :ai nao cmalniih czirov. Pc-dance in vso javnost pozivane«, dal posvečajo tej zadevi večjo pazljivost ter da edrečno zahtevajo, odstranitev dot?ediar.iiega skrpueanega grba, ki- je škandcii za Slovenijo, ter nadomestitev z modrim ortejun.
XY. v »SLovenicu«.
Oomače vesti
Naši javnosti — posebno pa dopisnikom. Ce fcme-
mo verjeti raznim glasovom, ki nam prihajajo iz mesta in z dežele, smemo si domnevali v svojo tolažbo in vzpodbudo, da je velik del naše javnosti na zasedenem ozemlju zadovoljen z našim glasilom. V tej domnevi nas podkreplja tudi stalno po-raščanje čitateljev, sotrudnikov in dopisnikov. Seveda nismo — Ln to izjavljamo povsem iskreno —-tako lahkomiselni, da bi to zadovoljstvo razumevali v absolutnem zmislu. Tega ne moremo že zato, ker se mi sami le predobro zavedamo hib in nc-dosta.tkov, ki trpi na njih naš list še vedno. Zadovoljni so pač tisti, ki razumevajo izredne razmere, ki nam ne dopuščajo razmaha, ki nam ne dovoljujejo iskrene in tako odločne besede, kakor bi bila potrebna v narodnem glasilu v obrambo vseh pravic našega narjoda in v žigosanje krivic, ki se mu gode. Razumni ljudje razumevajo in uvažujejo naš težavni položaj, razumevajo, da ne moremo tako. kakor bi mi sami najraje hoteli; zadovoljni, so, da dajemo, kolikor pač dopuščajo razmere. — Prihajajo nam pa tudi glasovi, ki izražajo — nezadovoljnost. V prvi vrsti nam očitajo pomankanje na odločnosti in pogumu. rZakaj niste priobčili, kar smo vam poslali?« Ali pa: zakaj niste priobčili dobesedno in prav tako. kakor smo napisali mi? Česa se bojite?!« Tako nas napadajo. Le tem odgovarjamo, da ne poznajo ozirov in razlogov, ki so nam neizprosni zapovedniki! Kot pametni in res rodoljubni ljudje moramo često izbirati manje zlo, da $ tem preprečimo veliko hujie! A tu ne gre le za osebe, marveč tudi in v prvi vrsti za glasilo samo, pa tudi za dotične kraje in njihove ijudi. Vedo naj, da se dogaja marsikaj, o čemer ne smemo govoriti javnosti, ker pa postavlja stroge meje odločnosti in pogumu, ko bi ti sicer lepi čednosti lc škodovali stvari. A to — našo stvar — moramo iinetl vedno pred očrnil Zagrešali se proti tej — bilo bi izdajalsko početje. Raje, nego junaki, ki Škodujejo, smo delavci, ki skušajo koristiti — tudi ob nevarnosti izgube na popularnosti. Dejstvo, da smo bili sedaj zaplenjeni dvakrat zaporedoma, bodi v pouk nezadovoljnežem: da poguma ni tako lahko uveljaviti v sedanjih časih, kakor ga priporočati iz varnega zakotja. — Pa nc le v stvareh, glede katerih nas zasleduje neizprosno strogo oko onih, ki imajo moč nad nami, marveč tudi v stvareh, ki se tičejo našega domačega medsebojnega življenja, nam fe najvestneja previdnost v najstrožjo dolžnost. Mislimo pri tem na razne napade na naše naprave. Ta obsipljc z napadi kako naše društvo, drugi prihaja z očitanji na račun kake gospodarske zadruge ali drugačnega človekoljubnega narodnega zavoda. Saj nočemo tajiti grajanih pomankljiovsti. Ravno zato pa ne mečemo dopisov v koš, marveč jih dostavljamo napadenim zavodom, na; poskrbe potrebno. Ta pot je koristnejša. Čemu naj bi vse svoje ran« razkrivali neprijaznemu nam svetu, ko si moremo drugače pomagati?! Posebno naj bi pomislili ti ne-zadovoljneži, da so tudi naše ustanove zvezali dogodki na rokah in nogah in da ni njihova krivda, če njihovo poslovanje ni tako, kakor bi je želeli mi vsi — v prvi vrsti pa one ustanove same. 5a posebej moramo izpregovoriti besedo do tistih, k| nam pošiljajo strupene kritike — včasih upravičene, včasih pa tudi ne — o razmerah v Jugoslaviji. Pomislijo naj, da v sedanjem svojem položaju nismo mi poklicani, da bi odpravljali nedostatke tan» zunaj. V prvo zato ne, ker imamo dovolj poslu sami s seboj, a v drugo iz razloga, ki smo ga označili že zgoraj: le škodovali bi! In to ne le z ozf-rom na nasprotni nam svet, ampak tudi na tukajšnje naše ljudi. V težkih časih potrebuje ljudstva besede, moralične vspodbude, ne pa besede, ki ubija duh. To vse naj uvažujejo nezadovoljneiil
Vstaja hrvatskih kmetov. Tukajšnji »Lavoratorc-je objavil dopis Lz Sarajevega, v katerem ae opisuje vstaja hrvatskih kmetov, o kateri smo tudi ml že pisali, »cvcda, ne z istimi nameni, kakor pišejo o podobnih dogodkih v Jugoslaviji italijanski listi, vstevši tudi tukajšnji »Lavoratore« in njegovo «lo-, venski pisano prilogo. Mi smo že večkrat in temeljito. bolj temeljito nego »Lavoratorc« obsodili razne razmere v Jugoslaviji, ker smo hoteli po svojih skromnih močeh doprinesti k izboljšanju, kar fe tam slabega. Iz našega najhujšega obsojanja pa je izbijala ljubezen do te mlade države, ki je država našega naroda. Tega, seveda, od »Lavoratora« ne zahtevamo in nc moremo zahtevati, ker je oo italijanski list in kot tak nasproten vsemu, kar diši po slovenstvu. Pričakovati bi pa smeli, da kot soci-jalističen list ne bo izrabljal dogodkov v Jugoslaviji
_ ki jih, mimogrede rečeno, podobni dogodki v
Italiji prekašajo v obsežnosti — v iate namene, kakor jih izrabljajo italijanski meščanski listi: v propagando proti ujedinjenju jugoslovcnskega naroda, za razkosanje jugosloven^ke države, za iirfenfe sovraitva med posameznimi jugoslovenskioi plemeni i. t. d., in da bo torej na ta način pomagal z vsemi silami protijugoslovensko propagando... italijanske meščanske vlade. Mi bi se na ta dopis ne ozirali, če bi mu ne bil edini namen propaganda med jugoslovenskim prebivalstvom zasedenega ozemlja proti Jugoslaviji- Tako pa smatramo za svojo dolžnost, da opozorimo naSe ljudstvo na t«, ne vemo, ali bolj zahrbten, ali bolj neroden poizkus zatiranja jugoslovenskega čustvovanja v zasedenem ozemlju. Vstaja hrvatskih kmetov, ki je sedaj dokončana, je bil krajevni upor v par občinah proti vojaškim oblastim. Povzročili so jo: plačani tuji agitatorji, zaslepljeni domači nezadovolJneJf in slaba vladna politika. »Lavoratorov« dopi«nik' prehaja s par besedami čez dva prva vzroka in »e zaustavlja pri tretjem, izrabljajoč to priliko, da izlije ves svoj srd na »srbsko vlado«, v kateri so tudi Slovcnci in Hrvati, na »srbsko vojsko«, ▼ kateri zavzemajo častno me«*o todi *tovcn*kl fn hrvat*
^ Vprašanje slovenskega grba. Med stvarc, ki so jih Slovenci ctb prevratu po krivici omalovaževali, spada tudi vprašanje slov. grba. Potrebno pa 'e, da danes, ko se pripravljfai ko-nečna uredba kreCevC-ne SHS :n n?ene ustave in z akc rev, iz pregovorimo malo pobl.ižje o tem vprašanju. Sedanji grb, ki se je provizorno določil za Slovenijo, nikakor ne odgovarja historičnim tradicijam, niti naccdnemu čuvstvu. Ogle.'mo si ga msiLo bliž'e. Grb Slovencev je v za.ednLčkem grbu v spodnjem poiju, ter kaže na modrem ozadju peterožerno srebrno zvezdo, pod njo pa srebrni polumesec. Kaj nai) predstavlja laf grb? Takrat, ko ©o ga določili, je bilo čitati pc časopisih, da je to grb »stare Idrije*. Ne glede na dejstvo, da je bila Ilirija vse nekaj druzegav nego Slovenija, moremo but ugo-roviri, da je bil grb ilirskega (kradrestiva zlaita galera na modrem pcliu, ki, kakor seno že poudarjali, nima niti najmanjšega histeričnega in narodnega stika s Slovenijo. Sedamjr grb pa ima še vse drugačne napake, da se ga moramo naravnosit sramovala. Ali ne veste, ljudje božji, da je polumesec znak naših steletn'h isovragov in trinogov, aziarskih Tnrkor, peterožarna zvezda pa znak Italijanov? S polmrnesecem no-.sinio znake našega suženjstva pred vsem svetom. Na? nam nihče ne reče, da > to vprašanje malenkostno. — Edini prav-i gr-b Slovenije, bi bi! na mestu, je gtari kranjski ilTb, moder
Češkoslovaški poslanik v Rimu o „Hali ententi"
RIM, 22. Urednik lista »Corriere d' Italia« je imel pogovor s češkoslovaškim poslanikom v Rimu Ky-balom o značaju »Male entente«. Češkoslovaški poslanik je izjavil, da »Mala ententa« nima značaja sovražnosti proti Italiji. Čehoslovaki žele že-veti z Jugoslavijo v prijateljskih odnošajih, ker ne sme se pozabiti, da so Čehi in Jugosloveni istega piemena. »Mala ententa« ima povsem miroljubni značaj. Njen namen je izvršitev pogodbe sklenjene z Madžarsko v Trianonu. Moja vlada — je nadaljeval Kybal — je izrazila svojo nevtralnost nasproti Rusiji za časa Kerenskega, nato nasproti Madžarski za časa romunske ofenzive, izrazila fe svojo nevtralnost v- rusko - poljskem sporu kakor tudi nasproti Italiji, katere vprašanja se bodo morala rešiti direktno med Jugoslavijo in Italijo.« Glede reškega vprašanja je izjavil češkoslovaški poslanik, da rešitev tega vprašanja nima posebnega interesa za češkoslovaško, ki polaga veliko važnost na tržaško luko, toda češkoslovaška želi na vsak način, da bodi rešitev reškega vprašanja trajna. Na vprašanje, kako to da češkoslovško časopisje tako podpira jugoslovenske zahteve, ko vendar vlada izjavlja, da hoče biti nevtralna, fe odgovoril češkoslovaški poslanik, da se vlada nc more smatrati za odgovorno za pisanje časopisja, ki ima svoje mnenje. Glede priklopitve Avstrije k »Mali ententi« je izjavil, da Avstrija vedno lahko pristopi k temu sporazumu in da ji ne bo nihče tega branil, tem manje, ker bi jo to obvarovalo pred morebitno povrnitvijo Habsburgovcev.
Potovanje regenta Aleksandra v Sarajevo -Zasedanje Narodnega predstavništva odgođeno
BELGRAD, 21. Regent Aleksander je odpotoval, kakor napovedano, v Sarajevo. Vsled njegove odsotnosti se je zasedanje Narodnega predstavništva odgodilo do 28. t. m.
Gradtia Kotorske luke In železnice od Donave do Jadrana
DUNAJ, 21. »Neuc Freie Presse« javlja iz Bel-grada: Minister Stojanovič se je povrnil s tehniško komisijo iz Boke Kotorske in izjavil, da se začne tam v kratkem gradba velikega pristanišča. Pripravljen je tudi načrt za gradbo železnice, ki bo
V i ratu, dM 33. milight 193*
■Km IL
»u>inusi« jjgb tu
,—■—--
•ki vojaki, m na »trb«ko upravo«, * kateri fc t«c »lovenslrili In brraUkih a radnik or nego srbskih. Po ajcgorMn opisovanju bi se zdelo, da se izvr-fujejo disciplinirani predpisi v vojski samo proti hrvatskim in solvenskin vojakom, da morajo služiti slovenski in hrvatski vojaki v vojski na ... nedoločen čas, da je prebivalstvo na Hrvatskem in v Sloveniji izpostavljeno najhujšemu trpinčenju, da je z eno besedo jugoslovanska vojska sestavljena ne 12 domačih fantov, ki hodijo vriskajoč in prepevajoč k naborom, kakor bi lahko ugotovil z lastnim! očmi in ušesi, temveč iz samih Arabcev, ki ubijajo, kogar srečajo! Čemu opisuje »Lavoratorov« dopisnik tako črno razmere v Jugoslaviji in predvsem v Sloveniji, čemu izliva v italijanskem listu vse svoje sovraštvo proti srbskemu plemenu kot takemu, čeravno bi moral kot komunist delali ravno nasprotno, čemu pripovedujejo o izkrvavljenju mlade hrvatske in slovenske generacije, ki jc vendar najmočnejša opora jugoslovenske države, čemu tako strašno pretirava morebitne pomankljivosli? Povedal je sam, prav jasno: Hotel sem opisati žalostno usodo tega naroda tudi zalo, da si Slovenci v »Julijski Benečiji« ne delajo iluzij o gospodarskih in moralnih razmerah njihovih »odrešenih« britov.« E, bratsko, tako torej stoji stvar! Vse te grozote je namenil »»sarajevski« prijatelj Slovencem na zasedenem ozemlju v upanju, da bodo čitajoč njegovo poročilo zahvalili Boga, da so ostali na tej »trani premirne črte. Zato torej take grozote o razmerah v Juogslaviji. zato take grozote o jugoslovenski vojski, katere disciplina reveža tako »martra«, zato vsa ta protisrbska gonja, ki diši bolj po Franku, Sachsu, Radiću, in ... Ni-'kiti. nego po komunizmu! Toda čc je »sarajevski« prijatelj smatral, da si predstavlja jugoslovensko prebivalstvo zasedenega ozemlja jugoslovensko državo kot obljubljeno deželo, kjer se ccdi samo mleko in med in kjer padajo človeku kar same pečene go«i v usta in da bo padlo kakor iz oblakov, čitajoč njegovo pismo, se je motil. Vsi mi sicer dobro vemo, da se v Jugoslaviji lažje in bolje živi nego kje drugje, vemo pa tudi, da je v Jugoslaviji veliko primankljajev, ki se bodo morali odpraviti in se bodo odpravili. Moralo se bo pomesti med drugimi tudi s tistimi, ki izrabljajo morebitne slabe strani v svrho propagande za obsovraženje jugo-slovenskih plemen med seboj! Toda zaradi teh primankljajev nam niti od daleč ne prihaja na misel, da bi pripisovali krivdo na njih samo enemu jugoslovenskemu plemenu in tem manj. da bi izgubili upanje v bodočnost jugoslovenske države, kjer bo sicer treba, kakor povsod, trdo delati, a se bo človek čutil doma kot svoboden človek v svobodni dmovini. — »Lavoratorov« »sarajevski« dopisnik končuje s polemiko proti italijanskemu nacionalističnemu časopisju, ki ni nikakor v skladu z njegovo prejšnjo protisrbsko gonjo in dokazuje. da pravzaprav ne ve. kaj hoče. Poudarja, da zadnji dogodki v Jugoslaviji niso dokaz o nevzdr-Jljivosti jugoslovenske edinosti, in da bo končno zmagal zedinjeni jugoslovenski narod v boju proti srbski birokraciji. Prav gotovo. Prav gotovo, sarajevski« prijatelj, bo zmagal končno zedinjeni jugoslovenski narod, toda ne v boju proti »srbski«, temveč proti srbsko - hrvatsko - slovenski birokraciji, in ne s hujskanjem ene jugoslovenske pokrajine proti drugi, temveč z nadomestitvijo avstrijske vzgoje, ki je vccpila jugoslovenskcmu narodu v srce nekdaj državno, a sedaj perkajinsko sovraštvo, z jugoslovensko vzgojo, in ne z vceplja-njem strupa v obliki zdravila, temveč z izdiranjem parasitov iz narodnega telesa, in končno ne z ubijanjem, temveč z oživljanjem jugoslovenske ideje, t-i je že sedaj tako močna, da je tudi ^saraejvski« prijatelj moral priznati, da je nezlomljiva!
Za učitelje. Generalni civilni komisar sporoča: CtVralni urad za nove pokrajine je odredil, sprejemni popolnoma predloge generalnega civilnega komisar^ata, in pustivši za sedaj nerešeno vprašanje izenačenja veljave učiteljskih diplom, dobljenih v starih in novih pokrajinah kraljestva, vprašanje, ki je bo rešilo ministrstvo za javno šolstvo poto-m ukrepov in organičnih reform: 1. Noben učitelj v tej pokrajini nc more biti pripuščen k natečaju za definitivno mesto, čc ni položil predpisanega izpita za usposobljenjc; 2. izpitom za usposob-Ijcnjc se priznava vsa pravna veljavnost za natečaje, za evcntuelno imenovanje na mesta šolskih upraviteljev, za evcntuclne nadzornike službe itd., kakor je bila priznana pod bivšo vladavino; 3. k predstojećim natečajem za prazna sistemizirana mesta v »Julijski Benečiji« se bodo pripustili samo učitelji iz te pokrajine, ki imajo predpisano diplomo o usposoblieniu; 4. po določbah okrožnice 3117 7512 št. 2 od 5. avgusta t. 1. sc bodo mogli upoštevati učitelji, odpuščeni iz normalnih šol v kraljestvu, samo v svrho namestitve na provizorič-oa mesta. Vsled teh odredeb se bodo čim prej sklicale izpraševalce komisije za izpile o usposoblje-nju za učitelja in razpisali natečaji za definitivna mesta.
Draginja! Prejeli smo iz trgovskih krogov: Neurejenost prometnih zvez, slabe zveze zveze, zelo počasen in nesigurcn obrat, povečuje po nepotrebnem ceno vsemu blagu! V bivši Avstriji je prodajala tovarna direktno velikemu in malemu trgovcu. Sedaj moraš kupovati od grosista, torej že iz 2 roke! Namesto da bi šlo blago po železnici in bi plačal prilično 10 lir za 100 kg, — moraš, radi nesigurnosti, blago naložiti na voz, ali kamion — tako plačaš za 100 kg 30 - 35 lir, torej 3 krat toliko. Posla! sem blago s ^Grande Velocita« iz Trsta v Logatec — potrebovalo je 17 dni! Hvala lepa za tako postrežbo! Drugič poslano je bilo ukradeno
rse skupaj. Da?» je t>il ravnateljstvu pradlofea cd
protokol in originalni računi, m nikdo ne mni za to; ne dobiš niti odgovora. Potem ni Čuda, čm
se trgovci, ki ihr« ob železnici, poslužujejo vosov in dragih avtomobilov. Železnica dela pa velikanske primankljaje. Ravno tako je s poito. Netočnost, počasnost. Pismo, ki bi moralo priti ▼ 1 dnevu v Trst, rabi 3-4 dni; odgovor ravno tako. Naravno je, da se trgovec v takih razmerah naveliča, pisanja (s katerim se itak malo doseza) in opušča vse. Trpi zopet pošta zgubo. Pustite že enkrat nesrečno politiko! Osobja je po železnicah vse polno; v primert z onim prejšnjega režima, najmanj 3 krat toliko; poslovanje pa je površno, slabo. Dajte nam vsaj take poštne in železnične zveze, kakor smo jih imeli pred vojno, pa bomo zadovoljni!
Uradno vesti
Ambulanca za doječe matere, ki jo je doslej upravljal generalni civilni komisarijat, je prešla dne 15. septembra v upravo zaslužnega društva Prijateljev otrok. Generalni civilni komisarijat je podaril blagi ustanovi 12.000 lir.
DraltvMM v«sti
TržaSko podporno in bralno dmitvo vabi gg. odbornike k seji jutri, v petek, 24. t. m. ob 7. url zvečer v ul. Torre bianca 39.
6z tržaSkega življenja
Aretacije. V torkovi Številki smo poročali kako so tatovi okradli trgovino Laure Visintin v ulici Sette Fontane št. 42. Oblasti so pridno zasledovale storilce. Včeraj so uvedli preiskavo v ulici Montecchi št. 2. ter zaplenili nekoliko blaga, ki Je bilo ukradeno v manifakturni trgovini Visintin. V zvezi s to tatvino so bili aretiran: Josp Rocco, Paul Conciato. star 22 let, stanujoč v Skednju št. 636, in Atilij Saverio. star 48 let, stanujoč v ulici Concordia"št. 6.
NepoboUljivi tat. Včeraj so aretirali orožniki nekega Karola Gribanerja, ker jc ukradel gostilničarju Anionu Parenzan v ulici Retori Št. 2 140 lir v gotovini. Gribanerja so že zaprli radi tatvine nič manj kot ... 175 krat.
Žepni tat. Sinoči je bil v gostilni v ulici Capitelli 361ctni Filip Fragiacomo iz Pirana. Ko je hotel plačati svoj račun s 100 lirskim bankovcem, se jc pridružil k njemu neki mladenič, strgal mu je bankovec iz rok ter nato pobegnil. Malo časa po tem so ga aretirali v kavarni, ko jc hotel plačati z ukradenim bankovcem. Piše se Anton Depase, star 30 let, stanujoč v ulici della Fabbrica št. 3.
Tatvina. V noči med 18. in 19. so vdrli neznan! tatovi v skladišče Zoe Zibeli v Barkovljah. Pokradli so razno hišno opravo v skupni vrednost! 3200 lir.
— Včeraj zjutraj je aretiral policijski agent Vecchiet na trgu Ponterosso 531etnega Ivana Pc-teneza, stanujočega v ulici Mazzini št. 15, ker je hotel ukrasti dežnik z nekega voza. Ko so mu pa preiskali slanovanje, so našli pri njem dva površnika last Alojzija Visentin, in koš paradižnikov lasi Marije Spizanciglio.
Dopisi
Domovina mili kraj! Tako smo peli nekdaj. Po dolgem času napotil sem sc zopet v Jugoslavijo. Lansko leto plačal sem 1 liro za kolek, 3 lire za potni list, v Ljubljani 2 kroni. Letos pri komisarl-jatu 15 lir, pri Jugosl. delegaciji v Trstu 60 lir brez drugih stroškov in zamude časa. Rojen sem v Jugoslaviji ter tja pristojen, moram plačati 75 lir, da vidim svoj rojstni kraj. V Ljubljani se moraš zgla-siti pri ital. konzulatu na Dunajski cesti; čakaS 2-3 ure za bori podpis. Ali ni dovolj, da moraS dali že za potni list svojo sliko, da napišejo vse potrebno, da plačaš 75 lir t. j. 350 kron. Jesen je tu, kmalu pride zima, mraz, sneg, burja; in še vedno bodo morali tako Jugosloveni, kakor tudi Italijani stati na cesti po več ur, na mrzlem tlaku ter čakati na tisti brezpomembni podpis. Ali ni nikogar, ki bi imel malo usmiljenja? Ali živmo res v letu 1920 že 2 leti po vojni? Čas bi bil, da se kdo zgane.
Iz Buzeta. Po kratki in mučn-; bolezni ]€ 'prenrnul v $ t-ped u p-rt Buzetu noš č&siki 80-le.'jnfi starček Dinke FLego-Mezoč. Pokojnik spadal med psrve boriteJje, v teh kršnih krai/rih, za naše narodno stvair, ki sc je z ari ima i zaaijo do zsidn ega hipa življenja svetega. Globoko se nam je zax:saj v spemin njegov .nua-alki stas z diclgo sivo brado, pak, kakor na,m je Se se.daj pred c-omi, ko ie še v iem letu — pred nekollkic meseci — peval na zaibavi v koristi družbe sv. Cvrila In Metoda s .pevitkim društvom »Vila« iz Strpeda na ipczornlc: »Narodnega doma« iz Bvzeta. — Dan. ko s« -je vršil cfetfciv pog.r-cb, je bil z neiknliko obla-čkcv jesenske megle. V sprevtadu je sodelovalo tiudii naše glasbeno društvo »Scfcol« v polnem številu im je s\i.ra!o žalostinke do groba. Razun iz ro;.s.tnc£a s-eLa pioTeCfrnikovega ;"e biLo kuidiitva ludi iz d>nu-gih cikoliških vasi*, tako, da je ccl spnevod spremna! pokojnika- do večnega pcčilka. Gu-ru-de zemlje, ki so padale na mrtvaško krsttat, so se nam zdele kc< zadnii pozdrav našega Dinki. Bila ti lahka redna zemljja — čestiti starec! Rodbini njegovi pa izražamo sveje sočutje.
Smlljan.
AjdnriS«. — Fofr&fe m	Iv «te <Moo
laMuifnaaftl Mari miittl«, 4» iNi vmo ai>
sli nA te, da bi uctanavjfta gtaMUzćfe v A&šcnr-
šččrai? Kai še! Po IrsaŠj« redrao: »To *o sam« besede!« — Z obljubam« bobnsfo vedno na vm-liki boben, če ie pa treba fcaf atotritt na <£ane obljube, obmolkne Še smA bobe*. Cu)te! Občini Ajdovščina, in Šturje sta tadeoretkoč en kra$. Prosili ste, naj bi se njih Joli udružili (v eno šestirazredaaco. — Obljub ni man kaio, a do danes je o stajo ie pri teh, — ČetodS	v prošn.^ dokazalo, da ne bo razen še ene učne moči — nikaikili .stroškov. Torej, — misli so svcoodne.
Razdrto pod Nanosom. Po dwletoem mirovanju so se tudi pri nam zbudili In oprijeli' de ki. Na 5. t. m. »e priredila liu-kajšnja mladina veselico, katera je vfcfjob slabemu vremenu 'dobro uspela, kar je toliko bol* razveseljivo, ker •se -bo gmcfni uspieh uporabil za nat>a.vo knjig zopet ožfrveLemu bralnemu dmuttvu. — Za sklad v Edinost i« se ye nabralo L 114 -ter se še s preostanka priloži L 36. — Vsem sodelujočimi in obiskovalcem, posebno pa tamburaške m u on pevskemu zboru z Lož k: najlepša hvaja.
Te In one
Žalostne razmere Matfiaask« Ijadske iole.
II Gazzettinct, giomale dei Vaneto, ie pranesefl že 15. a.pcrila i. L članek iz učeibefljJksih krogov s tem ofcsegcm: Pogosto čitamo v I5e£!h in skoraj vsak dan slišimo od vetitae ljudstva, <la je naša ljudska' šcia v pomilovanja vrednem stanju in da se čimdalCe bu^ša. N« sploh vAada pre-. pričanje, da ie v Italiji v 50 letai* »aro»dine vlade prav veliiko število analiabetov, da' je ljudstrvo surovo, brez izobrazbe, tako, idai bi se moralo cd sramote peskrita, če se primerja z drugimi Cvudistvi raznih evrcpejakžh narodnost?, n. pr. z Airgleži, Belgijci, Švicarji i. dr. Omania se s piom:lovacr;emi, da so šolski pirotsitiori v več občinah na deželi še vedno za podgane (topaic) in dal zda% potem, k oso se učidelji piopolnoma •c'dtegnili oadi slabe plače, poučujejci skoraj povsod le gospodične, ki n:&o nikakor sposobne vlčtf v dečke močna in m<Ska načela. Ne trdi i.e brez podlage, daje zdaj učitaljstvo brez nad-zorslva^ Ko je Credar>v zakon spravil šolo v vladine roke, ie namigoval marsikak list na gotovo ffkodo, — pa jo bil !e beb ob ste-ao. Ugotovilo se ie že davna, da nadzorniki ne morejo nadzorovati mnogo Sol niti emfcrat na- leto; da ni ©dfckcvanja za vestne učiltelie, pa tudi kazni ne za nemarne in lene. Mnogo davkcplačeval-cev povdaria', da bi se morale skrčiti jesenske počitnice, zaka| z obliifativfniim' četrtki in drugimi prostimi dnevi nfi ne rednega poduka, ne prave vzgoje — s«prch nioibenega detbitka. Tudi sc ne ustanavljajo šolske ten^iznice — za ma»-dat'j-evanje v p;rsJkt>ično življenje. Javno mnenje •je i tudi, da je za&an o dolini šoli pclpclraoma mrtev, t. j., da ne kaznuje zanikrni'K staršev iti Torej ^udska šola stoii slabo. AlO zgoraj
—	pri vladi — se misli narobe. Cedo v parlamentu so izžviž^aSi poslanca, ki je kaziad na zapuščene laške šole, na amadfabete, na nevedno ljudstvo, ki je nago .'eno k staviJcanju in <k pre-kuciji. Tudi pri učnem ministrstvu se ne brizgajo veliko. — Ali Boga, do kdaij bo tako? Na večjia potreba ?e zdaj, da se ljudstvo poduči im iz-clbnazi; ali1 oslati se oe sme Te pri besedah; treba je dejanj in sicer resnih. Ce se ne ukrene
—	in sicer takoj, brez odioga, ne vemo, kam pridemo. Ca s beži in sili; zato na'j se zbudi jo tisti, ki sa za to postavljeni!
Novi čciki bankovcL Iz Amerike so prispeli v Prago novi češkoslovaški ttokronski bankovci, ki so žc v prometu. Novi tisočkronski bankovci, ki so bili istotako izdelani v Ameriki, so nekoliko manjši in svetlozclene barve.
Nova tvornica čevljev. Lastnik velike tvornice čevljev v Modlingu pri Dunaju namerava osnovati v Novi Gradiški novo moderno tvornico čevljev. Tvcrnica bo izdelala dnevno 400 parov čevljev. Občina Nova Gradiška mu je dala v to svrho za 30 let v najem tamoinjo domobransko vojašnico.
Obtožba proti avstrijskemu oficiri«. Več vojakov bivšega avstrijskega pešpolka it. 18 je priobčilo v čeških listih strašne obtožbe proti stotniku tejja polka, nekemu Ervinu Praschu, sinu poštnega uradnika v Gradcu. Češki vojaki slikajo tega oficirja kakor pravo zver, ki je pobesnel, kadar je slišal slovansko besedo. Sitri leta j« počenjal prave grozote in namesto da ga postavijo pred sodišče ali pa oddajo v blaznico, je bil še odlikovan. V obtožbi, ki so jo naslovili vojaki češki javnosti, navajajo sledeče zločine: V svoji stotniji je Presch pobil z revolverjem in sabljo najmanj 20 vojakov čeS-kc narodnosti. Tako je na italijanskem bojišču nekega dne ustrelil pet vojakov, ki »o se skrili v največjem topniškem ognju pred granatami. Prvemu italijanskemu ujetniku, ki je prišel v njegove roke. je sam odrezal glavo in jo nataknil na kol pred svojim zaklonom, kjer je bila razstavljena nekaj dni. Nekega ruskega ujetnika, ki je delal na fronti, a skusal pobegniti, je pred celo atotnijo mučil In ga nazadnje sam obesil. V Srbiji je zagrešil nešte-
^	PODLISTEK
Branka. 1
' Avgust Šenoa. — Posl. M- C—c.
£a-mo--:a"no literarno de'o!-' se je nasmehnil slarčeš- ter pcljledad cd. strani -n.eepranega kuii'ravca, -io je kak nezrel članči'č, eli kalk pamflet preti kaki nepriljubljeni cceb'% ali oe, pr.jatelj moj?! Hm. da! Ssunoslateo de!o! Je, jc lega dosti pri ras. Verujte nr, s prepišem kake vredne, poštene stvari ste več zaslužili, nego li s črčkan cm neunm h rap-c&stn'h nastavkov n d op/Sov. Zapomnite si -o, mladenič, da \'am ne potemni poštenje. Nu, govorimo o dehi. Ste-li zadovoljni, aiko vam p^čarn za prepis šest goldinarjev?«
rTo ,:e preveč pSrečastnU« je začel pripravrnk recljat: V velik, zadreg;, kE;ti, kc e župnik jel namlgaa-aL' o nezrelosti in o .pameti, je zardel nadebudni mladecCč kot rak ter pcg3edal v 6tf«ahu demečina.
'»Tu uoiate torej Sest* goldinarjev,* ie rekel iupnik polcživii denar na mizo, rsamo vas prosim, da mi potrdite s pofcotnioc, da sle pre-jrft. Te priloge prtTebujem za stvoje ra-čjune.«
>Drage wI5e, revecidissfzne,« se fe poklonil miaden^č, sede* in napisal: »Pdbctniea za 6 tfc&f. ervstr. v., Ju jih je čtd. Podpis Janko Cfcv'ič, učr-teljcii pripravnik. L r,« Tajko izvolile. Mi ie prav?«
•Je, samo prosim gospoda načelnika in ka-pdHtt^ da se podpišeta m pobotnici kot priči.
Oba' ista napisala po že/ji župnlkova svoj > pire«d m«ncč« i'ld^ dtlaiočiaj pa je domahni! pre-parandu:
»Z Begom. pr.TeleU z Bcjgcan!«
Janko Čavl c itljsail'svc;e' fcankovce v žep, se pc kleni!, siesel sve^o £rivo do črne ze mije.
»Slu^a pokoren, ^ospcdla!« Te zafpustil ponosno župr.Mče ter krenil naramt??^ preti trafiki. Park rat mu ;e 5!a po ^iavr žtipnikova beseda in pamfleti In na epemib, na5 pazi ,iia mu ne potemni pe'MenCe, aH' prvo cigairo je pozabil tudi ta reši lik naulk.
»Ali presim va&f gcisftcd župnik, čemu ste od tega plsaj-ja zalite\ ali 6 gcSdlnafffev >tako formalno pobotnico 1* ie vprašač načelnik.
•»Taka^ vam povem,« se ije naismehinil župnik.
Go<voTrl sein vam o Usti pritožbo, iki so jo nekateri Jal*evčani poslali' prod m3adi učiteljici v Zagreb.«
jc odvrnil kapelan, »fji Oriigimat vaan je podala vlada, dm vse olbkkilJLjitvc preaičete in razjasnite, a pritožba ie Kil*) kasneie tudi deloma priebčena v Ča&opdsfh.
»Citai sem fo lopovsko črtkarifa,* je rekel načelnik.
>Čitali ste? Dobro.'« ?e prikimal župnik. »Hočem točno izvedeti, čegavO maslo je to.«
»No menda $Uš6evot« je reke? kapelan h Aro.
»To vem tudi jaz, to sem a£ rekel tudi jalz v duši,
ali fcrefcafo fe dokazov. Sedaf fh, hvala hvala Boguf ftntn -	^
»Kako? Kako?« sta začela ^ipraSevaiti načelnik «n kapelan,
»Reikel sem si: Ta pritožba Je pisana v Jail-še\*u; poznam pr-liično roko viseh naših pisarjev m učitelTev. Te pisave pa te nsean videl. Pisava je lepa*, kalšgnafcCna. Kdto tc<rej pisal? Spomnil sem se, da ima Si&č pri' sebi sorodnika, pripravnika. Da ni mondSa ta? Najel sem gospvcda Janka Čaviića, da mšj pirepcše poročilo na duhovno cJblast. Storil ie to, prejel plačilo in spfeal pobotnico, ki fe ne more zanikati spričo varnega pričevanja.«
■»Ttadć ne more,« je patrkKt načelnik.
»Sedaj gleštai« je rekel župnik držeč v eni roki pdbcitmco, v drugi pa anonimno pritožbo; »to vam Je tožba* a to pobotnica. Poglejta dobro!«
Načelnik in kapelan stat »tisnila glavi, da posedata v sptise:
*Lsftai roka!« sta vzikiiknrlia; umakni v ši- se zaičudenoi, »ciboje je pisat Cavlić.«
»Po navoddu Sjgćevem,« De potmdii župnik.
»Sedaj r*h »tnaan v peste, /bt zlečinre.«
* • •
Ni ffešio mnotfo časa, <£a «e bit jgrioi Bedizar župnikov gost. M seje sem povaJhaf.
Veste-ft, gospe d župnik,« fe rekel Betiaar v i alt, »vi ste bili &e $c£tco<kn*t «noi fp&i; treba, da se mi oddolžite, da xi menic sprejmete, Mi-tsliou, da je to po\-sem ptavMno.«
»Ali prosim, fosped jrtl,« |e zadel siromak župnik jecljati v zatikefjL Mm rax 4is vetM, d)a sem mofe) le	— »uoma*oa
s^eb«.«	~ — -	J
vilao al očimov, tako je v bližini Sabca posilil naf-ptej mm n«in» Metao deklico, a potem jo dal svojim nesBlkim vojakom, Id so vpričo matere nesr«č-otroka zadovoljevali svoj živalski nagon. Potem fe mater in hčerko obe«il na mostu; ker se fe P* otrgala vrv, Je dekle padlo v vodo, a on je toliko časa t revolverjem streljal v njo, dokler nI izgmila v valovih. Ta tip avstrijskega oficirja živi danes ni Dunaju in služi v slavni avstrijski vojski!
Prehistorično pokopališče t Rimo. Med železniškima postajama San Pietro in Portooacio v Rimu so cestni delavci naleteli te dni na tri podzemske grobove, v katerih so se naSli orjaški skeleti in lobanje iz prehistorične dobe. Strokovnjaki rimskega muzeja so ugotovili, da gre v tem slučaju za zgornjo plast pokopališča ljudi izredne velikosti iz prcdzgodoviaske dobe.
Letalska poŠta v češkoslovaški. V bližnji pri-hodnjosti bodo začeli v češkoslovaški republiki pluti po vzduhu poštni aeroplani, ki bodo prevažali pisemsko pošto med Prago in drugimi večjimi mesti. Znamke po 14, 24 in 28 kron so že izšle.
Tobačne karte v Češkoslovaški odpravljene. Kakor »Pravo Lidu« poroča, bodo s 1. januarjem 1921 v celi češkoslovaški republiki odpravljene tobačne karte.
Za tiskovni sklad „Edinost!"
Fran Jurca, veleposestnik v Postojni L 500, na tamburaškem zletu na Poljanah nabrala baterija strelcev na steklenice L 60. Do sedaj izkazanih L 985430, v današnjem izkazu L 560; skupaj L 10,41430.
Za pogorelce Narodnega doma
Vencelj Peršič, Štefan Jan, Matevž Jan, Jurij Jan iz Dol. Tribuše po L 5; duržina špacapan in družina Klemenčič iz Dol. Tribuše po L 10. Do sedaj izkazanih L 6150*80, v današnjem izkazu j L 40; slrapaj L 6190 80, 6 dinarjev in 15 fgsl. kron.
JUGOSLOVENI!!
Zbirajte pridno za „T2S-KOVNI SKLAD EDINOSTI",
Borzna poročila*
X h?	Tečaji:
V	Trstu, 22. septembra 1920. Jadranska banka	490.— Cosulich	514'— Dalmatia	365.— Gerolimich	1930.— Libera Triestina	710.— Lloyd	' 2140.— Lussino	2300— Martinolich	342.— Oceania	488.— Premuda	545.— Tripcovih	513.— Ampelea	625.— Cement Dalmatia	360.— Cement Spalato	? 402.— Krka r -	510.—
Tuja valuta na tržaškem trgu;
V	Trstu, 22. septembra 1920.
Neprepečatene krone	8"25— 8'50
avstrijsko - nemške krone J-	8'40— 8'75
češkoslovaške krone	:u	36'- 37'—
dinarji	77*--80 —
leji	46'- 46'50
marke	38'50— 39'50
dolarji "j	22^70— 23]—
francoski franki	153'-153 50
švicarski franki	376'-380'—
angleški funti, papirnati	81'- 81'50
angleški funti, zlati	102'-104'—
rublji	26'- 27'—
napoleoni	83'- 84 —
Švicarski tečaji. ŽENEVA, 22. Lonai 26'70, mJamka 9*825, avstrr. krona 2'70, angl. funt 2162, frank 41'675, dolar 6'219/s.
MALI OGLASI
se računajo po 20 stotink beseda. — Ntijmanjla
pristojbina L 2___Debele črke 40 stotink beseda 1
Najmanjša pristojbina L 4.—. Kdor išče službo! plača polovično ceno.
PRODAM dva likalnika, nekoliko kuhinjskega in sobnega pohištva. Carpison 9. L, 5.	283
PLANINO ali glasovir kupim. Mirodilnica Žigon, ul. 30 Ottobre 8.	282
ŠIVILJA išče dela, v trgovini ali pri šivilji, v mestu ali na deželi. Naslov »Šivilja« poste restante Ko-1 barid - Tolmin.	284
AUTO - STROJNIK išče dela. Popravlja šivalne in pisalne stroje. Specijaliziran za montažo in popravo motorjev na benzin, plin, olje in električnih aparatov. Izvršuje delo z največjo natančnostjo. Cene zmerne. Hvala, Bocaccio 20, polnadstr.
283
MIZAR SE SPREJME takoj. Ulica Tesa 31. Novo pogrebno podjetje.	289
VRATARJA, zmožnega slovenskega, italijanskega in nemškega jezika, sprejme za takojšnji nastop »Adria« delniška pivovarna v Senožečah. Prednost imajo penzijonisti. Ponudbe je poslati na pivovarno.	272
PRODAM takoj kozo za rejo in kozla godnega kmalu za skok. Barkovlje 640. Starec.	274
KUPUJEM vsake vrste praznih vreč. Via Solitario 19. Marija Bubnič.	280
PRODAM veliko železno stiskalnico. Cena po dogovoru. Rihemberk 344.	260
MODISTKA se priporoča cenj. damam v mestu in v okolici. Ulica Alessandro Volta 2. V. (pri ljudskem vrtu).	212
ZA ZLATO, srebro in rone plača najvišje ccne Pertot, urar. Ulica S francesco št. 15. II. 264
URADNIK lesne trgov z 181 etno prakso, popolnoma izkušen v vseh manipulacijah te stroke, veič slovenskega, italijanskega in nemškega je-sika. Uče službe za takojšen nastop. Ponudbe po4 C. M. poitaoležeČ«. Monfalcone.	273
15-LETDi DEČEK« ic poltene družine, bi se rad učil ključavničarska ali mehaaiike stroke. Učil aa j« eno lato kovaltva. Naalov pove uprav-aijtro._273
FOTOGRAF A. JERKR, Trat, «L Roma 24. Go-rica it. 36 n« dvorišča.	P 711
[NOV DOMOĐ
stiskalnic za grozdje in plugov BMcher A
po najugodnejših cenah.	(i4S)
Ing. Rlgbl t N. Vidovitu, Trst, ui. danita 8.
VELIKO SKLADIŠČE KLOBUKOU
dežnikov, belih In pisanih, žepulh robcev, možkih nogavic itd.
K. CVEBKEL, M, CfllSO l L lil l\ll U.
RAZGLAS.
Gozdni upravičenci občin Slap, Loie, GOČe in Erzelj oddajo na
lavni zmaiijftvolnf dražili
dna 10. oktobra 1920 ob 10 predp*
zgradbo gozdne ceste na Nanosu po „Jan-čariji*. Dražba se vrši na lic j mesta. Pogoji se zvedo pri dražbi.
Ponudniki naj se zglasijo 8 dni pred draž~ bo pismeno pri načelništvu „Gozdnega odseka na Slapu pri Vipavi.*4	(158)
JADRANSKA BANKA
Del. glav.: K 30,000.000. Rezerve K 10,000.000 Belgrad, Celje, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, TRST, Zadar, Zagreb
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. Sprejema vloge
na hranilne knjižice ter Jih obrestuje po Sl/37 a v bancoglro prometu po 87».
Vloge, ki se imajo dvigniti snrao proti predhodni odpovedi, sprejema po posabno ugodnih pogojih, ki se pogodijo od slučaja do slučaja.
Daje v najem varnostne predale (saies). Bančni prostori v Trstu se nahajajo : ul« Ccssa tii Risparmio, u!. S. Nicolo
Telefon : fitev. 1463, 1793, 2S76
Blagajna posEuJe od 9 do 13
Hs-oMa uim
v Trstu
registrovana zadr, z neomejenim jamstvom
nI. Cejnre Buftlstl (prej Stadion) it. 21
sprejema hranilne M
od L 1 dalje.
Navadne vloge obrestuje po
= 4 V o —
večje po dogovoru
Trgovcem otvarja tekoča čekovne račune. — Posoja hranilne pušice na dom. — Rentni davek plačuje iz svojega.
Dale posolila
po najugodnejših pogojih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na lastave vrednostnih listin.
Uradne ure vsak dan izvzemši nedelj in praznikov od 8 do 1.
j Ljubljanska Kreditna &anHa
Podružnica v Trstu.
Centrala v Ljubljani.
Podruioice:
[elie. Boroflie, Gsrka, Sarajevo, Split, M Maribor Delniško glavnica In rezerve: K 50.000.000
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. — Sprejema vloge v i. ah na
mfD i"ro-ral u ruT £0" 'U Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru. Izvršuje borzne naloge in daje v najem varnostne celice.
Tel. št. 5-18. Blagajna je odprta od 9-13.
,xmmu
Zavarovalna zadruga v Zagrebu.
Ustanovljena leta 1884.
PoflruiRica v Trstu ul. LavjtoiollD.
prevzema zavarovanja stavb, pre-mičtiin, poljskih pridelkov, sena, slame in živine proti škodi ro požarju In streli in zavaruje steki. šipe proti ikodi po razbitju.
Sposobni krajevni zastopniki in tkviza-torji sc sprejemajo po najugodncjfUi pogojih.