Po*tn) urad MM Cetovet — V*r)ag<po*tamt MM Ktagenfurt	tzhajn v CetovtH — EMch*)nMngsort Ktngenfurt	Potametni izvod t.M iii., mesečna nafočnina S Sitingov	p
Letnik XXX.
Ceiovec, petek, f$. avgust 197$
Avstrijski iesni sejem v senci gospodarske krize
V soboto 9. avgusta so v Celovcu otvorili 24. avstrijski tesni sejem. Otvoritev se je odvajala ob navzočnosti številnih domačih in tu-jiih gostov.
Celovški sejem, ki se je v preteklih 23 letih razvil v strokovni lesni sejem in je znan po vsej Evropi, je tudi letos zopet pritegnil mečno število razstavijalcev, ki se prizadevajo navezati medsebojne stike ter razvijati gospodarske odnose. Razstavljalci sejma pridejo iz vseh delov sveta. Prav posebno močno so seveda zastopani razstavljalci iz sosednih držav, torej iz ZRN, Italije in Jugoslavije.
Otvoritev tesnega sejma v Celovcu pade časovno v volilno borbo, tako da so imeli govorniki ravno na lesnem sejmu možnost, da pojasnijo stališča njihovih strank h gospodarskemu položaju Avstrije. Tako je koroški deželni glavar Leopold Wogner že dan pred otvoritvijo sejma izjavil, da veliko število brezposelnih na Koroškem izvira iz tega, ker je tu premalo podržavljenih podjetij. Sicer se je pri govorih pokazalo, kako mislita obe ve-
Ob 30-tetnici Hirošime
Zadnji teden je minulo trideset let odkar so ZDA z atomskim bombnim napadom na Hirošimo povzročile kapitulacijo fašistične Japonske in hkrati konec druge svetovne vojne. 6. avgusta 1945 ob 8.15 uri je 200.000 ljudi zgubilo življenje.
Letos se je 6. avgusta zbralo v Hi-rošimi nad 20.000 oseb v oparku miru", da bi se s tem spomnili svojih someščanov, ki so postali žrtev tega napada. Zupan Hirošime je v kratkem govoru pozival narode sveta naj se zavzemajo za odpravo vseh jedrskih orožij. Jedrske velesile si hočejo danes ustvariti monopol nad jedrskim orožjem, da bi tako izsiljevale ves svet. Proti temu gre boj narodov, ki zahtevajo brezpogojno odpravo in prepoved tega orožja.
tiki stranki voditi volilni boj, ki sc odvija letos v času največje gospodarske krize po drugi svetovni vojni. Kakor so tudi vsi govorniki ob otvoritvi sejma priznali, je ta kriza tudi že zajela Avstrijo. Zdaj pa se politiki trudijo, da bi ocenili gospodarski položaj v Avstriji in ljudstvu nuditi svoje recepte, kako bi krizo lahko najbolje prebrodili. Pri tem med SPU in OVP ni dosti razlike, saj stojita obe stranki na strani velekapitcla. Razlikujeta se samo v tem, da se SPU danes lažje skriva za masko takoimenovanega manjšega zla. Tako sto se tudi govornika SPO, Wagner in Weihs trudila, da bi dokazala, da v bistvu ni tako hudo, da se na obzorju že kaže nov vzpon gospodarstva, da je kriza samo importirana in da pač gre zdaj za to, da bi s skupnimi močmi premagali krizo. — Drugače dVP, za katero je govoril ob otvoritvi sejma prezident koroške trgovske zbornice Karl Bau-recht. Le-ta je hotel dokazati, da je povzročiteljica krize gospodarska politika SPd in da bi bilo pod vlado dVP vse boljše. Toda kdo po Baurechtu (in s tem po dVP) povzroča krizo? — To je kar ob otvoritvi vedel povedati: to so zahteve delavcev po višjih mezdah in plačah, ki s temi zahtevami menda zopet povzročajo podražitev cen, in s tem škodujejo gospodarstvu. Če bi torej delavci vztrajali pri nizkih mezdah, kriza ne bi bila tako huda. Toda pogled na realnost dokaže nepopolnost Baurechtove demagogije: tam, kjer so mezde po kolektivnih pogodbah najnižje — v tekstilni industriji — ravno tam so tudi delavci od ukrepov racionalizacije podjetnikov najhuje prizadeti, tam je največ brezposelnosti in skrajšanega dela. Krizo ne zakrivijo zahteve delavcev po višjih plačah, krizo zakrivi kapifalištičnl sistem, v katerem podjetniki slepo producirajo samo za profit in ne za potrebe ljudstva in če produkcija ne odvrže več dovolj dobička, potem se znajdejo delavci na cesti, ker podjetniku niso več potrebni.
^
ZDA preprečite Vietnamcem vstop v OZN
Kljub veličastni zmagi osvobodilnih si) v Vietnamu, ki so ie-tos v maju osvobodite ves Južni Vietnam in tako prisiiite ZDA, da prenehajo z nečioveško vojno, se ameriški poiitiki še vedno nočejo sprijazniti z dejstvom, da v tem deiu sveta nimajo več kaj ukazovati. Tako se ZDA še vedno trudijo, da bi zamegiiii njih popotni poraz v indokini in hočejo še naprej strahovati narode sveta. V Kambodži so sprovocirate vojaške spopade in doživete ponovne poraze. V Vietnamu pa so nedavno preprečite viadama Demokratične repubiike Vietnama in Ljudske repubiike Južnega Vietnama vstop v OZN, da bi biii obe iegitimni viadi vietnamskega ijudstva tudi pred tem forumom poinomočno zastopani. Prediog o sprejetju obeh vietnamskih viad v OZN, ki ga je sprožita SFR Jugosiavija, je bii zavrnjen od ZDA z vetom pri varnostnem svetu. Toda doigo se ne bodo mogie zoperstavijati toku zgodovine in bo giavna skupščina OZN, ki bo jeseni zasedata, prav gotovo sprejeta obe viadi, ki se danes trudita, združiti oba deta Vietnama, v OZN. Tako so se ZDA ie znova izoiiraie pred svetovno javnostjo in doživete nov in sigurno ne zadnji poraz njihove imperiaiistične poiitike.
Y zadwfcw redna je raz^arja! vso PohJično javnost Intervja, El ga je senafor v rlmsEcn: parlamenra, /aznorlrolsEl polltlE Peter Bragger trldcnrlnsEe/na lfa!!jansEf?na dncvnl-.E'^dlgc".
Ugledni fažnotlrolsEl polltlE, El je radi Eor prorlvnlE predsednlEa (R2Hot:'roA^e IfadsEe stranke Bllvla Nagnaga In njegove polIrlEe „paEc-N po močnem narasra NomanT ^:cMe partije /ta/?je prt zadnjIB vo-EfvaB Izjavil, tla P: /ažnottroJct v yacaja, tla pridejo JtotttattAtl a/l Ea-vlada IjadsEe fronte na .oBlasr, "tn&o zaErevall samoodločbo. „5amo-odločba" je argantent, El ga je Ijad-{ea srranEa po 23. janlja potegnila *2 preda/a ... Če Pl prišli do samoodločbe, Pl nam sledili vsi /ažnorl-^olcl Itt z njimi mnogi Italijani. Da ot le-ta Izpadla za Avstrijo, je sma-fratl Pot sElenjeno ... Zlasti Pl samoodločbo pred OZN podprli Zvalja In Zvezna repaPUPa Nemčija ... /ažnl Tlrol naj Pl PII v tem primera prIPIjačen zlvstrljl Pot samostojna avtonomna zvezna dežela".
TlrolsEl deželni glavar Wa!!nofer je tej Izjavi senatorja Praggerja prldražll j n Izjavil, „da je le-ta Izpovedal, Par je že sam dolgo mislil.
Čeprav sta taPo senator Pragger ^ot tlroIsPl deželni glavar Wa!!nofer Pozneje svoji Izjavi nePollPo abla-2da, sta le Izzvala reaPeljo, da so se od Izjav distancirali predsednIP faž-MotlroIsPe IjadsPe stranPe In deželni glavar Pllvlo Nagnago, danajsPo za-nanje ministrstvo, predsednIP IjadsPe MranPe dr. Taas, namestnIP tlrolspe-gt deželnega glavarja dr. SalcBer In Zvezni Pancler dr. NrelsEy, Pl je delti' „Ndor Poče danes v Evropi spreminjati meje, je netilec (Zandler).. ."
Ni se nIPaPor nočemo vmešavati 'O zadeve jažnotlrolspe manjšine,* Mvar njenlp predstavnIPov je, PaPo mislijo rešiti svoje vprašanje, čeprav gornje Izjave spričo načel v zaPljač-(tem aPta v NelsInPlP, spričo težPIP tzPašenj jažnotlrolspe manjšine v ča-fašizma In spričo dejstva, da se N prav NE/ v zadnjIP letIP dosledno Zavzemala za Interese /ažnlP 7*lrol-cev m so sPoraj IzPljačno Pomanzstlč-nf odvetnIPl branili fažne Tirolce v poznanlp proceslP, le težPo razame-mo.
Niti ne vetno, ali Pl tlroIsPl deželni glavar Wa!!nofer v primera, da Pl v Zvstrlji prišlo do podobne politične Ponstelaclje PaPor v /ralljl, zahteval za ...Sveto deželo TlroIsPo" odcepitev od repabllPe zlvstrljc, PaPor ^o to storili nePaterl predstavnlPl jaž-nlp Tirolcev po prvi svetovni vojni Iz straPa pred „rdečo nevarnostjo" v zlvsrrljl z vdanostnimi PrzojavPam! ItalljansPema Pralja/
Ta tadl to ni naša zadeval
ZaPaj se s tem Intervjajem Pavl-mo, je vprašanje, Paj Pl avstrljsPa In zlasti nemšPonaclonallstlčna javnost zePII, če Pl PorošPI Slovenci podali podobne Izjave glede meje? Naj Pl glasilo PorošPe OVP, Pl je to Izjavo ladl več ali manj podpiralo, zapisalo, če Pl PorošPI Slovenci ob postavljanja Istega lista, da gre pri državni pogodbi le za „Prpo papirja", prišli do podobnih gledanj v zaščito svojlb legitimnih pravic? Naj Po Pl najvlšjl predstavnih SP Slovenije podal podobne Izjave glede PorošPega vprašanja, PaPor jih je podal glede vprašanja /ažne TlroIsPe deželni glavar TVallnofer?
To Pl Pila za vse PorošPe nacionaliste nezaslišana provoPaclja, Pl Pl najmanj terjala taPojšnjo mednarodno Intervencijo /fvsrrljel
Saj je že zgolj prIPaz nezadovoljive rešitve odnosno sploh nerešltve člena 7 op dvajsetletnici državne pogodbe s strani PorošPIh Slovencev In matičnega naroda, poPllcal na plan vse PorošPe .patriote" In nemšPe nacionaliste In v borbo za .mejo", Pl je baje ogrožena z Izjavami pred-
stavnIPov PorošPIh Slovencev pred več Pot četrtstoletjem, Pl jih je prl-vlePla Iz predala .Narntner Eands-mannschaft" pod vodstvom bivšega v Nranja nad vse aPtlvnega nacista, sedanjega Hofrata dr. Eranza No-schlerja/
NorošPl Slovenci pa ne terjamo spremembe meja, marveč terjamo zgolj Pončno priznavanje pravic, Pl nam grejo po doEamenra, Pl hpratl zagotavlja neoPrnjeno In nespremenljivo mejo naše repabllPe. Zato so vsi tisti, Pl že pol stoletja živijo zgolj od .prastraha" za baje ogroženo mejo, v resnici nevarni .netilci" nemira In sovražnIPl mirnega sožitja med so-
sednima narodoma v deželi In med narodl-sosedl sploh? Zadnja prireditev .^4bweErEampferjev" v Vernber-Pa z nepvallflclranlml Izpadi žapnIPa Macberja In dragih govornIPov proti PorošPIm Slovencem In matlčnema naroda, je samo en primer te miselnosti In dejavnosti, Pl absolatno na-sprotajeta načelom v NelsInPIh sprejetega mednarodnega doPamenta In petema odstavPa člena sedem državne pogodbe. DoPler bodo tl .netilci" lahPo še naprej nemoteno In neovirano aglrall, na NorošPem ne bo mira, pa tadl ne bo mogoče priti do znosne rešitve našega vprašanja/
-cl
Delavci proizvajajo vsa bogasfa družbe, oni ne povzročajo nobene krize, so pa prvi, ki so prizadeli, če trg ne deia več.
Kaj pa reče S PC h krizi? Deželni glavar Wagner je ob otvoritvi sejma dejal, da pravzaprav sploh ni fako hudo. Da v Avstriji npr. še ni takšne brezposelnosti kakor v ZRN. Da je sicer na Koroškem brezposelnost v razmerju do Avstrije posebno huda, da pa šteje Koroška kljub temu .samo" 3374 ali 2 "/o brezposelnih. Da v tem številu niso upoštevane žene, ki se po izgubi dela (zlasti v industriji usnja) niso javite pri delovnem uradu, da niso upoštevani absolventi, ki po končani šoli ne najdejo dela, da niso upoštevani inozemski delavci, ki so jih že domov poslali, da je ravno poleti zaposleno veliko ljudi samo za dva ali tri mesece — vsega tega deželni glavar ni povedal.
Sicer pa se kriza tudi ne izraža samo v brezposelnosti — saj to je samo ena najhujših njenih posledic, marveč se izraža v hitrem naraščanju cen za vsakdanje potrebe, v naraščanju javnih tarifov npr. pri železnici, pošti, telefonu itd., pri
Uma — gtavno mesto Peruja se pripravijo na srečanje zunanjih ministrov 84 neuvrščenih držav. Srečanje zastopnikov ..tretjega sveta" bo še avgusta ietos. Na tem srečanju bodo zunanji ministri v prvi vrsti govoriii o ekonomskem poioiaju nerazvitih dežei. Tozadevno bodo v Limi sprejeti dokument v katerem bodo dotoči)! skupno poiitiko do razvitih držav, ziasti ZDA, ki prav na račun revnih narodov širijo svoj kapitat. Zato je razumtjivo, da zastopnik) neuvrščenih držav skušajo doseč) novo pravično mednarodno ekonomsko ureditev. Jasno je, da pri neuvrščenih v giavnem gre za države nerazvitih, ki pa s svojimi naravnimi bogastvi, predvsem pa z njihovo dostedno poiitiko dobivajo čedaije večji vptiv v mednarodnem sodetovanju.
Dogovor, ki ga bodo dosegi! ministri neuvrščenih držav v Limi, bo brez dvoma imei veiik vpiiv na prihodnje zasedanje generaine
naraščanju vseh vrst neposrednih in posrednih davkov (finančni minister je že naznanil povišanje davka na večjo vrednost) pod katerim trpi [ljudstvo, vse to pomeni dejansko zmanjšanje realne mezde — o tem govorniki strank molčijo. Današnjo krizo občuti vsak delavec na lastni koži, ob pospeševanju tempa dela in neznosnem akordu v tovarnah. Zakaj noben govornik ob otvoritvi lesnega sejma ni omenil akordnega deta lesnih delavcev, težkih in včasih smrtnih nesreč gozdnih delavcev? — To so danes posledice krize. Vsted vedno intenzivnejšega izkoriščanja, ki se izra-ža n. pr. v priganjonju delavcev, si hočejo podjetniki v trdem konkurenčnem boju izbojevati zmago, in v tej situaciji predlagajo vsi politiki, da naj .stojimo vsi skupaj; delavci, nameščenci in podjetniki", ker sedimo menda vsi v istem čolnu. Vendar je interes delavca vedno direktno v nasprotju z interesi podjetnika, ki vidi samo svoj profit. Težnja ljudstva pa Ije vsekakor v tem, da gospodarskih kriz in izkoriščanje človeka po človeku, ne bo več.
skupščine OZN, ki bo še ietos, saj se bodo pred zasedanjem v tem mednarodnem forumu ukvarjati prav s probiemi nerazvitih dežei.
Na srečanju v Limi pa se bodo ministri ukvarjati tudi z drugimi mednarodnimi probiemi, ziasti o situaciji na Biižnjem vzhodu.
Generalni sekretar OZN obišče SFRJ
Na povabilo Zveznega izvršnega sveta se bo v dneh od 15. do 17. avgusta 1975 mudil generalni tajnik OZN dr. Kurt Watdheim na uradnem obisku v Jugoslaviji.
Watdheima bo sprejel tudi predsednik SFRJ Tito. Gost pa se bo pogovarjal še s predsednikom ZiS Bijedičem, zunanjim ministrom Mi-ničem ter drugimi visokimi funkcionarji SFRJ.
Zunan i ministri neuvrščenih hodo srečaii v Limi

Mogoče se bo marsikomu zdelo smešno in predrzno, da si upa nekdo poslavljati Sueški prekop in Karavanke v nekak paraieini odnos. Že po grobi analizi svetovnih posebno pa še biiinjevzhodnih in evropskih gospodarskih dogajanj, pa postane tako postavtjanje boij reaino in razumijivo. Če pa bi imeii vpogied v vsa mikroekonomska dogajanja, ki potekajo v svetu, bi se pred nami razprostrta gosta mreža za gospodarstvo Evrope in sveta izredno pomembnih transportnih poti in kanaiov. Pogosto se zgodi, da zgodovina epohaino odkriva nekatere predeie sveta, druge pa pahne v pozabo. Že od nekdaj so biti na evropskem prizorišču najboij prisotni kraji ob pomembnih poteh, kjer so prodajati in kupovati raztično biago. Ta proces se je s stopnjevanjem mednarodne deiitve deia v dvajsetem stoietju razmahnit v ne-zadritjiv vetetok, ki bo kmaiu zajet tudi najboij zaostaie predeie sveta.
Ni težko dokazati, da sta stopnjevana mednarodna delitev deia in povečana trgovska dejavnost med posameznimi državami in med kontinenti pospešite gradnjo raziičnih transpotnih sredstev in poti. Prav tako je jasno, da transport btaga iz prekooceanskih dežet po-meni veiiko podražitev posameznih artiktov.
Prav zaradi teh vzrokov ni čudno, da so biia statno prisotna prizadevanja skrajšati in čim boij poceniti transport biaga. Tudi Sueški prekop je rezuitat takih in podobnih načrtov. Da bomo tažje razumeti pomen Sueškega prekopa za ceiotno evropsko gospodarstvo in v ta skiop znaii uvrstiti tudi Karavanke, si bomo na kratko ogiedaii zgodovino Sueškega prekopa in tranzitni pomen karavanškega območja.
SUEŠK) PREKOP
5. junija 1975 je Egipt nai novo odpri Sueški prekop in s tem stopi] v novo obdobij,e zgodovinskega razvoja. Zavedati se moramo, da so sedanja dela pri usposabljanju Sueškega prekopa za mednarodno piovbo terjata velikanske napore in stala desetkrat več od del, ki so bila potrebna v prejšnjem stoletju, da so naredili prekop ter povezali Rdeče morje s Sredozemskim. Čeprav so pri usposabljanju Sueškega prekopa sodelovale tudi druge države, je Egipt porabil 250 milijonov funtov, da 'je uspešno opravil delo. Kljub temu pa Egipt pričakuje, da mu bo odprtje Sueškega prekopa prinesto mnogo gospodarskih koristi.
Zgodovina Sueškega prekopa je precej nenavadno. Nedvomno je prekop sad vztrajnega dela Francoza Ferdinanda Lessepsa. Zasluga gradnje pa gre tudi belgijskemu inženirju Linantu Bellfondsu.
Brez dvoma pa tako trdimo, da pripada misel o povezavi Rdečega in Sredozemskega morja zgodovini, se pravi nikomur, zakaij že 2000 let pred našim štetjem je vzhodno puščovo sekal prekop in omogočal zvezo med morjem po Nilu. Vendar ni natančno znano, ali je bit ta prekop prvi. Večkrat je bil opuščen, enkrat ga je obnovil Darij, nato so ga spet obnovili Rimljani in nazadnje Arabci. Štiri tisoč tet se je upiral, da bi izginil v pesku. Ta sladkovodni prekop poteka danes neopazno skozi jezero Timsah in se konča pred Suezom zahodno od velikega prekopa.
Ze v 17. in 18. stoletju je ideja o Sueškem prekopu podžigala dolge in zapletene znanstvene polemike. Nekateri so mislili, da je razlika v nivojih Sredozemskega in Rdečega morja 10 metrov. Šele Llnont Belle-fonds je po dolgem in temeljitem delu uspe) dokazati, da je razlika neznatna. O tem se mu je posrečilo prepričati prijatelja Lessepsa, ki se je nato do kraja posvetit temu, kar je postalo njegovo življenjsko delo.
Deset let so gradili Sueški prekop. Novembra 1869, ga je cesarica Evgenija na krovu .Orla" slo-
vesno odprla. Manj je znano, da so julija 1864 egiptovski delavci kopali prekop na prisilnem delu in da je moral Napoleon III. izplačati znatna nadomestila Družbi za Sueški prekop, ko je bila prisiljena opustiti te nečloveške metode. Vodna pot, ki Ije bila .francoska", je zelo zanimala Angleže. Velika Britanija se je venomer prizadevala, da bi postal Bližnji Vzhod njeno vplivno področje. Leta 1878 je odkupila od egiptovskega kediva Izmaila delnice. Tako je postala poglaviten delničar družbe, za katero ni hotela leta 1854 niti slišati.
V letih od 1854 do 1880 je bil Sueški prekop diplomatsko bojišče. V obeh svetovnih vojnah pa je bit pomembno strateško področje in črta premirja v tretjem arabsko-iz-raelskem spopadu. Do leta 1970 je na vzhodni obali Sueškega prekopa potekala fronta med Izraelom in Egiptom. Šele spopad leta 1973 je na eni stroni ovrgel mit o nepremagljivosti izraelske vojske, na drugi strani pa premaknil fronto bolj v notranjost Sinajskega polotoka. Čeprav je Sueški prekop ta pomembna prometna žila odprt, ni dana zanesljiva garancija za trajno odprtje prekopa. Prvotno 'je bil Sueški prekop širok le 20 In globok 8 metrov. Dela na premočrtni trasi od Sueza do Port Saida dolgi skoraj 161 kilometrov pa se pravzaprav nikoli niso ustavila. Današnji prekop je širok 80 in globok 16 metrov. Plovba po prekopu traja enajst ur.
Leta 1966, zadnje leto, ko je prekop deloval normalno skozi vse leto, 'je po tej vodni poti plulo 21.250 ladij.
Brez dvoma je odprtje Sueškega prekopa velikega političnega in gospodarskega pomeno zo Egipt in za svet. Prav to pa v določeni meri tudi garantira mir v tem predelu sveta. Vse evropske države z ZDA vred so zainteresirane na tem, da lahko prevažajo blago skozi Sueški prekop in s tem občutno skrajšajo transpotrno pot iz Bližnjega Vzhoda, Vzodne Afrike in Srednje Azitje v Evropo.
Nadaljnji načrt v zvezi z razširitvijo prekopa so ocenjeni na 750
milijonov funtov. Do leta 1978-79 bodo prekop poglobili s 16 na 18 metrov in ga razširili z 80 na 145 metrov, da bi po njem lahko pluli tankerji s 150.000 registrskimi tonami. Od leto 1979 do 1981-82 bodo nadaljevali dela, da bi dosegli globino 23,5 metra in širino 190 metrov.
Največji tankerji, takoimenovani supertankerji pa bodo tudi za naprej morali pluti mimo Rta dobre nade. Takih tankerjev trenutno pluje po svetovnih morjih 350, naročenih pa je 450. Prav to pa so tudi nekateri podatki, ki ne govorijo v prid Sueškemu prekopu. Zato načrtujejo egiptovski strokovnjaki razširitev in poglobitev prekopa. Hkrati pa trdijo egiptovski ekonomisti, da je zapor prekopa stal svetovno gospodarstvo 15 milijard dolarjev in da ni imela majhnega vpliva pri podražitvi ter širjenju inflacije.
Ameriški fednik Newsweek ugotavlja, da je stal zapor prehoda vzhodnoafriške države 125 milijonov dolarjev, torej skoraj desetino izgube, ki je prizadelo celotno svetovno trgovino. Z odprtjem prekopa se bodo skoraj za tretjino zmanjšati stroški pomorskega prevoza v Vzhodno Afriko ati iz nje. Poleg tega predstavlja ta pomorski prevoz tretjino zunanje trgovine Kenije in Tanzanije, katerih pristanišča oskrbujejo tudi Zambijo, Ugando, Ruando, Brundi, vzhod Zaira in jug Sudana. Karl Marx je leta 1869 označil Sueški prekop, kot veliko cesto na vzhod, preko katere potekajo glavne prometne poti med Evropo in deželami Srednjega vzhoda, Vzhodne Afrike, Jugovzhodne Azije, Daljnega vzhoda, Avstralije In Nove Zelandije.
Sueški prekop je imel in ima kot vodna pot brez dvoma monopolen položaj, ki je do podržavljenja leta 1956 s strani Egipta, prinašal akcio-narjem .Compagnie Universelle du Canol Marltime de Suez" ogromne dobičke.
Odprtje prekopa koristi predvsem tudi tistim dežeiam, ki mejijo na to vodno pot. Te države so utrpele zaradi zaprtja prekopa leta 1967 veliko škodo.
Če upoštevamo koristi pristanišča v Marseillu, Genovi, Barceloni, Dži-butiu, Adenu, Mogadisciu in v Sredozemlju, se bolj zavedamo pomembnosti odprtja Sueškega prekopa. Ta pomembnost je toliko bolj upravičena, ker se obseg blagovne menjave med Evropo in Azijo poveča na leto za 7 odstotkov, po sedanjih ocenah pa se lahko v prihodnjih letih povzpne na 13 odstotkov. Prav v ta sklop pa ije treba postaviti zanrmonje, ki ga kažejo mnoge države za Sueški prekop. Pri tem celo Joponska prednjači pred evropskimi državami.
Zgoratj sem skušal osvetliti pomen Sueškega rekopa za transport surovin, predvsem .črnega zlata" Iz Bližnjega vzhoda, Vzhodne Afrike in Srednje Azije v Evropo. Transport surovin poteka od juga proti severu. V nasprotni smeri pa poteka transport industrijskih produktov in drugega blaga iz Južne Nemčije, Švice, Vzhodne in Južne Franclje, Severne Italije In deloma tudi iz Avstrije skozi ljubljansko prometno vozlišče proti Bližnjemu vzhodu.
Da so Karavanke in za zdaj tudi še Visoke Ture velika naravna prometna ovira za blagovni in osebni promet, je jasno.
Ndjkrajša pot gre iz Frankfurta na Marni sicer preko Poljske in juž-
nih delov Sovjetske zveze ter Kaspijskega jezera na Bližnji vzhod.
Časovno najkrajša pa je pot preko Salzburga, Jugoslavije novega mostu na Bosporu in Turčije.
Po severni železniški poti traja prevoz blaga 18 do 22 dni, po južni cesti preko Avstrije in Jugoslavije pa s kamioni samo 10 do 12 dni.
Skoraj da ni velikega severnoevropskega koncerna, ki ne bi imel gospodarskih stikov z Bližnjim vzhodom. V zadnljiih letih se za tretjino povečuje izvoz ZRN v Iran.
Od več kot 1,7 milijona zahod-nonemških turistov jih velika večina pride v Jugoslavijo preko Avstrije po cesti z avtomobili. Od milijona jugoslovanskih zdomcev jih velika večina prav tako pride na dopust z avtomobili.
Poldrugi milijon Turkov in pol milijona Grkov redno tranzlfira Avstrijo in Jugoslavijo.
Velik del tega veletoka osebnega in blagovnega prometa se vati preko ozkega grla — Karavank in naprej preko Slovenije.
Ko je vojaški spopad med Izraelom in Egiptom leta 1967 povzročil, do so zoprli Sueški prekop, se je veletok ladijskega prometa prevesil na veliko severna pristanišča. Sredozemlje pa je stopilo spet v ozadije. Z dalj ob ponovnem odprtju Sueškega prekopa pa se severno-jadranska pristanišča nenadoma ponujajo kot najbolj prikladna za morske poti skozi Sueški prekop.
Zahodne države se z vso silo prizadevajo, da bi uppele gospodarsko in politično zasesti položaje pri novih proizvajalcih nafte na Bližnjem vzhodu. V teh prizadevanjih pa imajo velikega in močnega, vedno bolj prodornega tekmeca — Sovjetsko zvezo.
Transport od proizvajalca do kupca ob naraščajočih cenah nafte pomeni podražitev blaga. Zato so v svetovnem gospodarstvu bolj konkurenčne tiste države, ki lahko na minimum skrajšajo stroške prevoza. Če ob tem upoštevamo še trenutno gospodarsko krizo zahodnih držav, ki so v zadnjih letih pogosto proiz-vajole dokaj nenačrtno in neplani-rano, bomo lažje razumeli, da poteka bitka za nova tržišča širom po svetu in da dolge in drage prometne poti zmanjšujejo konkurenčnost zahodnoevropskih držav.
Boj za nova tržišča v .tretjem svetu* pa pomeni hkrati baj za živ-Ijenskl standard zahodnoevropskih držav in ne nazadnje boj za takšno politično ureditev, ki trenutno vlada v teh državah.
Status quo pa pomeni, da bo tudi za naprej temeljil življenjski standard razvitih gospodarskih držav deloma na plečih manj razvitih in nerazvitih držav.
Zato ni težko razumeti, da so v Evropi že dolgo prisotna prizadevanja, kako in kje zgraditi nove transportne poti, ki bi omogočale neoviran in hiter, predvsem pa poceni transport blaga v dežele s katerimi Evropa gospodarsko sodeluje.
Ob vsem tem pa poteka na političnem in na gospodarskem področju neizprosna bitka med močno gospodarsko razvitim zopadom in gospodarsko nerazvitimi deželami sveta. Pri čemer imajo razvite države veiiko prednost.
Avstrija ponuja EGS kot svojo najbolj pomembno prometno cesto tako imenovano Pyhrn-Autobahn (E-93), ki naj bi povezovala Passau
in Linz na Donavi z Gradcem te? prepustila tranzitni tok Jugoslaviji in Madžarski.
Proti jugu noj bi iz Bavarske šla direktna avtocesta preko Tirolske na Trento in Benetke. Toda slavni načrt z imenom .Alemagna* ja praktično ostal v predalu. Po eni strani zaradi silnega razburjanja med tirolskimi varovalci alpske narave, po drugi pa tudi iz čisto računskih razlogov, salj poleg pravkar čisto dokončane brenerske avtoceste ne bi bilo potrebe po novi.
Pravzaprav je za Bavarsko najhujši nerešeni problem Turska avtocesta od Salzburga proti Beljaku in priključek nanjo proti Ljubljani, Zagrebu in Jadranu. Prometniki tej poti pravijo E-94. Težji kamioni še danes ne morejo čez Karavanke. Tako denimo, vozijo tovornjaki iz Švice mimo Munchna na Solzburg in Gradec, da bi v Šentilju pri Mariboru prešli jugoslovansko mejo.
Jasno je, da manjka funkcionalna prometna pot, za ves ta del Evrope in za celoten Balkan, prav tako pa tudi za Bližnji vzhod.
Bavarski ministrski predsednik dr. Alfons Goppel je za ljubljansko .Delo* dejal: ,V Munchnu in ZRN smo izredno zainteresirani da vzdržujemo dobre stike z našimi sosedami na jugovzhodu. Želim poudariti, da smo zainteresirani za sodelovanje s severnojodransklmi lukami, ki so za nas stara vodna pot."
Šef bavarske deželne vlade je poudaril, da je zanje velikega pomena 'izgradnja novih cestnih poti k lukam na severnem Jadranu ter karavanškega predora za cesto med Beljakom in Ljubljano (E-94).
Naj večji del (vsekakor tri četrtine) zahodnonemških pa še skandinavskih, belgijskih, nizozemskih In britanskih motoriziranih turistov potuje na jug preko Karavank. Sem tahko prištevamo velik det Jugoslovanov, Turkov in Grkov, ki so začasno zaposleni v Zapadni Evropi-Ze za ves ta osebni promet predstavljajo Karavanke precejšnjo oviro. Da pa so Karavanke za blagovni promet v obeh smereh, se pravi z juga proti severu in obratno, trenutno neprekostjirva naravna prometna ovira, ni nobenega dvoma.
Stroška za funkcionalno prometno pot, tako za osebni kot tudi za blagovni promet, preko Karavonk, pa bi bili tako visoki, da bo realizacija takega projekta možna le v sodelovanju vseh zainteresiranih držav. Sem lahko štejemo ZRN, Švico, Francijo, dežele Beneluxa, Avstrijo, Jugoslavijo pa tudi Grčijo In Turčijo.
Ze ob površni iin kratki onalizi mednarodnih gospodarskih tokov v Evropi, vidimo, da dejansko obstoja povezanost med Sueškim prekopom in Karavankami.
Da pa bo možno ustvariti nove funkcionalne prometne poti in gospodarske stike znotraj Evrope in izven Evrope, bo potrebno urediti in spremeniti predvsem nepravične in izkoriščevalce gospodarske odnose med razvitimi in nerazvitimi deželami. Kajti le pošteni, bolj pravični gospodarski odnosi, ki bodo temeljili na podpiranju gospodarsko šibkejših partnerjev lahko privedejo do trajnih za vse človeštvo koristnih oblik svetovnega gospodarstva. Tak model evropskega in svetovnega gospodarstva pa bo možno doseči le s spremembo trenutnih gospodarskih in političnih odnosov.

Snovanja - kulturna priloga Blasu
Glasilo Glas, k! ga Izdajajo konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič, .izhaja dvakrat tedensko. Njegovo ^dništvo pa je v Kranju. Glas pa kot prilogo že vrsto let izdaja lite-'orno glasilo Snovanja in sicer šestkrat na leto, oziroma vsak drugi mesec.
To ni edini primer v Sloveniji, da bi lokalni listi izdajali še liferar-"e priloge. Na Jesenicah poznamo -Liste*, ki 'jih prav tako kot prilo-9o izdaja tamošnji tednik Zelezar, Dolenjski trst v Novem mestu ima Dolenjske razglede, nekaj podob-nega izdaja Celjski tednik. Tudi v Slovenjem Grodcu in na Ravnah izdajajo slične publikacje, tako, da lahko govorimo o živahni literarni Publicistiki tudi v manjših centrih v Sloveniji, kar je poleg centralnih glasil v Sloveniji, kot so Sodobnost, Dialogi in „Prostor in čas" pomem-
ben činitelj za razvoj slovenske književnosti in poljudne znanosti. Pri tem pa ne gre za obrobno literarno dejavnost, marveč se omenjene edicije — po svojem okviru pač — v kvaliteti lahko merijo z osrednjimi literarnimi revijami. Zato v treh prilogah lahko najdemo imena vidnih slovenskih avtorjev.
Uredniki Snovanj imajo pri tem še posebno posrečeno roko. Svoj uredniški koncept so že od vsega začetka zasnovali tako, do je pot v njihovo glasilo odprta vsakemu avtorju in je to celo namen, da svojim bralcem predstavljajo tudi avtorje z drugega področja, torej izven Gorentjske. Večina teh prilog pa pri tem tudi upošteva zamejstvo, in je prav uredništvo Snovanj bilo med prvimi, ki je v tej obliki v Snovanjih predstavilo tud koroške besedne ustvarjalce. Tako so v Snovanjih predstavili že skoraj vse koroške literate. Letos so najprej predstavili
MED NOVIMI KNJIGAMI:
„Po sledovih črne roke" - dokument belogardističnih grozodejstev
m je v ljubljanski za-izšla knjiga Jožeta Vi-
Pred kratkim ložbi „Borec" izsta uica ,Po sledovih črne roke". Knjiga Je izšla ob 30- letnici zmage naprednega sveta nad fašizmom in je posvečena žrtvam črne roke, te najbolj zverinske tajne organizacije slovenskih belogardistov, pomagačev okupatorja. Ravno v času, ko se reakcionarni krogi na zahodnem svetu v sklopu ^ nekaterimi pomagači med Slovenci trudijo, da bi očrnili zmagovito narodnoosvobodilno borbo v Sloveniji, 'n da bi zameglili grozotne zločine bele garde nad slovenskim ljudstvom, Je Jože Vidic v svojem najnovejšem delu zbral ogromno dokazov, dokumentacij in pričevanj še živih ljudi, ki se še danes spominjajo grozodejstev belogardistov in tu zlasti črne roke, ki „je bila najbolj divja tajna tnorilska organizacija, ki je v okupirani Evropi delovala samo v Sloveniji". Člani in sodelavci črne roke rp slepo pobijali cele družine, ki so jih ti morilci sumili, da simpatizirajo s partizani. Ta organizacija je delovala zelo tajno, edina sled, ki jo je Zapustila, so bila zverinsko ubita trupla zavednih Slovencev, antifašistov.
Knjiga „Po sledovih črne roke" je dokument, ki ga marsikateri nočejo vzeti na znanje. Saj neposredno imenuje ljudi po imenu, ljudi, ki so po Vojni mirne vesti dolga leta delovali v zamejstvu, v emigraciji, kamor so
zbežali pred upravičeno kaznijo, ljudi, ki so se in se še skrivajo za hinavsko masko zavednih, prezavednih Slovencev. Nekateri so celo kot zelo „častni", "kulturni" delavci in pedagogi v naši neposredni bližini zastrupljali našo mladino. Vidičeva knjiga je tako dokument, ki razkrinka delovanje črne roke, kar je bilo doslej še povsem premalo obdelano v slovenski zgodovini. Knjigo lahko naročite v knjigarni .Naša knjiga" v Celovcu.
Milko Hartmanovo. Urednik in pesnik France Pibernik je o koroški pesnici napisa) obsežno študijo o njenem pesniškem opusu, poleg tega pa jo predstavil z reprezentativnim izborom njenih pesmi iz zbirk "Moje grede" in .Lipov cvet". V zadnji številki Snovanj pa je bil predstavljen naš pesnik Valentin Polanšek. Tu se je urednik omejil na njegovo zadnjo pesniško zbirko .Lipov bogec" (ker je Polanšek tudi sicer že bil v Snovanjih obravnavan) o kateri France Pibernik razmišlja o pomenu novejše Po-lanškove poezije, ki pa se vsklaja s celoto dosedanjega Polanškove-ga pesniškega sveta.
Toki uredniški koncepti pa imajo tudi drug kulturno-politični pomen: po eni strani demonstrirajo celovitost slovenskega kulturnega prostora, po drugi pa enakovredno ocenjevanje slovenske literature tostran Karavank. Ob tem je vsekakor treba naglasiti, da pristop do slovenskega slovstva v zamejstvu nikakor ni več očetovski ampak ga v matici obravnavajo povsem normalno — tudi z najostrejših kritičnih vidikov — kar je potrdilo za zrelost slovenske literature na Koroškem. To gotovo vpliva tudi na njen oblikovni razvoj in čedalje bolj se vidi, da koroški književniki doprinašajo svoj delež k sooblikovanju sodobne slovenske književnosti.
Da so k temu razveseljivemu razvoju doprinesli laka obravnavanja in da je slovenski pisatelj na Koroškem postal sestavni del slovenske literature, je brez dvoma tudi doprinos teh lokalnih literarnih glasil v Sloveniji.
Številne razstave umetnikov
Poleg drugih kulturnih prireditev v poletju razne ustanove in zasebniki prirejajo v tem času številne likovne razstave bodisi v galerijah ali pa na prostem. V samem mestu Celovec razstavlja več umetnikov hkrati v znanih galerijah. Razstave so z ozirom na številne turiste dobro obiskane. Tudi razstave na podeželju letos beležijo dobre obiske.
Tudi galerija Wernerja Berga v Pliberku letos beleži izredno veliko število obiskovalcev in to predvsem tujce-turiste ter obiskovalce iz sosednje Slovenije. Slikar Werner Berg, ki upodablja človeka in pokrajino Podjune, je s svojim svojstvenim izražanjem v vseh slikarskih tehnikah kmalu zatem ko se je naselil na Rutarjevem, opozoril nase in danes sodi med najboljše slikarje v Avstriji in daleč preko njenih meja. Zato je njegova galerija za Pliberk velika pridobitev.
V okviru letnih prireditev v Salzburgu je tam razstavljal slovenski kipar Aleksander Kovač, katerega razstava je tudi že bila v Auli slovenica v Celovcu. S svojimi značilnimi kovinskimi skulpturami je bil deležen velike pozornosti, kar je za umetnika lep uspeh. Ob tej priložnosti so izdali tudi prospekt v katerem prof. Tehovnik piše o umetniškem delu Aleksandra Kovača.
Mednarodni seminar UNESCO v Osojah
Osoje doživljajo letos v okviru Koroškega poletja (Carirtthischer Sommer) velik poletni seminar za pevce, plesalce in igralce. Seminar — ki ije prvi te vrste — organizira glasbenogledališki komite mednarodnega gledališkega 'instituta UNESCO. Da se je ta komite odločil za kraj tega seminarja prav v Osojah, je za ta kratj in zlasti za Koroško poletje veliko priznanje; saj sta se za ta seminar potegovati pomembni instituciji operna šola milanske Scale in poletne igre v Avignonu. Vendar so se člani predsedstva glasbenogledališkega komiteja — med katerimi so Paolo Grassi od milanske Scale, Jurij Gri-gorovič od Boljšaj baleta v Moskvi, John B!atch!ey (English National Opera v Londonu) in Wa!ier Fel-senstein, ki dela na komični operi v Berlinu — odločili za Osoje, ker so prepričani, da je ta kraj najbolj
pripraven za izvedbo takega seminarja. Organizacijskemu komiteju je uspelo pridobiti najboljše strokovnjake za predavanja, ki pridejo iz vseh delov Evrope; med njimi so poljski režiser Aleksej Bardini, znani švedski dirigent Lars at Malm-borg in vzhodnonemški režiser Jaa-chim Herz.
Seminar si je postavil nalogo, da bo približeval pevce, igralce in plesalce, saj si njihove vloge niso samo podobne, marveč se med seboj spletajo; druga naloga pa je, da bi olajšali odnos umetnikov do sodobne glasbe. K seminarju se je prijavilo 25 sodelavcev iz 16 držav. Svetovno znani režiser avstrijskega rodu, ki dela in živi v Vzhodnem Berlinu, Walter Felsenstein pa bo 27. avgusta v Osojah predava) o umetniškem položaju in odgovornosti glasbenega igralca v današnji družbi.
Pomurska založba obhaja 20-letnico obstoja
Slovenski narod ima kljub svoji majhnosti razmeroma močno založništvo. To pa po drugi strani spet pomeni kulturno veličino Slovencev, ki so v razmeroma kratkem času dosegli zavidljivo kulturno stopnjo. Številne založbe v enem samem letu izdajo nad tristo knjig In nešteto prevodov iz književnosti drugih narodov. Taki dosežki so gotovo pripisati zdravi kulturni politiki SR Slovenije, ki daje veliko svojih sredstev za razvoj slovenske kulture.
Ena izmed Slovenskih založb je Pomurska založba, ki sicer ne šteje med naj večje založbe v Sloveniji, ima pa z ozirom na svoj sedež v območju, kjer živti tudi madžarska narodna skupnost, še drugo važno poslanstvo. Kot založba povezuje književnost dveh kultur in to kot bomo videli z velikim uspehom. Prav letos Pomurska založba praznuje svoj dvajsetletni jubilej obstoja. Ob tej priložnosti si je založba zadala primeren založniški načrt. Decembra, ko bo založba praznovala ta jubilej, bo izdala izbor Prešernovih poezij in to tudi v madžarskem jeziku in sicer v izredno visoki nakladi 14.000 izvodih. Izbor bo izšel v sodelovanju z založbo Evropa v Budimpešti. Pomurska založba v letu izda povprečno 25 knjig. Posebno zanimiv je tako imenovani cikel Mostovi — Hidak, ki povezuje kulturi dveh sosednjih narodov in po-muriana, s katero se vzpodbuja roziskovatno dejavnost, ki je za ta del slovenske zemlje posebno potrebna. Pomurska založba izdaja razumljivo tudi avtorje madžarske narodnosti, saj je to njena naloga. Kot že omenjeno pa Pomurska založba sodeluje tudi z založbo Evropa v sosednji Madžarski in s tem opravlja veliko poslanstvo na presečišču dveh narodov. Ob stoletnici Cankarjevega rojstva bo založba izdala v madžarščini Hlapca Jerneja in njegovo pravico ter Na klancu. V sodelovanju z založbo Evropa v Budimpešti ter Državno založbo Slovenije pa bo izšla Antologija novejše madžarske lirike. Pomurska založba po ne skrbi le za literarne izdaje obeh narodov v deželi, marveč tudi za vse tiskovne potrebe madžarske narodne skupnosti v Pomurju.
DUŠAN NEČAK
Volitve v Kmetijske zbornice na Koroškem po drugi svetovni vojni
Od petih skupin, ki so imele mandate v predvojni Kmetijski zbornici, so nacionalni socialisti zaradi poraza nacizma avtomatično izpadli. Landbund in Christlicher Bauern-bund sta se združila v Bauernbund, ki je bil Povezan z Osterreichischc Volkspartei (avstrijska ljudska stranka — OVP). Ostale so torej le tri skupine: Bauernbund, Sozialistische Par-tei Osterreichs (socialistična stranka Avstrije, SPO) in Slovenci, volilci bivše Kmečke zveze, združeni v Osvobodilni fronti za slovensko Koroško.
V skladu s proklamirano demokracijo bi morala vlada v obnovljeno zbornico pozvati Vse tri skupine. Toda temu ni bilo tako. O sestavi kmetijske zbornice sta se samolastno sporazumeli vladni stranki. Medtem, ko je začasna deželna vlada "dopustila, da sta OVP m SPO barantali za stolčke v Kmetijski zbornici", ni pozvala Slovencev, da bi imenovali svoje zastopnike, marveč je po svojih vidikih sama izbrala slovenskim kmetom tri zastopnike."
Začasna ureditev Kmetijske zbornice je trajala vse do leta 1950. Medtem pa je koroški deželni zbor 28. januarja 1947 sprejel zakon o spremembi zakona z dne 23. februarja 1932. Gre za spremembo točke a, odstavka 2, člena
S Svoboda 1950, str. 78.
10, ki govori o članstvu v kmetijski zbornici in s tem tudi o volilni pravici. Oboje se je spremenilo samo pri cenzu za poljedelske površine, kjer se je cenz znižal z 2 ha na 1 ha, pri gozdnih površinah pa je ostal nespremenjen.? Zakon je začel veljati z dnevom objave, vendar ni bilo na podlagi tega zakona nobenih volitev, uporabljeno sočasno časopisje pa zakona niti ne omenja.
Dne 22. decembra 1950 je koroški deželni zbor sprejel zakon o zbornici za kmetijstvo in gozdarstvo (Landwirtschaftskammergesetz), ki je izšel v deželnem uradnem listu 9. julija 1951 10 Ta prvi povojni zakon je sicer izhaja! iz predvojnega zakona o Kmetijski zbornici iz leta 1932 s spremembo leta 1947, a se je kljub temu od njega močno razlikoval.
Na podlagi zakona o kmetijski zbornici iz leta 1950 je koroška deželna vlada 16. maja 1951 izdala dve odredbi: prvo, ki je določala sedeže in število odbornikov okrajnih kmetijskih zbornic/J in drugo, s katero je predpisala podroben volilni red (Landwirtschaftskammer-Wahlordnung).!2 Po teh volilnih določbah so
9	LGBI 1947, St. 18.
10	tGBI 1951, St. 24.
11	LGBI 1951, St. 25.
12	tGBI 1951, St. 20 s spremembo čl. 45 v odredbi z
dne 25. septembra 1951, St. 45.
na Koroškem volili dvakrat, 25. novembra 1951 in 11. novembra 1956. Medtem so se z zakonom z dne 7. marca 1952!" spremenili nekateri členi zakona o kmetijski zbornici iz leta 1950. Najpomembnejša je bila sprememba člena 17 o sestavi predsedstva deželne zbornice.
Do najvažnejše spremembe zakona o kmetijski zbornici iz leta 1950 je prišlo konec leta 1958. Deželni zbor je sprejel zakon z dne 20. decembra 1958, ki je bil objavljen v uradnem listu 26. januarja 1959^ pod imenom "novela iz leta 1959" (Landwirtschaftskammergesetz-Novelle 1959). Novela je med drugim spremenila tudi določbe o članstvu v kmetijski zbornici in o volilni pravici. Z razglasom z dne 10. februarja 1959 je deželna vlada ponovno objavila celotno besedilo zakona v uradnem listu!" mu dala ime "Zakon iz leta 1959" (Landwirtschaftskammergesetz 1959). Pri tem je večina členov dobila nove številke: člen 26a, b in c so postali členi 27, 28, 29 iti tako so bili preimenovani tudi vsi naslednji. Po noveli iz leta 1959 volilni red ni mogel biti več določen z uredbo deželne vlade, ampak je bil zato potreben poseben zakon (člen 55 zakona 1959). Tak zakon je deželni zbor sprejel 10. februarja 1961 kot volilni red za kmetijsko zbornico (Landwirtschaftskammer-Tvahlordnung).!" Novosti tega zakona so v glavnem posledica sprememb določb o članstvu in volilni pravici v noveli iz leta 1959. Po teh določbah so volili v kmetijsko zbornico 19. novembra 1961.
15	LGB!	1752,	št.	19.
14	LGBI	1959,	št.	5.
15	LGBI	1959,	št.	12.
15	LGBI	1981,	št.	18.
Z zakonom, ki ga je koroški deželni zbor sprejel 29. junija 1966,!? ^ ^ zakona o kmetijski zbornici iz leta 1959 odpadli členi od 49 do 54. Ti členi so sestavljati VI. razdelek, ki je govoril o volitvah. Od vsega razdelka je ostal le člen, ki je določal, da mora biti volilni red urejen s posebnim zakonom. Iz zakona o kmetijski zbornici so torej odstranili vse določbe o volitvah, saj so bile, in to še bolj podrobno, zajete v volilnem redu. Istega dne so bile spremenjene tudi nekatere določbe volilnega reda!" o volitvah po predčasnem razpustu (čl. 2), o glasovanju po zastopstvu (čl. 18) in o volilnih stroških (čl. 10). Niti mesec dni zatem, z zakonom 15. julija 1966!? bile spremenjene še nekatere druge določbe: o denarnih prispevkih strank, ki kandidirajo na volitvah, (čl. 32) in o načinu glasovanja (čl. 48, čl. 52—54), posebej o veljavnih (čl. 56) in neveljavnih (čl. 57) glasovnicah. Po teh določbah so volili v kmetijsko zbornico 13. novembra 1966 in 12. novembra 1971.
Sedaj si oglejmo pomembne člene zakonov o kmetijski zbornici, še posebej pa tiste, ki so pomembni za volitve v zbornico in njene pod-organe. Deželna kmetijska zbornica je javnopravna korporacija, ki zastopa kmetijstvo in gozdarstvo in poklicne interese kmetovalcev in gozdarjev (čl. 1, 2). Skupščino kmetijske zbornice (Vollversammlung) kot vrhovni organ sestavlja 25 članov. Od teh je 24 članov (in njihovih namestnikov) voljenih, enega delegira Deželna zveza kmetijskih zadrug (čl. 9).
(Nddd/jevgnje v /trižtodnji
17	LGB)	1988,	št.	59.
18	LGB)	1988,	št.	40.
19	LGBI	1988,	št.	47

25. jubilejni mednarodni Gorenjski sejem odprt
V petek 8. avgusta je predsednik slovenske skupščine dr. Marijan Brecelj, ab navzočnosti družbenopolitičnih in gospodarskih predstavnikih SRS, SFRJ in mnogih gostov iz zamejstva in tujine, slavnostno odprl 25. jubilejni mednarodni Gorenjski sejem v Kranju.
Gorenjski sejem je tradicionalna gospodarska prireditev, na kateri so zastopane sledeče gospodarske veje: industrija, kmetijstvo, zunanja in notranja trgovina, stavbarstvo, tujski promet in družbena ter privatna obrt. Udeleženci razstavljajo na 7500 m? pokritih in več kot 8000 m^ nepokritih površinah. Vsako leto se število domačih in tujih razstavijal-cev povečuje. Udeleženci prihajajo iz skoraj vseh evropskih držav, deloma pa celo iz Azije in Amerike.
Sejemske prireditve v Kranju imajo že precej dolgo tradicijo. Obrtno združenje v Kranju je tu prirejalo obrtniške razstave že v letih pred 2. svetovno vojno (1936— 1939). Leta 1949 je bila na pobudo kranjske občine organizirana prva povojna razstava obrti s približno enakim številom razstavljalcev, ka-
kor je bilo to pred vojno. Leta 1953 pa je prireditev že začela presegati lokalni značaj in je postala znana po vsej Sloveniji. Sejemske prireditve so se iz leta v leto širile, tako po številu razstavljalcev, kakor obiskovalcev in raznih spremljajočih dejavnosti sejma kot so: razstave, zabavni programi, modne revije, razstave tujih mest in drugo. Po letu 1970 se je začela vse širša akcija za pridobivanje inozemskih razstavljalcev, k čemur so pripomogle vse tesnejše vezi z gospodarskimi organi avstrijske Koroške, Furlanije in Julijske krajine. Kolektiv zavoda Gorenjski sejem pa je, da bi drag objekt in prostor čim bolj izkoristil, začel z uvajanjem novih sejemskih prireditev. Tako so letos že pred otvoritvijo 25. jubilejnega mednarodnega Gorenjskega seijma zaključili dve uspešni prireditvi in sicer: 14. mednarodni spomlodanski sejem v aprilu, ki se iz leta v leto bolj specializira za prikaz in prodajo kmetijske mehanizacije in III. sejem opreme in sredstev civilne zaščite v maju, ki je edini specializirani tovrstni sejem v Jugoslaviji.
Predsednik slovenske skupščine dr. Marijan Brecelj, <je v svojem otvoritvenem govoru med drugim dejal: .Medsebojna povezanost se je iz leta v leto stopnjevala, saj je sejem povezoval tako slovensko kot jugoslovansko gospodarstvo in potem segel tudi na obmejni poslovni prostor ter Švico in Nemčijo". Da je to res, priča veliko število razstavljavcev iz celotne Evrope, Azije in Amerike. Tudi avstrijske firme razstavljajo. Veliko zanimanje za to sejemsko prireditev kažejo predvsem štajerske firme, medtem ko je Koroška le slabo zastopana. Koroška ije zastopana s posrečeno prikazano turistično razstavo, ki ima le eno veliko hibo, da so vsi lepi in privlačni turistični kraji južne Koroške označeni le z nemškimi imeni. Korak za zbližanije in dobre sosedske odnose in hkrati za pomiritev v koroški deželi bi bil vsekakor ta, da bi koroški turistični razstavljale! vsaj tiste kraje označili z dvojezičnimi imeni, ki jih je določil dunajski parlament in ki so po avstrijskih zakonih dvojezični.
si
Novo vodstvo - stara poiitika
Sicer je OVP res hitro uspelo rešiti vprašanje nasledstva za umrlim Schleinzerjem, toda naravnost in brez pridržka pa je vedel „nt" 31. julija 1975 poročati o hitro končani krizi v OVP. V istem stilu sta komentirala izvolitev novega vodstva v OVP tudi dunajska lista .Kurir" in „Die Presse", trobila interesov avstrijskega velekapitala. Tako so pisali tudi časopisi ljudske stranke, ki so ustvarjali navidezno vtis, da je stranka vsa sporna vprašanja z izvolitvijo novega vodstva složno uredila.
Vendar je resnica precej drugačna. Takoj po izrednem partijskem kongresu se je oglasilo iz Zgornje Avstrije združenje delavcev in nameščencev (OAAB) in udrihalo po novem partijskem vodstvu. Taus sicer sam prihaja iz vrst OAAB-ja, vendar zgleda, da že od vsega začetka tej črni filiali delavcev in nameščencev Tausovo odkrito in brezpogojno prilizovanje industriji in velekapitalu ni bilo docela po godu. Sicer ne gre precenjevati vloge OAAB-ja, saj kot podaljšana roka industrije v rokah velekapitala doslej uspešno izpolnjuje funkcijo pomirjevalca in nevtraliza-torja delovnih ljudi. Vendar pa so potencialni konflikti znotraj stranke samo izraz njenega sestava po različnih interesnih skupinah, katerih prizadevanja se med seboj ne dajo uskla-jati. Interesi delavstva, tudi tistega dela, ki je organiziran v OAAB-ju
V soboto 26.	srno spreM//
E zMrtjeMK ptoČ/fM 7M ŠM//ŠM pO-MpMščf A/ar/co	iz
Pot/jer^crM. EMr/g je v ce/ot*Z*o/-MMHici, ?M</ PO /er.
AfZIM/n/Eoud HMHM je Mg Jo-MM 7M jMŽHCTM Pt^jersGfM .G je ?M Korošcem s/MŽZ/g Mt MZ)%r/cg, je spozng/g tMZ svojega poznejšega ?no-žg /ozejg AAŠM/HMt /z Podjer^er-M. Po potoki sta se /oti/g gradnje Me, Mr je Mo za tiste čase prgfi podvig in pa tndi trp/jenje, saj je Mo treM vse narediti z go/inti ;o-MM. Pred več Pot tridesetimi /eti ji je amr/ mož in taPo je zadnja /eta žive/a pri svojem vnaPa.
Si/a je zavedna 5/ovenPa in to je prenes/a tndi na svoje otroPc, Pi so vsi zvesti pripadniPi s/ovensPe na-
šo pač objektivno nasprotni profitar-skim interesom velekapitala.
Vse to „nt" seveda še nikoli ni in najbrž tudi ne bo povedal, pač pa z mirno vestjo govori naprej v tonu tistih krogov, ki so najboljši zagovorniki velekapitala. Takole pravi o novem vodstvu: .Taus in Busek sta oba strokovnjaka na gospodarskem področju in sodijo, da je to dobro znamenje pri rastočih gospodarskih težavah v državi". Za koga pa sta Taus in Busek strokovnjaka? Kdo in s kom .nt" trdi, .da je to dobro ..."? Sam odgovora ne daje, kar od njegove politične strategije ni mogoče pričakovati. Zaradi nenačelnega poročanja, prikrivanja dejstev, ki jih zaradi objektivnosti ni mogoče preiti. Zato nekaj misli k novoizvoljenemu vodstvu v OVP.
S Tausom in Busekom si je OVP izbrala dva menežerja velekapitala, ki nista samo popolnoma prevzela Schleinzerjev .politični testament", ampak sta ga v dovršeni obliki tudi predstavila javnosti. Nov veter prihaja namreč od industrije, ki spričo vedno večjih gospodarskih težav išče kooperacije, in to z vsemi meščanskimi strankami. Na političnem področju naj bi se kooperacija uresničila po 5. oktobru v takoimenovani koncentracijski vladi, v skupni vladi med OVP, FPO in SPO. Lahko si predstavljamo, kako bodo predstavniki vseh treh strank še bolj kot do-
roMc sMp?).osti m ngf<Me?7Z prosvetli t/e/gpc/. Ni je Mo s/ovewsš:e priret/itve, r;g Mferi rte /h Mg prisotna. Po naravi je Ma skromna, zadovoljna in vedno priprav/jena pomagati v si/i. AaM je Ma pri/jaNjena, preprič/jivo doMzaje njen pogrej*, ^jer so števi/ni pogrebci od Mza in da/eč o/ro/dja/i njeno zadnje počiva-/iščc.
PogreMi očred je opravi/ domači žapni^ dMovni svetnih zl/ojz Na-drag. Od pokojnice so se pos/ovi/i domači pevci 5PD .Edinosti", Ei so ji v s/ovo zape/i pretres/jivo podane pesmi ža/ostinEe.
MišM/niMvo mamo Z?omo oEra-ni/i v /epem spomina, sinovoma in /?čer^i ter vnaMm izrekamo g/oZ*o-M soža/je.
slej v okviru .socialnega partnerstva" barantali za zaprtimi vrati bodisi v obliki uradnih ali neuradnih sporazumov. Taus gre celo tako daleč, da opravičuje prikrito meščansko barantanje s kontrolno funkcijo parlamenta, le to pa hkrati osporava .spričo kompliciranih oblik ekonomske strukture". Ali v navadnih besedah povedano: če bodo zahtevali interesi monopolov v imenu profita odpravo nekaterih demokratičnih kontrolnih možnosti, bo to treba uresničevati postopoma, tako da se bodo zoževa-nja demokratičnih pravic prizadeti — delovno ljudstvo — čim manj zavedali. Tausove grožnje, da parlament že danes ni več v stanju, da bi .izvajal kontrolne funkcije" nad rastočimi gospodarskimi problemi, ne pomenijo nič drugega kot prvi korak v smeri odpravljanja demokratičnih dosežkov v državi.
Novo strankino vodstvo je predložilo tudi še posebne .recepte" za sanacijo gospodarstva, seveda takšne, ki zagotavljajo velekapitalu izhod iz krize, ki jo je sam povzročil. Gospodarstvu v zasebnih rokah naj pomaga država; njo samo pa bo po mnenju Tausa možno sanirati z zamrz-njevanjem mezd in cen, o čemer bodo morali sklepati .socialni partnerji" v neustavnih institucijah, torej izven parlamenta. Novi predlogi za zmrz-njevanje mezd in cen, kakor si ga trenutno predstavlja novo vodstvo OVP, bi dejansko uničili zadnje upe delovnih ljudi po zvišanju mezdnih dohodkov in po stabilizaciji cen.
Torej postaja očividno, da so si Tausa in Buseka izbrali za to, da bosta velekapitalu ob žuljih delovnega ljudstva izboljšala gospodarske koristi. .Da je to dobro znamenje pri rastočih gospodarskih težavah," („nt"), sodijo tisti, ki so Tausa izbrali za predsednika stranke in ravno te kroge „nt" citira v svojem poročilu. Trobi torej v isti rog kot OVP, industrija in velekapital.
Ali vezi z OVP pri tedniku še niso zastarele? Mogoče jih skušajo vsaj nekateri po raznih neuspehih znova obnoviti? Da je OVP bila že vedno ena izmed tistih, ki ni zoževala samo demokracije nasploh, ampak v posebnem teptala tudi naše nacionalne pravice, tednikarje ne moti. Nasprotno: zgleda, da vsaj na tiho sugerirajo pripadnikom slovenske narodne skupnosti, kako se naj odločajo pri naslednjih državnozborskih volitvah.
-op
Pod/erber^r - <%ro#če
Skupna prireditev za turiste v Žitari vasi
Slovensko prosvetno društvo .Trla* v Žitari vasi ima v letu vsaj eno prireditev tudi v času turistične sezone. Preteklo nedeljo je vabilo z dvojezičnimi letaki k Rutarju v Ži-tari vasi. Vabilu SPD .Trte" se je odzvalo veliko število obiskovalcev, zlasti turistov, katerim je prireditev bila namenjena. Tokrat je SPD .Trta" k sodelovanju povabilo tudi Mannergesangsverein Sitters-dorf - Žitara vas in kot jo že tradicija — mešani pevski zbor in trio Korotan SPD .Danica" iz Št. Vida
ČESTITAMO
Prejšnji teden je koroški dežeini giavar Wagner podeiii raznim koroškim osebnostim častna odiičja in dekrete. Tako je biičovski župan in bivši dežeini posianec Hanzi Ogris prejei dekret o podeiitvi zia-tega častnega odiičja za zasiuge za Avstrijo.
K temu visokemu priznanju Han-ziju Ogrisu iskreno čestitamo.
v Podjuni. Na prireditvi pa ije seveda sodeloval tudi moški zbor do-mačego društva v Žitari vasi.
Prireditev SPD .Trta" je povsem uspela in pri občinstvu zapustila dober vtis. V imenu prireditelja je občinstvo pozdravil Stanko Wa-kounig, ki je med številnimi gosti pozdravil tudi žitrajskega župana Posodo in župnika Nagela. Stanko Wokounig je imel tudi v skrbi napovedovanje posameznih točk in je le-to opravil v obeh deželnih jezikih na dostdjni ravni. Kot nenapovedan govornik je nastopil dr. Smotnig, ki je med drugim dejal, da je MGV, ko je prejel vabilo k sodelovanju, soglasno sklenil, da se bo vabilu odzval. Tu ne bomo komentirali okolnosti, kako je do sodelovanja pršto. Na vsak način je tako sodelovanje spodbudno in gotovo doprinosa k zboljšanju od-
nosov med obema narodoma v deželi. Pri tem so nam pač preblizu Izjave žitrajskega župana in drugih ljudi, ki so v času zloglasnih pogromov na dvojezične napise zatrjevali, da je Žitara vas .čista* i" da ne potrebuje slovenskih oz. dvojezičnih krajevnih napisov. Še enkrat naj bo naglašeno, da ije prireditev bila pozitivna. Povedano po naj bo tudi, da je vabilo prišlo s slovenske strani. Naši pevski zbori pa vedno spet izpričujejo svoje spoštovanje do kulture večinskega naroda, saj ob takih priložnostih pojejo tudi nemške pesmi. Zitrajski MGV preteklo nedeljo te pripravljenosti še ni pokazal. Vendar upamo, da se bo to ob drugi priložnosti le zgodilo, kdjti to so predvsem pogrešali nemški turisti, ki miroljub-
šlovensko prosvetno društvo .Trta" v Žitari vasi vabi na
KULTURN! VEČER
v nedeijo 17. avgusta ob M. uri pri Šternu v Št. Lipšu.
Sodetujejo: Moški zbor SPD .Trta", ženski oktet SPD .Obir" iz Obirskega, .Martinovi fantje" iz Radij.
K števiini udeiežbi vabi
odbor
ne navade slovenskih prosvetašev doživljajo iz leta v leto.
Prireditev je bila vendarle pozitivna in morda korak k zbližanju med občani obeh jezikov v žrtraj-ski občini. Zbore na prireditvi so vodili Stanko lopar (MGV Sittersdorf), Hanzej Kežar (Trio in zbor SPD .Danico" v Šentvidu) tn Jozej Starc (zbor SPD .Trta", Žitara vas). Vsi nastopajoči so svoje točke izvedli na visoki kulturni ravni.
Betonska pregrada v Malti raste
Avstrijske dravske elektrarne predstavljajo v okviru celovškega lesnega sejma njihov največji gradbeni projekt — elektrarno v dolini Malte. Le-ta bo največja v Avstriji. Če bo šlo vse po sreči, bo začela obratovati leta 1978. Njena zmogljivost bo znašala 891 megavatov. Nova elektrarna Malta bo ena najproduktivnejših elektrarn v Avstriji, saj bo proizvajala 2 in pol krat toliko energije kot elektrarna v Kaprunu. Cena tega ogromnega projekta bo znašala 8,9 milijarde šilingov.
Najmonumentalnejša zgradba bo stala v Kolnbreinu (glej sliko!). Tam bodo zgradili 200 m visoko betonsko pregrado (jez), ki bo najvišja v Avstriji in peta najvišja na svetu.
Gradnja elektrarn je vsekakor poseg v naravo. Vendar pa je treba vedeti, da je električna energija življenjsko važen gospodarski faktor, brez katere si danes ne moremo predstavljati napredka. Pri tem pa so vodne elektrarne še najbolj čisti in najvarnejši proizvajalci energije.
Po poteh poti prijateljstva
Zgornja dolina Molle je bila Pred nedavnim zelo redko obiska-Le domačini, ki imajo tam svojo iivino ali pa navdušeni planinci ^o prišli v ta čudovit gorski svet na uini strani Visokih Tur, katerim kralje njih kraljica, 3362 m visoka ^ochalmspitze, ki se ponaša tudi z Ofugim naj večjim ledenikom v Av-strrji — Grof)elendkees. Poleg dru-^ tritisočakov, med katerimi je 3076 m visoki Hafner, ki zapira Oolino proti vzhodu, je posebnost o doline cela vrsta prelepih sla-P°v, ki padajo tudi daleč nad sto patrov globoko v dolino Malte, za ^*r ima le-ta tudi svoj vzdevek 'dolina šumečih slapov". Ledeniški Potok Malta, ki ga napajajo čudo-jdN bučeči slapovi in potočki, se ^"ro spremeni v pravo reko, ki se ^ Crnundu, slovensko Sovodnjah, v bolj ponižno Lieser. Eden "ajvečjih slapov doline Malte je ''sekakor slap Melnik, katerega vodovje pade celo 180 m globoko v "olino. Lepo slovensko ime slapa Opominja na nekdanje slovensko Alohtono prebivalstvo v tej dolini.
Danes je zgornji del Malte vse Prej kot samotna dolina. Kjer je bi-o pred par leti samo še vozna pot *0 konjsko vprego, se danes vije sodobno zgrajena asfaltirana ce-s*o, ki doseže 1900 m višine. Tam ^omreč gradijo ogromno betonsko
pregrado, za katero bo nastalo mogočno jezero, katerega voda bo gnala celo vrsto elektrarn. Danes je v tej dolini zelo živahno, saj stalno hrumijo težko natovorjena vozila, ki dobavljajo gradbeni material za gradnjo te ogromne pregrade.
V to dolino smo se pred nedavnim peljali slovenski planinci z namenom, da se povzpnemo na Hafner, katerega vrh spada v družino poti prijateljstva. Kot lansko leto, tako smo imeli tudi letos smolo, da nismo dosegli cilja; par sto metrov pod vrhom nas je zavrnil ledeno mrzli veter in sneg, Ionsko leto pa smo se že v dolini morali obrniti, ker je začelo deževati. Čeprav nismo dosegli cilja, pa je bil izlet zelo zanimiv in poučen. Do planinske postojanke Gmunderhutte, smo se pripeljali z avtomobili. Tam pa smo bili neprijetno presenečeni, ker je bilo direktna pot od Gmunderce do Kattovvitzerhutte, kjer smo hoteli prenočevati, zaprta oz. prepovedana. Morali smo narediti velik ovinek, tako da smo šele pod planino Ob. Mooralm (1800 m) dosegli pravo markirano pot, ki nas je preko več sto metrov strmega terena, preko katerega vodijo številne serpentine, ki so nas sicer premočene, vendar zdrave in čile privedle v
prijazno Kattowitzerhutte (2319 m). Predno je zašlo sonce se je vreme v toliko popravilo, da smo lahko občudovali razgled proti kraljici Vzhodnih Tur — mogočni Hochalm-spitze. Naš cilj Hafner pa je bi! stalno v megli. Prijazna oskrbnica nas je „potroštala", da bo drug dan lepo vreme. Za prenočišče se nismo mnogo menili, saj je bila koča skoro prazna, toda tudi tu smo se všteti in z nami vred tudi oskrbnica, ki ni več računala, da bo prišlo tistih 32 Italijanov, ki so naročili sobe oziroma ležišča. Večina naših planincev je spalo na tleh. Ponoči je tulil veter in še deževalo je povrhu. Zgodaj zjutraj je nehalo deževati. To nam je dajalo upanje, da se bo vreme le zboljšalo. Polni upanija, smo se prvi podali na pot. Ko smo prišli nekoliko višje, je začelo spet pošteno pihati vmes pa je snežilo. Kljub temu smo trdovratno nadaljevali pot, noša skupina pa se je vedno bolj redčila. Ko pa smo dosegli zahodni greben, je pa tudi nas minila borbenost, saj sta nas ledeni severni veter pomešan s snegom in ledene skale dokončno poučili, da smo se vrnili. V koči smo se pošteno okrepčali in se nato kljub .porazu" tolažiti s slavnim starim izrekom: .gora ni nora, nor je, kdor gre nepremišljeno gor".
Avstrija v tetošnjem turizmu vodiina
v Evropi
. Pred nedavnim smo poročali o stanju koroškega tu-*^ma v mesecu maju. Pri tem smo ugotovili, da bo letošnja sezona vsekakor uspešnejša od lanske. Tudi v jeznem merilu je Avstrija beležila v prvem polletju Rekorden turizem. Podatki o številu prenočnin v prvem Polletju so pokazali sledeče rezultate: število nočnin se Je v primerjavi z lanskim polletjem žvišalo za 10,1 "/o skupno 38,8 milijona nočitev. Pri tem se je število ločitev pri domačih gostih zvišalo za 4,2% na 11,1 in število inozemskih gostov za 12,7 % na 27,6 milijona. ^ tem je pred nedavnim poročal trgovinski minister dr. ^taribacher na tiskovni konferenci na Dunaju. Dejal je, "a so izgledi za jesen tudi dobri, to dokazujejo razna Poizvedovanja in številne prijave za posezonski turizem. V zimskem turizmu pa je Avstrija itak vodilna, ker skoraj nima konkurence. Njena gorata lega s čudovitimi smučišči in številnimi vlečnicami ji daje to prednost.
Devizni dohodki iz tujskega prometa so se v prvih Petih mesecih letošnjega leta (polletni podatki še niso Obrani) zvišali napram lanskemu letu v istem obdobju 20% na 15,5 milijarde šilingov, devizni izdatki pa 7,1 milijarde šilingov ali za 4 %. Devizni saldo torej *taša 3,1 milijarde, kar je v primerjavi z lanskim le-
tom prirastek za 39 %.
Glede rezultatov v mesecu juniju je dejal minister, se je število nočitev zvišalo za 2 "/s, kar je ugodnejše, kot so to pričakovali. Pri tem je treba upoštevati, da v letošnjem juniju ni bilo niti enega praznika, nasprotno pa jih je bilo v mesecu maju celo vrsto. Iz podatkov je razvidno, da se je število nočitev turistov iz ZRN zvišalo za 2 %, nizozemskih turistov pa kar za 20 %. Medtem ko število nočitev gostov iz ZDA še naprej pada, se je število angleških gostov začelo dvigati.
Minister je menil, da so dokončno prebrodili lanskoletno mizerijo v avstrijskem turizmu in da je Avstrija lahko ponosna, da je sedaj na področju turizma nadkri-lila vse druge dežele, ki se prav gotovo ne morejo pohvaliti s podobnimi uspehi kot Avstrija.
Iz podatkov statističnega urada smo zvedeli, da je bila turistična bera v mesecu juniju na Koroškem zelo dobra, saj so v obrtnih in privatnih gostiščih našteli 1,595.631 prenočitev, to je za 133.012 oziroma za 9,1 odstotka več kot lansko leto v istem mesecu. Če pa prištejemo še druga prenočišča — v apartmajih, kampingih in drugih kvartirjih — potem dosežemo celo 1,927.704 nočnin, kar odgovarja prirastku 12,3 %.
Kaj plača kmet pri zdravniku?
Po dolgotrajnih pogajanjih sta pred nedavnim tudi koroška zdravniška zbornica iin Kmečka bolniška blagajna podpisali splošno pogodbo o zdravstveni oskrbi koroškega kmečkega prebivalstva.
Koroški zdravniki bodo to pogodbo rade volje podpisali, soj so novodogovorjene tarife večinoma znatno višje od dosedanjih, kar predstavlja očitno koncesijo na-prom pretiranim zahtevam zdravniške zbornice. Kot že doslej morajo pacienti stroške za zdravljenje nositi sami. 80 odstotkov zdravniškega honorarja povrne kmečka bolniška blagajna zavarovancu, potem ko je le-ta predložit blagajni zdravnikov račun. Kako visoki so torej v pogodbi določeni honorarji (Honorarsatze)? Koliko mora kmečki zavarovanec plačati iz lastnega žepa?
V primeru, da se zdravnik drži starih, to je nižjih cen, povrne kmečka bolniška blagajna le 80 "/o dejansko plačanega honorarja. Ako pa bi zdravnik ne podpisal pogodbe, sme zahtevati od ovojih pacientov poljubno visoke honorarje. V takem slučaju — torej če je zdrav-
nikov honorar višji od v pogodbi predvidenega — pa blagajna vrne kljub temu le 80 odstotkov v pogodbi določenega honorarja.
Vsota, ki jo moro kmet sam plačati je pod pogoji lahko precej visoka. Tako mora n. pr. kmečki zavarovanec plačati kar celih 138 šil. za nočni bolniški obisk, ako mora zdravnik prevoziti deset kilometrov do bolnika. Poleg tega je treba upoštevati še to, do prispevki kmetov ne odvisijo od dohodkov posameznika, temveč od davčne vrednosti (Einheitsv/ert) kmečkih zemljišč in se letno povišajo za približno deset odstotkov. Za lastnike uradnih potrdi) (Amtsbescheinigung) v smislu zakona za oskrbo vojnih žrtev (Opferfursorgegesetz, OFG, 23. Novelle), ki so zavarovani pri kmečki bolniški blagajni je še posebej pomembno, da jim odslej naprej ni treba več plačevati samoprispevka in da bolniška blagajna odslej naprej nosi vse zdravniške stroške (kakor pri Pokrajinski bolniški blagajni — Gebietskranken-kasse)!
!z spodnje tabele so razvidne cene za razne zdravniške ordinacije.
storitev	račun zdravnika	b!agaijna vrne	samopri- spevek
SPLO$N! ZDRAVNIK			
ordinacija	80.—	64.—	16.—
ob nedeljah in praznikih	120,—	96.—	24.—
ponoči	160.—	128.—	32.—
ordinacija z natančno preiskavo	120.—	96.—	24.—
ob nedetjah in praznikih	160.—	128.—	32.—
ponoči	200.—	160.—	40.—
obisk bolnika	125.—	100.—	25,—
ob nedeljah in praznikih	220.—	176.—	44.—
ponoči	300.—	240.—	66.—
obisk bolnika z natančno preiskavo	165.—	132.—	33.—
ob nedeljah in praznikih	260.—	208,—	52.—
ponoči	340.—	272.—	68.—
dvojni kilometer	11.50	9.20	2.30
ponoči	17.50	14.—	3.50
SPECiALiST			
ordinacija	90.—	72.—	18.—
z natančno preiskavo	150.—	120.—	30.—
obisk boinika podnevi	135.—	108.—	27.—
z natančno preiskavo	195.—	156—	39.—
HM
JOSIP JURČIČ
Domem
i
HLAPEC IN GOSPODAR
Ako si starega Oralka vprašal: „Kdaj so bili Turki Nazadnje v deželi?" ti je odgovoril: .Tačas, ko jih je bil tisti Domen pripeljal — bog mu grehe odpusti!" In če si mu bi! siten in si dalje popraševal: .Vi, oče Oraikov, kdaj pa is bito to?" je odgovoril stari, zgubani in sključeni moži-ček vselej: .1, kaj meniš, to je že davno. Ko sem jaz pastirjeva! in še bos hodil — tega je že obilo, dve manj kot sedemdeset — tačas se je bil rajnki Habjan, starega! oče, drugič oženil. Domen pa je bil Turke prignal, ko je Hab-jan ravno v zibeli ležal; le seštej, koliko let je že tega."
Rfi taki priliki je imel Oralek navado pipico iz ust sneti, strkctti jo ob noht pri palcu, stisniti jo med kolena in počasi 'rt na dolgo praviti o Domnu ali, kakor se to ime v litanijah bere, o .Damijanu". Ko bi imel tako pamet, da bi si bil Ttogel Oralkovo povest do besede zapomniti, bi jo bil rad častitim bralcem po starčevem jeziku povedal; a ker sem si jo le po obsežku v spominu ohranil, jo hočem s svojo besedo priobčiti.
Neka deklica v vasi (ime nič ne de) je bila tako sreč- { ta da je v deveto vas zaslovela zavoljo svoje brhkosti. Ali ni je sreče brez nesreče, tako je tudi ona imela svoje taiže in težave: manjkalo ji je prosvetnega premoženja. Ta tapaka je edino kazila, da je niso šteli za najlepšo in da se snubač le ni hote! ter ni hotel prikazati. Kjer pa je že ! Sna nesreča, se ugnezdi le preroda še druga, včasih se- !
i demkrat hujša od prve. Tako se je tudi naši ubogi deklici primerilo, da ji je, že ko je mladostna lepota slovo jemala, deviška nedolžnost splavala po vodi in prišel na svet majhen posiljenček, ki so ga krstili za Domna, ker je ravno na Kozrna in Domijana dan beli svet zagledal. Mlada mati, preganjana in psovana, ni vedela, kam z malim črvičkom, ki se ni bil drugega zadolžil, kakor da se je roditi predrzni!, in ki ga vendar nihče ni hotel pod streho.
V tej revi se je usmili Jurec, nič napačen mož, in vzame dete za rejenca. Ime) je potem dečka skoraj kakor za svojega. Ko je dorasle!, mu je bil hlapec in na pol gospodar. Tudi njegovi materi je dal kočo na koncu vasi, ko se je postarala, da ji ni bilo več delati kakor dekli.
Domen je bit čvrst mladenič, za moč vsakemu v okolici kos. Imel je baje posebno lepe, črne oči, sicer pa ničesar drugega, česar iščejo ljudje, zlasti dekliči, na človeku, da reko potem: lep je. Vendar svet je poreden, kar je Adam jabolko odkrhnil. Tako so tudi nekateri govorili, da } ni nihče tako svetlega pogleda kakor Domen, ako ga kdo I ujezi. Tega pa ni vsak trdil, ker ga ni bilo lahko videti v jezi. Bil je tiha, dobra duša, malo besed mu je šlo čez zobe, nikoli nobena nepotrebna. Eni, posebno stari ljudje, so ga hvalili, da je moder, eni pa so odkimovali, rekši: .Jaz ne zaupam veliko temu človeku, tiha voda jezove podira, pravi star pregovor." Zopet drugi so dejali: .Taki ljudje so najboljši, ako se obrnejo k dobremu, največji hudodelci pa, ciko se k hudobi nagno."
Jurec je imel tudi osemnajst let staro hčer Anko. Oralek je trdil, da ni bilo otovrej dekleta v fari, in ne po-pred in ga ne bo pozneje, kakor je bila Jurčeva Anka. Jurcu se je v srce dobro zdelo, da bo dobit zeta, kakršnega nihče v vasi. .Čedna deklica," je mislil včasi na samem, .tn pa če še ni čisto gola in brez petič, taka se že lepo odpravi od hiše ali pa kaj čednega k hiši dobi." Prefekti
predpust je že menil, da dobode zeta, kajti poprašal je bil za deklico mladenič, bogat in malo in dosti ne grd. Gospodar bi se ga ne bil branil, a hči je imela nekove muhe; precej pri prvi besedi si je snubca odpodila, rekši: .Ne morem." Jurcu to ni bilo pogodu, tem bolj, ker mu ni vedela povedati vzroka. .Zakaj ga nečeš?" je godrnjal, .bogat je, lep je, premlad ni ne on ne ti; jaz torej ne vem in ne vidim, zakaj bi se tak ženin odganjal. Pa delaj, kakor hočeš, to ti povem, če boš trmo imela, trmo boš dobila v zakon." Zatem se je Jurec jezno držal nekaj dni. Znotraj pa ga je grizlo: .Kaj, ko bi se ji kaj mlelo v glavici, kar ne gre v mojo vrečo!"
Ljudje so si šepetali skrivaj vzrok, zakaj Anka ženina ni marala. Vsi so bili skoraj enih misli, da ravna nespametno; gotovega pa ni nihče nič vedet, zakaj, ako so tovarišice Anke same poprašale, je li res ati ne, kor se govori, je bila vselej huda in je odgovorila: .Jaz ne vem, kaj sem komu storila, da ravno mene ne puste jeziki pri miru."
Zunaj je tema ležala vrhu gostega snega. Mraz je bito, da se je vse umikalo v gorke izbe. Živega človeka ni bilo na vasi, le tu pa tam je rojil in lajat kak pes z ogla na ogel, zvest varuh gospodarjevega domovja in svoje lastne pasje lope za hlevom. Tu in tam so se bite ženske že usedle za brenčeči kolovrat, stare matere za peč. Konec vasi v Jur-! čevi hiši so tudi sedeli vsa družina, od gospodarja do pastir-; ja, okrog velikega omizja pri kmečki večerji. Gospodar je } bil danes slabo pri volji. Z jezo je rezal kruh, nikogar ni nič vprašal, nič odgovarjal; čelo pa se mu je vedno grbančilo in obrvi so mu zlezle vkup. Ko so hlapci in dekle videli, da mu nekaj ni povšeči, so vsi molčali, celo hči ni zinila besede. .Kaj mu je neki?" sta ugibala hlapca, ,v koprivah se menda ni opekel, saj; je sneg."
Po večerji pa reče Jurec družini: .Nocoj ne boste pre-
6 — Štev. 33 (1723)
15. avgust 1975
Otroci in sanje
Deče^ v shzrosti Jt?eZ? let se ^rewet^v^ v svo;: pcufc/Jci.	pesa', t?Msl/? zrr^rlčl.
A*o s^op; w;egoM ?Mat: v so^o, Ja /?1 ga pow:-ri/a, ga wa;Je vsega prepotenega, ^/eJega :n trepetajočega ^ot po ^a^snent ^aJem spanca.
Za^aj se Ječe^, ^1 je poJnevt' ta^o poga-men :n gJasen, ta^o pravi njegova mati, predaja sreJi noči ves prestrašeni Za^aj noče Je-^/ica, ^i je v vrtca ta^o živahen otroi?, zaspati zvečer /rez prižgane iači v soi?ii Za^aj Aoče otro^ sesti/? /et imeti ponoči, ^o spi, oJprta vrata svoje so/?e, Ja ^i ga mati in oče siišaia, ^o ja /?o ^/icaii
Pogostni so takšni pro/?/emi v otroški/? jeti/?. Prav je, Ja se zavoijo nji/? starši zamis/ijo.
Otro^, ^i se ponoči /<oji česar^o/i, je o/?čat-/jiv in inte/igenten. Pa<t otro^ še/e oJ^riva svet o^rog se/?e. DogoJ^i, na katere smo se mi starejši že navaJi/i in ji/? niti ne opazimo, so za otroka ne/?aj neprijetnega, groz/jivega, zastra-šajočega. Otro^ se zanima za vse, Z?^rati pa vse pašča v njem s/eJi; če ^a^šen Jrag otro^ joče, če pes /aja, če priJe soseJa na o/?is^. Otro^ vse to natančno Jojema, v spanja pa se Jnevne poJo/?e v najraz/ičnejši/? o/Ji^a/? ponovno pri^azajejo v otrokovi poJzavesti.
De^/ica se, na primer /?oji črne /?arve. Xo je /?i/a še manjša, so ji grozi/i, Ja jo /?oJo za-pr/i v temno so/?o, če ne Z?o priJna. Zato se Janes Z?oji mra^a.
^Črno je za poreJneže," pravi.
DečeC A/ar^o spi nemirno, ^er se njegova oče in mati pogosto prepirata. Ažar^o ja je že neštetokrat s/iša/. Oče je zače/ pozneje prihajati Jomov, mati pa nenehno joče.
.Tore; Jomače razmere ne Jajejo otroka varnosti," pravi psihiater. „Otrok je ametnik v tem, Ja zna Jojeii še tako ma/o zaznaven Jetaj/ iz oJnosa svojih staršev. Če razmere v Jražini niso arejene, je ogrožena njegova varnost."
5o starši, ki so nenehno nespokojni; očetje se pritožajejo zavo/jo najmanjše ko/ečine, matere pa kot kok/je čavajo Jom in svojo Jra-žino. 7'orej obstaja svet, ki se ga mati in oče bojita. /Ve zaspi, Ja se v spanja ne bi zgoJi/o kaj baJega/
/Vaj je treba storiti, ko viJimo, Ja je otroka ponoči strah/ PreJvsem ga je treba obJati s pozornostjo in varnostjo. V osmih oj Jesetih primerov ni ta strah nič Jragega kot norma/no obJobje v Jaševnem razvoja našega otroka. Žreba je znati premagati — b/ago, to Ja vztrajno — prizaJevanje otroka, Ja spremeni poste/jo in priJe k staršem spat. Z-ahko ga taJi počasi navaJimo na temo v sobi, v kateri spi.' sprva naj bo prižgana samo majhna /ač, ki jo bomo agasni/i, ko bo otrok zaspa/. Tako se bo navaJi/, Ja bo spa/ v temi.
/Ve smemo pa otroka za vsako ceno si/iti v pos/ašnost in temo. Mračen prostor, v katerega — tako ma ob/jab/jamo — ga nameravamo zapreti, a/i pa vo/čja jama sta zastare/a arzena/a naših babic. Otrok je kot nežna bi/ka. Mi se smejemo, ko pripoveJajemo o straši/ih in zvereh, ki napajajo otroke, ne vemo pa, s kakšno resnostjo pos/aša otrok vse to in kako resno Jojema to naše neamestno pripoveJova-nje.
ZViso reJki primeri, ko se zJi otrokom, ki se
Od kod je naše sadje
Jabolk in hrušk, kakor jih že dolgo poznamo in uživamo, ni bilo vedno v naših krajih. Marsikatera vrsta našega sadja ima prav čudno zgodovino. Predzgodovinski človek sploh ni poznal sadnega drevja. Človek je bil najprej lovec, potem nomad, nato poljedelec in šele zatem je začel gojiti sadna drevesa.
Zibelka in domovina sadjarstva je Orient s svojim toplim podnebjem. Z Orienta so prenesli razne sadne vrste v Evropo.
Stari Grki so gojili jabolka, hruške, kutne, češnje in češplje. Marelico in breskvo so šele kasneje prinesli z Orienta. Grški zdravnik Hi-pokrates, ki je živel okrog 1400 pred n. št. je odkril umetnost cepljenja.
Ko so stari Rimljani prodrli v vzhodne dežele, so našli razvito sadjarstvo posebno v Siriji. Njihov vojskovodja Lukullus (64 1. pr. n. št.) je dal prenesti v Italijo marelico, breskvo in češnjo. Italijo, ki je bila prej gozdnata dežela samo z divjimi drevesi, so v prvem stoletju pr. n. št. zasadili z raznovrstnim sadnim drevjem, tako da je bila en sam sadni vrt, kakor nam poroča Verro. — Umetnost cepljenja, ki so se je naučili pri Grkih, so močno izpopolnili in jo prenesli čez Alpe v Francijo, Španijo in naše kraje.
S propadom rimske civilizacije in z zmago barbarstva je trpelo tudi sadjarstvo. Gojiti
Drobni nasveti
te Prerezana jabolka, ananas, hruške in podobno sadje hitro potemnijo. To boste preprečili, če kanete nanje nekaj kapljic limoninega soka, takoj ko ste jih prerezali.
BS Ce nimate toliko časa, da bi postavili čebulo za pet minut v hladno vodo, jo namočite v mlačni vodi, preden jo sesekljate. Tako se obvarujete pred ! nadležnim solzen jem.
H Madeže od sadja na lesenem pohištvu očistite z mešanico kuhinjske soli in olja. Vanjo namočite kosem vate in z njim podrgnite po madežu.
prebijajo poHoč/, J% j/t?t KcbJo grozi in jih z^s/eJajf.
Če opazijo tghšne ZHdhe pri rMŠe?M otrobe, se je trebi? zarrJs/iti M%J ^jim?.- ho/ibo swto zavoljo tega sawi hriviZ Če s?Mo sami rze?rzočwi, je treba poishati strobovnjaba — zJratmiba a/i vzgojite/ja. 7abšwo reJ?to nočno razburjenje /ahbo vp/iva na spre?Mf?7?l?o značaja.' otrob se prične bati, postane samotarsbi, straha pa se ne znebi niti pozneje, bo že Joraste. Tabrat se ta strah zrca/i v dejstva, Ja tab č/oveb ni zmožen sprejeti nobene zadolžitve in odgovornosti.
Ne smemo torej pozabiti na strah v mladosti, pa naj je videti še tabo nedolžen. Zčaza-mevanje in nežna sbrb staršev bosta pripomogla b tema, Ja bo otrob prebrodil vse težave.
so ga začeli v srednjem veku spet samostani. Šele kasneje je sadjarstvo prišlo iz samostanskih rok tudi med navadne ljudi.
Posebno je vzcvetelo sadjarstvo sredi 19. stoletja (pri nas še kasneje). Prednjačili so Francozi, ki so na prvem mestu še danes. Ti so do viška izpopolnili umetnost poplemeni-tenja posameznih sort in ustvarjanja novih s cepljenjem. Cepljenje doseže najboljši uspeh, če se cepijo sorodne vrste druga na drugo (jablane z jablano), redko pa uspe križanje različnih vrst (npr. hruške s kutino) ali različnih družin. Namen tega poplemenitenja je, da se razmnože razne kulture, ki se s sejanjem ne dajo tako množiti, da bi ohranile najboljšo sorto.
Po tem splošnem zgodovinskem pregledu naj podamo rodovnike nekaterih vrst.
Jablana, ki raste kot divja lesnika, ni prvotno rastla v Evropi, temveč so jo kot tako prinesli iz zahodne Azije v Malo Azijo, od koder so jo Grki prenesli v svojo deželo in od njih so jo prevzeli Rimljani, ki so s cepljenjem vzgojili 600 sort jabolk.
Hruška izvira tudi iz zahodne Azije. Do današnje hruške je prišlo iz križanja orientalske hruške s srčkastimi listi in perzijske hruške, ki sta se potem križali z divjo drobnico, kakor jo poznamo mi še danes. Prvotna hruška je imela v sebi koščico in prav malo mesa. To vidimo še pri današnjih slabih sortah hrušk: če jo prerežemo, vidimo, da ima okrog jedra kot kamen trda zrna, ki so preostanek prvotne hruške. Čim plemenitejša je hruška, tem manj ima teh zrn in tem mehkejša in soč-nejša je. Tudi hruška se da oplemenititi samo s cepljenjem. To se vidi iz tega, da zrastejo drevesa samo z manj vrednimi sadeži, ako se hruška sama zaseje.
Kutina izvira iz gozdov severne Perzije pri Kaspiškem morju. Od tam so jo prinesli na grške otoke in kasneje so jo Rimljani razširili po Evropi.
Češnjo je prinesel rimski vojskovodja Lu-cullus iz mesta Kerasos ob južni obali Črnega morja. Že v 120 letih je prodrla ta češnja do Velike Britanije.
Sliva in češplja sta otroka zmernega pasu, razširili pa sta se tudi daleč proti severu. Obe sta z Orienta, sliva od Kaspiškega morja, češplja za s Kavkaza.
Breskev in marelica sta doma v notranji Aziji, in sicer marelica v vzhodnem Turkesta-nu in južni Mandžuriji, breskev pa v srednji Kitajski.
Tudi oreh in kostanj sta našla pot do naših krajev iz Azije čez Makedonijo, Tesalijo in Grčijo.
Vinska trta ima svojo prvotno domovino na Kavkazu, kjer divja trta posebno bujno uspeva. Gojitev vinske trte so Armenci prenesli v 4. tisočletju pr. n. št. v Babilonijo, Sirijo in Palestino. Feničani so seznanili z vinogradništvom Grke in ti Rimljane. Rimski cesar Pro-bus (276—282) je dal zasaditi boljše trte tudi ob Renu in Moseli. Od tam se je razširilo vinogradništvo tudi v srednjo Nemčijo in Podonavje.
Poskusite!
SMETANOVA JUHA
!z 4 dkg maščobe in 4 dkg moke naredimo 9ve!!* prežganje, ga laiijemo z vodo, osoiimo in potf<n!' mo s papriko. Ko juha nekaj časa vre, ji dodani drobno sesekijanega peteršiija in kisie smetano ^ vse skupaj še enkrat prevremo. Juho ponudimo * opečenim kruhom.
!TAL!JANSK! ROASTREEF
% kg mesa na hitro operemo in poberemo iz njo9** kosti, nakar ga dobro potoičemo, osoiimo in popo* pramo ter ga pretaknemo s 5 dkg sianine. Ma f***' beijenem oiju nekoiiko opražimo maio česna in ienega peteršiija. Potem operemo 1 kg paradižnikom razpoiovimo sadeže in z mesom vred dušimo pokrito najmanj dve uri, dokier meso ne postane mehko in dokier se paradižniki ne razpuste. K tej pečenki ponudimo dušen riž, makarone aii žgance.
Svetloba je za kvarjenje masti nevarnejša od zraka
Ob vsakem zakolu prašiča ima gospodi' nja veliko skrb, da bo masi okusna In jo bo ohranila do nove sezone. Mnogim ^ 1o posreči, drugim pa zapel ne. In ti dru9' pogoslo sprašujejo, če se dai žailava mad še popravili. Tu smo brez moči, ker so ^ kemično spremenile njene sestavine.
Lahko pa žarkost ali žallavosl preprčiniO' če z zalogo masti pravilno ravnamo. Povzročata jo zrak oziroma kisik v njem svetloba. Kateri izmed njiju je nevarnejši! Tudi to so ugotovili! Svežo svinjsko mast se postavili v hladen prostor in je niso zaščit' pred dnevno svetlobo. Drugo posodo po so dali v temen prostor, torej v temno i" hladno shrambo. Maščoba, ki je bila "0 svetlem, je postala že po 75 do 90 dneh žarka. Maščoba v temni shrambi pa je osic* la še po 120 dneh iste kakovosti kot jo jo imela spočetka. Te poskuse so ponavljali i" so vedno prišli do istih zaključkov: svetlobo je za razkroj masti nevarnejša kot zrak.
Če to vemo, potem lahko presodimo, ^ kakšnih razmerah hranimo svoje zaloge, I" katj lahko pričakujemo? Če imamo mast n" svetlem, jo čimprej preselimo v temen pro* star, če ga nimamo, jo drugače zavarujmo pred svetlobo. Ker svetloba učinkuje tudi 2 vrha, jo pokrijemo s temnim, neprosojni"* papirjem. Hranimo jo le v posodah, ki svetlobe ne prepuščajo. Stekleni kozarci niso primerni, ker je mast od vseh strani izp°' stavljena svetlobi. V sili si pomagamo, Jo kozarec zavijemo v temen papir. San"? shramba mora biti zračna in hladna.
Z žarkostjo pa mast lahko okužimo že tekaj na začetku, če uporabljamo posodo, ^ kateri je že bila žarka maščoba in je nismo povsem dobro umili. Včasih je to tudi nemogoče. Ostanki žarke masti npr. zalezejo ^ razpakice okrušenega emajla in jih ne moremo očistiti. Še več možnosti je v lesenih posodah, kjer se lesene površine prepoje 2 mastjo.

dle, ve dekle, in ne bomo vkup molili, le pojdite spat; ti pa, Domen, ostani malo tukaj, da ti nekaj povem."
Vsi se izmuznejo ven, toda neradi, ker je vsakega mikalo, kako bo gospodar govoril Domnu. Kaj mu bo povedal, to se jim je dozdevalo. .A kdo mu je jezik stegnil," so govorile dekle med seboj, .res, nekateri ljudje morajo klopotati! Meni se Anka smili." Hlapci pa so se pomuzovali Domnu, kakor bi mu hoteli reči: .Šent, za božji svet ne bi bil zdajle rad v tvoji koži!"
Zdajci je sedel Domen sam Jurcu nasproti za hrastovo mizo. Anka, kfi ji je bil oče tudi namignit, naj počaka, je bila sedla v bolj temen kraj za vrata in plaho gledala očeta. Očetov obraz in morda lastna vest ji nista nič dobrega prerokovala. Nekoliko časa molče sloni stari Jurec na oglu in gleda po mizi. Naposled jame z ostro besedo:
.Domen, tvojo mater je vse preganjalo, nihče je ni maral. Morala bi te bila v resi poroditi kakor divja, neumna žival in vihar bi ti bil boter in sova bi ti bila pela pesem v zibeli na dežju. A jaz sem bit tisti, ki se je usmilil, da, tebe in njo pod streho sprejet."
,2e dostikrat ste mi praviti vi In mati moja," odgovori) hlapec.
.Res sem ti jaz nekaterikrat pravit, pa vendar si nisi v glavo vtisnil. Kajti ne bi se bilo dogodilo to, kar slišim, da se je, ko ne bi bit pozabit, da si prišel brez očeta in brez pomoči v moljo hišo. Jaz sem ti iz usmiljenja dal streho, ko si se še hoditi učil; pri moji skledi si zajemal pozneje, od mojega hleba si rezat, ničesar nisem zapiral pred teboj."
,To vem! Zakaj mi pravite to?" odgovori hlapec Domen nevoljen.
.Če si kdaj šel iz mojega doma, si vedet, da te čaka gotova večerja. Če si česa potrebovat, vse sem ti kupil kakor svojemu sinu, ki mi ga je bog vzel — da bi ga ne
bit! In ko tvoja moti ni mogla več služiti, sem ji dal svojo kočo, da osebenjkuje v njej. In od tebe nisem upal drugega, samo da mi boš hvaležen."
.Kdo pa se je predrznit reči, da nisem hvaležen!"
.Sedem cerkva govora o tvoji nehvaležnosti — in ti si me upaš vprašati, kdo je rekel! Zares, motil si me, a ne boš me dalje, vse vezi med nama so pretrgane; poišči si drugega, da te bo tako imel in da mu boš tako povračal!"
Čudno je bilo, kako je hlapec Domen sedel, s prekrižanima komolcema na mizo uprt, in srepo gledal starega gospodarja, ki mu je jeza rdita upalo lice.
.Katera je tista moja nehvaležnost, k! sedem cerkva govori o njej? Jaz ne vem nobene," reče hlapec.
.To je res! Tebi se ne zdi to nič, oko se hoče hči tistega moža zapeljati, ki ti je nadamestoval očeta, ki naj bi ga bil blisk zadel, kajti hudoben človek je moral biti, da se ni izdal In da si ga še tvoja mati ni upata imenovati, reva! — Zakaj se jokaš, deklina?" se obrne oče k hčeri. .Zdaj šele vem in razumem, zakaj ti ni bilo po volji možiti se po majem Izbiranju; hčerka bi rada izbirata po svojem, rada precej prvega moža, bodi tak ali tak, pošten ali berač; to se ve, stari naj godrnja in govori, kar hoče, naj misli in meri, kakor že bodil Ali ne bo veljalo tako, kakor se bo zgodilo v tvdjii glavi; ne, dokler bo mezinec gibal na moji roki, le dobro me poslušaj!"
.Jaz nisem nikdar zinil nespodobne besede vaši hčeri," reče hlapec Domen. ,Da sem jo pa rajši videl ko vsakega človeka na tem svetu, to je bilo zato, ker sem meni), da ni tako nemogoče, česar jaz želim in — če se ne motim — tudi ona. Jaz sem vam delal pridno, kakor bi bili moj oče, celo še bolj. Ne vem, kakav sin bi se bit bolj trudil množili vaše bogastvo ko jaz. Poznate me dobra; je li potem tako nemogoče, da dovolite, In jaz in Anka bova srečna."
.Kaj ti ne trešči v glavo, hlapče!" zagrmi stari. .Kaj še, jaz bi ti dajal hčer! Že res, ako psu ponudiš grižo kruha, te šavsne za roko. Kam človek zaide!" Rekši, vstane stari mož izza mize in čudeč se in godrnjaje gre dva pota od mize do vrat. .Domen, da ti povem naravnost, imel sem te rad, rajši ko vsakega hlapca, dokler si bil pameten, da nocojšnjenga večera, ko mi je gospod Sovo povedal, kako ljudje govore o moji hiši. Imel sem zmerom namen dati ti kolibo v last, kjer tvoja mati osebenjkuje, da bi imel rta stare dni kam zahajati. Da bi te pa za zeta vzel, tega nisem nikdar mislit in nisem mogel misliti, da bi se v teb' kaj tako abotnega ugrelo. Kako bi se oklic glasil z leče, ko bi oznanjevali: Domen, nezakonski sin očeta Nevemo-katerega, jemlje poštenega moža pošteno hčer. Ne kratko in malo ne; to je neumno!"
.Tedaj jaz nisem pošten ko vi in vaša hči?" vpraša hlapec tako, da je Jurec za dve stopinji prijazneje jat govoriti.
.Tega nisem rekel, Domen! A tvoj oče ni bil pošten, to sem že rekel. Ko bi imel poštenega, svetu znanega očeta, ne bi rekel, zdalj pa ne vem, kdo si, dasi vem kakovsi-Žal mi je, pa to naj t!i nikdar več v misel ne pride, da bi vzel mojo Anko." Deklica, ki je doslej tiho jokala v kotu, jame na glas ihteti.
.Zato boš pa pobral svoje reči," govori dalje gospodar, ,in pajdeš, kamor te srečo žene, poišči si drugego gospodarja. To lahko razvidiš, da v maji hiši ne moreš dalje živeti zavoljo Anke ne, če že zavoljo jezikov."
.Še ta večer grem!" odgovori hlapec. .Bog me varuj, da bi vam bit za nadlego, rajši nečem živeti pri ljudeh kakor po sili; in vrjemite mi, da zdajle bi bili vi meni večjo dobroto storili, ko bi me biti pustili, da bi se bil rodit v resi sredi gozda in tam umrl."
(D%l;e z? pn/?oJnj; ItfoJ/J/
JARRY JACOBSON
Anekdote
C/:^rc/::7/ v šo/i M: H/ Mwo s/^/*, M je Majs/^/*š/, z^Jr:j/ MČewec. „To we m' Mot:e ?MoiZ/o," je we^oč Jejd/, .^er sew veJ^o vezje/ pzegovozM svetega pisMM.- 7w z^Jr;j: ^oJo p zv:."
Zvonec je oznani! konec delov-fega dne. Dok/or Croppe je pospravil svoje dragocene inslrumen-ts< stekel bel plašč in zapustil labo-rafodj. To je bil njegov zadmji de-^vni dan. Odločil se je, da bo ne-^ol z delom in si bo s prihranjenim denarjem privošči! zasluženi poči-iek.
^red stanovanjem ga je čakal "eznan mladenič.
—' Vi ste doktor Groppe?
'— Da, vendar ne delam več.
— Doktor, imenujem se Zepp Mi-**0"e. Prepotoval sem 300 milj, da
D0M!SL!CE
#	Nobena sreča ni tako velika kot duševni mir.
#	Možje odkrito govore o svojih izkušnjah z „iepim spotom", redkeje pa o svojih ženah.
#	Kdor se nikjer ne obofav-ija, si brez načrta hišo postavijo.
#	Nihče ne more doigo časa ohraniti svojo ijubezen v tajnosti.
#	Kjer mrha, tam orii.
#	Svet je oder, tjudje igrai-ci, poiitiki režiserji, zgodovinarji pa kritiki.
3 Kdor ima uren jezik, naj vsaj počasi miši).
#	Dober nauk do smrti ne škodi.
#	Ljubezen je tisto, kar preživi nesrečo in boiezen, revščino, skušnjavo in starost.
#	Vedno se najde osa, ki piči objokan obraz.
#	Včasih se tako močno kadi, da je težko ugotoviti, kje tii.
#	V ijubezni je toiiko boie-čine, koiikor je v morju vode.
#	Hudo površna je deiitev ijudi na dobre in siabe.
9 Žene bodo moškemu tudi tedaj, kadar so napraviie iz njega pohievno ovco, dejaie, da je iev in da ima žeiezno voijo.
$ Kogar povozi koto zgodovine, nima pravice do zavarovainine.
$ Zakoni vzbujajo žeijo, da bi jih kršiii.
$ Žena, s katero se več ne razumemo, ceio na koie-nih predstavijo breme.
$ V ijubezni je vse skrivnost.
$ Žena je angci z vrtinami sužnje.
$ Žene pripovedujejo o svojih avanturah na skrivaj, o svojem možu pa javno.
& Kdor je bogat izkustev, nikogar ne obsoja.
#	Resnica je kot zdraviio: iahko ga je dajati drugemu, toda neprijetno je, če ga moraš sam pogoitniti.
bi vas našel. Ne morete me kar tako odsloviti.
— Kdo vam je dal maj naslov?
— Eigene Bellasco. Spoznal sem ga pred dvema tednoma. Rekel mi je, da ste operirali njegov obraz in do ste v tem delu pravi genij. Vem, da je vaša cena visoka, toda Zaradi tega se vam ni treba vznemirjati. Plačal vam bom, kolikor boste zahtevati.
— Preij niste poznali Bellasca?
5t%r: Gr^/ so /we/: r%J: pse /w so ste/: M z/oč:w, če je Mo prizade/ ps% M/ ZwJeg<2. Atews/d aristokrat, po/itik iw vojsko-voJja A/kikiad je odseka/ slojem:; ps% Jo/g: :w /ep/ rep. Ko so prijate/ji to očita/i, jik je zavrni/.'
.So/je je, M govor:jo o tew, kot o kakšnen: Jrngew wojew z/en: Jejanjn."
#
D'Epren:es7:i/, par/an:entarni svetova/ec, se je z vso si/o M pr/ zJražitvi p/eTnenitašev s tretjin: startov:. ZaraJi tega je kote/a ntnožica razJejati kišo. 7*edaj je stopi/ nekdo prej /jnJi in zak/ica/r .Kaj nameravate, /j::Jje kožj/f ZJpepe/it: kišo tega gospoJat' Jaj je /ast wjegov:7) npnikov/ — C/kiti njega? On je prodan/ — Njegove otrobe? Mj niso njegov:'/ — Njegovo ženo/* Za je /ast vse/:/"
Dovtip je množico ponz:r:7.
— Ne. Toda' slišal sem že o njem. To je najboljši revolveraš na Zahodni obali. Sedaj se imenuje Vic Calabrese.
— Ne vem, zakaj bi Bellasco odkril svojo identiteto neznancu.
— Zeli mi pomagati. Imava skupnega delodajalca.
— Doktor Groppe ni hotel narediti izjeme, toda mladenič mu je skoraj pretil ...
— Vsi moji pacienti so dolžni poslati svoje fotografije, da bi tah-ko vedel, kakšni so po zdravljenju. Če res poznate Bellasca, sem prepričan, da ga boste prepoznali na sliki.
Vstopila sta v stanovanje. Groppe je odprl sef in izvlekel nekaj fotografij. Mladenič je takoj prepoznal Bellasca in tako ni bilo nobenega dvoma več.
— Vi poznate mojo tarifo?
— Pet tisoč dolarjev! Prinesel sem denar.
— Na licu 'imate nekaj brazgotin. To atežkoča delo. Morda bo ceno nekoliko večja.
— Veliko?
— Dva, tri tisoč ... Ne vem, dokler vas ne bom podrobneje pogledal. Pravzaprav niti ne vem, če naj se lotim posla. Odločil sem se, da se umaknem ...
— Doktor, policija me išče v treh državah! Morate mi pomagati! Obljubim vam, da se bom lotit poštenega posla, čim bom ime) nov obraz.
— Ste lačni?
— Lahko bi nekaj pojedel. Od včeraj nisem še ničesar jedel. Bal sem se vstopiti v restavracijo.
— Operacija traja približno šest ur, — reče doktor po večerji. — Pogostokrat operacija ne uspe popolnoma in potrebno je nekaj intervencij, da izginejo vse prejšnje poteze.
Bellasco pravi, da vam tega ni nikoli potrebno. Koliko časa bom moral ostati tukaj?
— Tri dni. Po operaciji boste morali vsaj tri tedne nositi plastično masko. Maska ni ničesar drugega kot tenak sloj, k pomaga pri zaraščanju brazgotin. Nihče ne bo opazil, da je to maska, ker ji bom dal barvo obraza. Toda, morali boste biti zelo previdni. Hotelske sobe ne boste smeli zapustiti dva tedna.
— Potem bom prišel k vam, da mi jo boste sneli?
— Dal vam bom vse, kar potrebujete in jo boste lahko sneli sami. Maska se odstrani zelo lahko in enostavno.
— Kakšen bo potem moj obraz?
— Najprej bom napravil skico. Vse je odvisno od kosti. Ne skrbite, lepi boste.
— Grem lahko še v kino? — se je nasmejal neznanec. — Kdaj me boste operirali?
— Takoj, ko bom napravil skice in plastično masko. Najbrž jutri popoldne.
— Bom lahko videi skico pred operacijo?
— Seveda. Pravico imate povedati, če vam je všeč.
Doktor Groppe je ves večer ostal v laboratoriju. V sobo se je vrni! nekaj minut pred polnočjo. Niti minute ni spat. Ob sebe je v naslonjač položi! revolver in gedal televizijo.
— Operacija bo stala osem tisoč dolarjev, — je izjavil Groppe. — Zaradi brazgotin.
— Saj to je prava kraja! — se je nasmejal mladenič. — V redu! Plačal vam bom.
— Nihče vas v to ne sili. Lahko odidete.
— Kje pa! Ze čez teden dni ne bi bi! več med živimi. Tu je denar. Preštejte! Osem tisoč!
— Poglejte skico.
Mladenič se je zagledal v lepo lice, narisano z roko. Ta obraz ni bil niti najmanj podoben njegovemu. Bil je zadovoljen.
Ponoči je doktor Groppe razmišljal. Mladenič mu ni bil všeč. Imet
je občutek, da mu grozi nevarnost.
— Ne morem vas operirati, — mu je rekel zjutraj.
— Kaj to pomeni? — je vprašal Minone. — Kakšna šala je to?
— Star sem. Bojim se, da ga bom polomil.
Minone je zgrabil doktorja za vrat in se mu surovo zazrl v oči:
— Pazite, da se vam ne bo kaj zgodilo. Ne poznate me še, doktor.
Operacija je trajala do petih popoldne. Utrujen se je Groppe zavalil na posteljo in takoj zaspal.
Spal je nekaj ur. Prebudil se je in opazU Minona, ki je sedel v naslonjaču in bral časopis.
— Se dobro počutite?
— Odlično, doktor. Nič me ne boli. Pravi čarovnik ste. Lahko jem?
— Lahko. Maska je zelo elastična.
— Upam, da mi ne boste za vsak obrok zaračunali tisoč dolarjev?!
Neznani mladenič, sedaj nov obraz brez imena, je hitro okreval. Klepetal je z doktorjem, prepričeval je človeka, ki je imet veliko izkušenj s kriminalci, da bo začel novo in poštno življenje.
Minili so trije dnevi. Minone bi moral zapustiti doktorjevo stanovanje. Takrat se je zgodilo, kar je starec pričakoval.
Sedela sta v dnevni sobi in pila kavo. Mladenič je nepremično zrl
v doktorja. Nenadoma se je v njegovih rokah pojavil revolver. Cev je bila uperjena v doktorjeve prsi.
— Kaj to pomeni? — je mirno vprašal Groppe.
— To pomeni, da zahtevam denar nazaj!
— Toda, dogovorila sva se ... opravil sem svojo dolžnost.
— Pridige mi niso potrebne. Hočem imeti denar! Potrebujem ga!
Groppe je vedel, da nima druge izbire. Vrnil mu je denar.
Preden je mladenič odšel, je udaril doktorja z revolverjem po glavi. Ta se je zrušil brez zavesti.
Prebudi) se je v mlaki krvi, ki se je že posušila. S težavo se je dvignil na noge, opral rano z alkoholom in si jo obvezat.
Prvič se mu je zgodilo, da je nekdo tako ravnal z njim. Imel je opravka z okorelimi zločinci, toda vedeli so, da jim je potreben, zato so plačali in mirno odšii.
Pogled se mu je ustavil na skici Minonovega obraza. Čutil je, da ga bo mladenič prevaral. Takoj, ko ga !je zagledal, je vedel, koliko zla je odsevalo iz njegovih oči.
Pred Minonom pa so biti težki dnevi more, strahu in božanja.
Obraz, ki mu ga je izdelal Groppe, je bil nekdanji obraz Eugena Bellasca, ki ga je iskala policija vsega sveta.
Deževalo je kot iz škafa. Pred velikanskim šotorom, na katerem je pisalo ČUDA TEGA SVETA, so se zbirale majhne blatne lužice.
Ace je razpoloženo zrl v nebo. Če bo slabo vreme se dolgo trajalo, mu bo posel propadel. Nihče ne bo prišel na predstavo.
Za njegovim hrbtom so se neslišno motali Phyllis, najdebelejša ženska na svetu, Joe v nor-čevski obleki in nekoliko spak. Kraljevala je tišina. Vsi so se bali Acovih popadkov. Imel pa je več vzrokov, da se jezi. Ne le, da je slabo vreme preprečilo prikazovanje predstave, ampak je tudi kabina z napisom DEKLE Z MARSA ostala prazna. Mitzie je pobegnila z akrobatom. Za njima je poslal preganjalce, toda vrnili so se mokri do kože in brez dekleta.
Nalil si je kozarec piva in sedel na šotorski prag. Čez čas je dvignil glavo, ker se mu je zazdelo, da je nastopila neka sprememba. Res je nehalo deževati. Tedaj je zagledal dekle.
Čisto počasi je stopala proti njemu, odeta v zelo oprijeto sivo obleko. Imela je pšenične lase, ki so se kovinsko lesketali. Celo od daleč je lahko videl, da je odlično grajena.
Ko je prispela bliže, je Ace opazil, da ima obrvi in trepalnice čisto bele, kot pri albinu, oči sive kot svinec. Morda kot platina. Lesketajoče se, prodorne oči!
Ace se je odločil, da jo bo ustavil, ko bo šla mimo njenga. Toda, postala je pred lepakom, na katerem je pisalo DEKLE Z MARSA! Brala je velike črke in ob tem premikala ustnice. Potem se je zagledala v veliko sliko dekleta.
Ace se ji je približal.
„Dek!e z Marsa..." je tiho ponavljala s tujim naglasom. Verjetno je Švedinja. Tam so dekleta plavolasa ... Kakšna lepotica! Ni naličena. Njen obraz ne potrebuje prav ničesar!
„Ace mi je ime. Lahko kaj storim za vas?"
„Dekle z Marsa?" ga je neznanka prijela za roko. „Kaj je res, da imate notri dekle z Marsa?"
.Ušla je. Ste tujka? Po izgovorjavi bi trdit..."
.Kaj ni imela ... kril?"
„Bežite no, kakšna krila!" se je nasmejal Ace. „To je vse izmišljeno! Nobenega dekleta z Marsa ni."
.Toda, jaz sem z Marsa!"
Ace je odstopil.
„Oh, ja, seveda!" se je zadržano nasmehnil. .Z Marsa, pravite?"
.Danes sem prispela."
.Kaj res? Poslovno ali kar tako?"
.Ne razumem ..."
.Nič hudega. Kaj lahko storim zate, punči?"
ROBERT BLOCH
Dekle z Marsa
.Lačna sem."
Kakšna potepuška, je pomislil Ace. Toda postavo ima božansko!
Položil ji je roko na ramo. Bila je tako zelo topla in ni se branila. V njegovi glavi se je porodila ideja.
.Stopiva noter, da se pogovoriva ..."
.Lačna sem."
.Nahranil te bom, toda najprej se pogovoriva o poslu. Vstopi! Praviš, da si z Marsa? Kako si prispela do nas?"
.S strojem. Imenuje se hidron. Hitro leti. Ko smo se spuščali, je v nas treščila strela iz ozračja. Tega nismo predvideli."
.Strela?"
.Da. Stroj je razpadel. Vsi so zgoreli. Edino jaz sem se rešila. In sedaj ne vem, kaj naj storim. Izgubila sem zvezo s poveljniškim središčem. Hodila sem in hodila... Nikogar ni bilo. Samo tema. Končno sem zagledala svetlobo in ta prostor. Potem napis."
.Kako da znaš brati angleško?"
.Ze zdavnaj smo se namenili priti sem, pa smo se morali učiti. Nisem si zapomenila vsega, toda naučila se bom še. Zdaj sem pa lačna."
Ace se je približal dekletu. Začutil je njen topel dih. Svež. Torej ni pila! Ni pijana!
Odločil se je. Naj je prišla z Marsa ali ne — zelo mu je všeč. Odvedel jo bo v svoj voz. Nihče ne bo vedel. Dekle je tako noro. Ne dojema, kar govori.
.Lačna sem."
.Potrpi malo, lepotička! Idejo imam. Pojdi z mano."
V hišici na kolesih je bilo toplo. Ace je sedel na divan:
.Pridi! Usedi se poleg mene."
Ubogala ga je brez besed.
.Torej, ti si z Marsa?"
.Tako je."
.Mitzie, moja Marsovka, je pobegnila. Zakaj ne bi ti nastopala namesto nje? Potovala bi po svetu in marsikaj bi videla. Kaj praviš?"
.Lačna sem."
Hudiča, zaman razmetuje besede. Trapasta je kot noč.
.Lačna si, kaj? Ne skrbi za hrano, mala. Sam se bom pobrigal zate. Samo malo dobre volje moraš pokazati in prijazna moraš biti z menoj," jo je objel okoli ramen.
Njene oči so bile velike, široko odprte, bleščeče. Ljubkoval jo je:
.Ne skrbi, dekletce. Sam bom skrbel zate."
Poskusil jo je poljubiti. Dekle je odprlo usta. Pri šibki svetlobi je zagledal njene zobe — kovinsko sive kot platina.
Hotel se je odmakniti, toda čvrsto ga je zgrabila za rame in ga vlekla vse bliže.
.Lačna sem, lačna sem..." je neprestano ponavljala.
Platinasti, ostri koničasti zobje so se mu vedno bolj bližali. Objem dekletovih rok je postaja! vse močnejši...
Komaj, da je občutil bolečino.
ŠPORTNI VESTNIK
*	SELAN! PRESENEUL! NA DEŽELNEM PRVENSTVU
Koroško deželno nogometno prvenstvo DSG za članska moštva v Kamnu v Podjuni se je konec preteklega tedna nekoliko presenetljivo končalo. Zmagovalec nogometnega turnirja je namreč postala enajsterica iz Sel, ki je zmagala nad višjeuvr-ščenimi enajstericami kot so DSG Borovlje, novinec v 1. koroškem razredu, DSG Klo-pinjsko jezero (prej Kamen) in Šmarjeta v Rožu.
Igralo se je v dveh skupinah. V prvi skupini so nastopala moštva iz Šmarjete, Borovelj in Kostanj, v drugi skupini pa so tekmovali Ledince, Klopinjsko jezero in Sele. Dočim je v drugi skupini bil logični favorit moštvo iz Sel, je v 1. skupini spodrsnilo favoritu iz Borovelj, ki ni dosegel niti kvalifikacijo za 3. mesto turnirja.
Rezultati: 1. skupina: Borovlje — Kostanje 0:0, Šmarjeta — Borovlje 1:0, Šmarjeta — Kostanje 2:1;
2. skupina: Ledince — Klopinjsko jezero 1:1, Sele — Ledince 5:2, Sele — Klopinjsko jezero 2:1.
Z dvema zmagama in razmeroma visokim razmerjem zadetkov so se Selani poleg Šmarjete uvrstili v finale prvenstva. Nekoliko izmučeni od tekme proti Ledincam, kjer so Selani zmagali v izredni igri 5:2 (gole so dosegli Nanti Dovjak - 2, Nanti Otip - 1 in Flori Dovjak - 2), so le-ti remizirali v finalu s Šmarječani 1:1. Prvo mesto deželnega prvenstva so si Selani naposled zasigurali v streljanju enajstmetrovk, ki se je končalo 3:2. V tekmi za tretje mesto je moštvo Klopinjskega jezera premagalo Kostanje s 3:0, z zmago 6:1 proti Ledincam pa so se Boroveljčani uvrstili na 5. mesto.
Selani se na deželnem prvenstvu niso zadovoljili le z izrednim prvim mestom, ampak so odnesli tudi pokal najbolj uspešnega napadalca. S tremi zadetki in z zmago v streljanju enajstmetrovk je zaželjeno trofejo odnesel Flori Dovjak. Kot „plačilo za trud" pa se bodo Selani konec novembra lahko udeležili avstrijskega prvenstva DSG v malem nogometu v Linzu.
*	LAUDA V NEDELJO SVETOVN!PRVAK?
Prihodnjo nedeljo bo na slovitem Gster-reichringu pri Zeltwegu na sporedu 12. dirka za svetovno prvenstvo v formuli 1. Mednarodna avtomobilska zveza FIA je prireditvi podelila vzdevek „Velika nagrada Evrope" in na ta način počastila avstrijske prireditelje. Avtomobilska dirka, ki bo morda že odločala o svetovnem prvaku, v vodstvu je Avstrijec Niki Lauda z 51 točkami pred Argentincem Carlosom Reute-mannom (34), se bo 17. avgusta pričela ob 15. uri. Prireditelji ene največjih športnih prireditev v Avstriji pričakuje 150.000 gledalcev. V boju za svetovnoprvenstvene točke bosta kar dva Avstrijca: vodeči v skupni oceni po 11 dirkah Lauda in Harald Ertl, ki je svojo prvo predstavo na Niirnburg-ringu pred kratkim končal z odličnim 8. mestom. Poleg Avstrijcev je pričakovati tudi mnogo gledalcev iz Italije, ki bodo spremljali vožnjo Laude in Regazzonija, ker tekmujeta na „njihovi znamki" Ferrari. Pred velikim spektaklem v Zelttvegu je vrstni red po skupni oceni sledeči: 1. Lauda (A) 51 točk; 2. Reutemann (Arg) 34; 3. Fitti-paldi (Braz) 33; 4. Hunt (Vel. Br.) 25; 5. Pace (Braz) 24; 6. Scheckter (Juž. Afrika) 19; 7. Regazzoni (Švica) 16; 8. Mass (ZRN) 14; 9. Depailler (Fra) 12; 10. Lafitte (Fra) 6; 11. Andretti (Amerika) in Pryce (Vel. Br.) po 5; 13. Donohue (Amerika) 4; 14. Peterson (Šve) in Ickx (Bel) po 3; 16. Brambilla (It) in Jones (Avstralija) po 2; 18. Jarier (Fra) 1,5; 19. Brice (Vel. Br.) in van Lennep (Niz) po 1; 21. Lella Lombardi (It) 0,5.
#MLAD!NC! SAK POZOR!
Mladinska ekipa Slovenskega atletskega kluba bo v soboto 16. avgusta imela svojo prvo predstavo. V pripravljalni tekmi za prvenstvo bo igrala ob 17. uri v Bilčovsu proti tamkajšnjemu mladinskemu moštvu. Igralci Slovenskega atletskega kluba se zberejo ob 16. uri na bilčovskem igrišču na Potoku ali pa se peljejo z avtobusom v Bilčovs (odhod izpred gostišča Juena v Globasnici ob 15. uri, odhod izpred Mohorjeve v Celovcu ob 15.30 uri).
*	NOGOMETN! TURN!R V ŠT. JANŽU
Športno društvo v Št. Janžu v Rožu bo v petek 15. avgusta priredilo nogometni turnir, katerega se bodo udeležile enajsterice ATUS Bistrica, Sele, Ledince in domača ekipa. Nogometni spored se bo pričel ob 13. uri. Na sporedu nogometne prireditve v Št. Janžu je še streljanje enajstmetrovk za gledalce, ženska nogometna tekma med Št. Janžem in Bistrico ter kegljanje. Zvečer bo veselica v gostilni pri Tišlarju.
Lesene montažne hiše se vedno hoti uveijavijaio
Želijo vsakega posameznika je, da si postavi svoj lastni dom. To je tem bolj važno danes v času, ko nezadržno drsimo inflaciji v naročje. Svoj lastni dom je pač nekaj trajnega, kar popravljaš in vzdržuješ, skratka, kar človeka pomirjuje. Seveda je treba, predrto stoji hiša in se smeš imenovati posestnika, pošteno pljuniti v roke in se za dalj časa posvetiti samo privatnim skrbem. Vse to si občutno olajšamo, če si nabavimo dansko leseno montažno hišo (klad-njačo) imenovano HOM, ki vam jo dobavi tesarsko podjetje Bruno Voit OHG Lassnitz-hohe, Hauptstrafje 94 na Štajerskem. V glavnem so takšne montažne hiše mišljene kot druga hiša za vikend, seveda pa jo lahko imamo tudi za stanovanjsko hišo ali svoj dom. Takšna kladnjača, ki je zgrajena iz lesenih obžaganih brun, je zelo zdravo stanovanje, ki nudi mnogo udobnosti. Ker je takšna lesena hiša tudi dobro izolirana, je poleti v njej hladno pozimi pa teplo. Naj-
bolj interesantno pri teh danskih kladnja-čah je, da jih lahko zgradite v teku enega tedna. Vsak posamezni del kladnjače je označen s številko, ki jih potem sestavljate po priloženem načrtu. Če nimate potrpljenja, ali če nimate časa, potem lako zahtevate strokovnjaka, ki vam proti doplačilu sestavi oziroma zgradi hišo. Notranje in zunanje stene so izdelane iz počasi raščenega severno švedskega borovca.
HOM kladnjač je 8 vrst od 10,54 rrF do 110,53 m? površine, ki se po ceni gibljejo od 51.850.— do 436.590.— šilingov, dodatno še 16% davka na večjo vrednost. V okviru dobave so zapopadena vrata, omare, etažne postelje, umivalnik za posodo v kuhinji itd. Vsi gradbeni deli so impregnirani proti gnilobi in gobi. V splošnem opažamo, da se lesene hiše vedno bolj uveljavljajo. Prednosti, ki jih imajo so, da so zdrave, poceni in hitro zgrajene.
RAD!0 CELOVEC
SOBOTA, 16. 8.: 6.00 Jutranja teiovadba — 8.05 Družinski obzornik — 10.50 Lepa domovina — 11.05 Ze-teni magazin — 15.00 Dežeini razgtedi — 15.50 Lepi gtasovi, priijubijene meiodije — 14.00 Voščita — 15.50 Koroške tjudske viže — 16.00 Počitniški servis
—	17.00 Pestro sobotno popotdne — 18.00 Deietni raz-gtedi — 19.00 Poročita — 20.05 Vašo števitko prosim
—	22.10 Šport — Z2.20 Ptesna gtasba po naročitu. NEDEUA, 17. 8.: 6.10 tgra na orgte — 8.15 Srečanje
z mtadostnimi teti — 10.50 Radijsko pripovedka —
11.00	Dopotdanski koncert — 15.00 Deietni razgtedi
—	15.45 !z domovine — 14.50 Voščita — 16.00 „Posezo-na". tgra — 17.05 Vesetite se živtjenja — 18.15 Ljudska gtasba sosedov — 19.00 Nedetjski šport — 19.50 Citre in harmonika — 20.05 K 70. rojstnemu dnevu Petra Preuderja — 22.10 šport.
PONEDELJEK, 18. 8.: 6.00 Jutranja tetovadba — 8.05 Oddaja za starejše tjudi — 9.15 Naravoznanstvo za vse — 9.50 Avstrijska tjudska gtasba — 10.00 Zado-votjni z gtasbo — 11.05 !z dežeie, za deieto — 15.00 Deietni razgtedi — 14.50 Z zvenečo gtasbo — 15.00 še vedno pritjubtjeno — 16.00 tgramo se trgovino — 17.10 Kaj radi stišimo — 17.56 Oddaja zbornice obrtnega gospodarstva — 18.00 Deietni razgtedi — 19.07 Metodija za vsoki tetnik — 19.45 Mati zabavni orkester studia Oberosterreich — 20.05 „Posezona" —
21.05	Evergreeni humorja — 21.50 Udarec za udarcem — 22.10 Šport.
TOREK, 19. 8.: 6.00 Jutranja tetovadba — 6.55 Dobro jutro na Koroškem — 9.05 Zgodbe !z kratjestva Benin — 10.00 Zadovotjni z gtasbo — 11.05 tz deiete, za deieto — 14.50 Veseto zaigrano — 15.00 še vedno pritjubtjeno — 16.00 ..Skrivnostna hiša" — 16.45 „Ur-nik" — 17.10 Operetni koncert — 17.56 Oddaja detav-ske zbornice — 18.00 Deietni razgtedi — 17.07 Ljudska dunajska gtasba — 20.05 Kaj radi stišimo — 21.10 Koncert v Mittstattu — 22.00 Poročita.
SREDA, 20. 8.: 6.00 Jutranja tetovadba — 6.55 Dobro jutro na Koroškem — 9.05 Pozdravtjen stric Maks
—	9.50 Avstrijska tjudska gtasba — 10.00 Zadovotjni z gtasbo — 11.05 tz deiete, za deieto — 15.00 Deietni razgtedi — 14.50 Na obisku pri koroških zborih —
15.00	še vedno pritjubtjeno — 16.00 Za potrošnike — 16.45 ..Urnik" — 17.00 V dunajski kavarni — 17.56 Oddaja kmetijske zbornice — 18.00 Deietni razgtedi — 19.07 Avstrijska zborovska gtasba — 19.50 Za prija-tetja ptanin — 20.05 Sotnograška srečanja — 21.50 ..Umor v počitniškem nasetju" — 22.10 šport.
ČETRTEK, 21. 8.: 6.00 Jutranja tetovadba — 6.55 Dobro jutro na Koroškem — 9.05 Maria Montessori — ustanovitetjica otroških vrtcev — 9.50 Pesmi in viie s Koroške — 10.00 Zadovotjni z gtasbo — 11.05 tz deiete, za deieto — 15.00 Deietni razgtedi — 15.00 Še vedno pritjubtjeno — 16.45 ..Urnik" — 17.10 Zveneči operetni vodič — 17.56 Oddaja sindikatne zveze — 19.07 Avstrijske godbe na pihata — 20.05 Kako živijo stepi? — 21.00 Ljudska zabavna oddaja — 22.10 Šport.
PETEK, 22. 8.: 6.00 Jutranja tetovadba — 6.55 Dobro jutro na Koroškem — 9.15 tz zgodovine gramofonske ptošče — 9.50 Avstrijska tjudska gtasba — 10.00 Zadovotjni z gtasbo — 11.05 tz deiete, za deieto —
15.00	Deietni razgtedi — 14.50 Pridite in pojte — 15.00 še vedno pritjubtjeno — 16.15 Mtadinske pihatne godbe igrajo — 17.10 Za konec tedna — 17.56 Oddaja zdruienja industriatcev — 18.00 Deietni razgtedi — 19.07 Novo no področju tahke gtasbe —
20.05	„To so biti časi" — 22.10 šport.
SLOVENSKE ODDAJE
SOBOTA, 16. 8.: 9.45 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
NEDEUA, 17. 8.: 7.05 Duhovni nagovor — Po vaši ietji.
PONEDELJEK, 18. 8.: 15.45 Cetovški radijski dnevnik — Douta po rijeci.
TOREK, 19. 8.: 9.50 Revija koroških zborov — 15.45 Cetovški radijski dnevnik — Vrtitjak popevk.
SREDA, 20. 8.: 15.45 Cetovški radijski dnevnik — Z gradiščanskimi Hrvati.
ČETRTEK, 21. 8.: 15.45 Cetovški radijski dnevnik — Družinski magacin.
PETEK, 22. 8.: 15.45 Cetovški radijski dnevnik — Me-todijezarazvedrito.
RADtO LJUBLJANA
SOBOTA, 14. S.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 955 Naš Plesni orkester ima besedo — 10.15 Sedem dni po radiu — 11.20 Z nami doma in na poti — 12.40 Ob bistrem potoku — 14.10 S pesmijo in besedo po Ju-gosiaviji — 15.45 ..Vrtiljak" — 17.20 Gremo v kino —
18.05	Listi iz atbuma lahke glasbe — 18.20 čustveni svet računalnika Ruperta — 19.40 Z ansamblom Bojana Adamiča — 20.00 Dobimo se v soboto — 21.00
Za prijetno razvedrilo — 21.50 Oddaja za noše it* seljence — 25.05 S pesmijo in plesom v novi teden ;
NEDELJA, t7. S.: 4.50 Danes za vas — 8.07 RadijsM igra ja otroke — 8.52 Skiadbe za mladino — 9.05 5° pomnite, tovariši ... — 10.05 iščemo popevko poletje
—	11.20 Voščila — 15.15 Zabavna gtasba — 14.05 Ne* deijska reportaža — 14.25 Nedeljsko popoldne "
14.00	Mojstrovina Sama Soma — 19.40 Glasbene r°*' ! glednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Jugosioven* ski glasbeni umetniki pred mikrofonom — 25.05 d* terarni nokturno — 25.15 V lučeh semaforjev.
PONEDELJEK, J8. 8.: 4.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb
—	9,20 Glasbena pravljica — 9.40 Orkestri in zabavni zbori — 10.15 Nekaj za ijubitelje ansambeiske ie solistične glasbe — 11.20 Z nami doma in na p°*'
—	1.2.40 Pihaine godbe na koncertnem odru — 14.10 Pojo amaterski zbori — 14.50 Voščila — 15.45 „V'"' Ijak" — 14.45 Kulturni giobus — 17.20 Koncert po željah posiušalcev — 18.05 Ob lahki glasbi — 19.40 Z onsambiom Borisa Kovačiča — 20.00 če bi g!°b"S zaigral — 20.50 Operni koncert — 22.20 Popevke iz j"* gosiovanskih studiev — 25.05 Literarni nokturno " 25.15 Za ljubitetje jazza.
Uradna de!egacija se!ške občine obiskaia Škofjo Loko
Pred nedavnim je uradna delegacija Selške občine, ki jo je sestavljalo deset občinskih odbornikov in dva nameščenca, obiskala Škofjo Loko v Sloveniji. Obe občini sla se pred leti pobra-lili in <ju tako vežejo bralski medsebojni odnosi. Tokrat je bil to drugi uradni obisk seiške občine v Škofji Loki. Značilno za oba uradna obiska je, da so se povabilu Škofjeločanov odzvali vsi občinski odborniki, razen edinega zastopnika OVP-jevske frakcije, ki je bil obakrat zadržan.
Dvanajstčlansko delegacijo iz Sel pod vodstvom župana! Hermana Velika je v Škofji Loki sprejel predsednik škofjeloške občinske skupščine Tone Polajnar, ki je ob tej priložnosti skupno z drugimi komunalnimi predstavniki seznanit goste z razvojem škofjeloške občine, ki na gospodarskem in kullurnem področju beleži lepe uspehe.
Naše občinske zastopnike so nato seznanili z zanimivostmi mesta in okolice. Tako so si ogledali proizvodne prostore delovne organizacije Jelovica, ki je letos praznovala 20-letnico obstoja, šolo v Podlubniku ter muzeij na loškem gradu. Nazadnje so se napotili še v Poljansko dolino, kjer so si ogledali napredno kmetijo pri Nonco-nu v Vinharjih. Na večerji, ki so ja škofjeločani priredili naši delegaciji v čast, tje spregovoril tudi naš župan Herman Velik. Zahvalil se je za povabilo in prisrčen sprejem in povabil škofjeloške občinske predstavnike na prettiobisk v sončne Sele.
Tako so občinski predstavniki obeh pobratenih občin ponovno manifestirali medsebojno prijateljstvo in bratsko povezanost, ki že mnogo let druži obe občini tu in onstran Karavank.
H	HM	A V S T R ! J A 1
K		SOBOTA, 14. 8.: 14.50 Rdeči avtobus — 17.00 Kdo rokodelčl z nami? — 17.50
IndianRiver— 17.55 Otrokom za lahko
noč — 18.00 Donava. Film — 19.00 Slike iz Avstrije in Južne Tirolske — 19.50 čas v sliki in kultura — 17.55 šport — 20.15 Vse zaradi Monike — 21.55 Panoptika
—	22.15 Ustrelil sem Jesseja James — 25.55 Poročila. NEDELJA, 17. S.: 14.40 Svetovno prvenstvo v avtomobilskih dirkah — 14.50 Oddaja z miško — 17.00 Listamo v siikanici — 17.20 Redka hišna živa! — 17.50 Woobinda — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Klub seniorjev — 18.50 igraj z nami — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.50 čas v sliki In kultura — 19.50 šport
—	22.10 Surrealizem — 22.55 Poročila.
PONEDELJEK, 18. S.: 10.00 isolabelia — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Živalski raji — 18.25 Ml —
18.50	Pregled sporeda — 19.00 Slike iz Avstrije —
19.50	čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Ponedeljski šport — 20.55 Ceste San Frančiška — 21.50 Veselje ob giasbi — 22.25 Poročita.
TOREK, 19.	10.00 Ludvik II. — 17.55 Otrokom za
iahko noč — 18.00 Schdngraberji — 18.25 Mi — 18.50 Pregied sporeda — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.50 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Kdor se trikrat zlaže
—	20.50 Cinema ob devetih — 22.15 Poročila.
SREDA. M. 8.: 17 00 Kovček — 17.50 Dr. Doolittie in
tjuinl — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Naslednji prosim — 18.25 Ml — 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.50 Čas v stiki, kultura in šport — 20.00 Horizonti — 21.00 Svet knjige — 21.55 MOnchenske zgodbe — 22.25 Poročila.
ČETRTEK, !1.	17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00
Bridget in Bernie — 18.25 Ml — 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.50 čas v sliki, kuitura in šport — 20.00 Novo v znanosti — 20.50 Tri-stan. Televizijska igra — 22.55 Poročila.
PETEK, !!. 8.: 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Družina Kremenčkovih — 18.25 Mi — 18.50 Pregied sporeda — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.50 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Sest zgodb Leopolda Ahl-sena — 21.10 Balduln, vlomilec v tresorje — 22.40 Poročila.
MMH	A V S T	R ! J	A 2
MB	SOBOTA, 16. 8.: 18.00 Kviz z miadin	16.25 !so!a li ijudmi —	beiia — 18.50 Pre-
gled sporeda — 19.00 Kralj bavarski — 20.00 Galerija — 20.15 Za smeh in jok — 21.55 Nad obiaiki — 21.55 čas v sirki, kuitura in šport — 22.15 Lahka atletika iz Nizze.
NEDELJA, 17. 8.: 14.50 Ta prismojeni mister Johns — 18.00 Howdy — 18.50 Lahka atietika iz Nizze — 19.50 Enciklopedija — 20.15 „Tako je bilo včeraj" — 21.10 Goggariori — 22.10 čas v sliki in šport — 22.15 Lahka atletika iz Nizze.
PONEDELJEK, 18. 8.: 18.50 Pregled sporeda — 19.00 čarovništva na Baliju — 19.25 Gost pri Margareti Bilder — 20.00 Munchenske zgodbe — 20.55 Seine, reka muze — 21.45 čas v sliki in kultura — 22.05 šport.
TOREK, 19. S.: 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Indonezijske impresije — 20.00 čuti — 20.50 čas v sliki in kuitura — 21.10 šport.
SREDA, 20. 8.: 18.50 Pregled sporeda — 19.00 čarovništva na Baliju — 19.50 Veliki gozd — 21.55 čas v sliki in kultura — 21.55 šport.
ČETRTEK, 21. 8.: 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Cerkvene zgradbe v Mehiki — 19.45 Zadnje divje živali v Evropi — 20.00 Senzacije pod cirkuško kupolo — 20.50 čas v sliki in kultura — 21.10 šport — 21.20 Trai-ler.
PETEK, 22. 8.: 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Dva filma — 20.00 Streha kot življenjski prostor — 20.45 Novo v kulturi — 21.10 čas v sliki in kultura.
izdajatelj, zaiožnik in iastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; giavni urednik; Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in upro-va: 9021 Klagenturt — Celovec. Gasometergosse 10, tet. 52-5-50 — Tiska: Zaiožnlška in tiekareka družba z o. j. Drava. Ceiovec — Borovije.
_____ JUGOSLAV!JA
SOBOTA, 14. 8.: 14.55 športno popo!' dne — 625 — Obzornik — Jonošik *"* 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 193" Dnevnik — 19 50 Tedenski zunanjepolitični komentdf — 20.00 Humoristična oddaja — 20.50 Koncert ob jubileju — 21.20 Propagandna oddaja — 21.25 Kojak -* 22.15 Dnevnik — 22.50 Atietski poka! Evrope.
NEDELJA. 17. 8.: 9.20 Poročita — 9.25 Thibaultovi — 10.10 Otroška matineja — 11.15 Kmetijska oddaja — 12.00 Poročila — Nedeljsko popoldne — 18.15 Poročila — 18.20 Pandove pustoiovščine — 19.50 Dnevnih
—	19.50 Tedenski gospodarski komentar — 20.00 Ženske iz djavoijih merdevin — 20.40 Islandija deželo mladih — 21.15 Evropsko atletsko prvenstvo — 22.4S športni pregled — 22.55 Dnevnik.
PONEDELJEK, 17. 8.: 14.55 Madžarski dnevnik — 17-5" Obzornik — 18.05 Drejček in trije marsovčki— 18.2" Mozaik — 18.50 Na sedmi stezi — 19.50 Dnevnik —* 19.55 Sodobna oprema — 20.05 Življenje — 21.00 Kulturne diagonale — 21.50 švedski ral!y — 21.50 Dnevnik.
TOREK, 19. S.: 14.55 Madžarski dnevnik — 18.00 Obzornik — 18.10 Naočnik in Očalnik — 18.40 Ikebana — 18.50 Biseri gora — 19.50 Dnevnik — 20.00 Svetovni m'f
—	20.50 Propagandna oddaja — 20.55 Adam šangaid
—	22.05 Dnevnik.
SREDA. Ž0. 8.: 14.55 Madžarski dnevnik — 18.00 Obzornik — 18.10 Vrančeve dogodivščine — 18.45 Po sledeh napredka — 19.50 Dnevnik — 20.00 Malteški sokol
—	21.55 Miniature — 21.50 Dnevnik.
ČETRTEK,!!. 8.: 14.55 Madžarski dnevnik — 18.2" Napoleon in ljubezen — 19.50 Dnevnik — 20.00 Nevarni ovinek — 21.10 Kam in kako na oddih — 21.2" Diagonale — 21.50 Rock koncert — Eagles — 22.2" Dnevnik.
PETEK, !!. 8.: 14.55 Madžarski dnevnik — 18.00 Obzornik — 18.10 Morda vos zanima: Jože Privšek *** 18.45 Srečanje oktetov — 19.50 Dnevnik — 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar — 20.00 Edini izhod je zaprt — 21.25 425 — 21.45 Dnevnik.