CELJSKI TEDNIK CELJE, 18. MAJA 1967 — LETO XXI. ŠTEV. 17 — CENA 50 PAR (50 S DIN) gasilo socialistične zveze delovnega ljudstva SLOVESNOST OB PODELITVI DOMICILA II. GRUPI PRAZNIK CELJA yelike slovesnosti ob 25-Ietnici m podelitvi domicila II. ffrUpi odredov, ki je bila v nedeljo na stadionu Borisa Kidriča v Celju, se je udeležiio od 8 do 10 tisoč ljudi p0leg preživelih borcev II. grupe so slavnosti prisostvo yali Franc Leskošek-Luka, Miha Marinko, Sergej Kraig- her, Mitja Ribičič, Viktor Avbelj, Janko Rudolf, Franc popit- Janko Sekirnik in drugi Po otvoritvi razstave o na- rodnem heroju Dušanu Kve- ^ v Muzeju revolucije kjer je govoril predsednik zdru- ženj borcev NOV Slovenije pranc Leskošek Luka, se je ob enajstih dopoldne pričela slika slovesnost. Zborovanje je otvoril narodni neroj Franc Rojšek-Jaka, poterr ko je generalni polkovnik Janko Sekirnik predal raport nek- danjemu komandantu glav nega štaba Slovenije Francu Leskošku-Luki, pa je prebral odlok o podelitvi domiicila podpredsednik celjske občin- ske skupščine Zdravko Tro- gar. Dejal je, da se je celjska občinska skupščina odločila za podelitev na svoji seji 18. aprila predvsem zaradi zaslug pri razvijanju NOB in z namenom, da bi krepili sve- tle tradicije NOB še naprej Zastavo je prejel Janežič Te- sar, ki je bil zastavonoša II. grupe od začetka do kon. ca, listino o domicilu pa bo- rec Mitja Ribičič. »V imenu vseh borcev in tistih, ki so žrtvovali življenja, se zahva- ljujem delovnim ljudem Ce- lja za domicil,« je med dru gim dejal Mitja Ribičič »Borci se zavedamo, da je to čast in odgovornost, hkrati pa smo ponosni, da se ima- mo priložnost srečati z mla- dostjo in ustvarjalnostjo Ce- lja. želimo, da bi bili na- predni del celjskega prebival- stva.« Borce II. grupe je pozdra- val predstavnik tabornikov, v spomin na vse padle pa so posebne delegacije položale vence pred spominsko lo- ščo v Starem piskru in na grobnico narodnih herojev. V petek dopoldne so odborniki celjske skupščine na prvi skupni seji s tajnim glasovanjem izvolili za predsednico Olgo Vrabičevo, za podpredsednika pa Zdravka Trogarja in Jožeta Marolta Poleg tega so izvolili predsednike 11 svetov, člane komisij in potrdili nekatera druga imenovanja. Na sliki: nova predsednica Olga Vrabičeva se zahvaljuje bivšemu pred- sedniku Zdravku Trogarju za dosedanje delo; v sredini pod- predsednik Jože Marolt. (Foto: Sever) Slavna je bila pot (Iz govora P e l r a bta.nteta ) Peter Stante je najprej govoril o razmerah na Šta jerskem v času. ko so bile formirane prve partizanske enote. Dejal je, da ie bilo to območje še posebej iz postavljeno in so bili prav zato pogoji za množično rstajo toliko ugodnejši Enote ki so jih že 1941 formirali na štajerskem naj bi predvsem prepre čevale zločinske namene okupatorja — izseljevanje in uničevanje slovenskega življa. hkrati pa tudi same uničevale vse. kar bi lahko služilo njegovi oboroženi sili Iz takšnih okoliščin in seveda na pobudo CK in partije sta bila že 1941 usta novljena I in II. štajerski batalion — tega sta vodila Franc Rozman in Dušan Kveder. Aprila 1942 so na Dolenjskem ustanovili prvo slovensko proletarsko udar no brigado, ki se je kma lu preimenovala v II gru po odredov S pohoda 11 grupe odre dov so znani boji na Jan čah, kjer so sodelovale elit ne nemške enote z Gorenj ske in Štajerske, a so utr pele hude izgube, boji z Italijani na Muljavi, napaa na vlak in osvoboditev 3lu internirancev itd. II grupa odredov je imela več ko 25 akcij, iz nje pa je izšlo prav toliko narodnih hero jev, kar nedvomno priča o njeni veličini. »II grupa, kasneje IV operativna co- na, ki se je pod najtežjimi pogoji bojevala na štajer skem,« je dejal Peter Stan- te. »je imela ogromne uspe he; bila je kovačnica poli tičnega in vojaškega kadra kasnejših enot na sloven skem ozemlju: pripravila on je tudi vse pogoje za kre- pitev teh enot kakor za pri- hod KI V. udarne divizije na štajersko. Zato mislim, da gre zahvala vsem bor cem, ki so sodelovali, in večen spomin vsem borcem, ki so padli v teh bojih. Celjsko prebivalstvo je lah- ko ponosno, da -je podelilo domicil taksni enoti, kakrš- na ie bila 11 grupa odre dov« V nadaljevanju svojega govora je Peter Stante go voril o vprašanjih borcev in njihove organizacije, pri čemer je poudaril, da se bodo morali še bolj zavze- mati za izpolnitev svojega poslanstva in biti še bolj aktivni na vseh področjih; zaključek pa je posvetil predvojnemu partijskemu delovanju, liku komunistov, skojevcev in kandidatov za člane partije dhr Govor Franca Les koška Ko ob podelitvi domicila II. grupi odredov odpiramo spominsko razstavo o na- rodnem heroju Dušanu Kve- dru-Tomažu, ki jo je ure- dil Muzej revolucije v Ce- lju, se spominjamo ene naj- bleščečih osebnosti naše narodno osvobodilne borbe in ljudske revolucije Pokojni tovariš Tomaž je bil rojen 9 aprila 1915 v Šentjurju. Mladost je pre živel v Celju in Ptuju, kjer se ie pričela tudi njegova revolucionarna dejavnost Po zaporu 1934 se je kot ljubljanski visokošolec. član PK SKOJ za Slovenijo in urednik legalnega časopisa komunistične mladine »Mla- dih potov« posvetil orga nizaciji SKOJ in zbiranju napredne mladine v ljudsko fronto Poleti 1936 je odšel v ile- galo in je deloval kot po- litični emigrant na Dunaju in v Parizu. Tam je bil do odhoda v špansko republi- kansko armado ■ član komi sije za ekonomsko emigra cijo vri C K K P Francije ter predstavnik Jugoslova- nov ■ vodstvu francoskih sindikatov in hkrati ured- nik »Glasa izseljencev« v Parizu. V Španiji je od borca mi traljezca napredoval do po- litkomisarja brigade v činu kapetana. Z drugimi borci mednarodnih brigad je po nesrečnem koncu španske državljanske vojne delil uso- do internirancev v franco- skih taboriščih. Po dveh letih internacije je julija 194.1 pobegnil v domovino, ki jo je okupiral naci fašistični okupator, in se takoj vključil v narodno osvobodilno borbo. Postal je inštruktor PK KPS za Šta- jersko, septembra 1941 pa je organiziral kot komandir Brežiško četo. V letih 1942 do 1943 je bil politkomisar II štajerskega bataljona, II grupe odredov in IV operativne cone. Nato je postal načelnik operativne- ga oddelka glavnega štaba NOV in POS, politkomisar alpske cone ter leta 1944 načelnik glavnega štaba Slo- venije in pomočnik načel- nika vrhovnega štaba NOV Jugoslavije. Po tragični smrti svojega soborca in komandanta Franca Roz- mana-Staneta, novembra 1944, je postal komandant glavnega štaba NOV in POS. Po osvoboditvi je bil ko- mandant mesta Trsta, za- tem pomočnik komandanta IV. armade. V letih 1946 do 1948 je končal Višjo vojno akademijo v Moskvi, nato pa je kot generalni pod- polkovnik sodeloval v vod- stvu Višje vojne akademije v Beogradu, bil pomočnik generalštaba JLA in ured- nik »Vojnega dela« ter »Voj- ne enciklopedije« Po letu 1955 je iz vojaka postal diplomat; bil je v diplomatski službi v Etio- piji, Zahodni Nemčiji, In- diji, Nepalu, Ceylonu in Af- ganistanu. Kot pomočnik državnega sekretarja za zu- nanje zadeve je bil tik pred smrtjo imenovan za velepo- slanika v 4 naliii na kratko Novi predsedniki in podpredsedniki Na prvih sejah občinskih skupščin so odborniki izvolili nove predsednike in podpred- sednike občinskih skupščin. Tako so bili izvoljeni: Velenje predsednik PETER KRAPEŽ, podpredsednik DRAGO TRATNIK. Šentjur: predsednik VINKO JAGODIC. Laško: predsednik MIHA PROSEN, podpredsednik IIINKO VIMER. Mozirje: predsednik JOŽE DEBERSEK. Hrastnik: predsednik MILAN BABIC, podpredsednik ZDENKO ULAGA. Trbovlje: Predsednik JOŽE LAZNIK, podpredsednika HINKO KAMNIKAR in JANEZ OCEPEK. Šmarje: predsednik LOJZE LIBNIK, podpredsednik BENO BOŽIČEK. Prva seja V petek dopoldne je bila prva seja članov obeh zbo- rov celjske občinske skupšči- ne v novi mandatni dobi. Na ločenih sejah so verificirali mandate novoizvoljenih od- bornikov (20 v zboru delov- nih skupnosti in 22 v občin- skem zboru), izvolili pred- sednika zbora ter člane man- datno imunitetnih komi- sij. Razen tega so novi od- borniki dali svečano izjavo. Za predsednika zbora delov- nih skupnosti so izvolili inž. Draga Ceha, za predsednika občinskega zbora pa Magdo Kočar. Obisk iz Friedlandta Tovarno EMO so pred dne- vi obiskali člani delovnega kolektiva emajlirnice v Fried- landtu. S člani tega kolekti- va je sindikalna podružnica navezala stike že lani, še po- sebej pa so se utrdili, ko so v minulem letu obiskali Friedlandt predstavniki sa- moupravnih organov, ki so si na ekskurziji ogledali več emajlirnic in sorodnih podje- tij na češkem in v Nemški demokratični republiki. Tako je že lani prišlo do sporazu- ma o zamenjavi počitniških zmogljivosti in je letovalo v Počitniškem domu EMO v Crikvenici 40 delavcev iz Friedlandta, 40 starejših za- služnih članov tovarne EMO pa je bilo na počitnicah v Št. Andražu na češkem, v počitniškem domu friedlandt- ske emajlirnice. češki gostje se ne morejo nagledati mor- ja, saj ga večidel vsi vidijo prvikrat sedaj, ko prihajajo v Jugoslavijo po tem spora- zumu. Letos se bo dogovor s češkimi emajlirci spreme- nil kot kaže le toliko, da bo zamenjava precej večja. Ven- dar bo o tem še dokončno sklepal odbor sindikalne po- družnice. EVA ORAČ Dramska revija Občinski svet Zveze kul- turno prosvetnih organizacij- Mozirje je organizriral v Re- čici ob Savinji občinsko dramsko revijo, ki bo od 19. do 21. maja. 19. maja bo mla- dinska dramska skupina pro- svetnega društva Rečica upri- zorila Nušičevo komedijo v treh dejanjih »Navadni člo- vek«, naslednji dan pa bodo nastopili člani mladinske dramske skupine Gornji grad s škufčevo pravljično igro »Trnuljčica. Zadnji dan se bo dramska skupina pro- svetnega društva Rečice predstavila s komedijo »Naši trije angeli«. Dan mladosti v Šmarju Občinski komite ZM Šmar- je pripravlja skupno z občin- sko zvezo za telesno kultu- ro in specializiranimi mla- dinskimi organizacijami pro- slavo dneva mladosti. Odlo- čili so se za enodnevna šport- na tekmovanja, ki bi se jih udeležili aktivi mladih iz vse občine. Zmagovalci bodo do- bili nagrade in pokale. OBČINSKA KONFERENCA ZKS V CELJU VSESTRANSKO OSVETLILA POLOŽAJ Samoupravljanje — pot do človeka Usmerjanje idejnih tokov je hkrati usmerjanje vsega dogajanja V petek in v soboto je bila v Celju občinska konferenca Zveze komunistov. Udeležili so se je tudi Tone Kropu- šek, član IK CK ZKS in zvezni poslanec ter član CK ZKJ Tone Bole. V soboto dopoldne je bila na konferen- ci tudi nova predsednica občinske skupščine Olga Vra- bičeva. Pozdravne besede sta spregovorila še predstav- nika občinskih komitejev ZK iz Siska in Doboja, ko- munisti iz čuprije pa so poslali pozdravno brzojavko. Delegati so še pred konfe- renco prejeli izčrpno poro- čilo in osnutek zaključkov, a so v soboto popoldne na konferenci še slišali referata političnega sekretarja Andre- ja Marinca in organizacijske- ga sekretarja Toneta Erjav- ca. Osnutek zaključkov je uvodno obrazložil Zvone Dra- gan. V svojem uvodnem refe- ratu se je tovariš Marine naj- prej dotaknil nacionalnih in mednacionalnih odnosov ter mednarodnega političnega po- ložaja ter v zvezi s tem po- jasnil delegatom, da morajo člani Zveze komunistov pre- cizno razločevati, v čem je bistvo teh problemov, kajti številni nasprotniki naše ure- ditve bi radi te zadeve izko- ristili v prid svojega nasprot- nega delovanja. Zatem se je poglobil v osrednja vsebinska vprašanja v zvezi z gospodarsko refor- mo, kjer je navedel pred- vsem dejstva, da se je giba- nje gospodarske proizvodnje močno umirilo, da so števil- ni pomisleki, ki so jih ne- kateri izražali v začetku re- forme, zdaj pod vplivom re- zultatov premagani, da so si- cer v Celju še vedno navidezna nasprotja v potrošnji, pred- vsem negospodarski, kar pa ne pomeni, da bi nasproto- vali razvoju kulture in pro- svete ter socialnega varstva in zdravstva, temveč je takš- no stanje samo dokaz, da proizvodnja še vedno ne do- haja vedno večjih družbenih potreb. Tovariš Marine je ob tem opozoril, da bi si komunisti morali še bolj odločno pri- zadevati za oblikovanje pro- izvodnih programov, ki bi dajali delovnim organizaci- jam jasno perspektivo, da bi se morali bolj razumno opredeliti glede integracij- skih in združevalnih proce- sov, saj je nesmiselno vztra- jati v razdrobljenem gospo- darjenju v času, ko si ves svet prizadeva, da bi strnil vse možne proizvodne obrate celo v raznih deželah pod eno streho. * Vsa ta vprašanja in proble- mi bi bili dosti manj pere- či, če bi si komunisti v de- lovnih organizacijah prizade- vali bolj za idejno izpopolnje- vanje samoupravljenja, če bi v samoupravnem sistemu bolj dosledno odpravljali na- sprotja, samovoljo, izkorišča- nje sklepov in dosegli poleg tega tudi odločnejšo zavest- no usmeritev samoupravljav- cev iz problemov svojega ko- lektiva tudi na probleme dru- žbene skupnosti — komune. Oblikovanje zrelega samo- upravljanja je vsekakor po- goj, ki bo dal proizvajalcu in občanu osrednje mesto v življenju, mesto sodobnega socialističnega človeka. Seve- da so tu še številni drugi po- goji, ki morajo v procesu enakovredno delovati: šole, vzgoja, ustvarjalna kritika in ideološko dozorevanje, ki bo moglo pravočasno odkloniti nevarnosti socializmu škodlji- ve miselnosti. V sobotni razpravi je sode- loval tudi tovariš Tone Bole, ki je delegate opozoril na številne probleme, ob katerih morajo v svojih delovnih or- ganizacijah razmišljati in vplivati pravilno na njih raz- reševanje, če bomo hoteli dosledno uresničiti naš tre- nutni gospodarski imperativ: iskati moramo vse oblike, ki ne povečujejo emisije in ne izkazujejo deficita v finančni bilanci. Zatem je tovariš Bo- le govoril o taktiki, ki jo moramo uporabljati v posa- meznih področjih, da bi to načelo dosledno izpolnjevali. Tako je med drugim dejal, da smo sicer investicijsko protrošnjo omejili, vendar jo še vedno držimo na široki fronti, namesto da bi spre- menili njih strukturo in jih usmerili predvsem v oblike dejavnosti, ki bi v dogled- nem času občutno vračale vložen denar. Tudi negospo- darsko potrošnjo smo opre- delil v določene odstotke) a zdaj je še vedno v znatno večjem porastu kot gospodar- stvo in omejuje njigovo fi- nančno likvidnost. Slednjič je naš razvoj v mnogem od- visen tudi od osebne potro- šnje, pri čemer je znova po- trebno, da nominalne osebne dohodke približujemo real- nim, da nihče v delitvi ne presega proizvodnosti, kajti če delimo čez mero v oseb- ni potrošnji, delimo čez me- ro tudi v družbeni potrošnji, ki je odvisna od osebne po- trošnje. Tovariš Bole je zatem še nakazal nujnost nadaljnje do- slednosti v naši izvozni po- litiki in doslednem uresniče- vanju monetarno-kreditne po- litike. Povedal je, da smo od februarja letos stalno deviz- no likvidni, kar nismo bili vse od osvoboditve in da je prav to dejstvo dokaz pravil- ne usmerjenosti našega med- narodnega vključevanja. Na- vezano je nakazal še nekate- re nujnosti v zvezi s stabili- zacijo tržišča in cen, o delu poslovnih bank, zaposlova- nju in o nujnosti, da bi si morala podjetja bolj smelo začrtavati svoje dolgoročne proizvodne načrte. V razpravi so sodelovali še Rado Jonak, ki je govoril o vrednotenju in ocenjevanju političnega delovanja, Janko Ločilnik iz Cinkarne o samo- upravljanju in idejnem ob- likovanju samoupravijavcev, Bojan Volk o politični aktiv- nosti v volilnem obdobju, dr. Debel j ak o reorganizaciji zdravstva, predsednik občin- skega sindikalnega sveta Ce- lje Bernard Strmčnik o ka- drovski politiki in bolj do- slednem spoštovanju načel rotacije in reelekcije, Stane Seničar o vključevanju mla- dine v družbene procese in v vrste Zveze komunistov. — Stane Verbič iz EMO je go- voril o nujnosti socialističnih medsebojnih odnosov in o nekaterih deformacijah, ki se javljajo v določenem krogu članov ZK ter se dotaknil tudi kaznovalne politike v ZK, ki kaže, da še vedno na- pake neposrednih proi2Vi. cev ocenjujemo bolj SA od napak vodstvenega ki najbolj pogosto ^ sploh ne odgovarja. To\3 ca Milena štifter je v razn vi opozorila na budnost previdnost, ki je potreW času mednarodne odprta kar prinaša hkrati nevar^ da bodo prišli k nam pod? mo turizma tudi mnogi ! vražniki naše stvarnosti. Konferenca je izvolila ) članski občinski komite < 7-člansko kontrolno ter jJ člansko revizijsko komisij. Za političnega sekretarja , izvolili znova tovariša An^ ja Marinca, za organiz^ skega sekretarja pa tovarij Zvoneta Dragana. Konferen, je sprejela tudi sklep o reo ganizaciji Zveze komunisti v občini in zaključke, katej bo po redakciji besedila p sredoval novi komite vsej osnovnim organizacijam. H. S A VODNT p. p. 161 Nesramno obnašanje V soboto zvečer sem čuval — to je moja služ- ba — nasade v zgornjem delu Savinjskega nabrež- ja. Mimo so se pripeljali štirje mladeniči na kole- sih. Ker je vožnja tu pre- povedana, sem jih zausta- vil in jim to tudi povedal. Pričeli so me zmerjati in mi groziti. Kljub opozo- rilom so sedli na kolesa, in se odpeljali. Pri nasled- njem obhodu sem zavil ti park v Jurčičevi ulici. Ne- nadoma so me obkolili s kolesi. Vozili so se po travi okoli mene in ne psovali. »Pretepli te bo- mo.« Uspelo mi je priti n ulico, toda še tu mi niso dali miru. šele ko so vi- deli, da se bližam postaji LM, so me zapustili. Tudi v nedeljo so me zmerjali. Verjemite, ne čuvam na- sadov zaradi sebe, pač pa zaradi vseh nas, ki živi- mo v Celju, da se bomo v prostih urah prijetneje počutili. Zal takšni primeri niso osamljeni, celo dekleta so tako predrzna kot fantje- Pa tudi starejši prebival- ci na Otoku ne gledajo preveč, ko avtomobilom vozijo po zelenicah. Mi- slim, da bo to potrebno preprečiti z ukrepi pri- stojnih organov za mvni red in mir. Franc LUŽNIK, čuvaj nasadov na Otoku- Pojasnilo Mnogi bralci so nezado- voljni, ker je izostalo ob- javljanje televizijskega sporeda, zato smo dolžni pojasnilo: TV sporeda # zdaj ne moremo objavi.)3' ti iz tehničnih razlogom Programski svet rtv Ljubljana določa namreč program v času, ko J® naš časopis v tisku. Kij11" temu si bomo prizadevali- takoj ko bo mogoče, reči želji številnih bral' cev. RAZGOVOR Z NAJMLAJŠO DELEGATKO Sodelujem po svojih močeh Po končani konferenci smo zaprosili za kratek razgovor Metko Mavrič, ki je zastopa- la aktiv ZK tovarne Aero. Metka je bila najmlajša med delegati, saj je rojena 28. marca 1945. V tovarni je članica delavskega sveta, pri mladinskem aktivu v podjet- ju dela kot kulturno-prosvet- ni referent, eno leto pa je že članica ZK. — Kaj vas je privedlo do odločitve, da se vključite v ZK? — Vseskozi sem, predvsem po zaslugi staršev, vzgojena v tem duhu. V šoli sem stal- no sodelovala v marksistič- nem krožku, nato pa sem delovala v mladinski organi- zaciji. Pred enim letom so me sprejeli v Zvezo komuni- stov, kjer se sedaj dalje učim in vzgajam. — Kako ste se ob vstopu v ZK počutili sredi po stažu in letih starejših komunistov? — Vesela sem, da so me sprejeli v svojo sredo. Oblju- bila sem, da bom sodelovala po svojih močeh. Leta tova- rišev me niso motila, saj se bom od njih največ naučila. — Kako ocenjujete praykar končano konferenco? — Zame je bilo nekaj no- vega in velikega že to, da sem lahko prisostvovala kon- ferenci. Z vso zavzetostjo sem sledila razpravi. Konfe- rence ne bi mogla strokovno oceniti, menim pa, da je bi- lo vse dobro organizirano in pripravljeno. — Delo v tovarniškem akti- vu ZK je za vas prav gotovo zanimivo. — Če se pojavijo kakšni problemi, jih rešujemo na sestankih. Večjih problemov ni, razen tega, da je v Zvezo komunistov vključenih pre- malo mladincev. Mladina bi se poleg ostalih interesnih področij morala zanimati tu- di za delo ZK. — Kakšen je po vašem mnenju vpliv v ZK na Zvezo mladine? — Dober, le da komunisti včasih pokažemo premalo zanimanja za probleme mla- dih. Najti bi morali oblike dela, ki bi pritegnile mlade. — Glede na vašo družbe- no politično aktivnost vam prav gotovo ostane bolj ma- lo prostega časa. — Tudi zase najdem prosti čas. Sem mlada in se želim povsod angažirati in se vsega po malem naučiti. Moj ko- njiček je izpopolnjevanje v angleškem jeziku in branje. V. Vidmar Izpolnite trenutke vašega oddiha s skodelico TEDNIK, 18. MAJA 1967 2 CELJSKI SERVISI IN USLUGE Kje je problem? OBRTNI CENTER? J UKINITEV PRALNICE? J {CLUB NA OTOKU? J ALI BO POTREBNA ZDRUŽITEV V AVTO-MOTO SERVISU? \ NOVI VULKANIZACIJSKI STROJI V Celju je veliko delavnic, ^gebno v nekaterih strokah j^visne dejavnosti, kljub te- •Ali Pa Potrošnik ne pride do zadovoljivih uslug — zaradi slabe organizacije dela, po- manjkanja dela, pomanjl-anja materiala, majhnih prost' -ov m pičlih sredstev servisi ne m are j o poslovati po načelu jjitro in poceni. Servisnih de- lavnic pa primanjkuje prav jam, kjer bi jih najbolj po Ijebovali, v novih naseljih Otok in Dolgo polje. Glede na ostale zazidalne okoliše lahko pričakujemo tudi drugod v (jejski občini podobne razme- re. Ljudje se pritožujejo in prav imajo, da se. Sobota pred 1. majem. Ele- fctros gnal. V sprejemni pi- sarni: »Električni štedilnik se md je pokvaril. Mi ga lahko po- pravite?« »žal, danes so vsi na tere- nu. šele po praznikih.« Kdo je kriv? Podjetje? šte- dilnik? številke pač najbolj pri- kažejo v razmere v celjski občini. Podatki, zbrani ob koncu lanskega leta za pri- vatne obrtnike in prijavljene obrtnike, kj so redno zapo- sleni, kažejo, da imamo v Celju 7 lončarstev, 11 izdelo- valcev opeke, 14 ključavničar- skih delavnic, 10 urarstev, 36 mizarskih delavnic, 5 tapetni- štev, 47 krojaških delavnic, 21 šiviljstev in 25 čevljarskih delavnic, seveda poleg druž- benih podjetij, ki opravljajo enake usluge. Torej so neka- tere panoge izredno dobro zastopane glede na število prebivalstva. Tako je preveč mizaTjev, moških krojačev, čevljarjev in slaščičarjev, pre. malo pa galvanizerjev, b u sačev finega orodja, avtoli- čarjev, avtokleparjev, ženskih krojačev, vodovodnih instala- terjev in obrtnikov za elek- trične aparate. Vendar kljub temu, da je nekaterih preveč in drugih premalo, v glavnem vsi lepo živijo. Drži pa tudi ugotovitev, da nekateri stari celjski obrtniki delajo oziro- ma imajo toliko dela, da jim zaslužek omogoča golo preživ- ljanje in ničesar drugega. In kaj je z obnovo obstoječih prostorov in orodja? Manjše in slabo opremljene delavni- ce bo nujno povozil čas, ven- dar kdaj? V Celju obrtnik težko dobi kredit, da bi na- predoval. Sredstva so razdro- ljena in vsak posameznik ne more narediti tistega, kar bi bilo potrebno: razširjena re- produkcija, obnova prostorov in strojev. Elektrosignal V celjskem Elektrosignalu opravljajo garancijska in ne- garancijska popravila: hladil- nike, električne štedilnike, sesalne naprave, radioaparate in televizorje. So določeni dnevi ali meseci, ko je dela dovolj in so ljudje preveč zasedeni z naročili, drugič pa imajo preveč zaposlenih, ker naročil ni, je povedal direk- tor Ivan Dobršek. V mesecu dni so napravili od 1500 do 2000 uslug. Posebno poglavje pri njiho- vem delu so šušmarji in za- koniti obrtniki. Ti odvzemajo podjetju približno 40»/0 uslug pri električnih popravilih. Pri Elektrosignalu so nekateri za- posleni tudi redno prijavljeni kot obrtniki izven delovnega časa in rednega delovnega razmerja. Vendar to ni edino podjetje s takšnimi primeri. Ali se ne more zgoditi, da potrošnik pri nekem podjetju naroči uslugo, ki jo zaposleni opravi, vendar se hkrati do- govori, da v drugih primerih pokliče stranka njega, saj bo ceneje in hitreje. Zakaj? Pri vatniki ali šušmarji so v laž- jem položaju, manj zaračuna jo svojo uro, saj jim ni tre- ba plačevati administracije in nekaterih drug h dajatev. Vendar šušmarstvo ni edi- ni problem Morda še večji je pomanjkanje sredstev, za- to ker jih ni oziroma jih je zelo malo. Elektrosignal ima delavnice v več krajih, tri skladišča in je kot delovna organizacija izredno razdrob- ljen. Vse to ustvarja stroške, zahteva višje cene režijske ure, ki nedvomno vpliva na potrošnikov žep. Z združitvi jo delavnic bi lahko bila or- ganizacija dela boljša, usluge hitrejše, kvalitetnejše in ce- nejše. Da bi najeli večji kre- dit, ne gre, zato opravljajo obnovo z lastnimi sredstvi, ki jih ni veliko in bo potrebnih še nekaj let, da bodo v Elek- trosignalu prišli na zeleno vejo. še nekaj let čiščenje in pranje Ekspresno čiščenje v enem dnevu, navadno od 10 č 14 dni. Tako je v kemični čistil- nici podjetja Elegant, ki se kot vsa druga bori s težava- mi. Podjetje vključuje tudi dva servisa: pralnico in čistil- nico. Zakaj potrošnik tako dolgo časa čaka na očiščeno obleko? Zbiralnica obleke po- leg kina Dom je stalno pol- na, ker' je premajhna'. Naro- čil je veliko, obleke pa lahko oddajajo le enkrat dnevno zaradi mehaniziranega proiz- vodnega procesa. Zmogljivo- sti čistilnice so še 40Vo neza- sedene, torej bi se dalo še več in hitreje narediti Prav težave s prostori pa onemo- gočajo hitro delo. Rešitev je v izgradnji nove zbiralnice poleg dosedanje v neposredni bližini čistilnice. Pralnica na Otoku je po polnoma zastarela. Grajena je na principu električnega pogona, ki je izredno drag. Rekonstrukcija bi veljala 16 milijonov Sdin, vendar se v podjetju ne bodo odločili za- njo. Zakaj? Veliko družin ima pralne stroje in še več jih bo v bližnji bodočnosti. Zato bo pralnica delovala tako dolgo, dokler bo zadovoljivo povpra- ševanje, dokler bo njen ob- stoj za podjetje ekonomsko upravičen. Ko bo nerentabil- na, jo bodo morali ukiniti. Za sedaj pa bodo vlagali zanjo sredstva samo za tekoče vzdr- ževanje. Kljub obrazložitvi pa se nujno pojavlja vpraša- nje ali ne bo s to ukinitvijo prizadetih veliko družin, ki nimajo možnosti za nakup pralnega stroja, predvsem ti- stih družin, zaradi katerih delujejo servisi? Mamljiva je zamisel pod- jetja o klubu na Otoku, kjer bi bili pralni stroji, televizij- ski aparat in stalna dežurna frizerka. To bi bila možna in dobra rešitev. Vulkaniziranje in avto-moto servis Čeprav majhno, je podjetje Vulkanizacija uspelo kupiti nove vulkanizacijske stroje, s katerimi bodo zagotovili hitre usluge. Potujočemu go- stu bodo lahko gumo popra- vili v eni uri. Pa tudi domači- ni ne bodo zapostavljeni. Do- sedaj je bilo potrebno čakati na vulkanizacijo gume dva do tri tedne zaradi velikih naročil. Problematičen pa je prostor, saj nimajo parkinga in se tako avtomobili zaustav- ljajo precej daleč od podjet- ja. V Avto moto servisu so za- ključili poslovno leto z manj- šo izgubo, zato je leto 1967 za njih leto odločitve. Reši- tev vidijo v sklepanju pogodb za servise z inozemskimi tvrdkami, ki bi dale tudi pet- letni kredit, če pa jim to ne bi uspelo, bodo morali raz- mišljati o združitvi z drugim, večjim in močnejšim kolekti- vom. Torej še eno servisno podjetje »na nitki«. Kot veči- na podobnih delavnic imajo tudi v Avto-moto servisu te- žave s prostori, saj so utes- njeni med cesto in stanovanj- sko sosesko. Potrebovali bi posebni delavnici za ličarstvo in kleparstvo. Ob tem bežnem pregledu nekaterih podjetij v družbe- nem sektorju je razumljivo, zakaj lahko potrošniki kriti- zirajo in se raje obračajo na privatnike, ki so cenejši in hitrejši. V Celju je bilo veliko raz- prav o obrtnem centru. Obrt in s tem servisne dejavnosti res sodijo v terciarno gospo- darstvo, vendar so za potroš- nika življenjskega pomena. Dobro organiziran obrtni cen- ter bi Celjane rešil večine skrbi. Zadovoljil pa bi tudi v pogledu razširjanja turiz- ma, saj je vsak turist, grobo rečeno, predvsem odvisen od terciarnega gospodarstva v nekem kraju. Občina zato ne bo mogla veliko narediti, vsaj glede sredstev. Razmišljanja o združitvi posameznih panog pa ne bi škodila, saj je dela dosti za vse. Le z združenimi sredstvi bo mogoče nekaj na- rediti, predvsem pa zadovolji- ti potrošnika. M. SENIČAR Iz onedruge grupe" — Hast du zlišati, da so bli f Celje partizani? Ferdamt nahamol, delat sama zgaga! Jas tri noči ne zatisniti očesa! na kratko CELJE, CVETJE IN PESEM Celjska mladina, ki je pred časom uspešno izvedla odda- jo »Pokaži, kaj znaš«, je pri- pravila v dvorani Narodnega doma nov spored, s katerim se je vključila v počastitev dneva mladosti. V sporedu so sodelovali razni ansambli (Synkope, Ce- leia, kvintet Slavka Košaka in kvartet DDF) ter pevoi z zabavnimi In narodnimi pe- smimi. Mladi organizatorji prire- ditve so se vsekakor s svojo dejavnostjo uspešno vključili v celjsko družabno življenje. NOVI VHOD NA POSTAJO Celjska želenziška postaja gotovo ne more biti v sloves mestu, saj je stara in nič pre- več moderno urejena. Te dni urejujejo vhod na peron, ki ga bodo razširili, ker je bil dosedanji izredno ozek. Na levi strani bodo uredili TT biro, ki bo v veliko pomoč vsem potnikom, saj bodo v biroju lahko dobili informa- cije, vozovnice, urejali potne liste, skupne vozovnice in podobno. Tako ne bo nepo- trebnega skakanja od blagaj- ne do blagajne, kot je bilo dosedaj. Preurejena čakalni- ca bo manjša na račun pove- čane garderobe, prvo proda- jalno cigaret pa bodo odstra- nili. Predvidevajo, da bodo z deli končali do 1. julija. DVOJE PREDAVANJ DU Delavska univerza v Celju prireja v torek, 23. maja, ob 11.30 in 18.30 v veliki dvorani Narodnega doma predavanje generalnega direktorja RTV Ljubljana Borisa Mikoša o je- zikovnih problemih v Jugo- slaviji. Dopoldansko predava- nje je namenjeno dijakom srednjih šol, ki se vozijo v šolo, popoldansko predavanje pa dijakom popoldanskih iz- Celje men in ostali celjski mladini. Predavatelj bo govoril o de- klaraciji hrvaških kulturnih delavcev, o kateri se pri nas sicer mnogo govori, njena vsebina pa je mladim ljudem nepoznana. Za predavanje, ki bo v veliki dvorani Narodne- ga doma, vlada med mladino precejšnje zanimanje. OBČNI ZBOR Pred dnevi je bil v prosto- rih tovarne EMO redni letni občni zbor celjske podružni- ce Društva orodjarjev Slove- nije. Na zboru so sodelovali orodjarji iz delovnih organi- zacij poleg EMO še iz »Kli- me«, »IFE«, »Libele« in dru- gih. Predsednik celjske po- družnice ing.. Ludvik Krese je poročal o delu orodjarjev v okviru društva v zadnjem letu, nato pa so sprejeli pro- gra mdela za prihodnje ob- dobje. Slavje gasilcev Gasilci v Ljubečni bodo v nedeljo praznovali veliki do- godek — sprejeli bodo nam- reč novo motorno brizgalno. Društvo je bilo ustanovlje- no 1950. leta in je do danes opravilo pomembno delo. — Zgradilo si je gasilski dom, kupilo gasilski avto in zdaj še novo brizgalno. Pri tem povečini vse s prostovoljnim delom in prispevki članov ka- kor vsega prebivalstva. Dru- štvo deluje kot družbena or- ganizacija, sodeluje z vsemi terenskimi organizacijami, v svojih vrstah pa ima vidne funkcionarje drugih organi- zacij. šteje 296 članov, od te- ga 35 aktivnih, 9 častnih, ostali pa so podporni. V svo- jem sestavu ima stalno pio- nirso četo. Društvo, ki skrbi za stro- kovno vzgojo članstva, je do- slej sodelovalo pri 56 akcijah. V skrbi za preventivno dejav- nost je zgradilo bazen v Glin- skem, Ljubečni in Lipovcu. Sodeluje povsod, kjer lahko pomaga človeku. Praznovanje ob prevzemu nove brizgalne bo povezano z veliko vrtno veselico, katere čisti dobiček bodo namenili nakupu novega orodja ■ in opreme. Slovesnost bo ob 14. uri pred gasilskim domom v Ljubečni. L. S. MLADINSKI PLESI Šmarje ni veliko mesto, kljub temu živi v njem ve- liko mladih ljudi željnih in potrebnih zabave. Medtem ko imajo v drugih večjih mestih vsado razpravljali o predlo- gu za novo organiziranost ZK v posameznih občinah in celotnem področju. Razprav- ljali bodo tudi o programu dela ZK v revirjih. Na se- stankih naj bi se člani do- govorili o novih članih revir- skega komiteja ZK. Občin- ske konference ZK v Trbov- ljah, Hrastniku in Zagorju pa bodo — kot predvideva, jo — proti koncu meseca. —nk— ZARJA V AVSTRIJI Moški pevski zbor »Zarja« delavsko prosvetnega društva Trbovlje bo gostoval v dru- gi polovici tega meseca v Gradcu, kamor ga je povabi- la na gostovanje »Schuberto- va pevska zveza«. Graškemu občinstvu se bodo trbovelj- ski pevci predstavili s slo- vensko narodno, umetno in partizansko pesmijo. Junija pa bodo »Zarjani« sprejeli v goste avstrijske pevce. / —nk— SKUPNA SEJA Na zadnji skupni seji čla- nov občinskih komitejev Zve- ze komunistov Hrastnik, Tr- bovlje in Zagorje so razprav- ljali o Uresničevanju resolu- cije VII. plenuma CK ZKS in o reorganizaciji ZK v re- virjih. Predlog, ki ga je izdelal področni komite ter so ga natisnili v tri tisoč izvodih, so člani doslej sprejeli, ne p- Hrastnik ^J da bi imeli kakšne bistvene pripombe. Toda o tem pred- logu bodo še razpravljali v posameznih osnovnih organi- zacijah. Na seji so ocenili tudi re- zultate zadnjih volitev. Po- udarili so, da je bila visoka udeležba na volitvah v revir- j«ih, kar je dokaz velike sa- moupravljavske zavesti delov- nih ljudi, hkrati pa nareku- je, da si bodo skupščine pri- zadevale razreševati tiste za- deve, ki so jih volivci naka- zali pred volitvami. SODOBNI SILOS še pred časom je bila pred železniško postajo v Trbovljah vsak dan veli- ka gneča: vrsta kamionov je čakala pred cementarno, kjer so nakladali cement. Takšno poslovanje je ovira- lo promet. Zategadelj se je Cementar- na v Trbovljah odločila za gradnjo sodobnega silosa za cement, ki bo omogočal pro- dajo cementa brez vreč. Ta ureditev bo znatno pocenila transportne stroške in omo- gočila hitrejše nakladanje, ki ne bo oviralo prometa. NOVI PROSTORI RŠC Rudarsko šolski cen- ter rudnika Trbovlje-Hrast- nik je prejšnji mesec uredil nove prostore, kamor se je preselilo 62 rudarskih vajen- cev, ki bodo imali v novem okolju občutno boljše pogo- je za delo in učenje. Mimo splošno izboljšane opreme prostorov bodo imeli tu tu- di centralno ogrevanje, a v prejšnjih prostorih bodo ob- držali še nekaj učilnic, gar- derobe, večje spalnice in pro- stor za športno rekreacijo. OBNOVLJENA VITAMINKA S preureditvijo poslovalni- ce ' na Trgu revolucije v Tr- bovljah je trgovsko podjetje »Vitaminka« uredilo svojo zadnjo poslovalnico. Zdaj je celotno trgovsko podjetje ure- jeno sodobno in praktično, kar omogoča najbolj solidno prodajo živilskih izdelkov. -I. ...'.'. .1.1.....II..II.....II.IMIM,. ,....... , .._ 1 Trbovlje s||| lože Pečak Zanj pravijo, da je mlad miličnik, čeprav je že šesto leto pri milici. Poznajo ga vozniki, ki ob srečanju z njim samodej- no spuste plin, pozna ga športno občinstvo, ki ga bodri pri atletskih tekmo- vanjih ali takrat, ko si nadene kimono, pri jiu- jitsu. »Starejši tovariši imajo ganizirali za to, da bi nam on, kot mlad milič- nik povedal kaj o svojem delu, ki ne sodi med naj- lažja. »Starejši tovariši imajo prav, ko iščejo vzroke, za- kaj je tako majhen priliv ljudi v milico. Prav ima- jo, ko trde, da je to ome- jitev svobodnega časa, prav imajo, ko navajajo, da so bili doslej izredno nizki osebni dohodki. To- da zame je bila pestrost in dinamika tega dela vabljivejša, zato sem šel k milici. Težko sem se privadil temu delu, danes pa bi se od njega težko ločil. Kljub temu, da sem pogo- sto izpostavljen raznim iz- bruhom neodgovornih ob- čanov, je priznanje mar- sikaterega občana več vredno. Mnogo državlja- nov nas ceni in sjpoštuje. Mnogo nam jih pomaga. Tu ne gre toliko za kaz- novanja kot za varnost sodržavljanov. Mi smo najsrečnejši, če se mimo nas pretaka brez zastojev in nesreč promet, če vi- dimo in srečujemo ljudi, ki se vračajo zadovoljni. Vozniki, predvsem tisti, ki še niso dolgo za krmi- lom, radi pozabljajo, da ima teh nekaj deset ko- njev rahlo uzdo, ki jo po- gosto popuščajo. Mnogi pozabljajo, da je med nji- mi največji sovražnik ne- previdnost in alkohol. Ta iva kosita tudi tiste dru- ge, ki niso ničesar kri- vi... In ko prideš na kraj ne- sreče, je že prepozno. Takrat ti je hudo, kot da bi bil sam kriv, ker nisi mogel predvidevati tega, ene same napačne pote- ze...« J. S. KURIRČKOVA POŠTA Tokrat najbolj svečano Letošnja kurirčkova pošta, ki je šla minuli petek skozi cvetoče vasi in naselja celjske občine, je bila na tem območju še posebno slovesno sprejeta. Osrednji kurirč- kovi pošti so se v Frankolovem, Vojniku in Celju pri- družile še lokalne pošte iz oddaljenih šol. Povsod je bilo izredno slovesno, kajti letošnja kurirčkova pošta s pozdravi predsedniku Titu za rojstni dan je v jubilej- nem letu — ob 25-letnici ustanovitve pionirske organi- zacije. Pionirji osnovne šole Fran- kolovo so v imenu pionirjev celjske občine prevzeli kurirč- kovo torbo s pošto pri spo- meniku talcev v Stranicah, do koder so jo prinesli pionirji konjiške občine. Ob slovesni predaji kurirčkove pošte v Stranicah je govoril predsed- nik občinskega združenja Zveze borcev NOV Jože Jošt. Posebno slovesnost so pripra- vili tudi pionirji iz Vojnika, vtem ko je osrednja proslava na poti kurirčkove pošte skozi celjsko občino bila ob 12.15 uri na lepo urejenem športnem igrišču osnovne šo- le »Franja Vrunča« na Hudi- nji. Več sto pionirjev in gostov je tu navdušeno pozdravilo prihod nosilcev kurirčkove pošte, ki so torbo predali na- rodnemu heroju Francu Roj- šku. Pionir Vlado Bukvič je potem prebral pismo tovarišu Titu, Franc Rojšek pa je v svojem govoru poudaril, da je letošnja kurirčkova pošta po udeležbi šolskih kolekti- vov nedvomno najbolj mno- žična pionirska manifestaci- ja v mesecu mladosti in ob 25-letnici pionirske organiza- cije. S to obletnico se sklada tudi druga, prav tako po- membna 25-obletnica ustano- vitve II. grupe odredov " močne udarne partizansfc® enote na Štajerskem. To ob- letnico slavijo borci in obča- ni prav te dni v Celju. Ko je kurirčkova pošta od- šla na svojo pot proti grob niči padlih na Golovcu, je pi°" nirski pevski zbor zapel Pe sem XIV. divizije, nakar s? posamezne skupine iz vse celjskih osnovnih šol in Voj' nika izvedle kar 14 točk skrb" no pripravljenega kulturne^ programa. V petek popo'«*®? so kurirčkovo pošto posai«1 pozdravile še vse osnovne & le v mestu. TEDNIK, 18. MAJA 1967 4 MALA ANKETA ^Senčne in sončne strani Laškega po Rogaški Slatini in Dobrni se je naša Mala anketa zaustavila še v Laškem, kjer smo v zdravilišču obiskali pet bolnikov. Vmes smo postavili vprašanje: kaj vam je in kaj vam ni všeč v Laškem kot zdraviliškem in turističnem kraju? ROZA VIDRIH, Slovenska Bi- strica: V Laškem mi je marsikaj všeč. Zadovoljna sem s hrano, ki je odlična, strežno osebje je go- stoljubno in vljudno. Prav tako zdravstveno osebje. Le nekaj me moti kot žensko. Sobe so pre- malo čiščene. šipe so skoraj ve- dno zamazane, mislim, da bi bilo lahko bolje, saj smo le v zdravilišču. Sicer pa je to zame edina pomanjkljivost. ANDREJ ŽIBERNA, Kranj: Pogoji zdravljenja in sploh po- čitka so zelo v redu. Hrana in osebje: odlično. V Laškem sem bil že 1. 1954 in moram reči, da se je marsikaj spremenilo na bolje, škoda je le, da ni več družabnih prireditev, ne mislim prave zabave, saj smo bolniki, temveč govorim o prijetnih dru- žabnih večerih, ki bi jih lahko organizirali. RUDI VODOVNIK: Polzela: V Laškem mi je izredno všeč okoli- ca, čudovita narava za bolnika, ki je potreben predvsem počit- ka. Sedaj sem že drugič v tem zdravilišču. Prvič sem bil pred desetimi leti in moram reči, da se je marsikaj spremenilo. Le za sprehode nimamo dovolj do- brih pogojev. In še družabnost. Po večerih imamo na razpolago televizor, knjige, karte in podob- no. Hoteli bi nekaj več — prisrč- nosti in rahle zabave. JOŽE MALEJ, Topolščica: Ve- liko stvari mi je všeč v Laškem. Sem bolnik, ki se mora zara- di nog precej gibati, zato redno hodim na sprehode ob Savinji. Ta stran je izredno sončna, na drugi strani Savinje pa je pri- jetna senca in klopi, pravi kraj za sprehode. Vendar tja ne mo- remo, ker so podrli most ob zdravilišču. Tako moramo daleč v mesto in preko glavnega mo- stu, to pa je predaleč. KOLEKTIV FERRALITA, PRETRESA TISTO DRUGO, NELJUBO PLAT REFORME Imajo in nimajo denarja DELOVNI KOLEKTIV FERALITA, PODJETJA ZA PREDELAVO KOVIN, SIVE LITINE IN BARVNIH KOVIN, SE JE KLJUB PROIZVODNIM USPEHOM ZNAŠEL V NERODNEM POLOŽAJU ZARADI SLABE LIKVIDNOSTI DRUGIH PODJETIJ. V TEH DNEH JE VSA SKRB VODSTVA PODJETJA USMERJENA NA IZTERJATVE, SAJ JIM NA RAČUNU PRIMANJ- KUJE TUDI SREDSTEV ZA IZPLAČILO OSEBNIH DOHODKOV ZAPOSLENIH. Na območju žalske občine je večidel predelovalne indu- strije, ki je v sedanjem re- formnem obdobju zašla za- radi slabe likvidnosti drugih delovnih organizacij v slepo ulico. Gre predvsem, za to, da so ta podjetja, kljub de- lovnim in proizvodnim uspe- hom, odvisna od plačil pro- dajne mreže in kooperantov, za katere proizvajajo. Pravi- lo: ti meni, jaz tebi, je re- forma drastično presekala, ker se je pa to zgodilo v ob dotoju, ko so bila podjetja ob- remenjena z investicijsko de- javnostjo, jih je zatekla z o- airomašenimi skladi in ob- ratnimi sredstvi. Kolektiv Feralita v Žalcu se je v sorazmerno kratkem ob- dobju razširil in uvrstil s svojo veliko serijsko proiz- vodnjo med tista podjetja, ki so bila do nedavna steber žalske idustrije. V teh dneh je zašel v krizo, katere sam ni kriv. Poslovni partnerji mu namreč dolgujejo okrog 220 milijonov starih dinarjev, oni pa poslovnim partnerjem — tudi približno tako vsoto. Vodstvo podjetja se trudi, da bi uspelo zbrati vsaj toli- ko denarja, da bi odtalilo za • mrznjen račun in pa sredstva za plače. Reforma je zatekla kolek- tiv v investicijski gradnji, ko so sklade osiromašili z grad njo novih, prepotrebnih proizvodnih dvoran za livar- no in mehanično delavnico. S tem so si po eni strani za- gotovili perspektivni razvoj, po drugi pa se znašli " sila težkem položaju zaradi s'a- bo založene trgovske mreže z reprodukcijskim materia- lom. »če bi bilo reprodukcijske- ga materiala dovolj, da nam ne bi bilo treba delati zalog, s tem pa vezati ogromna b ratna sredstva, bi bile krize v podjetjih manjše,« pravi direktor Feralita DRAGO AN- TLOGA. »člani kolektiva razumejo razmere, zato sem prepri- čan, da bodo s skupnimi močmi prebrodili to krizo. Zanimivo je, da smo imeli težave lani, letos, ko je ko lektiv seznanjen z razmerami, pa je lažje. V začetku so tež- ko razumeli, kako to, da ni denarja, ko vendar povečuje- mo proizvodnjo, ko nimajo zalog gotovih izdelkov ....« S tem pa se začenja tudi bistveni razlog tiste druge, neljube plati reforme, ki na ta način rešuje in izsiljuje gospodarstvenost naših ko- lektivov. Glede na to, da Fe- ralit zaposluje okrog 250 de- lavcev, da je proizvodnja ta- ko oblikovana, da lahko pre- nese preusmeritev »preko no- či«, torej na proizvode, za katerimi je na trgu trenutno povpraševanje, je možnost prožnosti tega kolektiva toli- ko večja. S finalnimi proiz- vodi, kot so kalupi za stek- larsko industrijo, hladilne naprave za mleko, napajalni- ki, sadni strojni in ročni mli- ni, fekalij ske črpalke, na- prave in hidranti za nama- kalne sisteme, pa tudi sami neposredno posegajo na do- mači trg in v zadnjem času tudi na tuja tržišča. S tem so se dedno rešili odvisnosti od kooperantov, ki so jim doslej v veliki meri rezali in po svo- je oblikovali kos kruha. —ez na kratko SKUPNO NAČRTOVANJE Na Polzeli so se pred dnevi sestali predstavniki delovnih in družbeno političnih orga- nizacij ter na skupni seji raz- členjevali gospodarske uspe- he dblovnih organizacij na njihovem območju. Na isti seji so razpravljali tudi o delu in vlogi krajevnih orga- nizacij. tt ENKRAT VEČ HIŠ V Šmartnem ob Paki gra- di petindvajset občanov sta- novanjske hiše. To število je nekoliko manjše od števila hiš, zgrajenih po vojni, do lanskega leta. Pri gradnji je razveseljiva medsebojna po- moč občanov, ki v veliki meri pripomore do pocenitve stro- škov. Občani, ki grade, so večinama mlajši ljudje. -zor NOVIH STO GLAV Uprava kmetijske zadruge v Šoštanju je čez zimo prev- zela 100 glav goveje živine v hlevu obrata v šmartnem ob Paki. Poleg tega bo zadr ruga odkupila še več deset glav goveje živine, spitane pri kooperantih. Uprava zad- ruge meni, da bo samo ob- rat v šmartnem ob Paki v sodelovanju s kooperanti le- tos proizvedel okrog 25 ti- soč kilogramov mesa za trg. -zor MANJ NASADOV Kmetovalci na področju šmartnega ob Paki so doslej pridno gojili hmelj v koope- raciji. V zadnjem času pa je viden upad proizvodnje hme- lja, baje zaradi neustreznih odkupnih cen. Vodstvo obrata kmetijske zadruge iz Šoštanja je letoš- njo pomlad uredilo novi plantažni nasad 800 nizkode- belnih drevesc. -zor VEDNO VEČ VOZIL V šmartnem ob Paki, kjer že nekaj let uspešno deluje šola za mlade voznike, je že 21 lastnikov osebnih av- tomobilov. Večina voznikov se je izšolala prav v šoli, ki jo vodi domače avtomoto društvo. -zor DELAVNI GASILCI Gasilsko društvo v Lokah pri Taboru, ki je najmla;še na področju žalske občine, je zelo aktivno. Lani so ob praznovanju petnajstletnice razvili prapor, nabavili novo brizgalno, znatno močnejšo od stare in priskrbeli se em paradnih uniform. Vrednost njihovega dela je še večja ob dejstvu, da ima to društvo veliko mladih, delavnih članov. V prihodnje mislijo še urediti svoj dru- štveni kotiček z nadzidavo stavbe kmetijskega komb;na- ta. V teh dneh se priprav1 ia- jo za sektorske vaje. -pik Žalec PROSTOR ZA TABORNIKE Taborniki Rogaške Slat ne aktivno sodelujejo v raznih akcijah že osem let. Tako je bilo tudi letos, saj so se udeležili izleta tabornikov celjskega področja in tabor- niškega teka v Muti V počastitev prvomajskih praznikov so pripravili tabor- ni ogenj, ob katerem se je zbralo preko 100 otrok in 30 odraslih, med njimi tudi na- rodni heroj Tone Vidmar — Luka. Za ekonomijo, kjer je bil taborni ogenj, si sedaj urejajo taborni prostor, kar bo za organizacijo velika pri- dobitev. Zemljišče jim je od- stopila kmetijska zadruga. V mesecu mladosti bodo od- šli na Boč, sodelovali pa so tudi na proslavi II. grupe od- redov v Celju. L. J. Primerjava revirskih uspehov Nad 45.000 prebivalcev ru- darskih revirjev je v dvain- dvajsetih letih dela in življe- nja v novi domovini doseglo izredne uspehe. Beležimo jih v ustanovitvi številnih novih delovnih or- ganizacij, ki so nastale v re- virjih ob premogovnikih, v nenehnem povečevanju obse- ga proizvodnje, v tisočih no- vih stanovanj, v novih šolah, zdravstvenih domovih, v no- vem oddelku otroške bolniš- nice v Trbovljah, v novih de- lavskih in kulturnoprosvetnih domovih, v številnih drugih novih objektih, v vse večjem vključevanju revirskega go- spodarstva v mednarodno de- litev dela, v izboljševanju standarda zaposlenih, v no- vih družbenih odnosih in še v marsičem. Podoba rudarskih revirjev se je v teh letih povsem spre- menila. V ilustracijo le nekaj po- datkov: v primerjavi z letom 1945 se je kovečala proizvod- nja premoga za 36 %', cemen- ta za 78, stekla za 133, kemič- nih izdelkov za 342, kovinske industrije za več ko 300 »/<>. Skoraj sedemnajst tisoč za- poslenih v občinah Trbovlje, Hrastnik in Zagorje, kar je blizu 40 odstotkov prebival- stva, ustvari letno okoli se- dem sto milijonov novih di- narjev družbenega brutopro- dukta ozir. nad tri sto mili- jonov novih dinarjev narod- nega dohodka. Pa še dokaj zgovoren podatek o standar- du ljudi v revirjih: en radij- ski sprejemnik pride zdaj že na tri prebivalce, en televizor na 12 prebivalcev, en osebni avtomobil pa na 30 prebival- cev. FRANC KAVČIČ, ŠEF ODDELKA ZA ZAVAROVANJE OSEB PRI- CELJSKI ZAVAROVALNICI ODGOVARJA M PISMA BRALCEV R. C.; K. Š.; M. N. IN T. Š. O nezgodnem zavarovanju Sedanji splošni pravilnik za Ugodno zavarovanje je sto- pil v veljavo s 1. januarjem ^65. leta. V prihodnjih član- ih bomo bralce seznanili z ^važnejšimi značilnostmi te P^oge zavarovanja. Oseba, ki želi skleniti ne- rodno zavarovanje, ima na ^olago te možnosti: zava- janje za nezgodno smrt, za !^jno invalidnost, dnevno od- %dnino in stroške zdravlje- Možne so različne kom- blnaci!je. Teritorialna veljavnost te ^varovalne panoge je z no- /j*1 pravilnikom razširjena P^ktično na področje vsega Veta in ni nič več omejena, ar Pomeni, da naš državljan, ki je tovrstno zavarovan, uživa jamstvo, če se ponesre- či kjerkoli, doma ali v za- mejstvu. POJEM NEZGODE Praviloma se šteje za ne- zgodo v zavarovalnem smislu vsak nenaden, od zavarovan- čeve volje neodvisen dogo- dek, ki deluje od zunaj in naglo na zavarovančevo telo ter ima za posledico bodisi smrt, bodisi popolno ali del- no invalidnost ali pa prehod- no delavno nezmožnost. Praktično so najčešče ne- zgode: povozitev, trčenje, uda- rec s kakim predmetom, udar električnega toka ali strele, padec, spodrsljaj, ranitev z orožjem ali kakim drugim predmetom, vbodi, udarec al^ ugriz živali, mrčesni pik, za- strupitev s hrano ali kemični- mi sredstvi, pkužba poškodbe zaradi nezgode, opekline od ognja, elektrike, tekočin, pa- re, kislin, lužnin, plinov, za- davitev ali utopitev, pretegi mišic, izpah, iavin, zlom ko- sti, delovanje svetlobe, tem- perature ali slabega vremena, če je bil zavarovanec temu izpostavljen neposredno zara- di nezgode. Za nezgodo pa se ne šteje- jo: vse navadne, nalezljive in poklicne bolezni in bolezni, ki nastanejo zaradi psihičnih vplivov. Zatem: trebušne, popkovne, vodne in podobne kile, razen tistih, ki nastanejo zaradi po- škodbe trebušne stene po ne- posrednem delovanju zuna- nje mehanične sile; infekcije in obolenja, ki na- stanejo zaradi raznih oblik alergije, zaradi rezanja ali trganja žuljev in drugih iz- rastkov trde kože; N anafilaktiami šok, razen, če je nastal pri zdravljenju za- radi nezgode; delovanje rentgenskih, ra- dijskih in nuklearnih ali po- dobnih žarkov; in posledice medicinskih, zlasti operativnih posegov, ki jih opravijo zaradi zdrav- ljenja, razen, če se dokaže, da je do posledic prišlo za- radi dokazane napake medi- cinskega osebja. Praviloma se lahko nezgod- no zavarujejo osebe od 16. do 70. leta starosti in sicer one, katere delovna sposobnost je zmanjšana do 50V0 — po na- vadnih cenikih. Osebe z več kot 50Vo invalidnostjo pa mo- rajo plačati powišanQ piremi- jo kot anormalni riziko. Duševno bolne osebe so brezpogojno nesposobne za zavarovanje. ZAČETEK ZAVAROVANJA ^ Začetek zavarovanja je ob 24. uri tistega dne, ki je v po- lici naveden kot začetek, s pogojem, da je premija do te- ga de plačana, razen, če je v polici drugače dogovorjeno. Zavarovanje preneha o(b 24. uri tistega dne, ki je v polici naveden kot dan prenehanja zavarovanja, dalje, če zava- rovanec umre, ali se ugotovi 100% invalidnost ter če du- ševno zboli. Zavarovanje preneha tudi po preteku 60 dni od dospe- losti premije, a ta ni plačana, zatem, ko poteče zavarovalno leto, v katerem je zavarova- nec dosegel 70 let starosti ter v primeru, če je ena ali druga pogodbena stran odpo- vedala pogodbo tri mesece pred potekom zavarovalnega leta. OBVEZNOST Obveznost zavarovalnic ve- lja, kadar je nezgoda nastala pri tisti dejavnosti, ki je v palici izrecno navedena. Na primer: v službi in izven nje, samo v nekem določenem svojstu: kot športnik, loivec, gasilec, voznik motornega vo- zila itd. OBVEZNOST pa ne velja, če ni posebej dogovorjena in plačana ustrezna premija za nezgode, ki nastanejo: pri upravljanju in vožnji z letalom in drugimi zračnimi aparati — razen potnikov v javnem prometu; pri avtomobilskih in moto- ciklističnih dirkah, oziroma treningu ter skokih s pada- lom. V teh primerih odpade vsa- ko izplačilo. Toda tudi v primerih, ko ni bila dogovorjena in plačana ustrezna, višja premija, plača zavarovalnica v RAZMERJU zavarovalno vsoto, če nastane nezgoda- pri treningu in registrira- nega člana pri nogometu, ho- keju na ledu, jiu—jitsu, judu in boksu; > pri upravljanju in vožnji z motocikli in mopedi vseh vrst z jakostjo nad 50 com; pri anormalnih rizikih, ra- zen, če upravičenec dokaže, da njegove hibe nikakor niso vplivale na nastanek nezgode in na posledice. VSAKA OBVEZNOST zava- rovalnice odpade, če je ne- zgoda nastala zaradi vojnih dogodkov; pri upravljanju in vožnji z zračnimi aparati vseh vrst ali motornimi vozili BREZ PRED- PISANEGA URADNEGA DO- VOLJENJA, če je vozilo upravljal pijan voznik, zava- rovanec pa je za to okolnost vedel (razen v javnem pro- metu); pri -pripravi, poizkusu ali izvršitvi naklepnega kaznive- ga dejanja, pri pretepu, ra- zen v primeru samoobrambe, zaradi delovanja alkohola na vršitve samomora zavarovanca in pa zaradi po- izkusa ali izvršitve samomora. (Nadaljevanje v prihodnji številki.) TEDNIK, 18. MAJA 1967 5 CELJSKI MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL ŠE ZBOR IZ ZSSR V zadnji številki Tednika je v prispevku Prireditev leta, objavljenem na 2. strani, tiskarski škrat zmešal prvi od- stavek, izostal pa je tudi datum festivala, ki bo v Celju od 1. do 4. junija, za kar se seveda opravičujemo bralcem Pripravljalni odbor za iz- vedbo letošnjega festivala je prejel eno ponudbo iz ino- zemstva. Prireditve bi se namreč na svoje stroške ra- da udeležila skupina moskov- skega pionirskega zbora pod vodstvom znanega narodnega umetnika Sokolova. Zbor ve- lja za najboljšega svoje vrste v Sovjetski zvezi in bi na festivalu nastopil z izbranim programom ruskih narodnih in umetnih pesmi. Poleg tega je dirigent izrazil željo, da bi se udeležil posvetovanja glas- benih pedagogov. Festivalni odbor je ponud- bo sprejel, čeprav bo zavoljo tega moral nekoliko spreme- niti že določen program. Porajali so se tudi pomisleki, ali nemara ne bi kazalo od- povedati udeležbo napoveda- nih inozemskih zborov, to pa predvsem, ker je republiški sklad za pospeševanje kul- turnih dejavnosti dodelil fe- stivalu le tri milijone, name- sto pet milijonov starih di- narjev, kolikor je bilo — sicer le ustno — že zagotov- ljenih. Po zadnji seji festi- valskega odbora pa kaže, da večjih finančnih težav ne bo in bodo prireditev izvedli brez kakšnih — razen pro- gramskih — sprememb. Celjani bodo tokrat pogre- šali le gimnazijski zbor, ki je veljal vsa leta po osvoboditvi za enega najboljših zborov v Jugoslaviji, a je po nasto- pu na zadnjem festivalu utihnil. Da bi se ga spomni- li vsaj vizualno, smo se od- ločili, da objavimo njegov spominski posnetek /zgoraj/. dhr NE SAMO STROJEPISJE (O strokovni usposobljenosti absolventke administrativne šole) V poglavju »Organizacija pouka po strokah in krajih« obširne študije »Mreža šol druge stopnje po SR Sloveni- ji«, ki jo je 23. maja 1966 iz- dal izvršni svet skupščine SR Slovenije, so sestavljavci na- pisali glede administrativne in upravno-administrativne stroke tole: »V tej stroki nastopajo tri- je poklicni profili: strojepi- ske, poštni manipulanti, up- ravno-administrativni kader za zahtevnejša mesta v upra- vi ali administraciji, kot so vodje pisam, vložišč, arhivov, tajniška mesta nekaterih dr- žavnih organov, sodišč, več- jih gospodarskih organizacij, stenodaktilografi.« Za strojepiske imamo po sedanjem stanju 7 šol in en dislocirani oddelek, za poštne manipulante je pri šolskem centru za pbt stroko v Ljub- ljani ustanovljen poseben od- delek, uipravno-administrativ- ne šole pa so štiri (Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor).« Iz te informacije izhaja ne- dvoumno, da vzgaja in uspo- sablja s strokovno-teo!rtetič- nim in praktičnim poukom 7 administrativnih šol (Celje, Koper Kranj, Ljubljana, Ma- ribor, Nova Gorica, Ptuj) le strojepisni (daktilografski) kader. Ker utegne taka infor- macija ustvariti tako pri širši javnosti kakor pri šolski mla- dini napačno predstavo na- mena administrativne šole, ki po svojem statutu (čl. 2) po- leg drugega prvenstveno »izo- bražuje in usposablja mladi- no za poklice širokega profila v birotehnični (pisarniški) stroki s tem, da jim nudi splošno in družbenopolitično izobrazbo, ustrezni strokov- no-teoretični in strokovno- praMičrni pouik ter telesno in zdravstveno vzgojo«, po- skusimo v naslednjih vrsti- cah ovreči gornjo informacijo kot pomanjkljivo in predočiti širšo usposobljenost absol- ventke administrativne šole. že sam pogled na obstoje- či predmetnik dvoletne admi- nistrativne šole pove, da je njena absolventka glede na sprejeti strokovno-teoretični in praktični pouk usposoblje- na še za kak drug poklic s področja birotehnike, ne sa- mo za poklic strojepisca, če- sa se torej uče na admini- strativnih šolah? Poleg sploš- norizobraževalnih predmetov predpisuje predmetnik: pi- sarniško poslovanje, gospo- darsko poslovanje z osnovami korespondence, osnove uprav- nega postopka, stenografijo in strojepisje, skupaj v dveh letih — brez enomesečne ob- vezne počitniške prakse — 1323 učnih ur (49,3«/o) naspro- ti 1365 ( 50,7%) učnim uram splošno-izobraževalntih pred- metov in telesno-zdravstvene vzgoje. Glede na to je Drago Chri- stof, direktor šolskega centra za vzgojo pisarniškega kadra v Ljubljani že leta 1962 v »Pregledu delovnih mest«, ki ga je sestavil kot podlago za izdelavo širokih profilov ad ministrtivnega kadra, ocenil absolventke administrativnih šol kot usposobljene za »ni& je ali pomožne pisarniške us- lužbence« in to a) za strojepisna dela (stro- jepisec, strojepiseci-fatoturist, strojepisec - fonodaktilograf, strojepisec-specialist, tele- prdnterist, strojepisec-kores- pondent, vodja centralne strojepisnice); b) za strojepisna in steno- grafska dela (stenodaktilo- graf, fonostenodaktilograf); c) za splošna pisarniška de- la (pomožni pisarniški refe- rent, arhivar, ekonom). Gornjo navedbo potrjuje tudi praksa. V oktobru 1966 so namreč administrativne šole dobile naročilo, da v ka- rakterističnih delovnih orga- nizacijah svojega okoliša po- pišejo delovna mesta pisarni- ške stroke. Popis, ki je bil namenjen »za sestavo profi- lov administrativnih delavcev, ki se izobražujejo na dvolet- nih oz. na štiriletnih admini- strativnih šolah Slovenije«, je pokazal, da absolventke (dvo- letne) administrativne šole ne zasedajo samo delovnih mest strojepisk. Tako smo v 11 de- lovnih organizacijah razeh nazivov daktilograf v spi0£ nem sektorju, daktilograf gospodarsko-računskem Selc torju, daktilograf v komerci. alnem sektorju, daktilograf* prijavitelj viizit in stenodalc' tilograf v zdravniški službi naleteli mimo delovnih mest' sistemiziranih za administra! torje s t.i. srednjo strokovno izobrazbo, tudi na naslednja delovna mesta, sistemizirana za absolventke administrativ, ne šole: ekspeditor (ki od. pravi j a pošto, vodi poštno knjigo, in obračunava pošt- ndno), ekonom in telefonist eividentičar (ki vodi evidenco delovnih nalogov, izračunava delovne naloge, sestavlja fak- ture, vodi evidenco naročil in izdanega materiala), evidenti. čar v ambulanti (ki vodi evi. denco kopaliških in zdravili, ških uslug), fakturist, pomoč- nik likvidatorja (ki tudi za- menjuje likvidatorja in fak- turista), referent za sprejem manjših naročil, blagajnik v prodajalni, — administrator v recep. ciji (ki vodi prijavno in od- javno knjigo gostov, piše ra- čune hotelskih storitev, piše dopise šefa recepcije, daje turistične informacije), ad- ministrator rentgenskega ka- bineta, administrator gostin- ske službe zdravilišča, ad- ministrator vrtnarske službe zdravilišča, administrator v računovodstvu, administrator v skladišču gotovih izdelkov, administrator v upravi kme- tijskega kombinata. Kot je videti prevladuje med delovnimi funkcijami v komaj enajstih delovnih orga- nizacijah funkcija »admini- strator«. Spričo tega ni skup nost administrativnih šol SR Slovenije ravnala napak, ko se je na svoji seji dne 18. no- vembra 1966 odločila za naziv »administrator«, k}i naj ga prejme absolventka admini- strativne šole, z motivacijo, da bi bil naaiv »daktilograf« ali »stenodaktilograf« pre- ozek. GUSTAV GROBELNIK ANTIČNA KOMEDIJA V SODOBNEM SVETU Dvojčka v SNG Celje Režiserjeva odločitev, da ohrani stilnost antične kome dije in jo dopolni s humo- rističnimi domislicami sodob- nega gledališča, je nedvomno opravičljiva za zdajšnje iska- teljstvo ustreznega odrskega izraza, a je razmeroma spor- na s stališča puritanske kri- tike gledališke ustvarjalnosti Vendar je odločilno, da je bil Plautov namen pred dva tisoč sto leti, zabavati takrat- no občinstvo in da je bil to- kratni namen SLG Celje z gostom režiserjem Marjanom Belinom, da bi zabavalo zdajšnje občinstvo, a da bi ohranilo tisto antično vzduš- je, ki kljub časovni odmak- njenosti še vedno vpliva spre- jemljivo človeško. Ta namen je uprizarjalcem uspel, četudi je ritmika pred- stave nekoliko nestabilna, kar je morda posledica niza do- mislic, ki nastopajo nekoliko izdvojeno iz celote, da, v pri- zoru »opravljanja potrebe« ce- lo nekoliko preveč drastično Živahnost ustvarjalcev je za- tegadelj nestabilna in rahlo je občutiti, da si vselej niso svestni ustrezne učinkovito- sti. Zato ponekod burkaško pretiravajo, spet drugod ak- cijsko zastajajo. Zastajanje dogajanja je morda pouda- rila še domislica akcijske za- ustavljenosti ob govorih »na stran«. Vse v vsem, kaže pač, da s tovrstnim žanrom ni- smo več najbolj zrasli niti gledalci niti igralci. Kljub i sem tem pomisle- kom, ki nastajajo ob moder- nizirani antični komediji, pa smo se lehko nasmihali do- godivščinam dvojčkov Meneh- ma I »(Drago Kastelic) in Me- nehma II — Sosikla (Andre- ja Nahtigala), ki sta ustrezno oblikovala obe vlogi z za- dostno podobnostjo za so- igralce in primerno dvojnost- jo kreacije za občinstvo. Bru- no Vodopivec je odigral vlo- go Penikula malo preveč otož- no, medtem ko je bil v vlogi zdravnika dosti bolj svoje- vrsten. Enako bi mogli zapi- sati za Marjana Dolinarja, ki je bil v vlogi starca enkra- ten, medtem ko njegov kuhar Cilinder ni presegel običajne- ga standarda. Minu Kjudrova je z lahkoživko Erotio znova potrdila svoj sloves za obli- kovanje spretnih lahkotnih osebic, Nada Božičeva pa je v vlogi Matrone demonstri- rala njeno nasprotje. Suž- nja Štefan Volf in Boleslav Simoniti sta morda po ne- potrebnem nekoliko preveč dramatizirala situacijo. Dvojčka v celjski izvedbi bosta nedvomno zadovoljila občinstvo in mu zbudilo pri- jetno merico hudomušnega posmeha, če parafraziramo: kakor so se Rimljani posme- hovati Plautovim Grčičem, ne da bi vedeli, da se smehljajo tudi svoji smešnosti. HERBERT SAVODNIK VEČ NOVIH KNJIG Lani so se morale knjižnice v Trbovljah zadovoljiti s pe- timi milijoni starih dinarjev, medtem ko so jim letos do- delili skoraj sedem milijonov starih dinarjev. Matična knjižnica bo imela na razpo- lago 5,850.000 starih dinarjev, vendar bo morala od te vsote nameniti 200.000 dinarjev za politično knjižnico. Knjižnica Svobode II bo imela 700.000, knjižnica Svo- bode Zasavje 170.000, knjižni- ca prosvetnega društva Klek pa 130.000 starih dinarjev. Letos so namenili več de- narja trboveljskim knjižni- cam predvsem zategadelj, da si bodo mogle nakupiti nekaj več novih knjig. MANJ V KINO Svoboda II v Trbovljah je s prvim majem ukinila svoje filmsko gledališče, ki je dve leti prispevalo svoj delež k filmski vzgoji. Za ukinitev filmskega cr3- dališča je več razlogov, a med njimi je potrebno na prvem mestu omeniti občutno zmanjšanje obiskovalcev ki- nematografov že pri rednih predstavah. Na zmanjšanje obiska v kinu nedvomno vpli- va veliko število televizorjev /dva tisoč/, radijskih spreje- mnikov /šest tisoč/ in velik porast motorizacije. Obisk filmotv iz jugoslovan- ske kinoteke je bil v prvem letu razmeroma dober, a v drugi polovici leta 1966 in v letošnjih prvih štirih mese- cih je občutno padel. Zaradi tega je delovala kinoteka z deficitom in razumljiva po- sledica je bila odločitev, da kinoteko ukinejo. M.TRŠAR V CELJU DU Celje prireja 31. tega mcseca ob 19.30 v veliki dvo- rani Narodnega doma preda- vanje akademskega slikarja Marjana Tršarja o Picassoju likovnem raziskovalcu. Pre- davanje bodo spremljali barv- ni posnetki s svetovne razsta- ve v Parizu. Nagrajeni varčevalci V PROSTORIH CELJSKE KREDITNE BANKE JE BI- LO PRED DNEVI ŽREBANJE HRANILNIH KNJIŽIC VLAGATELJEV VEZANIH VLOG. PRI VARČEVANJU JE NEKAJ NOVOSTI, MED KATERE VSEKAKOR SO- DI TA, DA LAHKO VARČEVALCI VLAGAJO IN DVI- GAJO PRIHRANKE TUDI NA VSEH POŠTAH IN VSEH DENARNIH ZAVODIH, KI SE UKVARJAJO S HRANILNO SLUŽBO. DO KONCA APRILA SO VLAGA- TELJI NALOŽILI SAMO PRI CELJSKI KREDITNI BANKI 10 MILIJARD STO MILIJONOV STARIH DI- NARJEV. Celjska kreditna banka že nekaj let organizira žrebanje za varčevalce vezanih vlog, to je prihrankov nad 50 tisoč SD, ki jih občani vložijo za več kot dve leti. Tako so na primer občani vložili od de- cembra lanskega leta do kon- ca aprila letos samo na veza- ne vloge milijardo 32 milijo- nov 263 tisoč starih dinarjev. Ob koncu lanskega leeta je bilo zbranih pri Kreditni banki in njenih poslovnih enotah več kot devet milijard dinarjev hranilnih vlog. Naj- več so vlagali na slovenje- graškem območju. Ob koncu aprila se je ta vsota povečala na deset milijard sto milijo- nov starih dinarjev. Trenut- no varčuje na področju celj- ske Kreditne bajake in njenih poslovnih enot 82.320 vlagate- ljev. Tokrat objavljamo izid na- gradnega žrebanja vezanih hranilnih vlog, vloženih v ča- su od 20. decembra do 15. ap- rila letos pri vseh poslovnih enotah Kreditne banke in po- štah na njenem območju. Iz- |žrebanih je bilo štirideset vlog. Od tega so dobile šte- vilke: 2953 Brežice, 3313 Bre- žice, P-239 Slovenj Gradec, 6790 Celje, 916 Velenje, 18.452 Celje, 16.763 Celje, 112.633 Me- stna hranilnica Celje, 12.741 Celje in P-203 Slovenj Gradec — tranzistor. Moško ali žensko kolo so dobile številke: P-347 Slovenj Gradec, P-321 Slovenj Gra- dec, 5330 Slovenska Bistrica, 17.849 Celje, 12.596 Celje, 112.489 Mestna hranilnica Ce- lje, 5364 Slovenska Bistrica, P-327 Slovenj Gradec, 17.538 Celje in 95.277 Mestna hranil- nica Celje. Oljni peči sta dobili števil- ki: 12.806 Celje in 112.616 Me- stna hranilnica Celje. Foto aparata sta dobili številki 112.080 Mestna hranilnica Ce- lje inP-1222 Mestna hranilnica Celje, 2264 Velenje & 108-1530 Sevnica. Mopede so dobile številke 2840 Velenje, 1563 Rogaška Slatina in 2677 Slovenjske Konjice. Televizij- ski sprejemnik je dobila šte- vilka 10.786 Celje. Pralne stroje so dobile številke: P-201 Slovenj" Gra- dec, 2470 Radlje ob Dravi, 18.140 Celje, 2434 Radlje ob Dravi, 14.506 Celje. Motorne kosilnice pa 2930 Šmarje, 111.070 Mestna hranilnica Ce- lje in 2951 Slovenjske Konji- ce. številka 99.138 Mestna hranilnica Cfelje je dobfil® avto Zastava 750. ' TEDNIK, 18. MAJA 1967 6 fZA NASE KMETOVALCE Spravilo lucerne prV0 leto opravimo prvo Ljo lucerne, feo je v pol- ^ cvetenju, še bolje pa je, osemeni. Seveda pride- $ ni tako kvaliteten, si pa ta način zagotovimo bo- jfL in kakovostne naslednje f^je, ki jih opravimo, ko lucerna cveteti, oziro- %k0 je odprta desetina cve- ^ v naslednjih letih je pri- ^jočlj ivo lucerno enkrat na najbolje pri drugi koš- pustiti, da pride v polno letenje, ker preveč oslabi, »g opravimo vse košnje zgo- paziti je tudi, da prete- ke med predzadnjo in zad- košnjo najmanj 50 dni, p si lucerna nabere dovolj ^og za prezimovanje. Med jgtalimi košnjami naj preteče 30 dni. Tako vzdrži lu- jerna 3—4 leta, če pa vedno pjsimo zgodaj, vzdrži največ 2 leti. Za pašo lucerna ni primer- na, ker jo živina preveč v ži- {0' obgrize in hitro oslabi, jjazen tega obstoji nevarnost, ja bi živino zaradi preobilice ■jeijakovin in pomanjkanja ogljikovih hidratov napenja- jo. primernejša za pašo je :ucerna v mešanici s travami, lii pašo prenesejo. Trava bi- jemo varuje, pa tudi nevar- uost napenjanja odpade. Travno deteljne mešanice dajejo do 36 odstotkov višje pridelke kot posevki čiste de- ;elje ali lucerne. Najbolj ka- kovosten je pridelek, če ga spravljamo ob klasitvi trav, vendar vsakokratna zg idnja košnja slabi pridelek, zato je podobno kot pri lucemi in črni detelji priporočljivo opraviti prvo košnjo, ki so trave v polnem cvetenju. Zadnjo košnjo moramo opra- viti vsaj 25 dni pred nasto- pom prvih jesenskih slan. Nizka košnja pri tleh je škodljiva, ker slabi rastline in pridelek upada. Najpri- mernejša višina košnje je 4 do 6 cm nad zemljo. Najbo- lje je, da pridelek dušimo, mogoče ga je pa tudi silirati v mešanici s silažno koruzo. Najboljše je sušenje na su- šilih, ker je izguba hranilnih snovi pri sušenju na tleh prevelika. Pri spravilu mora- mo paziti predvsem na to, da ostane čimveč listja ra- zdrobljenega, saj je prav v listju pretežni del hranilnih snovi, zlasti beljakovin. Da ne bi prišlo do velikih izgub vi- taminov, sušenje na soncu ni primerno. Naprava lese- nih sušil je enostavna in ne pomeni velikega stroška, ven- dar rado. seno na lesenih su- šilih splesni in so boljša žič- na. še primernejše od sušenja na sušilih je pre- vetravanje napol suhe krme s hladnim zrakom na seni- kih. Stroški niso tako visoki, izgub praktično ni. Zaradi veliko beljakovin in vitaminov (A, B„ B2, C, D, E, K) je zelo primerna za si- liranje v mešanici s silažno koruzo, ki vsebuje velik od- stotek škrobnih enot. Na ta način dobimo visokokvalitet- no silažo, bogato na škrobni vrednosti in beljakovinah. Zatiranje plevela v koruzi V zadnjih letih uporablja- mo vse več kemičnih sred- stev za razne kmetijske kul- ture. Ta sredstva izbirno uničujejo plevele, vendar ni- so škodljiva za kulturne rast- line. Uporaba kemičnih sredstev za zatiranje plevelov zmanj- šuje v znatni meri proizvod- ne stroške pri posameznih kulturah. Da bi to tudi do- segli, je potrebna pravilna iz- bira preparatov in njihova pravilna uporaba. V koruzi uspešno zatiramo plevel s triazini. Triazini so skupina kemičnih sredstev, h kateri prištevamo SIMAZIN in GESAPRIM. S simazinom (4 kg na hek- tar) škropimo pred setvijo ali neposredno po setvi ko- ruze, ko je zemlja vlažna. Te- daj uničujemo plevele: dre- sem, plazečo zlatico, navadni plešec, mleček, mrtvo kopri- vo, jetičnik, lakoto in kami- lico. SIMAZIN se počasi razkra- ja, zato ima lahko škodljive posledice na rastline (na pr. pesa, sončnica, žita), ki jih sejemo po škropljenju s si- mazinom. Zato je treba temu primer- no prilagoditi kolobar. Po uporabi normalne doze Sima- zina (4 kg na hektar) lahko pet mesecev po škropljenju v jeseni sejemo ozimna žita. če škropimo z 10 kg Sima- zina na hektar spomladi, po- tem v jeseni ne smemo ni- česar sejati. Drugo pomlad sejemo ponovno koruzo, dru- go jesen pa ni več omejitev. Tudi sredstvi: RADOKOR in GESAPRIM delujeta pred setvijo ali po setvi koruze proti prav istim plevelom. V novejšem času je v pro- metu sredstvo: AGELON (3 kg na hektar), ki ga škro- pimo pred setvijo ali po set- vi koruze. Sredstvo je laže topljivo v vodi, zato ga pri- poročamo za bolj suhe pre- dele oziroma tam, kjer je manj dežja. Kako vrednotiti gnojila? Ker je »Vestnik« letos že pisal o gnojilih in sicer 12. januarja, 27. januarja »0 pre- hrani rastlin, gnojil in gno- jenju« avtor ing. Gril in 13. aprila o Porabi gnojil, bi že- lel na kratko opozoriti bralce na vrednotenje gnojil. Pri opravljanju svojih službenih dolžnosti sem naletel na hu- do pomanjkljivo znanje ljudi o vrednotenju gnojil pri kme- tovalcih — kupcih — in ras- pečevalcih — trgovcih gnojil. Kmetovalca največkrat zah- tevajo »monkal« petra »in foskal«. Skoraj nič pa se ne ozirajo na procent aktivne substance ali na kilogram či- stih hranil v gnojilu. Zanima jah le cena gnojila ne oziraje se na procent in kvečjemu še to, če je gnojilo v prahu ah zrnih — granulah. Količi- no določijo v vrečah na oral oziroma na njivo za posamez- no poljščino. Velikokrat rav- najo na ta način mladi kme- tovalci — mladi gospodarji, ki so komaj prevzeli kmetijo, zaradi tega je toliko večja škoda, če bomo še naprej gnojili z vrečami na oral za odpravo take nesmotrne uporabe gnojil je treba le ma- lo dobre volje, na primer prebrati strokovno knjigo ali pa se posvetovati z strokov- njakom. Gnojila je možno vrednotiti na različne načine. V omenjenem članku ing. Grila so že opisana enostav- na gnojila in mešana gnojila z oznako na vreči z NPK. NPK pomeni, N (začetna črka od latinske črke Nitroge- nium) dušik, P (Phosphorus) fosfor in K — kalij. Številke na vreči pri mešanih gnoji- lih pomenijo približen pro- cent ali kg hranilne snovi v 100 kg gnojila. Prva številka pomeni vedno dušik, druga fosfor in tretja kalij. Pri enostavnih gnojilih pa zopet procent ali kg hranilne sno- vi v 100 kg gnojila in to: du- šika, fosforja ali kalija. Mineralno ali po domače umetno gnojilo ali tudi tovar- niško gnojilo je snov, ki vse- buje določeno količino hranil- ne snovi. Hranilna snov ali rastlinsko hranilo, je pa tista prvina — element, ki je rast- lini nujno potrebna za njeno rast in razvoj in se ne da nadomestiti z nobeno drugo prvino ali elementom. Rastli- na rabi za svoj razvoj iz tal- zemlje: dušik, fosfor, kalij, žveplo, železo, magnezij in kalcij — apno v velikih koli- činah, vendar je navadno v zdravih kmetijskih tleh za normalne pridelke, razen pr- vih treh navedenih elementov (NPK) ostalih dovolj na raz- polago, oziroma rastlinam do- stopnih. Hranilo mora biti rastlini tudi dostopno in to čimlažje dostopno. Dostopno pa mora biti tudi v posamez- nih obdobjih razvoja rastlin v določenih količinah za do- sego zaželjenega pridelka. Novejša raziskovanja stro- kovnjakov navajajo, da je za vse višje rastline značilen etapni razvoj posameznih or- ganov (faze organogeneze). V vsaki etapi razvoja rast- linskih organov, mora biti rastlina oskrbljena z vsemi rastnimi činitelji čim ugod- neje ali optimalno. Rastlina bo svoje prirojene — genetič- ne lastnosti glede pričakova- nega pridelka lahko razvila, da tiste meje, ki ga postavlja tisti činitelj, kateri ji je v najmanjši količini na razpo- lago. Njavažnejši rastni či- nitelji so pa: svetloba, toplo- ta, zrak in tla. Tla tvorijo: trdni delci na katere so veza- ne hranilne snovi, tekoči del — temu pravimo tudi tal- na rastopina in zračni del. Od vseh rastnih činiteljev je pa človeku najlažje vplivati na tla, in to z obdelavo, gnoje- njem in namakanjem ali od- vajanjem vode. Vendar s pra- vilnim in obilnim gnojenjem lahko obložimo marsikatero škodljivo delovanje ostalih činiteljev. Na primer pomanj- kanje vode v času suše, če ima rastlina zadosti lahko dostopnih hranil na voljo, bo tisto vodo, ki ji je na razpo- lago, dosti boljše iskoristila za rast in razvoj, kot pa rast- lina, ki ji hranil primanjku- je. Hranilo je pa lahko do- stopno, če je rahlo vezano na trdne talne talce (sorptivni kompleks) in čimveč ga je v talni rastopini. Lahko do- stopno gnojilo iz gnojil je ti- sto, ki čimprej preide v tal- no razstopino, oziroma je čimprej po rastlini sprejeto. Z hranili oskrbujemo tla, iz tal pa se oskrbuje rastlina. Kako pa določiti zadostne količine hranil za zaželjeni pridelek? Enostavnega, pre- preprostega, cenenega in toč- nega postopka za to ni. Tudi kemična analiza zemlje nam sama še ne nudi vsega, če- prav je eden od zelo važnih pripomočkov za pravilno upo- rabo gnojil. žal se naši kme- tovalci pa tudi posestva ke- mične analize tal premalo ali pa sploh ne poslužujejo. Najboljše je, če si vsak na- preden kmetovalec s pomoč- jo knjig in strokovne službe z lastnimi izkušnjami določi tiste količine in vrste gnojil za svoje njive, s katerimi bo najbolj bogato povrnjen vlo- žen denar za gnojilo in delo. Žal še v pretežni večini obra- tov, ki razpolagajo s strokov- no usposobljenimi ljudmi ne gnojijo poljščinam preveč strokovno in ekonomično, temveč se ravnajo po izku- stvenih normah, ki so povze- te po strokovni literaturi in to največkrat tuji. Kakor ve- lja pregovor, da ni vse zlato kar se sveti velja tudi, da ni vse najboljše kar je tuje. Kako si pridobiti lastne normative, lastne izkušnje? Tako, da preiskušamo, bolj enostavno sami ali zahtevnej- še sodelovanje s strokovnja- kom. Na primer, da gnojimo polovico njive s kupljenimi gnojili, polovico pa ne gno- jimo. Ko nam poljščina dozo ri primerjamo med seboj pri- delek. Stehtamo ga ali pa izmerimo. S tem ugotovimo razliko, za koliko kg se nam je povečal pridelek. Nato iz- računamo koliko denarja do- bimo za povečani pridelek in to primerjamo s stroški, ki smo jih imeli z uporabo gnojil. Upam, da te osnovne ugotovitve ne bo treba delati večini kmetovalcev, ker so se že sami prepričali o korist- nosti uporabe gnojil. Ta osnovni model pa nam lahko služi za proizvodno preisku- šanje posamezne vrste gnojil med seboj in za stopnjevanje količine gnojil na enoto po- vršine. če si to zapisujemo, si z časom naberemo lastnih izkušenj, za vrednotenje gno- jil. Tako preizkušanje s pri- merjavo pridelkov, stroškov in duhodkov, pa še vključi- mo analizo tal, ki nam jo napravi kemični laboratorij po zelo nizki ceni. Za kemič- no analizo tal si razdelimo njive na štiri enake dele in vsako leto vzamemo vzorec z ene četrtine in ga pošljemo laboratoriju v analizQ. Na ta način pride vsaka četrtina njive vsako četrto leto v ana- lizo. Pri tem pa se moramo navaditi na gnojenje poljščin z kg hranilne snovi na eno- to površine. To pa zaradi te- ga, ker je v večini primerov gnojil, vse ostalo kar ni na vreči označeno s številko (hranilna snov) rastlini nedo- stopno ali pa nekoristno (ba- last). Rad bi opozoril kmeto- valce na zelo preprost račun, ki ga naj izvršijo pred vsa- kim nakupom gnojil. S tem, da ugotavljajo ceno kg rast- linskega hranila. Račun nare- dimo takole: Ceno za 100 kg gnojila delimo s številko na vreči ali s seštevkom številk, če je to gnojilo NPK. Na pr. prodajna cena Nitromorikala 20,5 odstotka je 5000 din, 5000 : 20,5 = 243,9 din, 26 od- stotkov Nitromonkala pa 6200 din za 100 kg, 6200 • 26 = = 238,4 din. Prodajna cena 1 kg hranilne snovi v kom- pleksnem gnojilu 15:15:15 je pa 7200 din; 45 - 160 din, ali 10:10:10, 5500 : 30 183,33. Prodajna cena za mešano gnojilo 4:14:11 (granulat) pa je 5,400 din 5400 : 29 = 186,2 din, ali mešano gnojilo 0 :20 5000 din, 5000 : 40 = 125 din po kg hranilne snovi. Seveda so taki računi za gnojila NPK zelo pomanjklji- vi, zaradi različne vrednosti posameznih komponent, pri primerjavi različnih mešanic se oziramo na medsebojno razmerje posameznih kompo- nent NPK v različnih gnoji- lih. Prednost pri izbiri daje- mu tisti mešanici, ki ima več dušika ker je dušik najdražji. Moramo pa še narediti medsebojno primerjavo gno- jil NPK, ki so mešana eno- stavna gnojila (fizikalno) in kompleksna gnojila (kemič- no). Enostavna mešana gno- jila so tista, kjer se v mešal- nem stroju zmešajo med se- boj na pr. apneni dušik, su- perfosfat in kalijeva sol. Ta ka gnojila, celo pa če so še v obliki prahu, si lahko nare- dimo sami. To naredimo ta- ko, da si najprej izračunamo medsebojno razmerje hranil, ki jdh hočemo nuditi poljšči- ni. Potem pa izračunane ko- ličine enostavnih gnojil po- trebne za našo mešanico NPK medseboj dobro pomešamo. Mešamo lahko tako, da na- sujemo plasti enostavnih gnojil, izračunane na osnovi čistih hranil, na čisto in rav- no podlago, najboljša so be- tonska tla in te plasti trikrat prelopatamo kakor beton. Lahko si pa sami skonstru- iramo iz betonskega soda mešalec, ki ga poganja po- gonski stroj. Taka naprava deluje po istem principu kot betonski mešalec. Tako si pri- pravljamo gnojilo v zimskem času, ko ni dela na polju in v primeru, če je tovarniška mešanica predraga. V tovarnah pa imajo stro- je, ki ob mešanju enostavnih gnojil gnojila še granulirajo. Ta gnojila je bolj enostavno trositi, se tako kmalu ne strdijo, so pa zaradi tega ugodja dražja, če se bomo odločili pri nakupu gnojil za tovarniško mešana gnojila v prahu, ali jih bomo mešali sami nam pove izračun. Od- ločimo se za tisto vrsto, ki je za nas najcenejša. Pri iz- računu upoštevam seveda ce- no kg čistega hranila, ki si ga izračunamo na navedeni način. Kajti gnojilni ali hra- nilni učinek bo pri istem razmerju hranil v glavnem isti pri vseh navedenih me- šanicah. Kompleksna gnojila tipa NPK, so pa taka gnojila, kjer se v tovarni ob sami tvorbi spajajo medsebojno razmerje komponente dušika, fosforja in kalija po čisto kemični poti. Ta gnojila so tudi istočasno granulirana. Tu imamo v vsaki granuli — zrncu tako rekoč isto raz- merje, kot je napisano na vrečah. Dočim pri mešanih gnojilih to razmerje od gra- nule do granule variria, če- prav so granulirana. Pri kompleksnih gnojilih je mož- no doseči višjo koncentracijo hranilnih snovi, kot pa v me- šanih, zato so ta gnojila draž- ja vendar po kg hranilnih snovi ne dosti dražja. V naši trgovski praksi pa večkrat celo cenejša. To je tudi ena od bistvenih prednosti teh gnojil. Zaradi visoke koncen- tracije hranilnih snovi jih rabimo manj na enoto povr- šine. Zato pa so stroški tro- šenja in prevozov tudi cenej- ši. V naših trgovinah so letos od teh gnojil v prodaji uvo- žena iz Italije 10:10:10, Avstri- je in Francije 15:15:15. Od naših jugoslovanskih tovarn bo pa že prihodnje leto pro- izvajala taka gnojila tovarna v Kutini na Hrvaškem. Opozoril bi še na določe- no prednost, ki jo imajo enostavna gnojila ali iz njih narejene naše lastne mešani- ce. Enostavna gnojila imajo večkrat poleg glavne hranilne snovi še vzporedna hranila. Napr. Thomassosfat ali po domače žlindra ima še poleg fosforja zelo važno stransko sestavino, apno in to okrog 40 odstotkov. Prav tako ima žlindra še vrsto snovi, ki -jih rastlina rabi v zelo malih ko- ličinah in jim pravimo mi- kroelementi. Zaradi vseh teh snovi je žlindra tako zelo hvaležno gnojilo za travnike, detelje pa tudi na njivah. Zaradi tega je boljša od su- perfosfata. Kakor žlindra ta- ko imajo tudi druga enostav- na gnojila ali iz enostavnih gnojil mešana gnojila slične prednosti. Velika prednost enostavnih gnojil in naših lastnih mešanic, je pa v tem, da si lahko sami ustvarimo zaželjeno razmerje hranil (NPK) za posamezno njivo z ozirom na rezultate kemične analize tal, na zahtevo posa- mezne poljščine in zaželjeni pridelek. To pa je ob enem pomanjkljivost industrijsko mešanih in kompleksnih gno- jil. Vse do sedaj povedano v skopih besedah bo naš kme- tovalec moral upoštevati, če bo hotel kot blagovni proiz- vajalec gospodariti. Vse to pa je le napotilo za lastno razmišljanje in iskanje pomo- či v knjigah ali pri strokovni službi, če bi dosegel to pri bralcih »Vestnika« bi bil do- sežen moj namen. Ing. Jože Matjašec Delo v čebelnjaku V maju, ko se povprečne temperature dvignejo, je v nevarnosti satje, ki ga imamo l shrambi. Vsakih 10 dni ga freplamo ali pa ga zavaruje- jo pred voščenim moljem s Paradihlorbenzolom (globol, dibenol), vse dokler ga ne Ustavimo. Ko čebele v 10-satnem plo- ®šču ,AŽ ali LR panja zase- 8—10 ulic in je v njem ^manj 7—8 satov založenih malega na vsej površini, •e čas za nastavljanje. To je ^•vadno maja, ko minejo ta- imenovani ledeni možje. ^ smo nastavljanjem pre- ^odnji, razhlaj.ujemo z na- bavljanjem plodišče. če smo ^kasni, se utegne zgoditi, se čebel loti rojilno raz- toloženje. Medišče Až panja ali dru- ^ naklado LR panja izpolni- jo praviloma z izdelanimi ^nimi sati, ki smo jih danili jeseni. Z vstavljanjem satov, sat- nic, izravnavanjem družin, nastavljanjem satja in nare- janjem rojev ponavadi uspeš- no zadržujemo pojav rojilne- ga razpoloženja. Za preprečitev rojenja so najbolj znane naslednje ftie- tode: £ družini odvzamemo sate s pokrito zalego oziroma vstavljamo v gnezdo sate z mlado zalego. Sate s pokrito zalego postopno prestavljamo v medišče. AŽ panjev, jih vstavljamo v slabše razvite družine, narejamo roje oziro- ma z odvzeto zalego krepimo narejence; O družinam dodamo mla- de, še isto leto zre j ene mati- ce ali matice, zrejene v prejš- njem poletju in prezimljene v rezervnih družinicah; čebele zaposlimo z grad- njo satja. Vstavljamo jim ve- dno na novo satnice in jim dajemo možnost, da gradijo. Poleg teh so za pomoč pri- poročljivi še drugi načini, in sicer: — selekcija nerojivih čebel, — odstranitev matic in za- loženih matičniikov, — striženje kril maticam, — prestavitev, — začasna razdelitev panja, — varstvo panjev pred vi- sokimi temperaturami. Med glavno pašo nagon ro- jenja zgine, čebelam ni tre- ba izletavati po vodo. Matice so blokirane pri zaleganju. Čebele intenzivno gradijo, če je izdatna paša dolgotrajna, družine oslabijo. Ob glavni paši vstavljamo prazne sate v plodišče poleg zalega in sat- nice, da jih čebele potegnejo. Pravočasno iztočimo medišče. Vy KMETIJSKI NASVETI 0 Po košnji inkarnatke sej še koruzo, proso in peso. t Okopavaj, plevi in redči okopavine. Posadi zelje, bu- če in drugo zelenjavo. O Zaradi bližnje košnje in spravljanja sena uredi in pri- pravi traktorske kosilnice, motorne kosilnice, orodje, vo- zove, prikolice, obračalce in senik. 9 Opravi drugo škroplje- nje sadnega drevja. % V vinogradu okopi j i, oplej in prvič škropi. 0 Pripravi se za vsajanje rojev in prestavi čebele v medišča. 7 TEDNIK — VESTNIK ff^ENTAR Uresničevanje resolucije Reorganizacija Zveze ko- munistov in uresničeva- nje resolucije VII. seje OK ZKS o stališčih do aktualnih idejnih in poli- tičnih pojavov in proble- mov na Slovenskem sta stamo dve strani enotnega procesa. Na nedavni seji izvršnega komiteja CK ZKS so poudarili, da de- lajo napak tam, kjer obo- je ločujejo, zlasti še, ako omejujejo reorganizacijo samo na organizacijsko premeščanje komunistov, uresničevanje resolucije pa na študijske sestanke. Resolucije niso tako dolgo snovali v široki raz- pravi komunistov, kot pravimo — od spodaj na- vzgor, samo zato, da bi jo zdaj zapirali v študijske sestanke, kjer bi se učili posamezne citate na izust. Ako naj bo resolucija res- ničen akcijski in mobili- zacijski dokument, mora zaživeti v vsakodnevni praktični politični dejav- nosti. Vsepovsod mora bi- ti prisotna. Komunistom mora rabiti zato, da bodo laglje ocenjevali konkret- ne pojave in probleme na svojem območju, v svoji sredini in da se bodo lah- ko pogumne je vključevali v javen političen dialog. Zakaj v preteklosti je bila poglavitna hiba komuni- stov prav v tem, da ob pomembnih dogodkih in problemih niso jemali ja- snih stališč. — Komunist brez stalf ča pa je kot vojak brez orožja. V nekaterih organizaci- jah in vodstvih Zveze ko- munsitov je še vse preveč nekakšnega uradniškega odnosa do nalog. Posa- mezniki so neobčutljivi za vse, kar se dogaja oko- li njih. Vdajajo se iluzi- jam, da bo kdo mimo njih prišel z magičnimi ukrepi in zopet poživil ak- tivnost Zveze komunistov. Spopad s takšno ležer- nostjo in inertnostjo v Zvezi komunistov je zato neogiben. F. ŠETINC Na Muri Kakovostnega sadja ni preveč Sadjarstvo v radgonski občini zasluži največjo pozornost Posvetovanje o sadjarstvu v občini Gornja Radgona, ki je bilo pred dnevi, se je razširilo na problematiko vsega območja Slovenskih goric, saj so razmere po- vsod močno podobne radgonskim. Ugotovili so, da bo potrebno tesno sodelovanje zlasti pri iskanju sred- stev za investicije v nove nasade, kj jih ne bo moči zbrati iz lokalnih virov, pa tudi pri izbiranju ustreznih sort, pripravah dobrih sadik, prodaji sadja in drugem. Pobudo za posvetovanje so dali občinski organi v Gornji Radgoni. V občini ni ugod- nih pogojev za industrijo, to- rej si morajo pomagati s kmetijstvom. Med kmetijski- mi dejavnostmi pa so doslej najmanj skrbeli za sadjar- stvb, ki že hudo hira. Tu bo treba veliko spremeniti, kajti izkušnje kažejo, da so mladi, sodobni sadovnjaki donosnej- ši kot katera koli druga kme- tijska dejavnost. Sadjarstvo zaposli tudi več ljudi kot po- ljedelstvo ali živinoreja. Za kmetijska dela sposobnih lju- di pa je v občini še dovolj. Sadjarstvo jih bo zaposlilo, da jim ne bo treba na delo v sosednjo drvavo. Devize, ki bi jih zaslužili tam, pa bodo dobili za sadje. Talki motivi so usmerjali posvetovanje o sadjarstvu v Gornji Radgoni. Razprava in zaključki so pokazali, da bo predvidevanja in želje moči tudi uresničiti. Seveda v dalj- šem obdobju in s tesnim so- delovanjem občinskih orga- nov, družbenih in kmetijskih organizacij ter kmetov Začetek ne bo lahek. Poleg iskanja sredestev za investici- je bo treba spreminjati tudi mnenja mnogih kmetov o sadjarstvu. Doslej so namreč sadili sadno drevje — razen okrog hiš — navadno tam, kjer zemljišče ni ustrezalo za polje ali vinograd. Po oce- ni strokovnjakov ustreza: za gojitev sadnega drevja le ok- rog 30"/o sadnih sadovnjakov. Nove sadovnjake, ki naj jih ne bi bilo nič manj, kot je sedanjih, bo torej treba nare- diti na novih boljših zemlji- ščih, tudi na nekaterih njivah. Kmetom ne bo smelo biti žal njiv, saj bo sadovnjak dajal nekajkrat več dohodka dajal pšenica, koruza sili krompir. Precej kmetov bo gotovo vprašalo, kaj bodo s sadjem, ko ga že zdaj ne morejo pro dati. Odgovor je jasen. Med jabolki je taka razlika kot med krompirjem, ki ga nekaj odbero za prašiče, nekaj a prodajo, nekaj pa zase. Le pih jabolk ni bilo še nikoli težko prodati. V naših trgovi- nah je moči z njimi izriniti uvožena jabolka, moči pa jih je tudi izvažati, če so res le- pa in pridelovalni stroški ni- so previsoki. Precej sadja lahko prodajajo — sami alf preko trgovine — tudi tujim turistom, če bo dovolj zgod- nje. Zato bo poleg jesenskih sort treba saditi tud» polet- ne in poleg jablan tudi hru- ške, slive in morda breskve, kakor jim bodo svetovali sad- jarski strokovnjaki. Obljube so lepe, a Kako naj naredi novi sadovnjak, bo vprašal marsikateri kmet. Tudi o tem so na posveto- vanju precej povedali, če bo dela vsak kmet zase, ne bo imel veliko več uspeha kot doslej. Tudi taka pomoč kme- tijskih organizacij kot pred približno desetimi leti ne bo zadoščala. Drevesa, ki jih bo posadil, bodo kmalu shirala ali rodila le piškavo sadje Med kmeti in kmetijsko orga- nizacijo bo potrebno tesnejše sodelovanje. Ne le pri obnav- ljanju sadovnjakov, tudi po- zneje, ko bodo sadovnjaki že rodili Treba jih bo dobro negovati. To ni nobena nova »modna« muha — tako delajo kmetje tudi v zahodno evrop- skih državah, če si žele zago- toviti uspeh. Sadovnjake bo treba nare- diti na večjih strnjenih zem- ljiščih, da bo pri delu moči uporabljati stroje. Zaradi te- ga ne bo treba spreminjati lastništva zemljišč. To bo mo- či izvesti v okviru sadjarskih skupnosti kmetov in kmetij- ske organizacije, ki bodo skr- bele, da bodo sadovnjaki da- jali kar najboljši pridelek. Kmetijske organizicije bodo skrbele predvsem za stroje in drugi material ter strokovno službo, lastniki zemljišč pa bodo opravljali ročna dela. Seveda bo treba vse to dolo- čiti s pogodbami. Še vprašanje iz nezaupanja, če so ti računi tako ugodni, zakaj kmetijske organizacije ne delajo same novih sadov- njakov? In odgovor: kmetij- ske organizacije jih delajo in jih bodo še, nimajo pa dovolj zemljišč, da bi lahko uresniči, le občinski program. Obnav- ljanje sadovnjakov je treba pospešiti s sodelovanjem kmetov in z njihovimi sred- stvi. Ne gre namreč le za kmetijske organizacije — gre za razvoj sadjarstva v vsej občini, za večji narodni do- hodek in za zaposlitev ljudi, so poudarili na posvetovanju v Gornji Radgoni. J. PETEK kronika ■ TITO ZNOVA KAttjv DIRA — Predsedstvo i^ . vršni odbor zvezane konfeJj ce SZDL sta sklenila pre^ gati zvezni skupščini, najT tovariša Tita znova kan*jw rali za predsednika republik Volitve bodo 17. maja. T predsednika zjvezne skupto ne predlagajo Milentija P0p. viča. ■ REORGANIZACIJA — Zvezna skupščina je ^ nedavnem zasedanju sprejo sklep o reorganizaciji zve^ ga izvršnega sveta. Ukinili j. več zveznih sekretariatov jj ko, da bodo poslej le štirje. za gospodarstvo, za finati^ za notranje zadeve in za ^ nanjo trgovino. Ostaneta l državna sekretariata za rodno obrambo in za zuna^, zadeve. Namesto ukinjen^ sekretariatov bodo ustanovi]] zvezne komiteje bolj kot ordDnacijske organe. Selcr^ tariate so ukinili na tistjj, področjih, na katerih so^ pretežen del upravnih funk- cij v pristojnost republik štirje, ka so ostali, pa $o potrebni zaradi enotnosti go. spodarskega in družbenega sistema v državi. B REVALORIZACIJA Po KOJNIN — Socialno-zdiRtv. stveni zbor zvezne skupščin je spirejel zakon o spremeni, bah temeljnega zakona o po kojninskem zavarovanju, po katerem bi revalorizirali po kojnine za 5,6%, zvezni zbot pa je sprejem zakona odložil, ker meni, da je treba odstot ke 'izračunati po enotnih me- rili'" | USTALJEVANJE GO SPt DARSTVA — Na skupni seji zveznega in gospodar- skega zbora so razpira vi j ali o gospodarskih gibanjih v zad- njem času. Ugotovili so, da se gospodarstvo ustaljuje, da cene le neznatno rastejo - za O,lo/0 so aprila življenjsfc stroški višji, da pa odstot ki rasti proizvodnje počasne je naraščajo kot prejšnja le ta. Poslanci so taka gibanj pozdravila, opozorili pa so n počasno rast proizvodnje, i ima lahko značaj stagnacije Zato so se zavzeli, naj bi K posebej proučild in odpravil tisto, kar povzroča tako po časno naraščanje oroirvod- nje. g DELEGACIJA SR SLO VENIJE V ZBORU NARO DOV — Na skupni seji vsefc zborov republiške skupščini so izvolili tudi delegacijo a zvezni zbor (zbor narodov). Skupaj s tistimi, ki jim mas- dat še ni potekel, je delega- cija sestavljena takole: Ro man Albreht, dr. Mara Be- štor, inž. Marko Bule, Bogo Gorjan. Jože Ingolič, Anics Kuhar, inž. Edvard Perhavec Vida Tomšič, dr. Joža Vilfan in Beno Zupančič ■ GROZI AFRIŠKA PRA- ŠIČJA KUGA — V Ljubljani so ustanovili posebno republi- ško komisijo za boj proti afriški prašičji kugi. Ta $ prišla v Evropo iz Angole $ od tam na Portugalsko. V Italiji so morali pobiti že 60.000 živali, v Franciji P 400.000. Zdravila proti tej bo- lezni ni. Pri okuženi ž i vala se po 20 dneh pojavijo znaki bo lezni, potlej pa v dveh dnefc pogine. Bolezen lahko pr* našajo vse divje in doima# živali in tudi človek, ne $ bi pri tem zboleli. Virus f prenaša tudi s pomijami i® odpadki, dolgo pa se ohrart v svinjskem mesu in mesn^ izdelkih ter tudi v mesu drU' gih živali. Vse zahodnoevro? ske diržave so že prepovedi uvoz izdelkov iz svinjine. P® nas pa velja od 8. maja PTe poved uvoza živali, mes4, mesnih izdelkov in rib iz fl*' h je k nam. Prepovedan Je tudi ves tranzit, tovornjak ki vozijo živino, pa bodo ^ naši meji razkužili. O pih, kii jih bo komisi ■<* rila, bodo občani pravi & obveščeni. Odgovornost v delovnih organizacijah Kaj je pokazal nedavni simpozij na Bledu? V času, ko se trudimo, da bi čim bolje delali in čim bolje poslovali, tudi čedalje pogosteje sprašujemo, kdo bo odgovarjal za napačne odločitve. Takrat pa, kadar bi bilo treba — kot po domače pravimo — koga »zgrabiti, ker ga je polomil«, pa smo marsikdaj v za- dregi. Med drugim tudi zato, ker nimamo učinkovitega sistema, ki bi stimuliral čut za odgovornost, niti ni- mamo sistema sankcij, ki bi ga občutil tisti, ki ukrepa brez odgovornosti. Vse to je pogosto pomanjkljivo urejeno tako v notranji zakonodaji podjetij kot tudi v samih pozitivnih zakonskih predpisih, ki sistem odgovornosti nakazujejo le s splošnimi določbami. Bržkone je bilo prav zara- di tega veliko zanimanje za simpozij o odgovornosti, ki ga je na Bledu priredila kranjska Višja šola za orga- nizacijo dela skupaj z repu- bliškim svetom Zveze sindi- katov in Gospodarsko zbor- nico SRS. Kaj je pokazal simpozij o odgovornosti na Bledu? Sko- raj vsa, ki so govorili, so ugo- tavljali, da je v delovnih or- ganizacijah izredno veliko ne- odgovornosti. Skušali so ugo- toviti vzroke ter poiskati ide- je in predloge za pravno, or- ganizacijsko in družbeno ure- jevanje na področju odgovor- nosti v skladu z veljavnimi družbeno ekonomskimi od- nosi. Vse govornike bd lahko — vsaj grobo — razdelili na dve skupini. Prvi so se zavzemali za bolj globoke posege v sa- moupravni sistem, drugi pa so menili, da takšnih posegov ni treba. Prvi so se v glavnem stri- njali z ugotovitvijo, da inte- resi delovnega kolektiva in interesi delovne organizacije kot trajnega gospodarskega organizma niso vedno popol- noma enaki. Tu naj bi izvi- rali tudi glavni motivi za ne- odgovorno ukrepanje in delo posameznikov. Enake intere- se kolektiva in delovne orga- nizacije pa bi lahko zagoto- vili tako, da bi bil posamez- ni delavec udeležen v delovni organizaciji s svojim osebnim dohodkom, ki bi ga 'vložil v delovno organizacijo. Delavec bi lahko vložil svoja sredstva v ekonomsko enoto z naku- pom delnic. Če pa tega ni mogoče sprejeti, potem nima- mo druge izbire, kot da od- ločanje o vseh interesih de- lovne organizacije prenesemo na tistega, čigar interesi so popolnoma enaki interesom delovne organizacije kot traj- nega gospodarskega organiz- ma. Noisiilec takšnega interesa pa je lahko samo družba. Drugi pa so menili — kot sem že zapisal — da takšnih sprememb ne potrebujemo. Poudarjali so, da bi večjo od- govornost lahko zagotovili s primernejšo organizacijo upravljanja, s primernejšo razdelitvijo funkoij in z ustreznejšo strokovno struk- turo vodstvenih kadrov. Nikakor pa ne kaže vso od- govornost »zvaliti« na rame- na vodilnih ljudi v delovnih organizacijah, saj imamo ven- dar organe upravljanja. Toda, kako zagotoviti odgovornost članov samouipravnih orga- nov? Tisti, ki so menili, da predstavniški organi poslovno odločajo, so zahtevali večjo odgovornost teh organov — na primer odškodninsko. Dru- gi pa so menili, da predstav- niški organi delujejo po re- prezentančnem načelu ter da so lahko odgovorn/i samo družbenopolitično (odpoklic)! Kdo pa potemtakem za kaj odgovarja? Direktor nikakor ne more biti odgovoren za us- pešno delo in poslovanje pod- jetje, Če samoupravni organi opravičljivo ali neopravičljivo onemogočajo njegovo priza- devanje so trdili tretji. In še enkrat vprašajmo, kdo jž v takšnih primerih za kaj od- govoren? Vsi in nihče! Primerov, ki dokazujejo, da pri nas na področju odgovor- nosti šele orjemo ledino, je bilo sla sati še več. Bilo je slišati tudi mnogo idej in predlogov, ki pa jih ne kaže niti sprejeti miti zavreči brez temeljitega pomisleka in teht- nih raziskav. Če blejski sim- pozij o odgovornosti res po- meni začetek poglobljenega dela na tam področju — kot so dejali ob koncu — potem je svoj namen dosegel. VOJKO CERNELC UREJA MIRO ZAKRAJŠEK NOTRANJA POLITIKA 8 TEDNIK — VESTNIK RAZGIBANA KITAJSKA — Člani rdeče garde manifesti rajo v Šangliaju za Mao Ce Tunga. CHE" GUEVARA SPET NA POIITICNFM ODRU 99 kubanski revolucionar je politično spet prisoten, čeravno nihče ne ve, niti kje je, in če je sploh živ Na prvomajski proslavi v Havani je 30 ljudi nosilo ve- likanski portret Che Guevare. Zvočniki so prenašali nje- gov zadnji govor v OZN pred dvema letoma, čeprav že dve leti nihče ne ve, kje je, v zadnjih tednih v Havani spet govore o njem, kot da je nenehno prisoten in dejaven. Toda kljub temu nihče ne zna odgovoriti na vprašanje: kje je Ernesto »Che« Gueva- ra, dolgoletni Castrov sode- lavec, nekdanji kubanski mi- nister za industrijo, teoretik | gverilskega vojskovanja v La- 1 tinski ameriki, ki je izginil spomladi leta 1965. Slišati je bilo že najrazličnejše do- mneve; nekateri so govorili, da je mrtev, drugi, da so ga videli v Braziliji, zdaj spet v Argentini ali Urugvaju, tret- j ji, da vodi neko gverilsko gibanje v eni izmed latinsko- | ameriških držav. Pred nekaj tedni pa je or- ganizacija solidarnosti naro- dov Azije, Afrike in Latinske Amerike razdelila novinarjem v Havani dolgo sporočilo, ki ga je menda Che Guevara poslal trikontinentalni orga- nizaciji. Sporočilu je bilo pri- loženih več Guevarovih foto- grafij. Ena je bila posneta prav pred kratkim in ga pri- kazuje v vojaški uniformi, z brzostrelko in daljnogle- dom obešenim preko rame. V sporočilu obravnava Gue- vara sedanji položaj v svetu in še posebej v Latinski Ame- riki ter poziva k dokončne- mu boju proti ameriškemu imperializmu. Hkrati z »vrnitvijo« Che Guevare v politično življe- nje pa beležimo začetek gve- rilskih bojev v Boliviji, v manjši meri tudi v Braziliji, že nekaj let tlijo žarišča gve- rile v Gvatemali, Kolumbiji, Venezueli in Peruju. Neka- teri so celo govorili, da vodi boje v Boliviji sam Guevara, ki da je prišel iz Kolumbije. Kubanski premier Fidel Ca- stro je gverilske boje v zad- njem času odločno podprl v svojih govorih. Zanj je mo- goče strmoglaviti »reakcionar- ne« latinskoameriške vlade edino z oboroženim bojem. Vse to priča, da skuša kuban- ski voditelj dati novo spod- budo gverilskim gibanjem si- rom Latinske Amerike. Za- radi tega pa se je zapletel v spor z nekaterimi prosovjet- skimi komunističnimi parti- jami, ki menijo, da zdaj ni ugoden čas za gverilo in se skušajo vključiti v zakonito politično življenje. Zlasti ostra so nasprotja med Kubo in KP Venezuele. Kaj poraja gverilska giba- nja v Latinski Ameriki? Ne- dvomno predvsem velikanske razlike med peščico izredno bogatih veleposestnikov inin- dustrialcev ter obupno rev- nimi množicami, kar ustvar- ja nenehno eksplozivno ozrač- je. Zdi se, da so ideološki vplivi pri tem drugotnega po- mena. Učinkovita pot za za- gotovitev politične stabilno- sti bi bil hitrejši gospodar- ski razvoj in korenite druž- bene reforme. Toda latinsko- ameriške vlade, ki imajo opraviti z gverilskimi giba- nji, uberejo najbolj prepro- sto pot in obtožujejo Castra, da neti gverilo ter s tem prevržejo nanj krivdo za vse tisto, česar same niso stori- le, ker niso mogle, znale ali hotele storiti. Odraz takega pojmovanja in ravnanja je tudi akcija Venezuele, ki si zdaj prizadeva, da bi zbrala okrog sebe čimveč latinsko- ameriških vlad ter prodrla s svojim predlogom o sklica- nju izredne konference orga- nizacije ameriških držav, kjer naj bi obsodili Kubo in spre- jeli sklepe o ustreznih akci- jah proti njej. ANDREJ NOVAK sukarno mora iz predsedniške palače Te dni se je končala dra- ma, ki se je začela v noči od 30. septembra na 1. oktober 1965, ko so hoteli pučdsti v Indoneziji ubiti vse vojaške voditelje. že od samega začetka se je šušljalo, da je Sukamo, indo- nezijski predsednik vedel za zaroto; pozneje se je o tem odkrito govorilo in konec lanskega leta so obtoženci pred sodiščem celo navajali, da je bil vanjo zapleten. Generali ,ki so prevzeli ob- last v Indoneziji in krvavo obračunali s komunisti, ki so jih iimeli odgovorne za pcdz- kušeni puč — nekaj genera- lov so takrat ubili — spočet- ka niso hoteli odstaviti Su- karna. Odvzeli so mu samo dejansko oblast, še vedno pa je ostal »predsednik« republi- ke. Dne 10. maja pa se je odi- gral zadnji priz»r te drame; vlada je sklenila, da tudi for- malno odvzame Sukarnu predsedniški naslov, njemu pa je ukazala, naj se izseli iz razkošne predsedniške pala- če »Merdeka« v Djakairti. S tem je končano tudi čudno obdobje dvovladja, ko sta bila »predsednik« republike, to je Sukamo, in vršilec dol- žnosti predsednika republike general Suharto, pod isto streho, to je v predsedniški palača. Seveda pa s tem, da so Su- karna pregnali iz predsedni- ške palače, še niso rešene te- žave, ki jih je sedanji režim podedoval po prejšnjem go- Sjpodartju v palači »Merdeka«, »Rdeče sonce v naših srcih« Med kulturno revolucijo na Kitajskem so zaprli vse ki- nomatografe; odprli so jih pred dnevi, da bi ljudem pokazali film o »kulturni re- voluciji«. Film so posneli rdečegardi- sti. Na njem je videti Mao Ce Tunga in obrambnega mi- nistra Lin Piaa, ki je postal na Kitajskem drugi (če ne prvi) človek. Agencija Hsin- hua poroča, da je na filmu videti stotine rdečegardistov, »ki poskakujejo od radosti in si brišejo solze od ganotja, ker jim je bilo dano videti ljubljenega voditelja Mao Ce Tunga.« Film ima naslov »Predsednik Mao je rdeče sonce v naših srcih«. Na filmu ni videti ne pred- sednika republike Liu šao či- ja ne drugih visokih kitaj- skih funkcionarjev, ki so bi- li prisotni na tribuni, ko so film snemali. Znamenje časa pač! UREJA MIRAN ŠUŠTAR TEDENSKI ZUNANJE POLITIČNI PREGLED O kulturni revoluciji na Kitajskem se govori in piše že dobro leto. Pristaši predsednika kitajske komunistične partije Mao Ce Tunga in pristaši predsednika republike Liu šao čija — če povemo najbolj enostavno — se spo- padajo, zdaj z besedami in z letaki, zdaj s pestmi, žele- znimi palicami in drugim takim orožjem. Nekaj časa je bilo videti, da je lani ustanovljena »rde- ča garda« enotno na strani predsednika Maa, sedaj pa se je pokazalo, da ni tako, in da tudi med pristaši Mao Ce Tunga ni enotnosti, ter da se tudi v tej skupini odvija boj med posameznimi osebnostmi, kdo bo imel večji vpliv. Pred dvema tednoma je Mao Ce Tung izjavil, da se mora kulturna revolucija končati do konca maja. Ne gle- de na to, da sil, ki so se sprostile, ni mogoče ukrotiti z eno samo izjavo, so tudi dogodki pokazali, da ni mo- goče govoriti o bližnjem koncu kulturne revolucije. V glavnem mestu Pekingu in v šanghaju je prišlo do srditih spopadov med raznimi takoimenovanimi revolucio- narnimi organizacijami, za katere se je doslej mislilo, da vse podpirajo Mao Ce Tunga. Partijsko glasilo žen Min Zi Bao očitno zaman poziva te skupine, naj razlike v svojih nazorih poravnajo z razpravljanjem in argumenti, ne pa s pestmi in železnimi pciiicami. Hujše novice pa prihajajo iz pokrajine Sečuan, ki šteje kakih 80 milijonov prebivalcev. Ko je že kazalo, da je Mao Ce Tungova struja odločilno prevladala, so se na pekin- ških ulicah pojavili letaki, na katerih beremo, da je prišlo do hudih spopadov med Maovimi pristaši in njihovimi na- sprotniki. Govori se, da se je spopadlo sto tisoč ljudi in da je bilo okrog deset tisoč mrtvih in veliko več ranjenih. Se- veda teh vesti ni mogoče kontrolirati in ugotoviti, ali so resnične v celoti ali samo delno. Vsekakor pa smo še da- leč od tega, da bi se položaj na Kitajskem umiril. Podobna napetost je tudi v Sinkiangu, velikanski pro- vinci, ki je bila še do pred kratkim naseljena z nekitajskim prebivalstvom, in ki meji na Sovjetsko zvezo. Važno pri vsem tem je to, da je v tej pokrajini tudi atomsko središče Lop Nor, v katerem so Kitajci izdelali svoje atomsko bom- bo. Zakaj vse to? Na kratko bi lahko rekli: Kitajska je strahovito zaostala dežela, po zmagi revo- lucije pa je dobila vodstvo, ki bi jo rado čez noč napravilo za veliko in močno državo, enakopravno Rusiji in Ameriki. Da bi dosegli ta cilj, so napeli lok naporov, ki naj jih prenaša ljudstvo, do skrajnosti. A rezultati niso biH taki, kot so želeli. Zato so se pojavili v vodstvu različni pogledi o tem, kako nadaljevati, da bi čimprej prišli do tega cilja. Tisti, za katere se danes smatra, da so proti Mao Ce Turi- gu, se zavzemajo za malo bolj počasno pot, ki naj upošte- va resnične zmogljivosti kitajskega ljudstva in dežele, Mao Ce Tung pa oznanja, »da je z voljo mogoče premagati prav vse ovire, bodi gospodarske, vojaške ali politične«. Taka bi bila najbolj poenostavljena slika tistega, kar se danes dogaja na Kitajskem in kar ves svet spremlja z veli- kim zanimanjem in hkrati z bojaznijo, kaj bo jutri, kajti Kitajcev je 700 milijonov; to je narod, ki je ponosen na svojo veliko preteklost, ki se s sovraštvom spominja 150- letnega ponižanja, ki ga je moral trpeti, narod, ki je prak- tično sam, takorekoč iz nič napravil atomsko bombo. Naj- brž bo trajalo še precej časa, preden se bo ta vzburkana množica umirila. To seveda ni odvisno samo od Kitajcev, ampak tudi od ostalega sveta, predvsem zahodnega, ki jim kljub spremenjenemu položaju na naši zemeljski obli še vedno noče priznati pravic, ki jim gredo. GRIČ ŠT. 881 — Khe Sanh je veliko ameriško oporišče blizu 17. vzporednika, ki deli severni Vietnam od Juž- nega. Oporišče je v nekakšni kotlini, ki jo obdajajo trije griči; eden je na zemljevidu zaznamovan s števil- ko 881. Vietnamski partizani so hoteli z nenadnim na- padom zmrviti to taborišče, zato so skrivaj zasedli vse tri griče. Ko so se prve ameriške patrulje spopadle z njimi, je bilo ameriškemu poveljstvu jasno, koliko je ura. Zato so začeli ofenzivo na vse tri griče, ki so med enotedenskimi boji pogosto menjali gospodarja. V ame- riških poročilih se ti boji omenjajo kot najhujši v vsej vietnamski vojni. Na sliki vidimo ameriškega vojaka na okleščenem griču št. 881. Borman v Gvatemali? Po dvaindvajsetih letih začenjajo nacistični vojni zločinci čutiti nemir. Naj- prej so Izraelci odkrili Eichmanna in mu sodili v Jeruzalemu. O skupini madžarskih vojnih zločin- cev, ki so jim sodili v Bu- dimpešti, smo poročali v našem tedniku. V Brazili- ji so odkrili vojnega zlo- činca Franza Stangla in ga aretirali; ni pa še zna- no, kateri državi ga bodo izročili. Izrael zahteva — kriv je namreč umora več deset tisoč Zidov — naj mu sodijo Poljaki. Za zlo- činskim zdravnikom dr. Mengelejem je izraelski izvedenec za vojne zločin- ce poizvedoval leta in le- ta, in kot vse kaže, se je obroč krog njega že zelo zožil. No, in sedaj je pri- šel na vrsto še Martin Bormann, najožji Hitler- jev sodelavec. Iz Gvatemale so namreč prispele informacije, daje tamkajšnja policija v Ma- riscosu prijela nekega tuj- ca, ki bi po vsej verjetno- sti utegnil biti Martin Bormann. Ima lažno ime Juan Falera Martinez. šef policije Eduardo Garda pravi, da bodo morali še ugotoviti njegovo istovet- nost, ker se je verjetno podvrgel plastični opera- ciji, ki popolnoma izpre- meni zunanji videz. Bormann je bil šef Hit- lerjeve pisarne in proti koncu vojne praktično drugi človek v rajhu. Kot pes čuvaj je pazil, kakšni dokumenti so prišli Hit- lerju v roke in kakšne je zavrnil, s spletkami je spodrinil druge tekmece, svoj način življenja je pri- lagodil Hitlerjevemu, tako da je hodil spat ob šti- rih zjutraj in vstajal ob desetih ali enajstih. Sku- paj z Goebbelsom se je proti koncu vojne zavze- mal za »totalno vojno«, katere geslo se je glasilo: če propade režim, naj z njim propade vse. Ob koncu vojne so raz- nesli govorice, da je Bor- mann na begu iz bunkerja v kanclerski palači padel. Toda tisti, ki so se ukvar- jali z zasledovanjem voj- nih zločincev, niso tem govoricam nikoli verjeli; še posebej ni verjel ing. MViesenthal, in vse kaže, da je imel prav. Morda bomo že v kratkem brali uradno potrjeno poročilo, da je bil Bormann res aretiran. ZUNANJA POLITIKA 9 TEDNIK — VESTNIK VSE IZ LJUBEZNI Avstralsko dekle Sandy Hilder in ameriški mornar Bernard Brewer sta se spo- znala v Sydneyu. Mornar je moral drugam, Sandy je hotela z njim. Našli so jo pod posteljo v admiralovi kabini na neki ameriški letalonosilki. Potem ko je povedala svo- jo zgodbo, se je z letalom odpeljala v Kalifornijo, kjer je zdaj njen fant. Posnetek iz Long Beacha kaže trenutek ob svidenju, ko je Bernard za šalo dal svojo Sandy čez kolena in ... KRATKA IN DOLGA KRILA Navdušenje za modne domislice pač ne pozna meja. V prostorih nemškega mod- nega inštituta v Munchnu so si dekleta iz Afrike in Azije, vsa v dolgih oblekah, z za- nimanjem ogledovala modne vzorce kratkih kril in pripadajočih dolgih nogavic. MALI DIRKAČ Keir ]ytoe, sedemletni an- gleški deček, se vadi za pr- vo dirko na motorju (50 ccm), ki mu ga je izdelal očka, po poklicu avtome- hanik. Na dirki se bo ma- li Keir pomeril z »izkuše- nimi« tekmeci v starosti 9—10 let. Njegov trener pravi: »Prepričan sem, da ima Keir velike možnosti za osvojitev prvega mesta, saj za svoja leta zelo do- bro vozi.« Dirka bo na te- renu, kjer tovarna preizku- ša nova vozila." P si i ei P! 0 K iz W m U i M* vi" do. treP iS p INOV (71 let), britanski radijski zaplesal s plesalko Melike ki se je je udeležil kot jnih veteranov, ki so med vojno sodelovali v bitki na fcrja je bila v londonski &]lipoli«. Palmer pripravlja' 50 vojnih veteranov, ki si ^ci ogledali nekdanja bo- ku Galipoli v severozahod- ne!. ureja kranjc ^Kado 3vst,ralski jockey George (7ago na konjskih dirkah Julija) priborila nagra- tahač Moore, ki na sliki J^liki zmagi, je dan po- dirkališču s konjem na kateri ie znašala ® funtov. Po I.L. Idriessu BRODOLOMCA NA KORALNEM MORJU Rise: Miha Alič 9. »Alo, fantje,'« ,je plaho zaklical prvi krmar, »na zajtrk! Potem bomo zavihali rokave in pljunili v roke!« »Natakar, meni jajca s slanino!« se je ponorčeval mornar Quail. »Pa da bo kruh lepo rumeno zapečen in na kavo mi dajte žlico smetane!« Kadet Cheng je zakikirikal. »Tako je prav,« se je smejal krmar. »Zdaj pa kar sem z vašo slanino!« Molče so pogoltnili vsak svoj premočeni prepečenec in požirek vode. Potem so štirje najmlajši, mornarčka Jakec in John pa ka- deta Perry in Cheng, posedli skupaj in jeli ugibati kaj se jim obeta. »Nič boljšega kot vsem brodolomcem,« je menil kadet Perry. »Toda mi nismo straš- ljivci in to je naš kapital.« »Tako hitro se pa že ne damo,« je pri- pomnil Cheng. »Dokler je tale gred pod na- mi še trdna — in ta se je prav gotovo za- sidrala v greben — toliko časa se nam ni ka jbati. Odšel sem iz stare Anglije, ker sem si želel pustolovščin, no, in eno bom ne- dvomno doživel.« John se je nasmehnil: »Pazi, še nismo startali.« Tedaj je prvi krmar naglo ukazal: »Daj- mo, fantje! Začnimo!« 10. Tri dni so divje pulili les, ko pa niso mogli več globlje prodreti, so splav skonča- 11. »Če to ni mojstrovina!« jih je podžigal krmar, medtem ko so zlagali in vezali de- ščice. »No. kaj porečete? Splav in pol, tak plul še ni po morju!« Kakopak so mu vneto pritrjevali. Toda nikomur se ni mudilo na pot. »Kaj pa, ko bi počakali še kak dan ali dva?« je predlagal drugi krmar Mayer. »Lah- ko se zgodi, da pride mimo kakšna ladja iz Britanske Indije.« Vsi so bili za to. Čakali so teden dni. »Brezupno,« je ugotovil prvi krmar, ki se je pisal Clare. »Saj vidite, da moram od tod. Od lakote bomo počepali.« »Ali pa v divjakove roke — mar ni vse- eno?« je zamomljal eden izmed mornarjev. »Boljša je nagla smrt kot počasna. Jutri krenemo, pa naj se zgodi kar hoče.« Tako so tudi storili. Bilo jih je sedem- najst mož posadke. Trije krmarji, dva mor- narčka — vajenca, dva kadeta, sluga in devet mornarjev. »Napravili smo, kar je bilo v naši mo- či,« je vzdihnil krmar in začel poveljevati: »Na .iambor, fantje! Dvignite jadro! Gremo!« KRIŽANKA ■ Vodoravno: 1. prizor, del gle- dališkega dejanja, 6. najvažnejše žito 13. pred 15 leti umrli veliki slovflKfri dramski igralec (Ivan), 14. aSBrba kamela, 15. kemični znak »T aluminij, 16. moško ime (tuja pisava), 18. predsednik ita- lijanske vlade, ki je bil lani na obisku pri nas (Aldo), 19. zamah s sekiro, 21. vrsta raka, ki napa- da mlajše ljudi, 23. pritok Tare, 24. tračnice, 26. kemični znak za galij, 27 medmet, ki izraža po pad z usti, 29. avtomobilska oz- naka Sarajeva, 30. popularna Verdijeva opera, 32. prid, dobi- ček, 34. kraj južno od Celja z rudnikom kvalitetnega premoga, 37. pomembno mesto v zahod- Mim T- i» imm mumm ■ >111 i ri)i|-«iflt T-'Y*T neui delu Pakistana (900.000 pre- bivalcev), 38. čekan, velik zob, 40. nemški osebni zaimek, 4L tu- je žensko ime, 42. števnik, 44 neumnica, trapa, 46. prebivalec baltiške republike, 48. sodobni slovenski skladatelj filmske glas- be in popevk (Bojan), 51. pogoj- ni veznik, 52. rudniška priprava za vzdigovanje premoga, 54. slad- ka pijača, ki so jo v grškem ba- jeslovju pili bogovi na Olimpu, 56.' znižana glasbena nota, 57 del Reke, kjer je nogometni stadion, 59. začetek tekme ali dirke, 61. znamenita Cankarjeva pesniška zbirka, ki je v njegovem času vzbujala mnogo nasprotovanja, 62 domače žensko ime Navpično: 1. užitek, naslada, 2. ime rimske naselbine na ozem- lju današnjega Celja, 3. okrajša- va za »eventualno«, 4. predlog, 5. ime za vrsto preprog (po franco- skem mestu Arras), 6. slovenski virtuoz na kitaro (Stanko), 7. ve- liki sovjetski pisatelj, avtor ro- mana »Tihi Don« (Mihail), 8. ime črke, 9. mutast, brez daru govo- ra, 10. malik, 11. pristaš obla- sti carjev v Rusiji, 12. prijeten vonj, 14. voz s plohom, 17. gol, 20. težak gospodarski položaj, 22 ime znamenitega italijanskega tenorista del Monaca, 25. zvezna država Združenih držav Amerike na severozahodu države, 28. do- mače žensko ime> 31. neumnost, traparija, 32. ka&ar, 33. istočasen strel iz več pušk ali topov, 35. uslužbenec, 36. začetnici priimka in imena predsednika zvezne skupščine, 37. v zoologiji naziv za pripadnika skupine živali, ki ima luske, 39. največji slovenski epski pesnik, doma iz Globokega pri Rimskih toplicah, 40. lesni polizdelki 42. ljubljanska knjiž- na založba, 43. sukanec, 45. alp- ska dolina v severozahodni Itali- ji, 47. italijansko moško ime, 49. starogrška boginja junaške poe- zije, 50. spoštovanje, 53. kratica za pošto, telegraf in telefon, 55. skrajni konci polotoka, 58. avto- mobilska oznaka Reke, 60. nem- ški predlog. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno: 1. motor, 6. Celjan, 12. akord, 17. ulica, 18. Iranka, 19. arbor, 20. ribezelj, 22. aedi, 24 Ilza, 25. skot, 26. Ikar, 28. Riko, 30. IMV, 31.'kar, 32. kraval, 34. Caracas, -a, 36. are, 37. enota, 39. frank 40. sukno, 43. scene, 44. ais, -o*, 45. Odranci, 47 relikt, 49. kap, 51. bat, 52. Aero, 54. cevi, 55. Moro, 56. oris, 58. Reka, 60. fascikel, 62. tenis, 64. naklon, 66. okraj, 67. Aceva, 68. antena, 69 Spale — No, ti bom pa predstavila moža kdaj drugič. Brez besed Vkrcanje avtomobilov v hirošimskem pristanišču „Vroča" sovjetsko - kitajska meja Meja v Sinkjangu je že nekaj let prizorišče pogostih incidentov Zaradi kitaj sikih zahtev po sovjetskem ozemlju je ozračje na sovjetsko-kitajski meji že nekaj let napeto in pogosto se dogajajo incidenti. Italijanski novinar Albert Ronchey je pred kratkim obiskal predele ob tej »vroči« meji in v tem sestavku popisuje tamkaj- šnje ozračje. Ena izmed ulic v Alma A ti teče i>o sledeh stare »svilene poti«, po kateri je šel Marco Polo, ko je iskal Kitajsko, ljudje, ki žiivijo tukaj, so velika mešanica ras, ki so prihajale sem po eni najbolj slavnih poti v Evraziji. Videl sem mužike m kozake z rdeč- kastimi bradami in očmi pe- trolej ske barve, ki so se pri- vajali kameljemu mleku; temnopolti Kazahi pa so se postavljali v vrsto pred ci- sterno s kvasom. Med to množico lahko človek našteje kakih sto narodnostnih sku- pin. V tem velikem narodnost- nem mozaiku sorazmerno prevladujejo Slovani, čeprav jih Azijci po skupnem številu prekašajo. Onstran meje, v kitajskem Sinkjangu, beleži- mo isti pojav. Svojčas je bilo med tjurkskiimi domačini sa- mo Ujgurov skoraj štiri mi- lijone, medtem ko ni bilo Kitajcev niti 300 tisoč. Toda tudi Kitajska je hotela zapol- niti to politično-demografsko praznino in danes je v Sink- jangu štiri milijone Kitajcev, več kot Ujgurov. BURNA ZGODOVINA Kitajskosovjetski ozemelj- ski spor v tem predelu se je pravzaprav posredno porodil iz zgodovine zelo starega ljudstva Ujgurov, ki so bili nekoč gospodarji Sinkjainga. Prav zaradi Ujgurov je v za- četku šestdesetih let prišlo ob meji do spopadov. O tej stvari sem se pogovarjal z ne- katerimi predstavniki ujgur- skih izseljencev na sovjetski strani; gotovo bi bilo korist- no slišati tudi kitajsko stran. Toda tujci se v Siinkjangu ne smejo zadrževati, zato lah- ko povzamemo zgodovino sa- mo po pripovedovanjih iz Alma Ate. Ujguri so bili zelo dolgo podložniki kitajskega cesar- stva, vendar so se ničkoliko- krat uprli iz verskih ali naci- onalističnih razlogov. Samo v prejšnjem stoletju je bilo osem takih uporov. Po enem od teh uporov so v Sinkjan- gu posredovali Kozaki, ki jih je pokMcal na pomoč, kot pravijo, sam kitajski cesar. Ko se je ruska vojska leta 1870 umaknila, so odšli mnogi Ujguri z njo čez mejo, tako da je to ljudstvo začelo živeti dvojno življenje na obeh stra- neh meje. To je bil zametek spora, ki danes že otežuje za- pletene odnose med Moskvo in Pekingom., Do zadnjega velikega ujgur- skega spora je prišlo pod čankajškom. Mao Ce Tung je takrat ta upor označil kot »del narodnoosvobodilne voj- ne kitajskega ljudstva«; leta 1949 je razjglasil Sinkjang za avtonomno pokrajino in pri- znal tudi ujgursko vojsko. To- da sredi petdesetih let se je Maova politika spremenila. To so najbolj občutili oficirji ujgurske vojske, ki so jo pos- topoma razpustili. Takrat so se v Sinkjang začeli priselje- vati Kitajci in začela se je prisilna asimilacija. Iz ujgur- skega besednjaka, ki je moč- no podoben tatarskemu, so počistili kakih 500 besed, ki so ruskega izvora, zapirali so šole, odprla so se vrata »ta- borišč za delo in prevzgojo«. Ujguri so izgubljali javne po- ložaje in boljše službe, dobi- vali so manjše obroke soli, blaga, petroleja, vžigalic. Ko se je začelo še pomanjkanje, se je Sinkjang dvignil. Lju- dje so hoteli v množicah oditi čez mejo, zakaj Ujguri so imeli po starem sporazumu pravico do potnih listov, s katerimi so obiskovali sorod- nike onstran meje. Toda Ki- tajci so začeli kršiti ta spo- razum. USODNI STREL V KULDŽI Takrat, maja 1962, se je v Kuldži, glavnem mestu okrož- ja Ili-Kazahskij, 'zbrala veli- ka množica, da bi demonstri- rala pred sedežem kitajske komunistične partije. Ujguri, med katerimi je bilo tudi ne- kaj Kirgizov in Kazahov, ni- so bili oboroženi, toda Kitaj- ci so postavili na streho po- slopja dva mitraljeza. »... Ko je bil trg poln, so Kitajci od- prli navzkrižni ogenj, brez opozorila. Ne vemo, koliko je bilo žrtev, toda med njimi so bile ženske in otroci. Ta- krat je zajela vasi v Sinkjan- gu panika in 70.000 Ujgurov je krenilo proti meji... Bili so prestrašeni in lačni in naši vojaki so postavil} ob meji prve poljske kuhinje. ...« To pripoved so mi skoraj z istimi besedami ponovili vsi, s katerimi sem govoril. Ni si mogoče predstavljati, so mi pravili, v kakšnih okoli- ščinah so bili živeli ujgurski begunci. Neki sovjetski vojak je videl dekletce, ki je stego- valo roko, pa ji je dal kocko sladkorja. Punčka je zajoka- la in jo vrgla proč; mislila je, da je kamenček, saj v nje- ni vasi sladkorja ni bilo vi- deti ...« Takrat so Kitajci do- cela zaprli mejo in preselili cele vasi Ujgurov v notranjost Sinkjanga, ob meji pa nase- lili čiste »hane«. Sovjeti me- nijo, da nameravajo Kitajci naseliti v Sinkjangu 40 mili- jonov kitajskih priseljencev. IZZIVANJE NA MEJI Incidenti, ki jih po pripo vedovanju Sovjetov povzroča jo Kitajci, se zde absurdni: »Skušali so premakniti mejne kamne, orali so na sovjetski strani pred očmi naših voja- kov, hoteli so, da bi streljali nanje ... Neka kitajska pa- trulja na konjih je z golimi sabljami v galopu prijezdila do stražarske postojanke na sovjetski strani. Nekaj me- trov pred kočo so se ustavili in obrnili... Neki kitajski džip je z veliko hitrostjo za- peljal proti skupini sovjetskih vojakov, toda ti so odvrgli brzostrelke, se prijeli za roke in zagradili pot. Džip je ob- stal nekaj centimetrov pred njimi, potem pa je poskusil znova. Tokrat je imel odbija- če ovite z blatnimi cunjami in posrečilo se mu je zama- zati uniforme naših vojakov. Hoteli so izzvati resne posle- dice, toda mi se nismo mo- gli obnašati kot odrasel člo- vek, ki se tepe z otrokom ... Tak bilo ... tako je bilo.« In po mojem so to samo po drobnosti. Sovjeti so v svojih mnenjih o kitajskih ozemeljskih ape- titih pogosto zelo pesimistič- ni: »Mao ima maksimalni program: priti hoče do Ura- la po sledeh Džingis Kana, ki ga danes na Kitajskem sla- vijo, pa čeprav je predvsem spravil Kitajsko pod mongol- ski jarem ... razen tega pa ima tudi minimalni program: ta je razviden iz nekaterih kitajskih zemljevidov, kjer zajema kitajska meja tudi Al- ma Ato, nekaj ozemlja do Balkaškega jezera, del pokra- jine okrog Semipalatinska.« še vedno je slišati odmev slo- vitega intervjuja, ki ga je dal Mao 10. julija 1964 japonskim socialistom: »Sovjetska zveza ima 22 milijonov kvadratnih kilometrov, čeprav ima samo 200 milijonov prebivalcev, čas je, da se razdelitev spreme- ni ...« »Pravda« je takrat označila te besede kot napo- ved doktrine Lebensrauma (»življenjskega prostora«) z azijskim izrazjem. UREJA ANDREJ NOVAK Drugi pišejo Avtomobilska bomba v Hirošimi Japonska se je v nekaj letih povzpela med avto< mobilske velesile Ves svet strmi nad bliskovitim gospodarskim razvo- jem Japonske, ki se je tako rekoč preko noči razvila v prvo gospodarsko velesilo Azije in se v marsikateri panogi uvrstila med najboljše na svetu. Dopisnik to- rinslke Stampe Giovanni Giovaninni opisuje, kako so se Japonci v nekaj letih povzpeli na tretje mesto v avtomobilski industriji. Pred poslopjem stoji poleg japonske italijanska zastava; prav tako tudi v restavraciji, kjer zajtrkujem; in tudi na veliki mizi gospoda Tokinosu- keja Muraoja, generalnega di- rektorja Toyo Kogyo (tovar- ne, v katen delajo avtomobi- le »Mizda«). Okrog mize sede funkcionarji iz tovarne s sta- tističnimi podatki v rokah in čakajo na moja vprašanja. Gospod Murao najprej izrazi zadovoljstvo, da je prišel no- vinar iz prijateljske Italije 900 kilometrov daleč iz Tokia obiskat tovarno avtomobilov, ki je šele tretja v japonski avtomobilski industriji, ki je že tako »vsa skupaj — nava- jam njegove besede — še ve dno majhna; morala bo še zelo napredovati, saj ni še v ničemer prva na svetu.« Pred petnajstimi leti, ko se je začel gospodarski vzpon, je ladjedelska industrija pode- dovala ljudi in sredstva veli ke mornarice iz imperialne vojne; avtomobilska industri ja pa ni podedovala ničesar Morala je začeti pri začetku Deset let po vojni japonska proizvodnja tovornjakov, av tobusov in osebnih avtomobi lov in dosegla 75 tisoč vozil S SEDMEGA NA PETO MESTO Od leta 1955 do 1959 se je proizvodnja v odstotkih dvi- gala izredno naglo, toda kljub temu, da se je početverila, je bila Japonska s 300.000 vozili letno šele na sedmem mestu svetovne lestvice. Sledili sta dve leti fantastičnega razvoja (skoraj 600.000 vozil leta 1960 in skoraj 900.000 leta 1961), ko je Japonska prehitela naj- prej Sovjetsko zvezo, nato pa še Italijo in se povzpela na peto mesto na svetu. Leta 1962 je prišlo do za- stoja (kar pomeni, v japon- skih merilih, da se je proiz- vodnja povečala »le« za 11 do 12 odstotkov); potem se je razmah nadaljeval s 30 do 40 odstotnimi koraki. Leta 1964 je Japonska z milijon 600 ti- soč vozili odvzela četrto me- sto Franciji. Pred njo so bile samo še Velika Britanija, Nemčija in Združene države. Toda leta 1965 so si Britanci lahko oddahnili: to leto je bilo za japonsko gospodar- stvo spet »suho leto« in tisk še zdaj toži nad posledicami takratne recesije. Avtomobil-, ska industrija se je spet po- večala le za 11 odstotkov. Tudi za lansko leto so po- datki mani: japonska avtomo- bilska industrija je vrgla na trg dva milijona 300.000 vozil in tako odvzela tretje mesto Veliki Britaniji. Svetovna le- stvica, ki so mi jo pokazali v Toyo Kogyu, je zdaj taka: Združene države 10 milijonov 370.000; Zahodna Nemčija 3 milijone 50 tisoč; Japonska 2 milijona 280 tisoč; Velika Britanija 2 milijona 40 tisoč; Francija 2 milijona 20 tisoč; Italija 1 milijon 360 tisoč. LETOS TRI MILIJO- NE VOZIL Generalni direktor Toyo Kogyo pa mi je zaupal še en podatek, ki v javnosti še ni znan: letos se bo proizvodnja povečala za 30 odstotkov in dosegla fantastično številko 3 milijone vozil. To je industrijska veja, ki jo je gospod Murao na začet, ku označil kot »majhno, maj- hno«. Vsaj v nečem je že na prvem mestu: v razmahu, ki je tako silovit, da ni mogoče najti besede, s katero bi ga opisali. Sploh pa je bolje, da počakamo, zakaj ta razmah se še nadaljuje. Direktor To- yo Kogya mi je povedal tole; predstavniki vlade in avtomo- bilske industrije so temeljito proučili položaj in se te dni sporazumeli, da mora biti cilj za leto 1971 štiri milijone in pol vozil. Te številke so tako prese- netljive, da se človek sprašu- je, ali sploh govorimo o istem izdelku, o pravih avtomobi- lih. Od letos dalje v japon- skih statistikah ne bodo več upoštevali trikolesnih vozil, ki jih je bilo že v lanski pro- izvodnji le 1,5 odstotka. Mali 360 kubični motorji predstav- ljajo četrtino vse proizvodnje, medtem ko so ostale tri če- trtine porazdeljene med 800 in 2000 ccm. Delež avtobusov in industrijskih vozil je večji kot v katerikoli drugi državi. DOMAČI TRG JE NENASITEN Govorimo torej o pravih avtomobilih. So dobri? Kot laik lahko rečem vsaj, da so trdni, kar je v deželi, kjer se avtomobilske ceste naglo dalj- šajo, je pa še veliko slabih cest, zelo pomembno. So le- pe? Karoserije so delo itali- janskih mojstrov. So poceni? Ne bi rekel, sodeč po ceni malega 360, ki stane 345.000 jenov (skoraj 1,200.000 din). Pravijo pa, da so večji avto- mobili sorazmerno cenejši. Govorimo o izvozu in sobesedndki me prepričujejo, da so bojazni evropskih (in tudi ameriških) proizvajalcev neutemeljene: Kje neki, pra- vi Tokinosuke Murao, mi še dolgo ne bomo mogli resno poseči v konkurenco na sve- tovnem trgu, saj izvažamo zdaj komaj deset odstotkov letne proizvodnje in bomo še dolgo zasidrani na domačem trgu. V Italiji je danes en avto na deset prebivalcev: na Japonskem pa eden na 45 pre- bivalcev. In pri tem ima Ja- ponska še enkrat več prebi- valcev. Zato bo japonska av- tomobilska industrija kljub tako naglemu razmahu komaj krila potrebe domačega trga. Kakšne so plače? Povprečni zaslužek naših 20.000 zaposle- nih je blizu 200 dolarjev me- sečno. V tem znesku so za- jete redne ure — 48 — in vsak dan ena nadura, razen tega pa še deset odstotni pri- spevek za socialno skrbstvo. Prostor in neznanje mi ne dovoljujeta, da bi natančneje popisal obisk v čudoviti to- varni, ki stoji blizu izliva re- ke, njen najnovejši del pa tik ob morju. Proizvodne hale, v katerih je tako ozračje kot na kliniki; delavce v elegant- nih delovnih oblekah, ki de- lajo tiho in učinkovito; elek- tronske možgane, ki pazijo, nadzorujejo, vodijo; ladje, ki požirajo tovore in plovejo da- nes v vsa pristanišča otočja, jutri pa kdo ve kam. Tu me je bolj kot kjerkoli drugje prevzel mešani občutek ob- čudovanja in strahu do nove Japonske, ki se tu kaže v vsej svoji moči in vitalnosti: tu, kjer se je zdelo, da bo človek ostal samo atomska senca na granitu. Tu, v Hi- rošimi. 12 TEDNIK — VESTNIK 13 TEDNIK — VESTNIK JOS/P JUkCIC DESETI BRAT Zapustimo za več časa svojega mladega prija- telja na Slemenicah, naj se seznanja in udoma- čuje, kakor mu drago, ter pogledimo doli v Obrhek, kmečko vas, ki dalje časa stoji, kakor bi kopa dedov, zavrstjo živečih, pomnila. Pot do tjakaj ne bodi dolga, kajti komaj četrt ure ti bo treba, če malo urne je stopiš, in gospod stric Dolef so, kadar so bili najbolj pijani, prišli v pol ure. Nekateri gospodje učenjaki trdijo, da je za de- želno zgodovino zelo imenitna etimologija lastnih imen starih krajev, mest, hribov, vasi. In ker je tu- di slavni šafarik med temi, verjamem tudi jaz, da včasih v kakem imenu kaj več čepi kakor samo ime. Zavoljo te vere sem že dostikrat, kar sem po- vest o desetem bratu izvedel, premišljal in dejal sem pri sebi: »Kaj vraga bi se dalo iz Obrhka po odmečku, pristavku, spremeni in predevku po- sameznih črk, po iznajdbi korenike v sanskrtu in materi staroslovenščini — izpeljati in izkazati vsaj toliko, da bi Slovence za trenotek osleparil in pre- veril, da znam več ko hruške peči. Ali povedati moram danes, ko je čas, da bi svojo navidezno učenost pokazal, da nisem s svojo preiskavo nič dalje prišel, kakor da imam ponižno misel: Obr- hek se pravi vasi samo zato, ker je stavljena ob vrhu na levici že imenovane doline, kjer je bil grajski ribnjak. Zraven te misli imam pa še drugo manj razvito, namreč to, da je pri vsej moji priza- detvi in preiskavi še zmerom mogoče, da je Obr- hek ime dobil od tega staroslovenskega malika ali od onega božanstva, samo da sem jaz prekratkega pogleda in da imam premalo ali pa nič genialne- ga duha naših starinarjev. Morda mi bo kak do- brovoljen starinoslovec pri mogoči drugi izdavi Desetega brata tu iz zadrege pomagal ter mi pod črto tega lista napravil majhen komentarček. Obrhek, ves do kraja, s Krjavljevo kočo vred, je imel dvaindvajset številk nad hišnimi vrati. Da so bile hiše po večini lesene ali samo ometa- ne, da so bili posamni tramovi čeravno iz buko- vine, vendar že črvojedni in črno zakajeni, da so bile nekatere strehe, kakor se je iz zarez na sle- menu bralo, že petnajstkrat s slamo prekrite in je skoraj sploh že v šestnajsto tu in tam luknja krovca prosila: to nam potrjuje že izrečeno ver- jetnost, da je bil Obrhek star. Obrščanje so,bili pa tudi najboljše duše, kar si jih misliti moreš. Dasi- ravno siromaški kmetavsi in revni ko j are miši vsi do enega, katerega bomo še omenili, ravnali so se vendar po božjih in cerkvenih zapovedih; odrajto- vali so fronke in desetino in bero, če je bilo le za žive in mrtve mogoče, ob pravem času. Dasiravno so možakarji včasih malo porentačili in pokleli, kadar so jih ženice razjarile ali kadar je pri pipi tobaka govorica tako nanesla, da se je bolj možato podalo, če so vpletli hudiča ali vraga med poštene in mirne besede; dasiravno so se obrški fantini, da bi staro navado in svojo čast ohranili, sešli na večer sredi vasi, se polegli pod »velikim čamplje- vim drevesom« in kako staro pesem zakrožili; če- ravno so ženice imele tisto čudovito lastnost, ka- tero je že pred več ko devetnajst sto leti pri Gali- jancih Julij Cezar našel — zvedavost namreč: ven- dar pri vseh teh slabostih so bili Obrščani pobož- nejši ko vsi njih sosedje okrog in okrog. Vsak ve- čer si slišal v posameznih hišah petdesetkrat p0. novi j eno češčeno-marijo z roženkranskim dostav, kom; v sredi Obrhka pa je stalo leseno znamenje s kaj malo umetelno izrezljano podobo Križanega kateremu so vaška dekleta na vsako pomlad gia.' vo z venci in rožnimi kitami olepšale in pred ka- terim se je vsak vaščan mimo gredoč spoštljivo odkrival, spomnivši se na smrt in na fajmoštrovo besedo, tudi če je ravno šel od krčmarja Obrščaka ves vinski in težak. Ta ravno imenovani mož je bil glava vse vasi in neovrgljivo zelo potreben za okolico, če smemo tistim zaupati, ki trde, da človek najbolje stori če nepotrebne, to je ne živo živo potrebne denarje zapije, ali da lepše povemo, tistemu dobrotniku spraviti da, ki mu sladke kaplje ponudi pokusiti, že samo to, da se je po njem imenovala vsa vas mu je moralo nekaj veljave pridobiti, kajti pravil je on in njegovi očetje, da je nekdaj na Obrhku samo njegova hiša stala in da so se drugi sosedje okrog njega naselili, to se ve menda kmalu potem, kar je nehal bob v klasju rasti in se je v stročev- je spremenil. Koliko imenitnejši mož je moral torej Obrščak biti, ker so zraven imenovane zgodo- vinske in imenske veljavnosti še druge reči pristo- pile, katere so ga vzviševale nad vse vaščane. Bil je namreč krčmar in župan in potemtakem narav- ni brambovec in zastopovavec vsega, kar je sose- sko zadevalo. Njegova postava — bil je velik, rde- čega lica, nosil je toliko trebuha, da se je dalo spoznati, da ne goni sam za brazdo voličev — ta je popolnoma pristovala k drugim lastnostim, vnanjim in notranjim. Premožnejši ko drugi so- sedje, je kakemu revežu tudi včasih frakeljček na upanje natočil, in čeravno se taki dolžniki niso nič posebno kaj podvizali, da bi svoje dolgove po- ravnali, je vendar imel Obrščak vsaj toliko dobre- ga od njih, da so rekli: »Nič napačen mož ni to.« Kadar je bilo za sosesko kaj govoriti, ustopili so se sosedje za Obrščaka in on je imel tačas samo- voljo. čeravno se ni bil naučil ni brati ni pisati — zakaj pred štiridesetimi leti so se ljudje manj pečali za take reči —, izuril se je bil vendar toli- ko, da je po lastni iznajdbi zapisoval, koliko poli- čev je imel pri tem ali tem sosedu na dolgu. Obr- ščak je imel namreč v treh znamenjih vso mate- matiko .in vso abecedo. »Kljuka pet, križ deset, kol eno, pa je XVI krajcarjev za en bokal.« To se ve, da je Obrščak te kole in križe tako napošev, zdaj majhne zdaj velike, zdaj na to zdaj na to stran viseče zastavljal, da jih ni živ krst več razu- meti mogel ko on sam. Ker pa je bilo takih dolžni- kov obilo število, kateri so na upanje pili,, in ker je bil krčmar prepošten in prevesten, da bi bil s svojim pisanjem sebi in drugim zmešnjavo na- pravi j al in od tega terja, kar je oni izpil, zaznamo- val je Obrščak kovačevo vrsto na prazni strani sta- re pečati (drugega papirja ni poznal) z rogovila- stim zaznamkom, ki je imel klešče pomeniti, graj- skemu Dolfu je napravil v zapisnik nekaj črt, ki so hotele škrice pri suknji naslikati itd., drugi je dru- go znamenje imel. Prebravši popis kromarjeve osebe, vem, da častiti moj bravec pričakuje zbrano družbo okoli tega poštenjaka, zlasti če se še domišlja naše po- sebne pravice, katere sem od kraja prvega poglav- ja opomnil. Popoldne je bilo okoli treh, ko so sedeli Do- lef, deseti brat Martinek, dva kmečka možaka pri enem, dva druga — eden mlad, čeden fant okrog dvajsetih, imenovan Francelj Dražarjev, eden pa več ko še enkrat toliko star, Miha izpod Gaja — pri drugem vinu. Ker je krčmar videl, da imata po- slednja dva sama med seboj govoriti, se je mešal le bolj med prvo druščino. »Jej, naj te vrag!« je dejal eden kmečkih mo- žakov, Matevžek — »gospod Dolef, kaj je zdaj v vašem gradu novega, kaj? Tako je vendarle res, da ste dobili novega šolmoštra, sami zase, posebej. Enega sina ima gospod slemeniški, ta vaš brat, pa učeniku daje jesti in piti in — kaj bom drugače govoril: dobro vase in dobro nase mu preskrbi in še denarja mu bo dal, vem da, in kaj bo iz vsega tega? Nič!« »Denar bo potekel,« pravi drugi. »Vidva tega ne zapopadeta; molčita rajši!« je dejal Dolef. »Kaj bi vraga ne vedel?« se huduje Matev- žek. — »Ali nisem svojega paglavca celo zimo zaganjal k šolmoštru, da bi ga bil kaj izučil? Po svetem Urbanu, to se ve, sem moral pastirja imeti, potlej je s šolo preč. Pa sem mu bil ondan, ko sem prašiče v mestu prodal, kupil ene bukvice, češ naj bo fant v cerkvi na branje molil, da ne bo stal kakor trot pred Bogom. Ali kaj menite, da je znal brati!- Hudirja je znal, namalanega! Beri kaj iz bukvio, sem mu dejal v nedeljo popoldne. Pa se je pripravljal ko bolni iz postelje, tako zbiral be- sede in tolkel in jecljal, kakor bi kislo repo jedel iz škrbaste sklede. In ko mi je ondan birič pečat prinesel, zakaj nisem peska na cesto napeljal, še razločiti ni mogel, kdaj je dan postavljen, da se imam pri gosposki zglasiti. šember te vzemi, sera dejal, po kaj sem te pošiljal vso ljubo zimo k šol- moštru, ko se nisi naučil nič in si še večji telek ko jaz sam. Mar bi bil jaz fanta doma imel, da bi mi bil prejo vil v klobčiče! Zato jaz pravim, graj- ski gospod mora imeti čudno pamet, da naše mu farnemu šolmoštru bero daje ko mi vsi in še več, potlej si pa še sam enega vzame in ga sam plačuje.« »Kaj ne veš, zakaj tako dela?« pravi krčmar. »Zakaj?« pravi mož. »Ko bi ti imel tako kopico denarja, pa bi rav- no tako delal.« | »Ta je pa resnična,« pristavi drugi izmed mo- žakov. »Ko bi jaz ali ti hodil po ajdovi setvi od kozolca de kozolca z velikim poveznim vozom in z žrdjo in bi vsak deseti snop izpulil in tako neka- tero razstavko pšenice, ki so jo drugi ljudje pride- lali, doma napeljal, i, menim, da bi potlej denar trosil in razmetal.« »Le pijte pa molčite!« reče Dolef, kateri ga je že v možganih imel, da so mu oči vkup lezle, po- tem je z glavo pritrkovaje začel peti z onemoglim glasom: / En starček je bil, je glažek izpraznil, je vince rad pil, je druzga nalil. Ali modri možje iz Obrhka se niso dali motiti z gospod Dolfovo pesmijo, katero so slišali že ne- kateri in nekaterikrat. »Pritožili se ne bomo čezenj,« pravi krčmar, kateremu je na misel prišlo, da bi utegnil gospod graščak izvedeti, kako se v njegovi hiši zaničljivo o njem govori. »Bog obvaruj!« je dejal drugi izmed sosedov, ki je bil Obrščaku nekaj grošev dolžan in se torej ni spodobilo, da bi bil na nasprotni strani stal. — »Dober gospod je, on ne bi mogel ubožčka s pal- cem v oči dregniti kakor kdo drugi.« »Kaj se vama meša? Kaj sta šlevasta ali šele bosta? Kaj pa odgovarjata na tisto, kar vaju nih- če ne vpraša! Jaz nisem dejal, da ni dober, pošten mož, ali pameti nima prave, pameti!« trdi svoje- glavo Matevžek. — »Jaz bi mu tudi iz oči v oči to povedal, kaj se bom torej bal, če me stric Dolef sliši ali ne. Saj smo možje, ne nosimo modrca, am- pak kamižolo in vemo, kdaj je čas molčati, kdaj govoriti in na uho pošte prenašati. Kaj ni res, go- spod Dolef?« »Kajpak da ga bomo še en bokal, še en bokal, še en bokal,« je blebetal Dolef in z glavo vedno bli- že mize prihajal. »To pa to, dolžen sem že — ko- liko sem že? Nikomur nisem nič zapil, otroke sem vse preskrbel, ki nisem nobenega imel. — še en bokal!« »Saj še tega nismo izpili!« pravi krčmar. »še en bokal!« je ponavljal Dolef vedno. »Vidite, tega je že vrglo, za danes ga ima do- volj božjega daru,« — reče Matevžek, ko je vstal Dolef izza mize in se kolovratil na klop k peči, si tam nekaj cunj vkup zdrgnil za zglavje in se zlek- nil po klopi. »Kaj mu pomaga, da je gosposke matere sin! Kaj mu pomaga, da ve več ko vsa naša vas, da je rajnki gospod poprejšnji nekateri tolarček vrgel zanj iz mošnjička? Vse je bilo tako, kakor bi jaz pšenico vsega letošnjega pridelka v gnoj zakopal. Saj je tak človek, dasiravno dosti ve in zna in ima ime in suknjo nosi na sebi — še zmerom manj vreden ko jaz ali pa ti, Obrščak, kaj ni res? Za ko- liko je boljši ko moje babnice petelin? Petelin mo- je babnice — že dostikrat sem dejal, da ga bom s krepelcem pobil ali pa Krjavlja najel, da mi ga bo ustrelil — petelin drugega ne dela ko škodo na božjem svetu in to je: na dvoru mi vse razbrska in razkoplje, med seno mi tistega perja nanese, da pozimi junci kašelj dobodo, in ječmen mi pozob- lje. Za drugo ni na svetu. Tako tudi ta gospod Dolef za drugega ne tava pod soncem, kakor da nič ne dela, da travo tlači in da vino, dar božji, končuje.« »Gle^l vraga, kako jo je dobro razpeljal, kakor bi pravljico pravil. Vem, da še Martin ne bi bil bolje povedal.« čudno se je zdelo možem, da deseti brat ni govoril danes nič in se je vedno obračal na drugi konec mize, kjer sta onadva sedela in se menila. »To sem vam jaz samo zato postavil, da boste videli, da je res neumno otroke učiti branja, pisa- nja in vrag ve, kakove coprnije se še uče. Ta člo- vek je modre, učene glave, pa je bolj neumen ko ti, Krjavelj, ki ne veš nič; na pojdi pit!« Ta posled- nji ogovor in konec moževe modrije je veljal star- cu, čisto samosvoje, nenavadne postave in podo- be, ki je bil v hišo stopil in se mizi približal. Ali preden je Krjavelj prijel kupo, da bi ra- dodarnemu sosedu odpil, prigodi se nekaj, kar je storilo, da je moral oči drugam obrniti, dasi je bil že suhoten po grlu skozi in skozi doli. Kadar je torej bil kaplje željan, moral je pogledati desetega brata, svojega prijatelja, ki se je ravno v tem tre- nutku spel izza mize, za pedenj više zrasel, kakor re bil sicer velik, strahovito oči okrog sebe metal in naposled zarohnel nad starejšim izmed spod- njih dveh pivcev: »Ti, Miha izpod Gaja, nisi vreden, da za mizo sediš. Ti si oderuh, tebe bomo dali h konjederki v službo; vrgli te bomo na smeti, če se brž brž ne pobereš ven! Ven!« Tisti, kateremu je to veljalo, in njegov sosed sta vzdignila glave pokoncu. Priletnemu Mihu so se grbe na licu pomnožile in barva se je v zeleno spremenila, ko je videl, da ga podi Martinek ve-n 14 TEDNIK — VESTNIK PREDLOG PROGRAMA KVALITETNEGA ŠPORTA Delitev po delu Eden najbolj perečih pro- blemov je vsekakor program razvoja kvalitetnega športa. Ta je ob sedanji težki finanč- ni situaciji nujno potreben. Posebno še zaradi številnih najrazličnejših klubov in sekcij, ki za kvaliteto potro- šijo veliko sredstev, vendar ne dajejo zadovoljivih rezul- tatov. Res je, da je eden glavnih vzrokov za slabe re- zultate ravno pomanjkanje denarja, ravno zaradi tega pa je treba napraviti program, ki bo zagotovil normalno de- lo vsaj tistim, ki so že po- kazali določene uspehe in imajo pogoje za to. Važno pa je biti priprav- ljen na čimveč morebitnih kvalitetnih dosežkov (plas- man v višje tekmovanje), ki naj bodo načrtni s primer- no finančno podporo. Bolj kot pri rekreacijskem športu se je treba omejiti na določene panoge pri kvalitet- nem športu. To naj bi bile predvsem panoge s širokim zaledjem, ki so na progra- mu šolske telesne kulture (atletika, orodna telovad- ba, rokomet, nogomet, od- bojka ženske) ter panoge, ki sicer niso na programu šol- ske telesne vzgoje, imajo pa vseeno množično osnovo (smučanje, plavanje, drsanje, hokej na ledu, streljanje). Navedene panoge bi bilo treba uvrstiti po kriterijih, ki so pomembni za dosego osnovnih ciljev kvalitetnega športa in s tem v zvezi za vrstni red: — afirmacija v zveznem in republiškem merilu — pasivna rekreacija števil- ne publike — propaganda in razširja- nje splošnega zanimanja za panogo. Kriteriji naj. bi bili nasled- nji: število prebivalcev, ki se bavijo z določeno panogo, dosedanji kvalitetni uspehi, povprečen obisk publike (na republiških tekmovanjih), po- goji dela — objekti, cene- nost, priljubljenost med ob- čani itd. Plavanje bi na primer po tej razvrstitvi prišlo na pre- cej. visoko mesto, toda fak- tor »pogoj dela« je tako slab (brez zimskega bazena si ne moremo predstavljati poseb- nih kvalitetnih dosežkov), da odtehta vse druge faktorje in narekuje, da bi se pri tem športu morali omejiti pred- vsem na množične akcije in ne trošiti denar za umetno dviganje kvalitete (dragi tre- ningi izven Celja itd.). Tudi nogomet bi prišel na zelo vi- soko mesto po tej razpredel- nici, toda faktor »poraba sredstev za zvezno tekmova- nje«, ki je končni cilj vsake ekipe je tako velik, da od- tehta mnoge druge faktorje. Poleg tega pa bi bilo treba tu upoštevati le en kvalitet- ni klub, saj je vse kliube tež- ko podpirati in tako se vse- kakor ne bi dalo priti do kvalitete. Bistvo vsega bi bilo torej razdeljevanje sredstev po de- lu, ki pa v osnovah odgovar- ja smernicam ObZTK in Sve- tu za telesno kulturo. S tem pa bi morali biti seznanjeni tudi ostali, ki posredno ali neposredno vplivajo na fi- nanciranje telesne kulture. T. G. *"'-1-""""""1—1 ..................^r? ŠPORT emo prvak? V nadaljevanju sindikalne- ga nogometnega prvenstva so bili doseženi naslednji rezul- tati: Libela: IFA 3:1, Klima: Železarna 2:1, Zlatarna: Pro- sveta 1:3, EMO: Tkanina 4:1. Neporaženi sta še ekipi EMO in Prosveta, tretje pa je Klima. V drugi skupini je precej tekem neodigranih, nekatere ekipe pa tekmovanje jemlje- jo neresno. Dva rezultata: Celjski tisk: Železničar 1:1, Žična : Aero 3:4. TEKMOVANJE V VAJAH NA ORODJU Preteklo nedeljo je bilo v okviru gimnastičnega centra v Celju medobčinsko prven- stvo mladincev in mladink v vajah na orodju. Udeležili so se ga telovadci partizanskih društev Celje, mesto, Gaber- je, štore in Velenje. Med mladinci v prvem raz- redu je zmagal šporn iz štor s 53,8 točke, med mladinka- mi v drugem razredu Jakše Lilijana 46,6 pred Centrih Zla- to in Centrih Majdo (vse Ga- ber je), med mladinci v tret- jem razredu pa je bil najbolj- ši žolger iz Velenja s 53,2 točke pred šuligojem iz Ve- lenja in žunterjem iz Parti- zana Celje-mesto z 52 točka- mi. Poleg mladincev je v ka- tegoriji članov III. razreda tekmoval Tanko iz štor in dosegel 49,7 točke. CELJE 1, OLIMPIJA 3 Sredi preteklega tedna je v Celju na Skalni kleti gosto- vala nogometna ekipa zvez- nega ligaša Olimpije iz Ljub- ljane. Nogometaši ŽNK Ce- lja so se jim dobro upirali in bi lahko izvlekli tudi ugodnejši rezultat med- tem, ko gostje niso prikaza- li nič posebnega. MNOŽICA TEKMOVANJ V zadnjih nekaj dneh je v raznih konkurencah stekla cela vrsta tekmovanj, v kate- rih sodelujejo tudi celjski športniki. Tako so pričeli s tekmovanjem košarkarji v II. republiški ligi — zahod, kjer spet kaže, da bodo imeli žal- čani več uspeha od Celjanov, medtem ko je v I. ligi eki- pa Šoštanja trenutno še brez točke zadnja. To nede- ljo so začele tekmovati tudi odboj karice Partizana Celje mesto tokrat ponovno v re- publiški ligi. PRVI LETALSKI AKROBATSKI CENTER PRI NAS Akrobacije nad Celjem Akrobacije z jeklenimi pti- či so bile doslej pri nas do- mena nakterih redkih »zrač- nih cirkusantov«, ki pa s pravo športno letalsko akro- batiko dostikrat niso imeli zveze, šele lansko leto sta dva slovenska letalca sodelo- vala na svetovnem prvenst- vu v letalski akrobatiki v Moskvi. Eden od njiju je bil tudi Celjan Srečko Pukl, ki se je tam seznanil z odlič- nimi sovjetskimi akrobati. Zveza je bila vzpostavljena in na povabilo Aero kluba Celje se prav te dni mudita na levškem letališču dva od- lična sovjetska akrobata — inštruktorja in mojstra špor- ta Vladimir Piskunov in Aleksej Pimenov. Njuni učen- ci so Maks Arbajter, Srečko Pukl in Maks Mule j, akro- batsko letalo tipa »zlin« pa so si sposodili iz Lesc (sicer pa imamo v Jugoslaviji men- da le dve akrobatski letali). In v čem je smoter izpopol- njevanja naših - treh pilotov? V Jugoslaviji velja minimal- na meja za letalske akroba- cije 500 m višine. Na vseh tekmovanjih v svetu pa pi- loti delajo akrobacije precej nižje — celo na 100 metrih višine. Za take akrobate pa pri nas ni inštruktorjev. Ta- ko gre tokrat na letališču v Levcu predvsem za šolanje inštruktorjev. Da pa ti bo- doči inštruktorji dobijo mak- simum znanja, so samo tri- je, kajti ruska gosta imata časa samo tri tedne. En te- den je trajal akrobatski te- čaj, dva tedna pa inštruktor, ski. Treba je predelati okrog 30 različnih figur akrobacij, poleg teh pa še brez števila raznih kombinacij. »Eto urneješ, eto ne ume- ješ, eto harašo« pravita ruska inštruktorja celjskim pilo- tom, ko se po nekaj akroba- cijah vrnejo na zemljo in skupaj preštudirajo program. Nato narišeta nove skice akrobacij, ki jih bo treba na- rediti v naslednjem poletu. Avion se dvigne s tal, poteg- ne vase kolesa in se strmo vzpenja. Začnejo se vrstiti akrobacije, ena lepša od dru- ge, ena nevarnejša od dru- ge. Gledalcu spodaj pa zasta- ja dih, ko avion včasih kar utihne, ali pa se mu poka- di izza repa. Toda vedno se vse srečno izteče. Sicer pa se mora. Saj tudi padalo ne bi dosti pomagalo, letalo se namreč obrača žeto nizko. Tako so skozi zadnje tri tedne tekli dnevi na letališču v Levcu. Ideja o vzpostavit- vi letalskega akrobatskega centra v Celju se uresničuje. Prvi inštruktorji so tu, lah- ko pa tudi rečemo, da naj- boljši akrobati. Možje, ki ob- vladajo letalo v vsemogočih položajih. E.G. Najboljši na gimnaziji pretekli teden so imeli celj- j srednješolci svoje občin- [0 prvenstvo v. atletiki. Ude- jilo se ga je okrog 100 mla- ji atletov iz šestih šol II. oprije. Med moškimi je lagala ekipa gimnazije ed šolskim centrom Bori- Kidriča, Esš in Kmetij- im izobraževalnim cen- )m, pri ženskih ekipah pa nnazija pred ESŠ, pedago- 0 ginazijo in administrativ- ) šolo. Med posamezniki so se iz- izali Felicijan v teku na )m 11,5 in v skoku v da- no 664 cm, Lesničar v te- ma 300 m 38,2, Ilovar v te- 1 1000 m 2:52,4, Vivod v oku v višino 190 cm ter v rtu krogle 15.79 m. Med de- jti so bile zmagovalke Ma- Itova v teku na 100 m 13,3 v skoku v daljino 466 cm, ikčeva v teku na 600 m 2,4, Kunstekova v metu ogle 9,42 m ter Kelčeva v skoku v višino 145 cm. V obeh štafetnih tekih 4 krat 100 m so bili najboljši pred- stavniki gimnazije. T. G. Košič prvi Letos je bil tradicionalni smučarski dvoboj med ekipa- ma Celja in Zagreba s pre- cejšnjo zamudo na Okrešlju. Ker je sneg pri Celjski koči kmalu skopnel, so se smučar- ji obeh mest dogovorili za spomladansko tekmovanje na Okrešlju. Bilo je preteklo nedeljo. Tokrat so celjski smučarji slavili zmago s precejšnjo prednostjo, pobrali pa so tu- di skoraj vsa najboljša me- sta med posamezniki. Tako se je med zmagovalce letos vpisal Košič medtem, ko je bil drugi celjski predstavnik Uršič na tretjem mestu. fclkar so postali Rečičani šani, se je marsikaj spre- milo. Od tega, da je Reči- ob Savinji postala trg, pa že dolgo. fisti, ki se prebijejo skozi uško ožino v ta del raz- ijenega mozaika, se v svo- pločevinastih škatlah od- po navadi naprej. »pregledajo asfalt v Rane- in kolovoz lučaj nižje, ki ^ta v Rečico. Rečičani so >a navajeni. Iz trga zro v tenje, ki' se pretaka pred bovirn pragom po beli ce- ^ed nedavnim, ko so irne- v Rečici ob Savinji še to- je ta trgu vsiljevala 'j tempo življenja. Zdaj, ■je ni, je zjutraj, za spoz- nJe večja kolona ljudi, ki e v Nazarje, Mozirje in e' Po asfaltu in po oni prašni cesti, ^vzaprav so imeli dve to- — eno v Spodnji Reči- 111 eno v trgu. Obe sta ^jili kože. Eni, tej v tr- So pred nedavnim v Ko- do končno ustrojili in jo likvidirali, nebo- I reba. Rečičani se še se- stavljajo pred zidovjem iju je j o z glavo. Ko je rečeno, da bodo tam ure- dili za stanovanja, so samo zmigovali z rameni. Na večer, ko se življenje na videz umiri v velikem pri- čakovanju, ljudje obsede pod napušči ali na pragu pred hišo, ki ga razsvetljujejo po- bliski televizorjev ali fluore- scenčnih luči. Pred leti, ne takrat, ko so tržani s kamenjem pozdrav- ljali telo, privezano na sramo- tilni steber, ki še dandanes stoji pred menzo, ne, tem- več pred nekaj leti, takrat, ko so mladi vnesli toliko mladosti, da o njej še danes starejši, kot peščena ura raz- pravljajo, je trg oživil. Takrat so namreč mladi gradili oesto. Bilo jih je z vseh vetrov, vseh čudi in ho- tenj. Ostali so v spominu ljudem, ki so takrat verjet- no prvič trčili ob spontano mladost in navado drugih, ki so v monotono življenje trga vnesli nemir, mladostno raz- posajenost, ki je vela iz pre- kratkih ženskih hlačk ... Gro- za. Srečaš očaka in ga poba- raš, kako in kaj. Premeril te bo, kot ta mene, si pogla- dil brke, z njimi nekoliko zamigal, se namuznil in de- jal: »Mojdun, ni za prehvaliti. Poglej naokrog. Kmalu bo- mo mesto. Ljudje grade hi- še, popravljamo to, krpamo ono, le šola in prosvetni dom nas tareta. Prvemu se ugreza streha, drugemu pod...« Rečičani se s svojim de- lom ne hvalijo. Pri njih je lažen videz miru na večer, kajti takrat šele prav zažive. Pri njih ne moreš razmeje- vati, kdo in v kateri organi- zaciji dela. Delajo borci, ve- čer za tem pa skoraj ista zasedba razpravlja o proble- mu krajevne skupnosti in dan zatem o kulturni dejav- nosti. Točno vedo, kdo bo to in to uredil, kdo to spe- ljal, kdo ono organiziral. V teh dneh so vsi zaposle- ni z delom pri popravilu po- da v prosvetnem domu, kjer bo čez nekaj dni občinska dramska revija. Ni važno ka- tere organizacije član si. Važ- no je, da bo občinska dram- ska revija v Rečici, v trgu, ki hvaležno sprejme kultur- ne stvaritve in jih nagradi s tisto prizadetostjo, ki jih da- nes že redko srečujemo. Njihova dejavnost se začne v osnovni šoli, kjer učenci žanjejo po tekmovanjih lovo- rike. Nadaljuje se v hortikul- turni dejavnosti, ki se odra- ža v cvetju, razporejenem po trgu in konča v aktualnih razpravah upokojencev. Vmes so še gasilci in strelci... Kadar trčijo na problem, kot je bila likvidacija njiho- ve tovarne, za trenutek otr- de, da bi se lahko v priča- kovanju rešitve nekoliko spro- stili. Danes se z isto vnemo ustavljajo pred obubožanim zidovjem, ki bo baje konč- no služilo za kurjo farmo, kot so se takrat, ko so iz tega istega zidovja trgali na- peljave in stroje. Zmigujejo z rameni in slone v pričako- vanju. Pri njih težko zveš za čim bolj žalujejo ali nad veče- rom, ki prinaša spokojnost, kot z glavnikom počesanim smrekam nad zadnjo hišo, ali nad nesrečo predsednika krajevne skupnosti, ki je ob koncu asfalta, za katerega se je tako boril, zdrknil v po- tok in pristal v njem pred mopedom. Zdaj, ko noč pre- buja petje ruševca, si ne de- lajo utvar o pomladi, ki je že tu, mogoče bo zato dru- go nedeljo štiglic odprl go- stilno, tretjo, ki bo vsrkala kakšen dinar. J. SEVER TEDNIK, 18. MAJA 1967 15 ČE STE POZABILI... KINO Union; Od 18. do 22. 5. »Si- novi Katie Elder«, ameriški barvni CS Od 23. do 27. 5. »Galant- ne svečanosti«, francoski barvni Metropol: Od 17. do 22. 5. »Kako ubiješ svojo ženo«, ameriški barvni Od 23. do 26. 5. »Svojega telesa gospodar«, jugoslo- vanski Dom: Od 18. do 19. 5. »Zla- ti triumf«, francoski Od 20. do 21. 5. »Triumf Strogova«, francoski barvni Od 22. do 24: 5. »Žandar iz San Tropeza«, francoski barvni CS Od 25. do 26. 5. »Vrela uli- ca«, ameriški CS Letni kino prične s predva- janjem filmov 30. 5. AVTOBUSI Odhodi avtobusov iz Celja proti Ljubljani: 4.50, 5.40, 6.30, 6.55, 7.13, 7.30, 7.40, 8.10, 8.22, 8.30, 10.05, 10.30, 11.30, 13.15, 14.05, 15.10, 15.45, 16.00, 16.25, 17.00, 18.25, 19.00, 19.40 , 20.05, 21.11 Odhodi avtobusov iz Celja proti Mariboru: 5.20, 6.10, 7.C3, 7.45, 8.20, 8.30, 8.55, 9.20, 10.05, 11.45, 12.45, 13.40, 14.10, 15.30, 15.55, 17.00, 17.28, 18.05, 18.40, 18.54, 20.40 VLAKI Odhodi vlakov iz Celja v Ljubljano: 2.45, 5.43, 7.03, 7.16, 7.34, 9.02, 10.20, 13.20, 15.30, 20.06, 21.25, 22.01 Odhodi vlakov iz Celja v Maribor: 0.25, 4.30, 6.42, 8.58, 10.05, 11.20, 14.56, 16.38, 18.20,, 21.20 PLOSCE Celjani so v zadnjih dneh povpraševali največ za temi ploščami: Con tal: 1. Proti Kopru, Do- bri znanci; 2. Vse rože sveta, Lado Leskovar; 3. Očkov praznik, Franc Berger; 4. Boris Frank; 5. Larina pe- sem, Tereza Kesovija Elektrotehna: 1. Boris Frank; 2. Sezidal sem si vin- ski hram, Lojze Slak; 3. Pen- ny Lane; 4. Suze liju plave oči, Ivica šerfezi; 5. Lari- na pesem, Tereza Kesovija Elektro: 1. Penny Lane; 2. Za očkov praznik, Franc Ber- ger; 3. Larina pesem, Tereza Kesovija; 4. Vilma Gojč; 5. Polke in valčki, Boris Frank VREME Vremenska napoved za čas OD 18. DO 28. MAJA. Prevladovalo bo lepo vreme, vendar nekoliko nestalno s po- gostimi krajevnimi nevihtami oziroma kratkrotrajnimi pada- vinami, ki bodo zlasti okrog . 18., 23. in 27. maja. 3 Dr. V. M. j KNJIGE V dveh celjskih knjigarnah so največ povpraševali po knjigah: Naša knjiga: 1. Zdravnik Arrowsmith, Sinclair Lewis; 2. Glasbena enciklopedija; 3. Nega in vzgoja otroka, dr. Benjamin Spack; 4. Nanga Parbat, Herman Buihl; 5. Chopin Mladinska knjiga; 1. Zdrav- nik Arrowsmith, Sinclair Le- wis; 2. Nanga Parbat, Her- man Buhl; 3. Živali — enci- klopedija; 4. Razni potopisi, ki so bili v razprodaji po znižanih cenah. I:;;: TELEFONI' Agrotehnika, trgovina re- zervnih delov 25-38, Alpina Žiri* prodajalna 28-81, Astra, prorajalna 30-37, Borovo 29-24, Center: Rao 26-81, Center 32-19, Samopostrežba 31-25, Samopostrežba Otok 29-90, Logarska 27-37, Centromer- kur 32-40, Drogerija 30-50, Državna založba Slovenije 23-76, Jugoplastika 26-64, Mle- ko 24-45, Gnjat 23,26, Nare- zek 27-84, Ribarnica 30-78, Mladinska knjiga 26-79, Naša knjiga 29-69, prodajalna Ko- nus 25-08, veletrgovina Kovi- notehna 39-71, Lekarna Cen- ter 23-04, lekarna Gaberje 26-42, nova lekarna 22-04, Le- snina 21-66, Merx: Samopo- strežba 20-92, Ložnica 24-98, Savica 32-58, pri Metki 31-91, Pod gradom 24-81, Preskrba 27-97, Postrežba 31-85, Enot- nost 32-95, Rimski dvor 26-57, Soča 30-69, Pri Cinkarni 30-41. POPEVKE Alfonz Vučer: Ne pitajte za nju Ne pitajte za nju, prijatelji, sam sam, al tuge nema prijatelji. Pjevat čemo sad, to je bolje, muzika rfek svira samo za nas, ono što još boli i sječa treba zaboraviti. Ne pitajte za nju, prijatelji, prošlost je za mene mrtva, prijatelji. Iskidano sve što nas veže, razorene spone izmedju nas, što je dalje kraj to me teže sječanja bole. Ne pitajte za nju, prijatelji, ona je za mene mrtva, prijatelji. Ispijmo za kraj jedne sreče, ostanite sa mnom čitavu noč, neču biti sam ovo veče, da je ne tražim. Ne pitajte za nju, prijatelji, život je tako htio, prijatelji. Pjevat čemo sad, neka boli, muzika nek svira samo za nas, ako srce zna, da još voli, ima još dana. ' GIBANJE PREBIVALSTVA Žalec Na območju matičnega oko- liša Žalec se je med 23. 4. in 6. 5. rodila ena deklica. Poročili so se: Rudolf DUŠAK, miner iz Rifengozda in Ana KOGOJ, delavka iz Janškovega sela; Alojz REDNAK, strojni klju- čavničar iz Ločice ob Savi- nji in Vida KOŠENINA, de- lavka iz Gomilskega; Franc SEMPRIMOŽNIK, poljedelec iz Ojstriške vasi in Ana RO- ŽANC, poljedelka iz črnega vrha; "Bogomir ORTER, avto- klepar iz Celja in Frančiška SENČAR, gospodinja iz Matk; Rajmund RIBIČ, kovinostru- gar iz Velenja in Angela JE- ZERNIK, uslužbenka iz An- draža; Johan MEŠKO, dela- vec iz Arje vasi in Olga PFEIFER, poljedelka iz Arje vasi; Ivan STROJANŠEK, traktorist iz Dobrovelj in Ana DOBNIK, poljedelka iz Do- brovelj; Viktor LABOHAR, rudar iz Gubnega in Marija DE2NIKAR, poljedelka iz Stopnika; Anton VELIGOV- ŠEK, strojni ključavničar iz Šempetra in Angela HLADIN, šivilja iz Šempetra; Franc DRUŠKOVIČ, poljedelec iz Gornje vasi in Gabrijela SOR- GER, delavka iz Gornje vasi; Silvester JAVORNIK, mesar- ski pomočnik iz Dolenje vasi in Hilda GROBELNIK, delav- ka iz Liboj; Dimitri URISEK, uslužbenec iz Migojnic in Zo- fija REBERNIK, blagajna- čarka iz škal; Ernest Franc ZUPANC, strojni tehnik iz Migojnic in Greta ŽUPEVC, višja med. sestra iz Zabuko- vice; Ludvik LEDINEK, mi- ner iz Šoštanja in Pavla BOŠ- NAK, poljedelka iz Podvrha; Franc BERGANT, traktorist iz Loke in Josipa TURŠČAK, poljedelka iz Kapelje; Miha- el Boris TERGLAV, kovino- strugar iz Zg. Grušovelj in Irena OPLOTNIK, uslužben- ka iz Ložnice; Alojz Kari VIDMAJER, mizar iz Žalca in Marija ROJNIK, delavka iz Vel. Pirešice; Stanislav RE- HER, šofer-avtomehanik in Julijana GRANČAR, bolniška strežnica iz Pernovega; Jožef RAKUN, poledeiec iz Založ in Marija CIZEJ, poljedelka iz Trnave. Umrli so: Matija SRŠEN, 74, upoko jenec iz Brezove; Marija STEBLOVNIK roj. BIZJAK, 66, soc. podpiranka iz Žalca; Antonija ZAVERŠNIK, 47, delavka s Polzele; Martin ŠO- LINC, 86, iv. upokojenec s Polzele; Ivan PUNGARTNIK, 87, soc. podpiranec iz Vran- skega; Ivan REDNAK, 83, kovaški mojster iz Pernove- ga; Karel GOROPEVŠEK, 87, preužitkar iz Pondorja; Jo- žefa DERNOLŠEK roj. MAR- KO, 81, poljedelka iz Tabora; Terezija VURKELC roj HRO- VAR, 86, preužitkarica iz Kap- lje vasi; Marija PODKORIT- NIK roj. FAKIN, 61, gospo- dinja iz Matk; Roza STRO-" ŽER roj. TURK, 79, druž upokojenka iz Grajske vasi; Jožef ROGL, 53, osebni upo- kojenec iž šešč pri Preboldu. V času od 6. do 13. maja je bilo v Celju rojenih 40 deč- kov in 50 deklic, poročilo se je devet parov. UMRLI SO: Ana FAJS iz Gomilskega, stara 85 let, Jožica KUNSTIČ iz Ločendola, stara 1 dan, Martin LIPOVEC iz Celja, star 57 let, Jožef KREUH iz Celja, star 74 let, Jožef KOM- PLET iz Brezove, star 62 let, Martin VRBANČIČ iz Celja, stair 80 let, Anton KRAMAR iz Tmovlj pri Celju, star 76 let. Obv€*stilfš BENCINSKE ČRPALKE Ljubljanska cesta — črpal- ka je odprta od 6. ure zju- traj do 20.00 Mariborska cesta — črpalka je odprta neprekinjeno ves dan Ulica XIV. divizije — črpal- ka je odprta od 6. ure zju- traj do 20.00 S POLIC ŠTUDIJSKE Belič A.: O dvojini u sloven- skim jezicima. Beograd 1932. S. II 3265/91. Bilimovič A.: O jednom feno- menološkom diferenci jal- nom principu. Beograd 1958. S. II 3265/314. Dordevič M. S..: Individualne razlike kod paramecijuma. Beograd 1958. S. II 3265/301. Durič V. J.: Dubrovačka sli- karska škoda.-Beograd 1963. S. II 3265/363. Katic R. V.: O pojavama i suzbijanju zaraznih bolesti kod Srba od 1202. do 1813. godine. Beograd 1365. S. II 3265/386. Katic R. V.: Študija o botu- lizmu. Beograd 1964. S. II 3265/371. Petkovič K. V., Veselinovič D., Dokič V.: Ugljeni rudnik Vrška Čuka. Beograd 1958. S. II 3265/316. Radojčič S.: Majstori starog srpskog slikarstva. Beograd 1965. S. II 3265/236. Simič Č. P.: Prilog poznava- nju toksoplazmoze. Beograd 1963. S. II 3265/365. Simonovič D. T.: Botanički rečnik imena biljaka. Beo- grad 1959. S. II 3265/318. škerovič N. P.: Črna gora na osvitku XX vijeka. Beo- grad 1964. S. II 3265/369. Tucakov J.: Psihosugestivni elementi u narocLnoj medi- cini Svrijiškog Timoka. Beograd S. II 3265/380. Vujadinovč S.: Poreč. Pri- vrednogeografske odlike i saobračajne veze Beograd 1962. S. II 3265/367. ŽRTVEij prometa zavozil v jarek Voznik osebnega avtoi*. bila Ivan Jordan se je p^jr po cesti II. reda iz Veleijj protii Ar j i vasi s hitrost15 približno 70 km na uro. j[ njegovem pripovedovanju je na blagem levem ovm? v Studencih izogibal nezj* nemu tovornjaku, ki mu pripeljal nasproti. Zapeij* je na desni rob ceste, w pa ni mogel več obvla^ krmila. Vozilo je drselo 3. metrov ob robu. preden a je voznik uspel vrniti ^ cesto, vendar ga je zanesj na levo, da se je prevrnilo meter globok jarek. šk% na osebnem avtomobilu C ocenili na 17.000 N din. ' zadel pešca Bogomir Vavpetič je , osebnim avtomobilom vop iz Velenja proti Arji vasi, t nasprotne smeri pa je p* hajal po sredini ceste peš^ Dušan S:mič. Voznik je sfcj. šal nesrečo preprečiti s tem, da je močno zaviral, vendaj mu ni uspelo in je pešca zbj po cesti. Sdmič je dobil $ škodbe po glavi. Pešcu i vozniku so vzeli kri za prt iskavo. Na avtomobilu je a 1000 N din škode. na mostu Nesreča se je zgodila ni cesti III. reda v Draža vas Slovenskih Konjicah na mo stu čez potok Dravinjo. V01 nik tovornega avtomobila prikolico Franc Kresnik j peljal na tovornjaku in pri kolici 15 ton premoga. N mostu, katerega nosilnost j 10 ton, se je pod težo avti mobila vdrlo več desk mos nic, da sta se desni kol« vdrli, karoserija avtomobi pa se je naslonila na mosta ograjo. Prikolica je bila n mostu le s prvimi kolesi Skupno škodo so ocenili n 4000 N din. zapeljal s ceste Andrej Grmovšek je vozi z osebnim avtomobilom ?o nekategoriziranl cesti v Pi šecah. Iz neznanega vzroki je zapeljal s ceste in se pre- vrnil v 5 metrov globok ji rek. V vozilu sita bila še dn potnika, ki nista bila pošto dovana, lažje se je pošto doval le voznik. Na voztf je škode za 6000 N din. otrok pod motor Motorist Janez Krašov* se je s sopotnikom Jožeta« Vavpotičem peljal iz Hud"« vega grabna proti Dobrni. 1 Zavrhu je pritekel pred n10 torno kolo otrok Stanko N? vak, ki ga je motorist s krmilom. Pri padcu so vsi trije dobili lažje poškodbe mokra cesta Stanislav Kelner se je 1 osebnim avtomobilom pelji iz Celja proti Žalcu. Na vem zavoju v Levou ga f zaradi neprimerne hitrosti i® mokre ceste zaneslo na trav- nik, po katerem je vozil" drselo 20 metrov, se obrnil" in pri vzvratni vožnji zadel" v jablano. Telesnih poskok ni bilo, materialno škodo fljj avtomobilu «0 oceniii na 50C N din. SE IZPLAČA UVAŽATI ALI KUPOVATI RABLJENE AVTOMOBILE? Tabela cen vseh nemških osebnih in tovornih avtomobilov s carinami in davki v novi številki revije avte TEDNIK, 18. MAJA 1967 16 SLC Celje . 18 inaja, OD 19. url: 2. BESEDA NI KONJ. Tret- V^i.uiinski abonma, ji ^Tg maja. ob 15.30: Plau- dVOJCKA. Prvi mladinski maja, ob 19.30: Plau- 50"° ijVOJCKA. Sobotni abonma jj> j??6 21- maja, ob 10. un: Pla- s trimi kaznimi se namreč za- krknjenost, napadalnost in sofvražnost mladoletnike do družbe še povečajo. Mladi hudodelci namreč prihajajo v zaporih v stike z izurjeni- mi kriminalci in je zapor za mladoletnika največkrat pra- va visoka šola kriminala. Prav zaradi tega se je polago ma uveljavilo mišljenje, da je treba mladoletnika prev- zgajati z ukrepi, ki bodo bolj učinkoviti. V prvih desetletjih so v avropsko kazensko zakono- dajo polagoma začeli prodi- rati vzgojni ukrepi za mlado- letnike. Vendar je kot pri- marni ukrep še naprej ostala kazen, vzgojni ukrepi so bili le kot dopolnilo, uporabljali pa so jih za mlajše mladolet- nike in za lažja kazniva de- janja. Tudi naš prvi povojni ka- zenski zakonik je mladoletni- ke obravnaval podobno kot ostali evropski kazenski za- koniki. Nekaj sprememb so vnesli v kazenski zakonik, ki je izšel leta 1951. leta, ko se je položaj mladoletnikov ne- koliko popravil. Poleg kazni so takrat uveljavili tudi vzgoj. ne oziroma poboljševalne ukrepe. Vendar je ob izrekih še vedno prevladovala kazen, sa so bili mladoletniki še vedno kazensko odgovorni. Danes imajo sodišča za mla- doletnike na razuolago osem različnih ukrepov, po takrat- nem kazenskem zakoniku pa so imeli le dva in sicer ukor in oddajo v vzgojni poboljše- valni dom. Novi kazenski za- konik pa je vnesel v mlado- letno sodstvo temeljite spre- membe. Mladoletniško sod- stvo ureja posebno poglavje v kazenskem zakoniku, ki je povsem na novo urejeno. Po- sebnost v tem poglavju je ta, da se za mladoletnike načelo ma uporabljajo vzgojni uk- repi, kazen pa le v posebnih primerih. V prihodnjih številkah bomo skušali objaviti še ne- katere zanimivosti iz mlado- letniškega sodstva. VLADIMIR VIDMAR Mrzlica eleklrificirana Letošnji prvomajski prazni- ki so se pričeli na Mrzlici v posebno svečanem vzdušju, saj je dva dni pred tem za- svetila električna luč pri zad- njih. osmih kmetijah na žal- ski strani Mrzlice. To je bil težko pričakovani trenutek, saj si današnjega življenja ne moremo več zamišljati brez vseh pripomočkov za gospo- dinjstvo in sodobno kmeto- vanje. Občani so si dolgo časa pri- zadevali za uresničitvijo te potrebe, končno jim je le uspelo. Skupščina občine Ža- lec je namreč odobrila in do- delila tri in pol milijone sta- rih dinarjev, razliko do pro- računske vrednosti zunanje napeljave, ki velja okrog šest milijonov, pa krijejo prebi- valci sami z delom, materia- lom in denarjem. Dejstvo je, Prosta delovna mesta Komunalni zavod za zapo- slovanje Celje sporoča, da so v Celju prosta tale delovna mesta: 1. Skupščina občine Celje potrebuje diplomiranega eko- nomista za načelnika od,*elka z visoko izobrazbo in petlet- no prakso, družinsko stano vanje je zagotovljeno. 2. Cinkarna Celje, ekonomi- sta, šefa oddelka za raz skavo tržišča z znanjem tujega jezi- ka. višja izobraTba in petlet- na praksa, stanovanja ni. Za počitniški dom Sladka gora eno kuharico s poklicno šolo In daljšo prakso, samsko sta- novanje. 3. Elektrosignal Celje dva elektrotehnika s poklicno šo- lo in 1—2 letno prakso, sta- novanja ni. 4. Izletnik Celje dva avto- kleparja s poki eno šolo, brez prakse, stanovanja ni šefa strežbe z znanjem tujega je zika, s poklicno šolo, dve leti prakse samsko stanovanjp zagotovljeno Dve kuharici s poklicno šolo, in dveletno prakso, samsko stanovanje 5. Geršak Franc Trnovlje, Celje, enega peka s poklicno šolo, brez prakse, samsko stanovanje. 6. Hrastelj Peter, Mizarstvo Laško, mizarskega pomočni- ka brez prakse, polkvalifici- ranega, samsko stanovanje. 7. Planinšek Anton, Celje Mariborska 81. enega instala- terja centralne kurjave in enega ključavničarja-varijca, oba z 2—5 letno prakso, sam- sko stanovanje zagotovljeno. 8. Tekstilna tovarna »JU- TEifS« Žalec, enega računo- vodjo z višjo izobrazbo in 0—5 letno prakso, stanovanja ni 9. Obrtno podjetje »OBRT- NIK« Prebold, dva mizarja s poklicno šolo, stanovanja ni 10. Obrtni center »ZARJA« Žalec, enega lesno industrij- skega tehnika za vodenje teh- ničnih del v DE lesna galan- terija Petrovče s srednjo šolo in dveletno prakso, sta- vanja ni. Vozne olajšave za mladino Združeno železniško transportno podjetje Ljubljana je poslalo Centralnemu komiteju ZMS v Ljubljani pismo, v katerem obvešča vso mladino, da bodo člani ZM uživali v času od 28. aprila do 31. decembra 1967 sedemdeset odstotni popust od redne vozne cene vla- ka. Pogoji za omenjeni popust so naslednji: 1. Člani ZM uživajo po- pust pod pogojem, da po- tujejo v skupinah najmanj 5 oseb, da niso starejši od 25 let in da niso v delov- nem razmerju. Potovanje mora organizirati društvo oziroma organizacija, ki je včlanjena v ZM. 2. Na vsakih 10 oseb, ki imajo pravico do popusta, uživa isti popust po en spremljevalec (vodja po- tovanja). to velja tudi v slučaju, kaidar šteje skupi- na le 5 do 10 oseb. 3. Osnova za popust je potrdilo in poimenski se. znam udeležencev kar o- boje izstavi in izpolni v dvojniku organizacija, ki organizira potovanje. Potrdilo mora vsebovati: žig društva oz. organizaci- je, kraj in da>tum izdaje potrdila, navedbo namena in smeri potovanja ter ime in priimek vodje po- tovanja Poimenski seznam mora vsebovati: imena udele- žencev potovanja, ki ima- jo pravico do popusta, imena spremljevalcev, žig društva oz. organizacije, podpis odgiovorne osebe oz. pooblaščenca in pod- pis vodje potovanja. 4. Na poimenskem se- znamu mora biti vpisana izjava, da so v seznamu vpisani člani ZM, da niso starejši od 25 let in da niso v delovnem razmerju. Za zlorabe je ŽTP Ljub- ljana predvidelo tudi sank- cije. Popust velja za vse pro- ge jugoslovanskih želez- nic, prav tako pa velja po- pust za povratno vožnjo. Vozovnice za povratek morajo vodje potovanj zahtevati ob nakupu vo- zovnic za odhod. ŽTP Ljubljana je tudi sporočilo, da bo organizi- ralo po želji tudi potova- nja v kraje, kjer ni želez, niče s tem, da bodo vklju- čili v te prevoze tudi avto- busna podjetja. Gesta Železn. transport- nega podjetja v Ljubljani je vredna vse pohvale, saj je na ta način omogočilo potovanja po nižji ceni predvsem mladini, ki nima lastnih dohodkov. V. V. BESEDA MLADIH Zakaj tako? Danes se vam prvikrat ogla- šam s člankom, ki ne zadeva samo mene, temveč mnogo mojih sovrstnikov, želela bi, da članek objavite v va£em listu pod naslovom Zakaj je tako? Lani v začetku maja je bilo konec šolskega leta za četrte letnike na vseh šolah srednje Stopnje. Tako sem tudi jaz postala absolvent tehniške srednje šole v Celju — na gradbenem oddelku. Na vrsti je bil še zaključni izpit m poklic gradbenega tehnika je bil pred menoj. Izpit sem opravila 9. septembra. Toda od takrat pa vse do danes iščem prosto delovno mesto. Prosila sem že mnoga podjet- ja, da bi me zaposlila, toda zaman. Kmalu bo preteklo že leto dni, kar iščem službo. Marsikdo bi morda rekel — »se ji ne ljubi delati«, toda ni tako. Zelo rada bi se za- poslila, saj mi je šele devet- najst let; pripravljena bi bila prijeti za vsako delo — tudi izven Celja. človek se seveda ob tem sprašuje, ali smo pri nas uvedli reformo zato, da smo mladi brez zaposlitve? Namen vsekakor ni bil tak, toda ko- liko mladih se je moralo re- šiti iz »zagate« tako, da so odšli v tujino? Tudi meni se je zgodilo skoraj tako. Na zavodu za zaposlovanje v Ce- lju so celo svetovali: »Naj pa gre v Avstrijo v tovarno pa- pirja za 120 tisoč S din, saj tukaj ni možnosti.« in darle ni tako. Prav gotovo ^ lahko našli prostor za ene» dva, tri. .. Zakaj mora tuja, reševati naš problem? Zait ga ne moremo rešiti sa Morda ravno jaz nimam ^ če, ki pomaga pri zaposlito Ali je res potrebna sam, »protekcija«? Nisem hčerh ne vem kako premožnih % šev. V družini nas je pet: mati, dva brata in jaz. Zask ži pa samo oče. Brata se ut ta, torej smo nepreskrbljen še vsi otroci. Poleg tega je^ oče borec, otroci borcev $ bi naj imeli vendarle preji nost. Ali si je moj oče v bor bi za boljši današnji kruh jj l služil to, da sedaj hčerka n dobi zaposlitve kjerkoli v sir, veniji? To se vsi vprašujeva Tudi priporočila krajevne L občinske organizacije ZB nit ne pomagajo, saj imajo a takšne papirje vendar koš. Res je, da je po časopis» precej razpisov, toda kaj p» maga prošnja za takšno n» sto. ko pa je prvi pogoj pra, sa! Kako lahko imamo mi, fc komaj končamo šolanje, pm so? Dobro vem, da so z a četniki težave, vendar mon mo menda tudi taki pričet Nikakor ne prosim za mib ščino, temveč za delo, do k terega imam vsekakor pr; vico. čakala bom, morda mi « kdo vsaj odgovoril. Milena Hotko, Celje, Lisce 2 J*RH*-1 \\ lil Ona Mlado dekle, polno živ- ljenja, od katerega nekaj pričakuje, vendar ne ve kaj. Oba sva bila v neznanem, kraju in oba sva zamudila isti avtobus, ki je til vzrok kratkega, bežnega sreča- nja. Prijateljskega. Ljudje ugotavljajo, da se najlaže izpoveš neznancu, ki si ga srečal enkrat in ki o tebi ne bo mogel go- voriti slabo ali dobro. »Moti me, ker veliko ho- dim po terenu. Tam, kjer živim. poznam ljudi, ven- dar nobenega mladega, katerega bi lahko pogle- dala drugače kot sodelav- ca.« »In ko prideš v druge kraje?« »Izredno nerodno mi je, kamorkoli pridem. Sem z vasi, sicer imam srednjo šolo, vendar se ne morem navaditi na vse, kar je moderno. Nekoč sem bila v družbi, čudila sem se stvarem okoli sebe precej glasno. Drugič te ne vza- memo s sabo, so mi rekli.« »Imaš fanta?.« »Ne, sem še premlada. 22 let. Z njimi so same skrbi. Imela sem ga pred štirimi leti, vendar ne bi zopet prenesla razočara- nja. Pravijo mi, da priča, kujem princa iz sanj. Ven- dar to ni res. Rada bi spo- znala nekoga, ki bi mi lahko svetoval in pomagal. Denarnih težav nimam. Imam popolnoma oprem- ljeno svojo hišo in si mi- slim kupiti avtomobil. Vendar rada bi imela člo- veka poleg sebe, čepnt ne čutim potrebe.« »Se ne bojiš, da te bo nekdo vzel samo zarai\ denarja?« »Se. Si lahko poma- gam?« »Lahko. Spremeni « vsaj na zunaj. Uredi svojo zunanjost. Prični se druga če oblačiti.« »Kaj? Da bi se našmti- kala. Nisem jaz za to. Ali se slabo obnašam?« »Zakaj boš imela avto- mobil, če si vedno doma'« »Vozila se bom v služU Sicer pa ne vem, zakaj # ga rada imela. Prihrani si bom toliko, kot sem M pohištvo. Vsak dinar nem, preden ga dam o® sebe.« ji »Torej si skopuh F 22-ih letih?« , »Ne, tega mi ne sme* reči. Nisem skopuh. M°r_ da samo do sebe. Drug& dam vse, kar imam.« »Dobro, kaj nam0* vaš?« : »Ne vem. Rada bi.- - s® sama ne vem, kaj bi ro&r Zdi se mi, da sem ea^ mlad človek, ki ne ve, M bi rad. Misliš, da so or' gi tudi takšni?« ~ Postavil sem si vprv" nje: ali je res edina? Vlak je pripeljal. stisk roke in odšla je. K ivno dekle z mnogo misli, ki največ svojih a prebije po poljih, je s strahom v očeh. S sv hom pred ljudmi, Vre"'Jit, bo in bodočnostjo. ™ TEDNIK, 18. MAJA 1967 18 fran Jaklič ZGODOVINSKA POVEST ZADNJA NA GRMADI __81____ K o je prihajal vojni »obrist« s stotnikom, se je začelo ^ogledovanje. Prvi so bili na vrsti iz Rtneka. Dvanajst LDje morala dati graščina. Bili so fantje s Slemenov, ^stavne rasti in mrkih pogledov. Stotnik jih je pregle- dni; tisti, ki niso bili dovolj krepki in niso imeli. zdrave ^ so jih vrnili, graščina je morala dati zdrave . Bobnar je udarjal na boben, ko so stopali posamezni, pečeni samo v srajco, pod mero, da so določili velikost ^ ga potem vpisali. Ko je bil pregledan, so ga vzeli vojaki medse. Dvanajstkrat je zaigral bobnar in dvanajst ^šltih je šlo skozi vilice. Graščina na Bregu jih je dala ^ a ribniška petindvajset. To so bili večinoma Potoča- ^ lxi Gorniki. Jezni in polni kesanja so stopali pod mero. Obžalovali so, da so se dali prijeti biričem, ko bi lahko prosti prebivali v temnih gozdovih. Kdaj bodo zopet dihali domači zrak? Kdaj bodo videli domače cvetje? Kdaj slišali zvon s Tabore in z Gore? Te misli so jim polnile glavo in jih napolnjevale z ne- popisno žalostjo. Folaščal se jih je obup, sovraštvo je spolnjevalo njihova srca, ko jim je odgovarjal razum: »Nikoli več! Nikoli več ne vidite domačih gor. Cesar se vojskuje in ne vrača zdravih ljudi. Morda še prideš nazaj ušiv, zanemarjen, brez rok, brez nog, z odprtimi ranami, da boš v napoto samemu sebi in ljudem, da boš hodil od hiše do hiše, prosil grižljaja kruha in žlico močnika, da boš s hvaležnostjo prenočeval v listju in sklepal za tisto noč prijateljstvo s hišnim čuvajem.« — Martinek Bolha! je ostro poklical pisar, da se je razleglo po trgu. — Bolha! je vzkliknil nekdo in nebroj jih je ponovilo to besedo in se smejalo. — Kje je? Kje? je naglo vprašala Polonca. — Prav mu _^ 82____ je! Prav. Sedaj pa ima! škorjot! je vzkliknila in mu zapre- tila s pestjo, ko je opazil^ da jo je Martinek slišal. — Hudičevka! je sikal Martinek, ko se je domislil Ko- čevarice. — Hudičevka goljufiva! V grad sicer ni šel rad, a je vendar zaitožil Krzničevko, keir je tako hotela lepa Kočevarica. Sedaj je stal pod mero in vsi so gledali vanj, — Dober, je dejal polkovnik in Bolha je postal cesar- ski vojak. Vse je utihnilo, ko je vodja naborne komisije nagovo- ril nove votjake. Slabil je vojaški stan in njegovo vzvišeno nalogo; povedal je, kako se morajo vojaki vesti in da bodo prisegli brezpogojno zvestobo deželnemu knezu, cesarju Leopoldu I.f pokorščino svojim predstojnikom; da bodo obljubili, da ne bodo godrnjali, ako ne bodo dobivali plače o pravem času in tudi ne, ako bo plača manjša, kakor bi jim šla. Poslej mora biiti njihovo edino geslo: Vse za ce- sarja ! Miklovec se je obrnil in gredoč v hišo mrmral: — Vi- slice so jim obljubili, pa tudi godrnjati ne bodo smeli, ako bodo lačni in ne bodo dobivali plače. Vivat! KRVAVI SODNIK NA NOVI SLEDI Cesarski sodnik je skrbno pripravljal gradivo za glavno razpravo. Sestavil si je vsa vprašanja, ki jih bo postavljal obdolženkam in pričam, da bo laže dognal zločin. Soditi navadnim zločincem je lahka stvar in nič zanimivega, teže je priti do živega zločincem, ki se ukvarjajo s čarovni- štvom. Treba je največje bistroumnosti, da je osumljenca možno obdolžiti. Zločinec čarovnik je najbolj zakrknjen __________83 _____ Vedno taji, zaklinja svoijo nedolžnost, dokler mu more migati jezik. Šele potem vse prizna in se vda, ko vidi, da zriaij ni druge rešitve. Jurij Gotitsaheer je bil na glasu kot odličen poznovalec čarovništva. Po dolgoletnih izkušnjah je poznal bistvena hudodelstva čarovnic in vrh tega je s posebnim zanima- njem zasledoval razne znamenite razprave o teh ljudeh tu- di drugod. V prepričanju, da opravlja pomembno delo, ko zatira škodljivce vere in države, ko spravlja s sveta sata- nove zaveznike, ni zanemaril nobenega sredstva in mu ni bilo žal truda, da je uničil čarovmiško osebo, ki mu jo je dala v roke previdnost. Čeprav je čital znamenita dela, ki so bičala brezsrčno trpinčenje in morjenje čarovništva obdolženih oseb ter krivičnost postav, ki so' to dovoljevale, je imel o tem ven- darle lastno sodbo. Bil je namreč prepričan, da so osebe, ki so pisale take knjige, same vdane čarovništvu. — Meni naj bi jih dali v roke! je pravil. Spomnil se je beneficijata od Nove Štifte. »Gottsheer bo slekel beneficijaitu duhovniško suknjo in bo ljudem pokazal ostudnega coprnika. Haha!« »Samo Gottscheer zna kaj takega! Da. Jurij Gottcheer, ki ni zastonj krvavi cesarski sodnik!« V tem samogovoru ga je neprijetno prekinilo vabilo grofa Trilleka, ki je pripravil na čast cesarskemu sodniku in v slovo odhajajočim častnikom gostijo. Vabila gospod cesarski sodnik ni mogel odkloniti, toda pismo je vrgel nejevoljno po mizi in vzkliknil: »Zopet ne- kaj izgubljenih ur! Nag me pustijo v miru s svojimi poje- dinami in zabavami!« Takrat je še bila navada, da so po hišah plemstva, po krvi ali duhu, molili pred obedom. Grajski kaplan, gospod __84____ Jožef, je glasno molil svoj »oremus«; vsa družba je pri- sluhnila in zajela šele, ko je visokorodma gospa grofinja že- lela vsem — »bog blagoslovi« in namignila strežajem. Stol med vikarjem in kaplanom, gospodom Janezom je ostal prazen. Pripravljen je bil za gospoda beneficiaita. — Kdo ve kod sitnari, je omenil vikar Jurij. Tudi sodnik je mislil nanj. »Copmik, boji se me,« si je dejal. »Pa že še prideva skupaj! Tedaj boš videl!« še ni bila druga jed na mizi, ko je srežaj prinesel list v dvorano in ga izročil gostilju z naznanilom: . — Tole pošilja gospod beneficijat od Nove Štifte. Grof je pismo odpečatil in ga naglo preletel z očrni. — Ali je gospod zblaznel ali je tako zloben? je vzklik- nil ogorčen. — Ne razumem ga. Bral je še enkrat. — Ne pride in kako nezaslišano žali! Poslušajte! Grof je bral: »Vaše prijazno vaibilo sem firejel. Zelo visoko čislam vašo prevzvišenost kakor tudi vse plemenite gospe in go- spode, ki so zbrani pri gostoljubni mizi vašega blagorodja. Veliko čast ste izkazali svojemu najponižnejšemu služab- niku, ki se pa žal vabilu ne more odzvati. Vest in čast ka- toliškega duhovnika mi brani, sedeti danes pri mizi vaše visokosti, kjer po mojem mnenju ni mesta zame, pač pa oaj sede pjleg morilca — rabelj.« Pri zadnjih besedah so gospe vrisnile. Ogorčeni vzkliki so leteli vsevprek. — Nezaslišano! Taka žalitev! — Kje je nesramnež? je vpil stotnik. — Povejte mi, da ga sesekam. _- 85_______ — Meni se zdi, da je zblaznel, je povedal gostitelj. — Brez povoda žali. Pogledal je duhovnika in vprašal arhidijakona: — Kaj pa vi mislite, prečastiti? — Bedak bedasti je! — Lopov! Ničvrednež! ZabavIjač v talarju! -- Poiščimo zadoščenje! — Gospoda, je rekel sodnik, ki je bil ves čas miren, — ne razburjajte se, morilec sem jaz. — Kaj? Nezaslišano! Takšna obdolžitev?. — Da. Jaz sem morilec. Gospod benefeciat je mislil mene. — Ni mogoče! Takšna predrznost! — Z gospodom benefeciatom sva v dvoboju. — Zanimivo. — V dvoboju so različni zamahi. Tudi taki, da z nji- mi nasprotnika razorožimo ali presenetimo in mu potem damo končni udarec. To je hotel narediti moj nasprotnik. Zato je izzival. Sodnik je na dolgo in široko povedal zgodbo z lova. Izrazil je svoje prepričanje, da se. beneficijat le zato pote- guje za oprostitev coprnic, ker je njih somišljenik. Iz sodnikovega glasu je zvenela grožnja. — Ni tako nedolžen, je rekel. — Jaz ga bom razkril. Duhovniki so čutili, da nekaj nejevolje, ki jo je po- vzročil beneficijat, pada tudi nanje. Bili so pripravljeni oditi. — Odpustite mu! To je naredil v svoji gorečnosti, je rekel arhidijaikon sodniku, ko je odhajal. Naslednje jutro je arhidijaikon napisal bemeficijatu dolgo pismo. Ko je beneficijat prebral nasvet, da bi bilo _86 _ najbolje, ko bi izginil iz kraja, vsaj dokler je krvavi so- dnik z rabljem v Ribnici, je vzkliknil: »Nikdar! Nikdar! Miha Lamiut se ne umakne! Miha Lamut ni mutasi pes! Miha ostane tukaj!« Razmišljal je, kako bi rešil nesrečnice. PRED SODBO Krzničevka se je v ječi končno umirila. Posedala je po pogradu in topo zrla predse. Pozabila je na moža, na otroke, na vse. Le kadar so se odprla vrata ječe, se je zganila. Tedaj je zažarela tista iskirica upanja, ki je še vedno tlela v srcu — Pome naj pridejo! je rekla včasih šamutu. Rusovka in Zbašnikovka sta umrli na natezalnici, tu- di Cešarkovko so vlačili na sodbo dan za dnem. Dne 3. julija 1701. leta so pripeljali na sodbo tudi Lucijo Krzničevo. Ko ji je jetnišničar povedal, da gre pred sodnika, se je zdramila iz otopelosti. — Le brž! Le brž pred sodnika, da se izkaže moja nedolžnost! Vest ji ni očitala ničesar, s copranjem se nikoli ni ukvarjala. Bila je prepričana, da je ne more nihče ob- soditi. Ko je stopila iz temne zatohle ječe na zrak in sonce, je skoraj oslepela. Postala je, da bi se naužila zraka, todia biriča nista imela potrpljenja. Pahnila sta jo naprej in skoraj je bila med ljudmi, ki so jo čakali na dvorišču, zijalasti in trdo srčni. — Lejte jo! že gre! — Zlome«, sedaj copraj! ___87 _______ Sodni prostori so bili v tistem delu grada, ki je obr- njen na jug. Majhna okna in obokani stropi so kar ti- ščali k tlom, mučilno orodje pa je še povečevalo mrač- nost in grozljivo neprijetnost. Ooprnica je sredi dvorane molče obstala in pogledala naokrog. Ob njej sta stala dva biriča, za njima dva mrka človeka v črnih oblekah. Zadaj se je drenjalo ljudi, da * bila glava ob glavi; govorili so polglasno in se hehe- kli. Pred njo na vzvišenem prostoru je bila podolgovata miza, nia kateri je stalo med dvema svečama mogočno 'izpelo. Na klopeh, na obeh straneh mize, so sedeli pra- ^čno oblečeni možje, ki so se ji zdeli znani, ko jih je ^orneje pogledala. Na desni pa je zagledala nekakšno ^lezaio napravo, podobno stolu, ki pa je imel na obeh ftraneh in spodaj še neke priprave, nad napravo pa je bil pritrjen na stropu škripec, od katerega je visela tenka Vrv- Ko je opazila napravo, se je streznila tembolj, ko •e videla po tleh lise krvi in' spoznala, da vidi pred seboj Prašno mučilnico. % — Jezus! Jezus! Jezus! se ji je izvilo nehote. .Tedaj so se odprla vrata in k mizi je stopil mož v .^m talarju, obrobljenemu s širokim belim ovratnikom', ^ & položil na mizo sveženj papirjev. Za njim sta stopila . .^va podobno oblečena gospoda: cesarski sodnik s prav- nikom , Ko so zaškripala vrata, so možje vstali in vse je Teknilo. Možje so se priklonili in ko jim je sodnik ^foavil, so se spet usedli. . — Gospod sodnik, gnadljivi gospod sodnik! Pravični sPod sodnik! je kliknila Lucija in povzdignila roke, ^č: — Izpustite me, saj nisem ničesar naredila! ____88__ — Molči baba! je zarohnel nad njo birič in jo prijel za roko. Toda Lucija je iztrgala roko, padla na kolena in kli- cala: — Usmilite se rtie! Izpustite me! Sam oče nebeški ve, da sem nedolžna. Nedolžna sem,, gnadljivi gospod! Izpu- stite me! Toda njeno obupno klicanje ni, prodrlo do src. — Začnimo, je spregovoril sodnik mirno. — Ženski denite na roke okove, in jo posadite na klop. Nedolžnega še' nisem nobenega obsodil. Zadnji stavek je posebno poudaril, da so ga vsi sli- šali. — Jaz sem nedolžna! Jaz sem nedolžna! je vpila Lu- * cija, ko se je branila okov. — Pustite me! — Sedaj pa lepo pri miru, je rekel prvi birič, ko se mu je posrečilo natakniti ji okove. Ko so jo okovi stisnili, je zavrisnila od bolečine in se zopet zgrudila na kolena. — O Jezus! Jezius! O križani, nehajte! O, jej! O, jej! Občinstvo je prasnilo v smeh in sosed Kovač, ki je bil tudi tu, je zavpil: — Tako, tako, le trdno, da se ne izmuzne! Cesarski sodnik je posvaril gledalce, da se ne smejo vtikati v razpravo in se morajo vesti mirno in dostojno kakor terja resno opravilo. Velel je tuidi okove zrahljati. Bolečine in vse drugo jo je raztogotilo, da je pričela psovati vsevprek. Tedaj je stopil prednjo rabelj s kleščami v roki, ji nastavil klešče pred usita in ji zagrozil, da ji bo jezik odščipnil, ako ne bo molčala. ____89____ Občinstvo se je znova zakrohotalo, a birič jo je pah- nil na klop — Preden pričnemo zasliševati obtoženko in preisko- vati neizmernost njenih pregreh, je __ nadaljeval cesarski sodnik, — boste vi preizkušeni, vse časti vredni možje in gospodje asesorji, tukaj, pred živim bogom prisegli, da bosite sodili pravično. Prisegel bo tudi gospod pisar, da bo pridno pazil, vse natančno zapisoval — obtožbe in odgovore, kakor tudi sumnje in dokazila, da nam bo mogoče na temelju zapisanih dejstev izreči pravično in jasno sodbo. Gospod pisar naj prečita časti vredna imena gospo- dov asesorjev, da ugotovimo, kdo je navzoč. Vse je treba >- opraviti kakor narekuje mučilni red ... Sodnijski pisar Janez Baptista Ravnik, ki se je sam imenoval pisarja, je zataknil gosje pero za desni uhelj, vzel v roko polo papirja in glasno klical imena. Dvanajst jih je bilo, kakor apostolov, šest na levi in šest na desni strani sodnika. Vsi sami bogaboječi in pobožni ljudje. Sodnik jih je vprašal, če poznajo hudodelko, ako so z njo v rodu in prijateljstvu ali pa tudi v sovraštvu, ker sovražen človek ne more biti pravičen sodnik. Eden od njih, Janez Lesar, je odgovoril: — Nihče iz- med nas ni v sorodu s to žensko, da bi vedel. Tržami rib- niški se ne ženijo med lončarji in naše hčere imajo bolj- šo izbiro, kot je tam doli. Nismo v sovraštvu z njo, pa tudi ne prijatelji in jo poznamo le kot ženo Gregorja Krzniča. Naša beseda bo svobodna in neskaljena s pomi- sleki. Tovariši so s kimanjem odobravali izjavo. Cesarski sodnik je nagovoril obtoženko: TEDNIK, 18. MAJA 1967 9 kriminalni roman 12 UMOR V GROBNICI »Ničesar. Vse, kar lahko prispevam k zadevi je slavna Izzyjeva bistroumnost nedolžnega razuma.« Inšpektor Schmidt se je kislo nasmehnil. »Ce ga bom kdaj potreboval, se bom še oglasil pri vas.« Najina naslednja postaja je bila sosednja pisarna, nekaj manjša kajuta kot Siddonsova, a sicer povsem enakšna. V njej je bila Delia Tolworth. Našla sva jo sredi debelih slovarjev in knjig z napotki ter pripo- ročili. Čemela je nad kopijo neke novičarske zgodbe in risala majhne pike s črnim svinčnikom nad vsako besedo. Nad nekaterimi besedami so bile rdeče pike. S svinčnikom je poskakovala po vrsticah in divje zarisovala pike, medtem ko si je s prsti druge roke potegnila pramen svojih kuštravih las čez obraz in med ustnice, kjer jih je slastno žvečila. Nekaj tako prisrčno otroškega je bilo v njenem nebogljenem vi- dezu. ' • Takoj ko sva vstopila, je potisnila knjige in svinčni- ke ob stran. »Vstopita in se pogovorita z mano.« V njeni dobrodošlici sem občutil trohico preveč topline, četudi si je prizadevala, da bd zvenela prostosrčno. »Tako me je že utrudilo pregledovanje te zgodbe,« je vzdihnila. »Zabavajta me.« Inšpektor se ji je prizanesljivo nasmehnil in ji dejal, kako rad bi jo zabaval, toda ko je dodal, da mora biti resen zaradi umora, je bila mahoma živahno pozorna in mu zagotovila, da bo po svojih močeh so- delovala v raziskavi, če bi le inšpektor želel. Kljub svojemu videzu, ki jo je predstavljal kot ljubko de- kletce iz dekliškega internata, je bilo moč po kratkem razgovoru ugotoviti, da je mladenka z dvanajstcilindr- skimi možgani, ki delujejo z vsemi bati hkrati. Na inšpektorjeva vprašanja je odgovarjala hitro in pripravno in vedno je zadevala v bisto — nikakršnega oklevanja in izogibanja ni bilo v odgovorih Nikoli ni slišala za Quimbyja, dokler ni prišel v hišo in niče- sar ni vedela o njem, je dejala. Seveda jo je inšpek- tor vprašal, če je imela z njim kakšne stike v teh dneh, ko je bil Quimby v uredništvu. Smešno je nagubala čelo. »Dekleta, ki jim načeluje Bridget Hooker, nimajo dosti časa za prijateljstva v pisarnah?« »Kaj pa vse tisto gradivo v Sladovi grobnici?« je vprašal Schmitty. »Veste kaj o njem?« »Toliko kot nihče drugi. Večidel sem ga sama zbrala.« »Bi potlej ne štelo v vaše delo, da bi pomagali tiste- mu, ki bi se lotil tega gradiva?« »Da, če bi me prosil za pomoč.« »Quimby ni prosil za pomoč?:; »Ne.« »Mu je niste ponudili?« »Ce bi bile moje usluge na ponudo, bi jih morala ponuditi Bridget Hooker. Raziskovalci NOVIC so kakor sužnji Gremo, kamor nas napotijo in storimo, kaT nam naročijo.« »Potem ni ponudila Quimbyju vaše pomoči?« »Vprašati boste morali njo.« »Ce bi mu bila ponudila vašo pomoč, potlej bi jo Quimby verjetno poiskal pri vas, kajne?« »Ni nujno. Morda je hotel opraviti raziskave samo- stojno Tako počno običajno novinci, dokler ne spo- znajo, da to Izzyju ni po godu. Ce se pisec loti sam raziskovanja, je zanj prav tako slabo, kakor če bi si pisec ali raziskovalec sam koničil svinčnike Pisanje je moška stvar, raziskovanje ženska. Koničenje svinč- nikov je za pisarniške vajence. Vse je strogo določeno kakor kaste v hinduizmu, toda novinci zelo radi skru- nijo tabuje in jih omalovažujejo.« Inšpektor je bil razočaran. »Upal sem, da ste ga morda poznali,« je godrnjal. »Ker delate v finančnem uredništvu, sem domneval, da ste šla kaj v sobo, kjer je delal in se z njim spoznali.« »Ne, nobenega gradiva nisem potrebovala iz Sladove grobnice. 2e nekaj mesecev nisem bila v njej.« Zadnje besede je spregovorila kakor skozi udušeno zehanje. »Rad bi našel nekoga, ki ga je videl pri delu, neko ga, ki bi mi mogel povedati, če se je vlegel na tla, kadar je delal.« Delia se je prijela za spodnji rob srajce. Nabrala je v pest pleteno gmoto m se poglobila v zavezovanje vozla. »Kako sploh veste, da je kaj delal tam notri?« Med temi besedami je bilo videti, kakor da bi se v mislih ukvarjala samo s svojo jopico. Inšpektor je strmel vanjo in ko je dvignila pogled so se njune oči za trenutek srečale. Potem je spet na- glo odvezovala vozel. »Upam, da mi ne zamerite, če vprašujem,« je dejala opravičljivo. »Takšna je navada poizvedovalk.« »Je že prav. Saj ne zamerim niti odgovoru. Moral je delati. Kaj drugega bi lahko sicer počel štiri dni v sobi?« »Lahko bi ležal mrtev na tleh.« »To mi morate razložiti.« Dekle je prikimalo. »Ga. je kdorkoli v teh štirih dneh videl, da je šel ven ali notri. Vem, da se tega ne bi domislili, toda če gre kdo v Sladovo grobnico, se nihče v pisarnah ne zmeni zanj, dokler ne pride ven in stopi k Izzyju na razgovor. Dokler nekdo dela v tej grobnici, je prepuščen povsem samemu sebi. Mor- da veste, kako dolgo je bil mrtev?« »Pričakujem sporočilo zdravniškega oglednika.« »Kako točno vam lahko pove?« »To je različno. V primerih, kakršen je naš, gre lah- ko za omejitev nekaj ur.« Sptet je ^zavezovala vozel. »To je koristno,« je za- mrmrala. »Potem boste že vedeli.« Ob ten besedah je potrkal na vrata Cabot Sweeney. Prinesel je sporočilo Garricka Islingtona IV. Travis Hallman je prispel in je bil na razpolago inšpektorju Schmidtu. »Prišla bova čez minuto,« je obljubil inšpektor. »Najbolje bo, če greste takoj.« je svetovala Delia »Hallman je vpliven mož in ne morete ga videti vsak hip Jaz pa bom tu in me lahko najdete, kadarkoli zaželite.« Inšpektor je sprejel nasvet in šla sva za Cabotom Sweeneyem po belem hodniku. Pripeljal naju je do ovinka, kjer se je ustavil in se previdno ozrl gor in dol po ozkem prehodu. Ko se je prepričal, da so vsa vrata zaprta, je pristopil čisto blizu k nama. »Rad bi vam pomagal, če smem,« je zašepetal. »Seveda,« je odgovoril inšpektor. »Vidita,« je nadaljeval mladenič, »ne morem ostati vse življenje U. P. P. V.« Nisem več zdržal. »Kaj je sploh U. P. P. V.?« sem vprašal IJUBEZEN, POLITIKA IN VOHUNSTVO Helga se je veselila Mos- kve kot otrok. Le pred Ju- rijevo sestro, ki je bila do- centka na univerzi, jo le bilo strah. — Sonje te ni treba biti strah, je rekel Jurij, — saj sem, ji vendar pisal, da pri- dem s teboj, še nikoli se nisva sprla in tudi vedve se ne bosta. Sonja ju je čakala na po- staji. Poljubila je brata in dala roko Helgi. Stanovala je v boljši četrti kamor so se odpeljali s podzemno že- leznico. Helga je bila očarana. Molče ie sedela na zofi, vtem ko je Jurij pripove- doval sestri vse podrobno- sti. Končno je rekel: — Naj- prej moramo poskrbeti za poročne dokumente. — Ah, je rekla Sonja in ga pogledala, — poročiti se hočeta? — Seveda, sicer Jelena ne bi dobila dovoljenje za bi- vanje v Moskvi. — Res je, toda najprej bom skuhala čaj. Helga je ostala v sobi. Ne mara me, je pomislila Verjetno, ker sem Nemka iz taborišča. Toda motila se je. Ko sta se z Jurijem vrnila, je ob- jela" Helgo in jo poljubila. — Veseli me, da bom ime- la tako prikupno svakinjo, je rekla Helga se je poročila in po stala žena dr. Stremilova. Pri tem seveda ni bilo jasno, kakšna bo njena prihodnost. Ker razen ruščine ni znala nič drugega, kot žena častni- ka pa bi morala znati še mar sikaj, se je morala odločiti za študij. Toda če je hotela štu- dirati na moskovski univer- zi, je morala imeti izkaznico kakšne druge univerze; v po štev je prišel le Lemberg kot namišljeno rojstno mesto. Od- potovala sta tja. Jurij je po- treboval osem dni, da mu je uspelo za 20 tisoč rubljev kupiti izkaznico tamkajšnje univerze. Hitreje kot je pričakovala se je Helga vživela v študij na inženirskem oddelku mo- skovske univerze. Jurij je bil medtem v Novosibirsku, od- koder ji je redno pisal pošiljal denar. Razmišljala tudi o domu in starših. qi koncu semestra se je odi™ la, da jim piše. Pisala je d - ščini — zaradi cenzure, \n, ■pismu sporočila, da študij in da se je poročila Po tr§ tednih je prejela odgot % »Tvoj pismo je bilo največ veselje in presenečenje moj( ga življenja,« je pisala mati »Tu se ni nič spremenilo. jj0 jorja Jačuka ni več; gre na» dobro To pismo mi jeprt vedel kapetan Saslenko, ki 8f ga boš morda še spomnila Pozdravlja te. Pošlji sliko sva jega moža. čakamo na tvojJ prihodnje pismo.« Helga je sanjala o tem, da bo nekega dne z Jurijem od potovala v Giisten. To bi pol gledali! Toda to so bile le sa nje. j Semester je bil pri kraju a s pomočjo Sonje in kolegici Vike je opravila izpite. Jurij je prišel na kratek dopust; življenje je bilo neverjetna lepo. Ob slovesu je rekel: - Zdaj se poslavljam zadnji- krat Najkasneje spomlad) pridem z vsem v Moskvo. Helga je bila tiste dni sa- ma doma. Razmišljala je le o Juriju, ki se bo preselil t Moskvo kakor hitro mogoči Nekega oktobrskega dne. ko je kuhala kosilo, pa je P> stopnicah prišla velika in de- bela ženska v uniformi z ve- terinarsko značko na epole- tah. Paulus se je vdal že dan po Paulusovi vdaji se je Hitler sestal z generalom Zeitzlerjem in Jodlom, ker je obupoval, da se njegov poslednji feldmaršal ni rajši ustrelil Toda večjega obžalovanja so bili vredni tisti, ki se niso vdali hkrati z njim. Sovjeti so morali upo rabiti še težko topništvo, preden se je 2. fe- bruarja vdala poslednja nemška bojna sku- pina. Z njo so Sovjeti zajeli še osem gene ralov m nekaj nad 40 000 vojakov ter čast nikov kar pomeni, da je v času od 23. no- vembra 1942 do 2. februarja 1943 padlo, zmrznilo ali umrlo od lakote nekaj nad dve sto tisoč vojakov Leto 1943 je bilo za Sovjete leto »pre loma« Po Stalingradu, posebej še pa po Kursku, je napredovala Rdeča armada ne- zadržno proti zahodu. Nemška vojska je sicer še vedno držala večji del zahodne Ukrajine in Bele Rusije ter ves Baltik, še vedno so nemški topovi obstreljevali Lenin- grad, toda Sovjeti so kazali odločnost, da preženejo Nemca dokončno iz dežele. ' Večje sovjetske zmage in padec Musso linija je bil poslednji namig nemškim sate- litom (Finski, Romuniji, Bolgariji, Madžar- ski in Slovaški), da je zadnji čas( če se hočejo izvleči iz »Hitlerjeve vojne«. Konfe- renca v Teheranu pa je te dežele prepri- čala še o dejstvu, da je vojaška zveza med Sovjetsko zvezo, Anglijo in Ameriko dosti bolj čvrsta kakor jo je karikirala Hitler- jeva propaganda. Optimizem sovjetskega prebivalstva se je večal, četudi je bila vsaka posamezna družina v vojni že dotlej hudo prizadeta. Marsikatera družina je izgubila vse sinove, številne matere in žene pa so še vedno tre- petale v strahu za svoje sinove in može. Po uradnih podatkih je bilo v začetku leta 1944 v Rdeči armadi približno sedem mili- jonov mož, a dotlej jih je v bojih padlo že okoli pet milijonov. Opazna je tudi sprememba odnosa do nemških ujetnikov. Ce so jih sprva z zado- voljstvom pobijali, so postali zdaj z njimi usmiljeni in velikodušni. Toda premagova- nje je bilo težko, kajti v vsakem novem kraju so sovjetski vojaki spoznavali straho- te, ki so vedno znova spodžigale njihovo so vraštvo. Vse tisto, kar so pisali Aleksej Tol- stoj, Šolohov in Ehrenburg, je bilo malen- kostno v primeri z grozotami, ki so jih spo znavali vojaki osebno. Požgane vasi, mno- žični grobovi, ustreljeni in obešeni prebi- valci, med njimi tudi zloglasni Babji Jar, Majdanek in drugi kraji nemškega zločina. četudi so se Nemci prsih s svojimi utrd- bami na zahodni obali Dnjepra, jim' to ni dosti pomagalo. Zadnje dni septembra in v začetku oktobra je sovjetskim bojevni- kom uspela ena izmed mojstvrovin druge vojne: čez noč so na številnih mestih prešli veliko naravno prepreko — Dnjepr z impro- viziranimi čolni, na splavih ali celo na na- vadnih deskah Na nekem mestu je šest- deset tankov prišlo na drugi breg pod vodo. Začeli so osvobajati Ukrajino in 6. novem- bra so osvobodili Kijev. Hitler je hotel držati Ukrajino desno od Dnjepra in so nemške enote napredovale proti Kot- sunu(. kjer se je sovjetskemu poveljstvu ponudila možnost, da ponovijo stalingrajsto obkolitev, četudi v manjšem merilu. V & četku februarja 1944 so sporočili, da sta se obe ukrajinski fronti združili pri SverJ- gorodki in obkolili nemški klin v okolici Korsuna. Rezultat: 55.000 padlih Nemcev. 18.000 ujetih, 500 zaseženih tankov in neW nad 300 letal. Medtem ko je^žukov napredoval v se'»'er[ ni Ukrajini in Malinovski ob črnomars® obali, je začel Konjev svoje bliskovito n3' predovanje proti 8. nemški armadi, ki ji 'e načeloval Hube. Kmalu je zasedel mest° Uman, prekoračil Bug in se ustavil šele f zadnjih dneh marca, ko je prišel v RofHu' nijo. V manj kot enem mesecu je premaga razdaljo nekaj nad 450 kilometrov. PRIHODNJIČ: BLI2A SE KONEC rEDNIK Uredništvo m uprava: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161 Urejuje orearv.f-ti odbor. Glavni urednik TONE SKOK, odgovorni urednik DRAGO HRIBAR - CasoP* je ustanovil .okrajni odbor SZDL Celje Izhajal je kot »Nova pot« »Na delo«. »Naše dela« (1945), kot »Celjski tednik« (1948—1950) nato kot »Savinjski vestnik (1950—1954) od 1955 ponovno kot »Celjski tednik« S 1 januarjem 1966 so ga ustanovile občine Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pn Celju, Šmarje pri Jelšah in TEDNIK izhaja ob četrtkih Izdaja Zavod za Informativno službo Celje Tisk in klišejl CP DELO Rokopisov ne vračamo Cena- posamezna številka 50 par (50 starih ^J letna naročnina 20 novih (2.000 starih) din. polletna 10 novih (1.000 starih) din; tujina 40 (4000) Tekoči račun: 507-3-223 TELEFONI Uredništvo: 23 69 mali oglasi in "ar nine 31-05. ekonomska propaganda 30-85, Radio Celje 20-09