Štev. 268.
9 LManl, o sredo, dni Z6. ncoemfcrn 1901.
Leto xxxv.
Velja po poŠti: aa «ok> leto naprej K 26-— n pol leta „ „ 13'— ; ia četrt leta „ „ 6 50 za en mesec „ „ 2*20
V upravniStvu: za telo leto naprej K 20'— : za pol leta u n 10'— . u četrt leta „ „ 5'— za en mesec „ „ 1'70
Za peSllj. na dom 20 h na rncsec.
Posamezne Itev. 10 h.
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta j 26 h. Pri večkratnem objavljanju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
^Uredništvo v Kopitarjevih ulicah $t 2 (vhod čez
__dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi sf
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74.
Upravništvo )e v Kopitarjevih ulicah itev. 2. —
—_---Vsprejema naročnino, inserate In
reklamacije. Upravniškega telefona štev. 188.
3*»" Današnja številka obsega 6 strani.
Katoliško vseučilišče ln katoliški shod.
(Iz razprav katoliškega shoda na Dunaju.)
D u n a j, 19. nov. 1907.
V sršenovo gnezdo je zadel na katoliškem shodu dr. Lueger s svojim govorom o vseučiliščih v Avstriji. Toda mi nočemo o tem govoriti, kako se liberalni in judovski listi razburjajo zaraditega, kajti to je čisto naravno. Oglejmo si rajši razmere na avstrijskih vseučiliščih, na katere je dr. Lueger namigaval, in kaj je v tem oziru dolžnost katoliškega ljudstva.
To je pač vsakomur znano, da se naša vseučilišča patetično proglašajo ob vsaki priliki in nepriliki za »veletrdnjave svobodo-miselstva, svobodne znanosti in raziskovanja brez predpostav«. Besede so lepe in tudi misel, ki tiči za njimi, pravzaprav ni napačna. Proti znanosti, ki sama raziskuje in se ne da uklepati v verige vsakokratnega državnega režima.ali pa od minljivih mnenj in razpoloženj mase, nimamo ničesar. Kar pa moramo odklanjati, to je nebrzdanost »znanosti«. Ako se pod imenom znanosti izpodkopava v ljudskem naraščaju.vernost, ako se katoliška kon-fesija, v kateri je ljudstvo vzgojeno, blati ter povzdiguje protestantovska, češ, da je svo-bodoljubnejša, ako se hočejo podreti dobro izporočenc tradicije in ves verskomodroslovni temelj, ki so ga sezidala prejšnja stoletja v duhu katoličaustva, potem taka znanost ni več svobodna, ampak vsužnjena bogotajni zaslepljenosti. Kako pa pridemo do tega, da se sinovom katoliškega ljudstva vbija na vseučiliščih v glavo, da sta šele Spinoza in Des-•cartes našla kliuč do svetovne uganke, da pa ■so tako globokoumni misleci, kot sta bila Akvin.ec in Duns Scotus, le »pritlikovci«, zgolj »predeSovavci« Aristotelovi? Kako, da naša vseučiliška znanost kar skokoma preide duševne tvorbe in dela Leibnizova ali drugih, ki so na sumu teizma? Morda iz notranjih razlogov taje znanstv.enost teh mož? Kaj še! Na avstrijskih vseučliščih naletimo na profesorje modroslovja, Jkl dela teh mož niti ne poznajo, ki jih nikoli v svojem življenju niti brali niso! Ljudskemu naraščaju na vseučiliščih se že a priori vtepa v glavo, da se vsi modrosiovci delijo v <Jve vrsti, v take, ki so se prerili »navzgor«, in v take, ki so »od dogem bili vsužnjeni«. Ti, ki »navzgor« kažejo, so tisti, ki taje nadsvetovnost, Boga in nesmrtnost duše. Šele, ko je akademik tako prepariran, sme, ako se mu ravno poljubi, študi-
rati tudi »nazadnjake«, to se pravi, proučuje jih poln predsodkov in pristransko. Lepa »svobodna znanost«! Ti filozofi pridejo v življenje, nabiti kakor top od samih tujk: deter-minizem, indeterminizem, einpirizcm itd. Slič-no je pri pravniku in naravoslovcu.
Kaj pa je s vseučiliškimi profesorji, katerih sodba o vseh stvareh je nepreklicna in suverenna? Ali vlada med njimi res svobodo-miselstvo? Ce od bližje pogledamo, se moramo katoličani pač razjokati nad tem gojenjem svobodoljubja. Na naših vseučiliščih vlada žalibog med profesor}: sama klika. Še nedavno je baron Morsey v parlamentu s številkami dokazal, kako v tem oziru izgleda na primer na dunajski medicinski fakulteti. S prav malimi izjemami so si vsi profesorji in privatni docentje bodisi v krvnem, bodisi v drugem sorodstvu. Privatni docent postane prvič samo ta, kdor slepo prisega v besede.mojstrove, drugič pa ta, ki se ornoži s profesorjevo hčerjo ali pa kako drugo sorodnico, ali pa, če je mojster jud, je navadno jud tudi privatni do-ccnt. Tega železnega obroča nihče ne prelomi.
Ta klika dela potem znanstveno mnenje in vsakega drugega, ki ni njenega mišljenja, ubije. Zlasti na dunajski medicinski fakulteti in na pravni gredo vsi sposobnejši učenci, ki nočejo hlapčevati »svobodnemu mnenju« profesorske familijc, v inozemstvo, kjer jih sprej-mo z odprtimi rokami. Še nedavno so bili trije juristi poklicani, eden v Vratislavo, drugi v Berolin. tretji na Lipsko, ker se niso mogli in tudi niso hoteli na Dunaju habilitirati. Sicer sc ta prizor ponavlja vsako leto.
Oglejmo si na primer pravne fakultete. Na Dunaju jc med 23 profesorji na tej fakulteti 10 judov, med 7 izrednimi profesorji pa je samo 1 kristjan. Avstrijsko meščansko pravo in zakonsko pravo, torej stvari, ki tvorijo podlago našemu državljanskemu življenju, predavata na Dunaju dva iuda in samo en kristjan, v Pragi in Černovicah pa sploh le judje. Na teh treh vseučiliščih predava med vsemi profesorji le en kristjan privatno pravo in še ta — dr. Pfaff — je bil imenovan pred kratkem. Zakonodajska komisija za državljanski zakonik sestaja skoro iz samih judov. Otročje .ie, v obrambo teh sramotnih dejstev navajati razlog, da so tudi judje lahko znanstveniki. Lahko so, a dejansko nikjer niso. Judovski profesorji na naših vseučiliščih tvorijo generalni štab dopisnikov in člankarjev »Neue Freie Presse«, oni pritiskajo na ministrstva, sodišča in na parlament s tem, da podpirajo na eni strani brezverski naraščaj, na drugi pa vsiljujejo tem korporacijam svoja »znanstvena« tendcnciozna mnenja in svoj placet.
Ta klika vzgaja »svobodomiselno« dijaštvo. Prišlo pa je že tako daleč, da so ti pro-
fesorji postali sužnji svobodomiselnega dijaštva in da slednje komandira svoje učitelje. Le poglejmo na primer v Gradec. Tu si rektor in senat ne upata odreči »svobodomiselnemu« dijaštvu najmanjše želje in zahteve, tudi če jc še tako neutemeljena in nasilna. Katoliški dijaki ne smejo korporativno nositi svojih znakov, ne smejo v avli nabijati svojih naznanil in ne smejo prisostvovati inauguracijam v svoiih barvah, niti tam zborovati. Liberalno-nacionalnemu dijaštvu je vse to dovoljeno. Kaj pa, če katoliško dijaštvo vzlic temu iz-kuša priboriti si svojih pravic? Takrat pa pri-drve burši, zasedejo vseučilišče, kakor bi bilo njihova last in ne last države in davkoplače-vavcev, in katoliškim dijakom vtepejo svo-bodoljubje z gorjačaini v glavo. Kri mora teči, da se »svobodomiselnost« dekretira. Kaj pa rektor in senat? Skrijejo se, kadar se vrše škandali in pri predavanjih liberalno akademi-čno mladino celo pohvalijo za njen nastop. In ni sc treba udajati iluziji, da samo nemško buršovstvo tako dokumentira svoje svobodo-miselstvo, ne — liberalci vseh narodnosti takrat brez razlike planejo po katoliškemu dijaštvu! Pojavi se čudovita solidarnost med nemškim in slovenskim buršom.
Cisto gotovo je, da katoliško ljudstvo tega nc bo dalj prenašalo. Vseučilišča niso domena protiverskega judovskega profesor-stva n od njega vzgojenega dijaštva, v sen učilišča so ljudska last! Ljudstvo plači^e davke za tc drage znanstvene zavode in se ne 1» dalo terorizirati od klik, ki so se na univerzah vgnjezdile vsled brezbrižnosti katoličanov samih. Kai pa se na vseučiliščih dandanes godi? Prvi semester se po dva meseca redno vrše pretepi, nepotrebna izzivanja in škandali. Za ves ta čas plačuje ljudstvo profesoric zastonj, ker ne predavajo, dijaki pa se nič ne učijo. Tisti, ki bi morali red napraviti, ga ne napravijo in pustijo, da se zapravi cel semester s pretepi in deputacijaini in manifestacijami na podlagi zastarelih akadetniških svoboščin, ki ne spadajo v moderno dobo, ampak so ostanek srednjega veka, ko so dijaki študirali 20 semetrov, nosili meče in se po ulicah pretepali z rokodelskimi pomočniki. Tega mora biti konec. Takozvane akademiške svoboščine so danadanes na avstrijskih vseučiliščih le svoboščine za nekaternike, da smejo uganjati, kar se jim poljubi. To so prave protisvoboščinc!
Naloga katoličanov jc zdaj: 1. z vsemi močmi podpirati katoliško vseučiliško akcijo solnograško, 2. pa, skrbeti, da se na sedanjih avstrijskih vseučiliščih okrepi katoliški aka-deiniški naraščaj. V tem oziru se razmere vedno bolj izboljšujejo. Ne samo nemška, tudi slovanska in predvsem slovenska katoliška akademiška društva se množijo.
Kar sc prvega tiče, se morda že prihodnjo leto otvori prva fakulteta katoliškega vseučilišča v Solnogradu. Fonda ima že nad tri milijone kron, knjižnica šteje 50.000 zvezkov, zbrano je tudi mnogo znastvenega materiala in aparatov za inštitute. Mi Slovenci pa imamo še obširnejšo nalogo. Ako dosežemo svoje vseučilišče, bomo morali skrbno paziti, da se ga nc polasti »svobodomiselna« klika, bodisi med profesorji, bodisi med dijaki. Torej — vsi možje na krov !
X X X
Najplodovitejše in skonoda najvažnejše, kar se obravnava na sedanjem katoliškem shodu na Dunaju, je organizacija katoliškega tiska. Sedanji katoliški shod takorekoč stoji pod znamenjem in devizo katoliškega tiska. Posnemajmo glavne podatke iz tozadevnega poročila P. Kolba v odseku za tisk in kol-portažo!
Pred dvemi leti so avstrijski katoličani — ravno vsled iniciative P. Kolba — ustanovili »Pijevo društvo za pospeševanje katoliškega tiska v Avstriji«. Delo je bilo sila težavno, ker so katoličani sami bili zelo malodušni. Vzlic temu so ustanovitelji šli na delo. Ustanovili so se dijecezanski odbori, ki so 50 % svojih dohodkov poslali centrali na Dunaju, drugo polovico pa naklonili lastnemu provin-cialnemu tisku. Uredništva in upravništva posameznih provincialnih listov so ostala neodvisna. Namen Pijevemu društvu je trojen: 1. Bojevati se proti judovsko-liberalnemu časopisju, 2. agitirati za katoliško, 3. pa, zbirati gmotnih sredstev za vzdrževanje katoliškega tiska. Pijevo društvo je v prvi vrsti bojna organizacija proti »Alliance Israeiitc«, ki tudi po Avstriji vodi javno mnenje skoro izključno s pomočjo svojega časopisja. V verskem in političnem oziru propagira to časopisje neizprosni boj proti krščanstvu, v moralnem pa popolno nebrzdanost. Brani pornografijo, razširja nesramno lažisiovstvo, objavlja nenrav-ne feljtone in nesramne anonce, pri tem pa blati vse cerkvene inštitucije, češ, da so nemoralne. Boj proti cerkvi na Francoskem in njega vpliv je po polovici delo tega časopisja, pri nas pa boj proti zakonu in šoli. Zato bodi gesk) katoličanov: Proč z liberalnim in judovskim časopisjem! Druga naloga katoličanov je agitirati za lastno časopisje. Katoličani naj svoje časopisje naročajo, nc samo da ga či-tajo in si ga izposojujejo. Delati treba na to, da se katoliško časopisje naroča in razprodaja po vseh javnih lokalih. Predvsem pa treba preurediti in modernizirati tiskarne, stroje, uvesti izvirno dopisovanje, obsežno brzojav-ljanje in gmotno povzdigniti stališče urednikov ter dopisnikov. To jc potrebno spričo velikih žrtev, ki jih doprinašajo za svoje liste nasprotniki. V Avstriji izide vsak dan 180.000
Zgodba o višnjevem rubinu.
((Angleški spisal C. Doyle.) (Dalje.)
»Dober večer! Mrzla noč nocoj, kajne da?« ga je nagovoril Holmes. Trgovec je samo prikimal ter se z vprašujočim pogledom ozrl na mojega tovariša.
»Kakor vidim, ste vse gosi razprodali,« ie nadaljeval Holmes ter pokazal na prazno marmornato mizo.
»Jutri zjutraj dobite lahko 500 svežih.«
»S tem mi ni pomagano.«
»No tamkaj-le v oni prodajalni, kjer še Kori plinova luč, dobite še katero.«
»To že, ampak meni se je svetovalo, naj Krem k vam.«
»Kdo je svetoval?«
»Gostilničar pri Alphi.«
»Da, njemu sem jih bil poslal dva tucata.«
»Bile so krasne živali. Toda, odkod ste ih ie dobili?«
Na moje presenečenje povzročilo je to vprašanje prodajalčevo jezo.
»Gospod!« je zakričal in se uprl z rokama i bok držeč po koncu glavo, — »kaj hočete tem reči? Govorite natančno in jasno, brez avinkov!«
»Saj je menda jasno dovolj. Vedel bi rad, :do je vam prodal gosi, ktere ste Vi potem rodaii »Alphi«.
»No toraj — jaz vam tega ne povem. Sedaj veste!«
»No, no, saj mi ni toliko na tem ležeče; toda ne razumem, kako se morete za tako malenkost tako razvneti.«
»Kako razvneti? Tudi vi bi se razvneli, če bi se vam to godilo kot meni. Ce sem dobro blago pošteno plačal, menim da je s tem kupčija končana. Pa ne: tu gre v enomer: »kje so gosi«, — »komu ste prodali gosi«,
—	»koliko hočete za gosi« itd Človek bi menil, da sploh ni na svetu nikakih gosi več, če posluša to neprestano nadležnost.«
»Ampak če so tudi drugi izpraševali po goseh, vendar nimam jaz s temi ničesar opraviti,« zavrnil je Holmes tja v en dan. »Če nama ravno nočete povedati, sem pač izgubil stavo. Če se gre za perutnino, vedno na to, kar trdim, stavim tudi kaj. Tako sem tudi stavil pet šilingov, da je bila gos, ki mi je šla o Božiču tako v slast, z dežele.«
»Potem ste pa tudi stavo izgubili, ker je bila gos iz mesta,« je hitro posegel vmes trgovec.
»Kaj? — Nemogoče.« — »Jaz pa pravim, da jc res.« — »In jaz vam ne verujem.«
—	»Menda si domišljujete, da več razumete o perutnini kot jaz, ki se pečam ž njo, odkar ine nosijo noge. Vedite toraj, da so bile vse one gosi, ki sem jih oddal »Alphi«, v mestu izrejene.«
»Za vse na svetu vam tega ne verujem.«
»Ali stavite?«
»Vem, da bi vas odpravil le ob denar, ker sem prepričan, da imam jaz prav. Da pa vam dokažem, da niseni svojeglav, stavim en zlatnik.«
Trgovec se ie prezirljivo nasmehnil. — »Prinesi knjige, Bili!« Mladenič je prinesel dvoje knjig, eno debclovezano, in eno majhno, ter oboje položil odprti k luči.
»Tu imate, svojeglavnež,« jc dejal trgovec; »menil sem, da ne bodem imel nocoj ničesar več opraviti z gosmi, ampak videli bodete takoj, da sc še nahaja ena tu v trgovini. Vidite li to malo knjižico?«
»Kaj potem?«
»V tej knjigi so napisana vsa imena onih, od katerih kupujem blago. Ali vidite? Toraj, na tej strani so imena oddajalcev z dežele, številke navedene za njihovimi imeni pa kažejo stran računov v glavni knjigi. No in dalje, — vidite li drugo stran, pisano z rde-čilom? Tu so zapisani moji mestni oddajalci. Poglejte ondi v tretji vrsti zapisani naslov. Preberite ga na glas in razločno!«
»Mrs. Oakshott, 117 Brixton Road, 249« je čital Holmes. »Tako je. Sedaj odprite še glavno knjigo.« Holmes je ubogal.
»Tu stoji zopet: Mrs. Oakshott, 117 Brix-ton Road. Dobaviteljica jajc in perutnine. Poglejte zadnji vpis, kaj je vknjiženo?«
22. decembra, 24 gosi po 7 sli in 6 d.«
Tako je. Sedaj imate. In na drugi strani?«
»Prodal in odposlal na naslov Mrs. Win-digate pri Alphi po 12 šilingov.«
»Kaj imate še pripomniti na to?« Holmes se je delal popolnoma pobitega, vzel iz žepa zlatnik, vrgel ga na mizo ter odšel iz trgovine .kakor bi bil tako razžaljen, da ne more več izpregovoriti.
V precejšni oddaljenosti se je ustavil pod senco svetilke ter se začel, kot je imel na-
vado, prav potihoma, toda prav iz srca smejati.
»Od te vrste ljudi moreš le s stavo kaj izvedeti, drugače ne spraviš iz njih ničesar,« .ie dejal Holmes. »Prepričan sem, da bi ne bil dobil tako točnega odgovora, tudi ne, če bi mu bil dal sto funtov, kakor sedaj, samo da je imel upanje, da dobi stavo. Kakor je videti, NVatson, sva sedaj že blizu cilja na najinem preiskovalnem potovanju. Gre se le še zato, ali naj še nocoj obiščeva to Mrs. Oakshott, ali odloživa ta obisk do jutri. Iz vsega, kar mi je oni nevljudnež povedal, je jasno, da so se tudi še drugi zanimali za stvar, in jaz bi----«
Holmesovo pripovedovanje jc nenadoma prekinilo kričeče vpitje, ki je prihajalo ravno od one trgovine, ki sva jo pravkar zapustila. Obrnivši se, zagledala sva mladeniča neznatne rasti in bledega obličja stati v svitu svetilke pred trgovino in se ogibati trgovcu, ki je razkačen mahal s pestmi proti njemu.
»Scdai mi je pa dosti vas in vaših gosi,« jc kričal srdito^ »Najraje bi imel, da vas vse vzame vrag. Ce se drzneš priti še enkrat in me nadlegovati s svojim čvekanjem, naščujem nate psa! Mrs. Oakshott naj pride sama, če hoče; ž njo se že izgovorim; toda kaj briga tebe?«
»Ena izmed teh gosi jc bila vendar moja,« je tarnal mali možiček.
»Potem se obrni na Mrs. Oakshott!«
»Saj me je ravno ona k vatn poslala.«
»Potem pa sc obrni kamor hočeš, jaz se ne menim več. Dovolj mi je! Vunk«j iz moje trgovine!«
številk »Kronenzeitung», 80.000 »Neues VVie-ner Journal«. 60.000 »Extrablatt«, 45.000 »Neue Fre.e Presse«. 60.000 »Neues Wiener Tagblatt« !
Delo »Pijevega društva«.
»Pijevo društvo« obstoji šele 20 mesecev. V tem kratkem času je ustanovilo 293 krajevnih odborov; dasi se polovica prispevkov nakloni provincialnemu katoliškemu tisku (St. Hipolit, Solnograd, Brixen, Celovec, Gradec, Brno, Inomost, Bregenc), ima svojo pisarno s 170.200 kronami prispevkov, 350.000 letaki, 370.000 vsakomesečnimi objavami, 70.000 člani. 40.000 kron se je izdalo za tiskovni urad (»Piusvereinskorrespondenz«), 71.000 prispevka za »Reichspost« in ravnotoliko za »Vater-land«, pri tem pa ima še vedno 60.000 rezervnega zaklada. Društveniki so v teh 20 mesecih prispevali 362.960 kron. Pijevo društvo ima svoje stalne dopisnike v Rimu, Madridu, Parizu, Londonu, Berolinu in Varšavi. V kratkem se. bo na ta način omogočilo »Reichs-posti«, da bo izhajala v velikosti »Neue Freie Presse« 1
Spričo tega dejstva morajo katoliški Slovenci še bolj izpodbuditi se k delu za svoje časopisje. S ponosom sicer lahko rečemo, da smo v primeri z našimi gmotnimi močmi ustvarili tiskovno organizacijo, ki nič ne zastaja za katoliškonemško in posebno na to smemo biti ponosni, da smo tako organizacijo že veliko preje ustvarili. Ze drugo leto se bo naše časopisje tiskalo v novi tiskarni, ki je na vsem avstrijskem jugu največja in najmodernejše urejena. Ta novi dom, ki smo si ga ustvarili z lastnimi močmi, bo najglasnejša priča neumornega dela naših organizatorjev in našega ljudstva. Toda treba storiti še mnogo več! Na agitacijo za naše katoliško slovensko časopisje!
Resolucija glede na visoko in srednje šolstvo.
VI. avstrijski katoliški shod je glede na visoko in srednje šolstvo sprejel resolucijo, kjer se naglaša, da je vzrok sovraštva proti veri In brezdomovlnstva pri velikem delu vseučil. mladine nemarna vzgoja na srednjih šolah. Naučna uprava ima bolj kot doslej paziti na verskonravno vzgojo naraščaja. Resolucija povdarja nadalje, da mnogo profesor-Bev na naših vseučiliščih zlorablja svobodo poučevanja, da mladini vcepijo pod pretvezo proste znanosti državi In družbi nevarne nazore. Katoliški shod protestira proti sistematičnemu zapostavljanju katoliških profesorjev na univerzah in proti podpiranju surovih nasilij od strani liberalnega dijaštva nasproti katoliškim dijakom. S tem ponižujejo profesorji vseučilišče do čisto navadnega pretepa-lišča. Dolžnost vseh katoličanov je začeti neizprosni boj proti veri sovražnemu zisteinu na avstrijskih vseučiliščih in skrbeti za katoliški akadeiniški naraščaj v prvi vrsti s tem, da se omogoči otvoritev svobodnega katoliškega vseučilišča.
Katoliška ženska zveza.
Novo delo VI. avstrijskega katoliškega shoda ie katoliška ženska zveza za vso držav«. Sprejel se je provizorični štatut. V odbor tc zveze so se izvolile sledeče dame: Kneginja Melania Zichy-Mctternich, princesa Irma Lobkovic-Palffy, grofica Gerda \Valters-kirchen, Štefanija grofica Wenckheim, Marija von Fuchs-Gorres, Emilija Mathony, Antonija Schmolek, Jožefina pl. Ambros, Karolina pl. Ambros, Ana Kempel, Alfonza pl. Klinkou-strom, Izabcla Szumevda, Marija Panzer, Ivana Ullmann, Ana Wintermayer, grofica Ressequier Kinsky.
Slovenski sestanek v »Straži1«
se je jako dobro obnesel in »Straža« je lahko ponosna, da je ob katoliškem shodu zbrala v svoji sredi na Dunaj prihitele rojake v tolikem številu. Poslanci »Slovenskega kluba«, na čelu jim dr. Susteršič s soprogo, so v velikem številu prihiteli v »Stražo«. Predsedo-
ljubezniv način, medtem pa se je oni že davno izgubil v temino.
»Hci, to nama utegne prihraniti obisk v Brixton Road«, mi je zašepetal Holmes; — »pojdi, poskusiva, morda se da z mladeničem kaj doseči.«
Hitro se je prerinil moj spremljevalec med okoli stoječo množico ljudi, dohitel mladeniča ter mu potrkal na ramo. Ta se je bliskoma obrnil, in pri svitu plinove svetilke sem opazil, kako je postal bled, kakor da mu je vsa kri izginila iz obraza.
»Kdo ste? kaj hočete?« je vprašal z negotovim glasom.
»Oprostite«, odvrnil je Holmes prijazno; bil sem nehote priča vašemu razgovoru s trgovcem ter vse slišal. Mislim, da vam lahko pomagam.«
»Vi? Kdo ste? Kako ste v stanu, kaj o stvari vedeti?«
»Jaz sem Sherlock Holmes. To je moj posel in poklic, vedeti stvari, ki jih drugi ljudje ne vedo.«
»Toda o tem ne morete vedeti ničesar.«
»Oprostite, .iaz vem vse. Vam se gre zato, da dobite dvoje gosi, katere je prodala Mrs. Oakshott trgovcu, po imenu Breckin-ridge, ta pa zopet dalje gostilničarju Windi-gate pri »Alphi«, ki pa jih je oddal dalje svojim stalnim gostom, med katere spada tudi neki Mr. Henry Baker.«
»O gospod, vi mi prihajate kot nalašč,« vzkliknil e mladenič in razprostil tresoče se roke proseče proti Holmesu. »Vi niti ne slutite, koliko mi je ležeče na tej stvari.«
Holmes je pozval izvoščeka, ki je peljal mimo nas prazen dvovprežen voz. r	(Dalje.)
val ie večeru profesor Evg. Jarc. Govoril je o delovanju »Straže« g. Rebol, potem v imenu »Slovenskega kluba« dr. Susteršič, burno pozdravljen, dalje gg. Strahovnik, državni poslanec Roškar, dr. Hohnjec, Karol Pollak, župan Stanovnik, g. Mazek v imenu »Danice«, g. Mihelčič iz Metlike, državni poslancc Go-stinčar, Pogačnik in zastopnik dunajskih Čehov. Bil jc lep večer, ki jc Slovencem bivanje na Dunaju še posebno omilil. Čast »Straži« in njenim vrlim članom!
Občni zbor »Avstrjske Rafaelove družbe«.
Ob občnem zboru »Avstrijske Rafaelove družbe« v varstvo katoliških izseljencev dne 18. t. m. popoldne sta bila navzoča slovenska državna poslanca g. komerčni svetnik Franc Povše in posl. Gostinčar. Temeljite razprave o vzrokih izseljevanja se ie udeležil tudi g. deželni in državni poslanec komerčni svetnik Povše, ki je naglašal med drugim, da sc kmečko ljudstvo osobito seli tudi zato, ker je šla nazaj naša živinoreja, zato ker se je po oblastih svojčas omejila živinoreja. Odobren je bil soglasno predlog komerčnega svetnika Pov-šeta, ki poživlja vlado, da naj stori vse, da se dvigne naša živinoreja. Iz odborove seje, ki se je vršila po shodu, posnamemo, da so se odkrile velike napake, ki vladajo glede na izseljevanje pri Austro Američani, tako glede na vsiljivo reklamo, kakor tudi o napakah v tržaškem zavetišču Austro Američane v Trstu. Osobito zanimiva so bila poročila dr. Ca-ro iz Krakova o nečloveškem postopanju z gališkimi izseljenci in poročila gosp. konzula Veitha, ki je konštatiral: »Potrebni so naši izseljenci boli varstva doma, kakor pa v Ameriki«.
ČEHI.
Dunaj, 19. novembra. Stransky, Slama in Bulin so izstopili iz češkega kluba. V klubu je zdaj samo 19 poslancev iz Morave. — Opozicionalni češki blok sestoji zdaj iz čeških radikalcev, realistov, moravske ljudske stranke in starorusinov. Ti bodo obštruirali nagodbo. Češko opozicijo sedaj pravzaprav vodi Stransky. Po nedeljskih shodih so se v ponedeljek vršili v dvajsetih čeških mestih protestni shodi proti vstopu Čehov v Beckovo ministrstvo.
SVOBODNA KOLPORTAŽA.
Dunaj, 19. novembra. Krščanskosocial-na zveza je v svoji današnji seji sklenila nastopiti za svobodo kolportaže.
DALMATINSKI NAMESTNIK ODSTOPI.
Dunaj, 19. novembra. Dalmatinski namestnik Nardelli se umakne s svojega mesta
v kratkem radi bolezni. Njegovo mesto zasede najbrže prvi dvorni svetnik v dalmatinskem namestništvu Ambrož pl. Maroičič.
VRENJE V OKUPACIJSKIH DEŽELAH.
Dunaj, 19. novembra. Včeraj je sprejel cesar skupnega finančnega ministra pl. Bu-riana v r'U urni avdijenci. Ta avdijenca ima zvezo z različnimi dogodki v okupacijskih deželah, iz katerih je razvidno, da je v Bosni in Hercegovini veliko vrenje, katero niso povzročile notranje razmere, ampak vnanji politični vplivi.
PROTI POJUDENJU AVSTRIJSKIH VSEUČILIŠČ.
Dunaj, 19 novembra. Krščanski socialci; Bielohlavek je včeraj v parlamentu govoril proti pojudenju avstrijskih vseučilišč in proti brutalnemu nastopu liberalnih profesorjev in dijakov nasproti katoliškim akademikom. Ljudstvo zahteva enakopravnost tudi na univerzah! Ofner je vlado interpeliral zaradi Luegerjevega govora na katoliškem shodu proti univerzam.
Dunaj, 19. novembra. Liberalci so zaradi Luegerjevega govora strahovito razburjeni. Nemškonacionalna zveza hoče baje pretrgati vsako zvezo s krščanskimi socialci in ne bo več odposlala svojih zastopnikov v odbor dvanajstorice, v katerem so združene vse stranke. Izdala ie komunike, v katerem obsoja nameravano »poklerikalizacijo« vseučilišč. Jutri (20. t. m.) se vrši v tej zadevi plenarna seja nemških svobodomiselnih strank.
D u naj, 19. novembra. Tudi dunajski vseučiliški profesorji se strahovito razburjajo zaradi Luegerjevega govora. V petek bo o tem obravnaval najbrže senat. Profesorji pišejo v »N .Fr. Pr.«, da mOra vseučilišče prej-koslej ostati trdnjava svobodne znanosti, ki se za vero nič ne briga, ne pozna pri znanstvenem raziskavanju verskih »predpostav«, pa tudi vere, ki je »stvar čuvstva«, ne napada. (Ti profesorji so presneto malo študirali, da trdijo take abotnosti.)
NOV HRVAŠKI BAN ?
Govori sc, da sedanji hrvaški ban nič več nc ugaja Wekerlti. Baje Wekerle išče sedaj novega bana in postane hrvaški ban grof Milan (ne Miroslav) Kulmer, bivši madjarski zastopnik ali grof Dioniz Draškovič. veleposestnik v Velikem Bukovcu.
PREDSEDNIŠKA KRIZA NA OGRSKEM.
Budimpešta, 19. novembra. Predsednik poslanske zbornice Justh neomajno stoji na stališču, da treba tudi nasproti hrvaški obštrukciji poslovnik rabiti nepristransko, podpredsednik Rakovszky pa meni, da se mora poslovnik tako strogo interpretirati kakor ga on. ker je le tako mogoče zlomiti hrvaško obštrukcijo proti nagodbi. Ako bodo Justha prisilili do detnisije, sc bo menda pridružil opoziciji in io vodil.
ZAROTA V ČRNI GORI.
C c t i n j e. (Uradno.) Bclgrajskc vesti nekaterih listov o kritičnem položaju v Črni go-
ri radi afere z bombami in da so najuglednejši člani opozicije v Črni gon aretirani, niso resnične. Bile so aretirane le neke neznatne osebe, o katerih se je sumilo, da so znale za kom-plot. Tc osebe bodo skoro gotovo izpuščene, kajti glavnih krivcev ni v deželi. Vlada ni izdala nikakih izvanrednih odredb. V deželi je popoten mir.
OVADUHI NA RUSKEM.
Peterburg, 19. novembra. Tu so zaprli mnogo ljudij, ki so agentom neke tuje države prodajah načrte generalnega štaba. Istodobno so oblastva odkrila v Varšavi družijo nevarnih zločincev. Med temi zarotniki se nahaja več uradnikov, stavcev v državni tiskarni in drugih. Največ so jih oddali vojnemu sodišču, ki jih bo skoro gotovo obsodilo na smrt.
RUSIJA.
Splošen shod Slovanov.
Peterburg, 19. novembra. V duininih krogih razmotrivajo vprašanje splošnega slovanskega shoda. »Novoje Vremja« priporoča, da bi na spominski dan sv. Štefanskega miru povabili v Peterburg vojaško odposlanstvo balkanskih Slovanov.
Vseučilišče v Kijevu zaprto.
Kijev, 19. novembra. Ker so dijakom tukajšnega vseučilišča prepovedali shod in dijaki sedaj groze z obštrukcijo, je sklenil senat, da se vseučilišče zapre do 25. t. m.
Proti Steslju.
Peterburg, 19. novembra. Javna sodnijska razprava pri najvišjem vojaškem sodišču proti generalom Stossel, Fock, Smirnoff in Reiss ie določena na 10. december.
PRIDIGA ŠKOFA SERAF1NA V VITEBSKU.
Pravoslavni škof polocki in vitebski z angeljskim imenom Serafin, je imel v pravoslavni cerkvi govor k volivcem, kjer je ostro nastopal zoper »nadinjene in neblagorodne« katoličane in jude, ter se izjavil, da morajo »po pravici sile in državnega razuma« vse državne službe zavzemati samo »boljši pred-stavitclji pravoslavnih ruskih ljudi. Pravoslavni Serafin je svaril svoje ovcc »naj se ne gane vaše srce na neopravičene in lažnjive govorice o enakosti iu bratstvu vseh narodov in littdi«. Njegov govor je prinesel dobesedno »Vitebski uradni list« št. 228.
FRANCOSKA ZMAGA V MAROKU.
Pariz, 19. novembra. General Drude je dopisniku »Matina« izjavil, da se rodov nič več nc boji. Rodovi so popolnoma pobiti, nevaren je le še Muley Hafid. Pa tudi tega bo lahko premagati, kajti taborišče Francozov je tako utrjeno, da ga ne zmore niti vojska 25.000 mož.
NAPAD NA KARAVANO.
Dne 14. t. m. je bila pri Ainsebi, sedem kilometrov od Casablance, napadena neka karavana. Varnosti v okolici ni. Najbrže je zopet pričel Mtiley Hafid s tem, da zopet zapira ceste.
Dneune noulce.
+ Jugoslovanski minister. Sedaj tudi za-derski »Narodni List«, glasilo poslanca Bian-kinija, ki je v »Jugoslovanski zvezi«, pooblaščen od dobro informirane osebe, javlja, da so brez temelja vse vesti, ki so te dni krožile po nekaterih listih o morebitnem imenovanju jugoslovanskega oziroma hrvaškega ministra v Beckovem ministrstvu. — »Narodove« informacije so ostale torej zopet »na dilci«. kakor ie tudi popolnoma neresnična »Narodova« vest, iz nekaterih nemških virov posneta, da bo za sekcijskcga šefa nemškemu ministru imenovan poslanec Dobernigg. Obe vesti sta bili le prav tolsti »Narodovi« raci za »Martinovo«.
+ Naučno miirstrstvo je poslalo na slov. umet. razstavo v Trst prof. dr. Fabianija. G. profesor si je ogledal umetniško razstavo ter jc prenotiral 5 slik in 1 skulpturo, da jih nakupi naučno ministrstvo. Kakor odobravamo ta korak naučnega ministrstva, ki dosedaj ni skoro ničesar storilo v prospeh umetnosti med Slovenci ter zahtevamo, da ministrstvo tudi v resnici nakupi prenotirane umotvore, smo odločno proti temu, da bi ministrstvo podpiralo ponesrečeni projekt Hribarjeve galerije na Gradu. Ministrstvo naj kupljene umetnine določi za deželni muzej, kateremu je letos že naklonilo sedem umotvorov, ki naj ostanejo toliko časa v Rudolfinu, dokler se ideja galerije na resen način ne rcalizuje. Ko je ministrstvo enkrat začelo, naj gleda tudi na dalje, da tudi faktično dobimo iz umetniškega fonda Slovenci toliko procentov, kolikor nam jih po razmerju gre!
-f Za pravice domačih uradnikov! Kakor sc čuje, namerava se podeliti mesto davčnega revizorja na Kranjskem davčnemu upravitelju Klopčiču. prideljenemu davčnim oblastim prve inštancc na Štajerskem. Ta mož nam jc znan še iz časov, ko je bil sedanji dvorni svetnik Jeny personalni referent za davčne uradnike na Kranjskem. Klopčič bil ic tedaj prideljen finančnemu ravnateljstvu v Ljubljani in dogodilo sc jc, da jc takrat vsled .šc sedaj nc-umljivc izvanredne protekcije Jeny-jevc pri imenovanju davčnim oficijalom preskočil celo 20, deloma izvrstno kvalifikovanih prednikov. (Glej članek v »Slovencu«, št. 168, z dne 24. julija 1896), kar jc med davčnim uradništvom povzročilo velikansko razburjenje in dalo tudi povod interpelaciji v državnem zboru dne 9. oktobra 1896. Ko sc ie Jeny, ki jc bil znan kot
strasten nemški nacionalec, onemogočil na Kranjskem in je prišel k finančnemu deželnemu ravnateljstvu v Gradec, spravil je tudi svojega varovanca Klopčiča tje, na veliko veselje vsega finančnega uradništva, da se je iznebilo Klopčiča, kateri je vse dosegel pri svojem visokem protektorju. Z imenovanjem Klopčiča revizorjem na Kranjskem, povrnili bi se zopet časi klečeplastva in nezaupnosti med davčnim uradništvom. Za mesto revizorja poznamo na Kranjskem več prav izvrstno sposobnih davčnih uradnikov, kateri so bili že takrat znani kot vestni in izborni višji uradniki, ko je Klopčič šele stopil v davčno službo. Imenovanje Klopčiča bi bilo nezaslu-ženo zapostavljanje teh in bi gotovo povzročilo velikansko razburjenje med uradništvom in dalo tudi povod ogorčenju v slovenski javnosti. Mesto revizorja zavzemati mora mož, kateri ni lc strokovnjak v davčni stroki, ampak mora kot posredovalec med višjo oblastjo in nji podrejenimi uradniki vživati zaupanje obeh, kar pa se o Klopčiču nikakor ne more trditi. Opozarjamo odločilne faktorje na navedena dejstva in prosimo slovenske državne poslance, da s svojim vplivom preprečijo ne-zasluženo zapostavljanje slovenskega uradništva.
—	Z laško trobojnico v grob. V nedeljo popoldne so pokopali na goriškem pokopališču nekega Jos. Ipavica, navdušenega Laha, Goričana, ki je bil vodja v nekem mlinu v Solkanu. Umrl jc nagloma. Prepeljali so krsto iz Solkana na goriško pokopališče. Za pogrebom je šlo obilo goriških Lahov, nekaj se jih je zbralo na pokopališču. Ko so vzeli krsto z voza, so položili na njo laško trobojnico s cvetlicami in napisom »A Beppi gli amici«.
—	Shod Sodalitatis Ss. Cordis Jesu za
ribniško dekanijo bo v sredo dne 27. t. m. točno ob 10. uri dopoldne v Dobrepoljah.
—	Topliške novice. — Sezona. Da izpolnim dano obljubo, sporočam, da je bila letošnja kopališka sezona nenavadno močno obiskana. Kopalo se je 1243 civilnih oseb in 140 vojakov, skupaj 1383. Letošnje leto kaže napredek 309 gostov mimo prejšnjega leta. Ženskih je bilo tretjino več nego moških. Po svoji domovini so bili bolniki večinoma Kranjci, iz drugih avstrijskih kronovin jih je došlo 236, inostrancev 15. Med zadnjimi jih je bilo 6 iz Amerike, trije iz Bosne in Hercegovine, po eden iz Francije. Nemčije, Rusije, Italije in Transvala, Oger tudi eden. — Mnogi so bili z vspehi zelo zadovoljni, v par slučajih je bil učinek kopeli naravnost čudovit. Med obiskovalci so bili znamenite osebe, zastopniki aristokracije in višjega vojaštva. Gospa Zofija pl. Moro iz Viktringa na Koroškem je podarila krasno sliko, ki jo je sam anaslikala. Predstavlja Kristusovo glavo in je pravo mojster-sko delo. Slika v velikem okviru pride v park, kjer jo bo vsak mimoidoči lahko videl. V vznožju bo postavljen klečalnik. Zelja župni-kova je, da bi se v parku na primernem kraju sezidala kapelica lurške Matere božje v podobi votline. Po vseh kopališčih so videti taka znamenja. Nekatera so postavljena v zahvalo za dobljeno zdravje. — Amerika. Nedavno se je mudil več tednov pri nas naš rojak g. Josip Sitar iz Jolieta v Severni Ameriki. Prišel jc nenadoma, videt še enkrat bolehavo postarno mater in obiskat svoje tri v Toplicah stanujoče brate. Pred enajstimi leti je šel preko morja, ne vedoč, kaj bo prinesla prihod-njost. Toda bistra glavica in krepka volja vse premaga. Dovršil jc v Ameriki po napornem učenju trgovsko šolo in pričel trgovino, ki mu donaša lepe dohodke. G. Josip Sitar je še samec, veren katoličan in povsod priljubljena oseba, v Jolietu je tudi član cerkvencga pred-stojništva. V Toplicah ie hodil pridno na loviti marsikateremu dolgouhu vpihnil luč življenja. Nc samo liudje, tudi zveri so bile radovedne, kakšen jc ta naš Amcrikanec. Vsak zajec in lisica ga jc prišla pogledat. G. Sitar je pred odhodom v novi svet kupil prostor za rodbinsko grobišče in naročil nagrobni spomenik za 3000 K- Nai misli kdo o izseljevanju v Ameriko, kar drago, gotova resnica je, da mnogi ondi najdejo srečo, ki bi io doma zaman iskali. — Dr. Hubad. Dne 6. t. m. se je v Vivodini na Hrvaškem poročil naš okrožni in kopališki zdravnik dr. Ivan Hubad z gospo vdovico Anko pl. Raškaj. Odpotoval jc takoj po poroki z nevesto na Dunaj in v Monakovo ter se vrne čez 14 dni preko Ino-mosta v domovino. Namestuje ga tačas dr. Konvalinka iz Žužemberka. — Cerkev. V župni ccrkvi so podaljšali kor za dva metra proti ladji. S tem se je dobilo mnogo prostora za pevski zbor in za ljudi. Delo je bilo silno potrebno in hvali svojega mojstra, g. Zigona, delovodjo tvrdke Špacapan. — Železnica. V naši okolici ni druzega čuti kot razgovor, kod pojde nova železnica na Metliko in Karlovec. Naša želja .ie seveda, kakor je bilo že 28. februarja t. 1. na shodu zaupnih mož v Ljubljani izraženo, da se proga potegne od Straže dalje preko Toplic. Šla bi po lepih in gosto naseljenih krajih s tako ogromnim prometom in izvozom, da mu ga ni para na Dolenjskem. Toplice same so kot edino termalno kopališče v deželi znamenita točka, ki je ne gre prezirati. Da bi le inženirji tudi našo črto pregledali, gotovo bi jim bolj ugajala, kakor ona preko Gorjancev. Z naslado gojimo to nado. čc nas nc vara.
—	Cerkniške razmere. Pretečeni teden v ršilo se jc posvetovanje o odmeri davkov za pridobnino. Doslej so bili v tem posvetovanju vedno »ta večji« gospodje, toda na priporočilo pozval jc g. višji nadzornik tudi par rokodelcev zraven, kar je edino pametno. Toda šc sedaj smo prepričani, da se nc bode pravično odmerilo. Nekateri trgovci znajo zelo
spretno prikrivati svoj promet. To pa vsled :ega, ker se vedno ene kliče k posvetovanju. Naravno pa je, da dotičnik sam sebe ne bo iz-lal. Zato pa imamo dejstvo, da je v Cerknici iek trgovec, o kojem se smelo trdi. da proda razen ene trgovine, največ, toda dotičnik je ia le v IV. razredu, dočim so vsi drugi v III. To je krivica, ki se mora popraviti s tem, da >e tudi tega prestavi v III. razred. Enako se jodi z drugimi. Gospodu nadzorniku svetu-emo, naj se orientira na železnici, koliko va-jonov lesa speljejo različni veletržci. Ze naprej mu povemo, da bode strmel. Šele na ta lačin se zamore tedaj davek pravično odme-•iti. Da so te vrstice popolnoma na mestu, naj jode dokaz ta, da je hodil sin tukajšnjega tr-jovca okolu ter na tak način pripravljal ljudi, la so mu izročili glasovnice za občno pri-iobninsko volitev, da je vsa stvar zdaj pri so-iišču; izida pa še sedaj ne vemo, in se čudi-no, da sodišče tako zadržuje. — Tudi v Cerk-lici se je začelo daniti, dasiravno je vladala joigo časa grozna tema. — Zadnji čas je ve-iko pritožb čuti zaradi cestnega šodra. Kakor ;e čuje, sprejemlje se šoder le od onih, ki kupujejo pri g. Kravanja, od drugih sploh ne. In >e ta šoder ni plačan v gotovini, ampak da se alago. Tako srednjeveško postopanje nikakor
11	na mestu in opozarjamo slavni cestni odbor laj temu početju naredi konec. Davkoplačevalci smo vsi in odločno zahtevamo, da se ta trivica popravi. — Voda je zadnji čas napravila veliko škode. Ob vodi pokončane so vse brvi ter mostovi, ravno tako plotovi itd. — »Kmečka zveza« je po svojem poslancu gosp. 3ostinčarju prosila za podporo poškodova-lim in je kakor smo čitali, g. poslanec že dav-10 vložil nujni predlog v državnem zboru. Znamenito je dejstvo, da je g. poslanec, ko je jvedel o nesreči, se takoj pri »Kmečki zvezi« informiral, ter zahteval natančnih podatkov. Iz tega vidimo, da naš poslanec na Dunaju resno in previdno dela. Vsem Cerkničanom je ta korak imponiral in zelo se nam je prikupil. Le tako naprej!
—	Iz litijskega okraja sc nam piše: Okr. šolski svet v Liliji je menda zaspal. Od kar boleha g. nadkomisar Klein, ni nobene točne rešitve več v šolskih zadevah. Ako se ne vzdrami, bomo zavpili, da se bode slišalo noter do deželnega šolskega sveta v Ljubljani.
—	Veteranci z orožjem. Vladna predloga določa o tem, da ima vsak vojaški veteranski zbor sam določiti, kako orožje bo nosil.
+ Imenovan je za poveljnika višjega artilerijskega kurza naš rojak gospod Josip Tomše.
—	Pogrešajo od 2. t. m. Tomaža Perko iz Podnarta štev. 2.
—	Poročil se je danes v Rojanu g. Josip Košmerlj, trgovec z gospico Marijo Boletovo.
—	Vtopljenec. V nedeljo v jutro so našli v morju nekje pod Skednjem mrtvo truplo približno 40—50-letnega moža. V ponedeljek v jutro je dala policija mrliča fotografirati, a včeraj predpoludne je bihprenešen na pokopališče pri sv. Ani in tam zakopan.
—	Odbor »Kmečke zveze« za tolminski okraj je imel sejo v nedeljo pri Sv. Luciji. Za predsednika »Zveze« je izvoljen gospod Man-freda, posestnik v Kozmericah.
—	Izprentembe pri vojaških dopolnilnih oblastih I. histance. Vsled nove ministerialne odredbe izvršile so se pri dopolnilnih okrajnih poveljstvih znatne izpremembe. — Doslej se' je vodila evidenca pešpolkov ločeno od drugih krdel pri pristojnih kadrih, med tem ko so bile ostale agende odkazane kot vojaškim oblastim prve instance dopolnilnim okrajnim poveljstvom, v Ljubljani št. 17. — Odslej se ta dela spoje in delokrog loči. Tako n. pr. bo odslej o vseh prošnjah sklepalo dopolnilno okrajno poveljstvo itd. Temu primerno so se izvršile tudi izpremembe v jioveljstvu. Vsaka oblast zase dobi kot poveljnika po enega štabnega častnika. Pri dopolnilnem okrajnem poveljstvu št. 17 v Ljubljani ostane g. major Tischina, rodom Slovenec. Kadru št. 17 pa je prideljen novoimenovani major No\vak. Kot prvi častnik pri 17. dopolnilnem okrajnem poveljstvu se določi dosedanji poveljnik kadra, stotnik Braun, ki slovenščino le za silo lomi. Drugi častnik ostane poročnik Pakič. Nadporočnik Vošnjak odide k četi. H kadru se pri-deli še nadporočnik Pcrhavc, rodom Slovenec. Poveljstvo tukajšnjega 1. bataljona 17. pešpolka prevzame za umrlim polkovnikom Brixy-jem polkovnik Lalesku.
—	Dezertiral je podtopničar Valentin Kocijančič iz goriške topničarske vojašnice. — Preskrbel si je civilno obleko in ušel. Vzrok ni znan. Kocijančič je doma iz Podgore.
—	Nagla smrt v železniškem vozu. Včeraj je prišel v Oorico 571etni krčmar in posestnik v Štanjelu Leopold Švegelj, po dom. Štenarjev, po tobak. Odpeljati se je hotel domov z vlakom, ki odhaja iz Gorice ob 12. uri
12	minut popoldne. Ker se je v mestu nekoliko zakasnil in je še malo manjkalo do vlakovega odhoda, hodil je naglo kar so ga noge nesle proti postaji. Dospel je tja ravno v času, da je še lahko vstopil v železniški voz, ali ko je stopil vanj, zgrudil se je nezavesten na tla. Priskočili so k njemu hitro ljudje ter ga prenesli v zdravniško sobo. Navzoči zdravnik pa ni mogel drugega storiti nego konstatirati, da je Švegelj izdihnil svojo dušo. Prepeljali so ga na pokopališče.
—	Naslovi za vojaške zdravnike se v kratkem izpremenc ter se bodo glasili tako, kakor na Angleškem in Francoskem: »stotnik zdravnik«, »major zdravnik«.
—	Veliko poneverjenje. V zagrebški tkalnici in predilnici so štirje uradniki tekom osmih let poneverili 100.000 kron. Uradnikom se je posrečilo pobegniti preko meje.
—	5000 veterancev se bo udeležilo Ra-deckijeve slavnosti na Dunaju.
—	V kratkem izidejo v založništvu trgovca Jerneja Bahovca tu, slike slovstve-nikov: Gregorčiča, Jurčiča, Levstika in Prešerna v velikosti 40 : 50 cm.
—	O tifusu sc nam poroča, da na Rakeku ni ni:ednega slučaja tifusa, pač pa v sosednjih vaseh: Unec, Ivanjeselo in Slivice. — Novi slučaji tifusa so se pojavili na Rudniku pod Ljubljano, v Pucu pri Banjaloki in Gribljah pri Črnomlju.
—	Llmrla ie v Vrhpolju pri Vipavi gospa Iva Terčelj. rojena Uršič, soproga posestnika g. Josipa Terčelja.
—	Nadučiteljske službe so razpisane: na Jesenicah (do 10. dec.), v Št. Juriju pod Ku-mom (do 16. decembra) in v Rovtah (do 6. decembra).
—	Učiteljska služba je razpisana do 6. decembra v Št. Vidu pri Zatičini.
—	Najdeni denar prikril. Dne 14. septembra t. I. je Marija Grošelj pred Cernetovo gostilrio v Mostah zgubila tri bankovce po 20 kron. Še isti dan je prišla Grošelj k Cer-netu vprašat, če niso našli denarja. Jakob Er-bežnik, ki je v veži nože snažil, je dobro slišal ta pogovor, ki se je vršil pri odprtih vratih gostilniške sobe, ne da bi nato kaj omenil, kajti ravno on je bil tisti, ki je našel denar. Istodobno, ko je Marija Grošelj izgubila denar, je privozil mimo neki kolesar in pripomnil Erbežniku, da leži denar na cesti. Obdolženec pa, ki je bankovce videl, mu je pa odgovoril, da je to papir od cikorije. Kasneje je pa denar pobral in tekom petih dni 10 K 42 h zapravil. Ostanek mu je pa gospodar France Črne, ki je slutil, da ima Erbežnik denar, iz žepa potegnil. Prisodilo se mu je za kazen en mesec ječe.
KoroJRe noulce.
k Novo šolsko palačo so zgradili v Kapli v Rožu. Davkoplačevavcem je dobro osolje-na, ker bodo morali kakih 15 let plačevati po 107 odstotkov šolskih doklad. In to samo radi baharije nekaterih nemškutarjev in šolskih oblastnikov, ki so namesto primernega poslopja postavili pravo grajščino.
k Zlato poroko sta obhajala dne 10. nov. na Humberzi zakonska Primož in Pavlina Wieder, po domače Kovač, na Humberzi.
k Liberalen Ust za Korošce. »Korošec« prične tekoči teden izhajati v Kranju. V listu bo baje »reševal« Korošce dr. Oblak, ki je svoje nazore o reševanju slovenske narodnosti pokazal lani, ko je ob protestu celovških Slovencev šel na — »Schulvercinski« ples ter je onim, ki so ga radi tega grajali, dejal, da ne razumejo časa in da nimajo dovolj obzorja. Ta s kranjsko liberalno frakarsko politiko pobarvani »Korošec« bo torej precej oblačen. Koroški Slovenci bodo stopali preko šulferajnskih oblakov dalje na svoje narodno in socialno delo!
k Novo postajo napravi Južna železnica med sedanjima postajama Pliberk in Prevalje. Nova postaja nosi ime Momberg iu leži na ravnini med dvema predoroma Južne železnice na Hombergu. Nova postaja je velike važnosti, da se morejo izogibati tovorni vlaki, v kratkem se otvori baje tudi za osobni promet.
k Srne v Dravi. Iz Spodnjega Dravograda: Ob jesenskih lovih se večkrat zgodi, da srne plavajo črez Dravo, da sc tako rešijo lovskih psov. Pred 14 dnevi so psi podili srnjaka in srno od Sv. Križa doli. Oba skočita v deročo vodo. Srnjak jo hitro preplava nad Spodnjim Dravbergom, srno žene voda s seboj kakih 15 minut, šele pod lesenim mostom splava črez reko in izgine v gozdu. Mnogo ljudi jc gledalo nenavadni prizor.
k Nadebudna šolska mladež je v Celovcu. Dne 19. t. m. dopoldne namreč so se stepli na Benediktinskem trgu učenci srednjih šol z ljudskimi šolarji. Hrabrost je kazalo kakih 30 šolarjev, ter so bili tako razljučeni, da je morala policija vmes poseči, šele na to je nastal zopet mir.
k Umrl je dne 17. t. m. v Celovcu Herman Klepp, major v pokoju, star 77 let.
k Davlca med otroki se širi v ^Rablju in okolici. Umrla sta že dva otroka. Šola je vsled tega zaprta.
k Samoumor kavarniške uslužbenke. V neki celovški kavarni uslužbena Marija Os-\vald jc izpila veliko množino lisola. Težko ranjeno so prepeljali v bolnišnico.
Jtnjenke noulce.
š Volitev župana v Trbovljah. Iz Trbovelj se nam piše: V navzočnosti okrajnega glavarja barona Miillerja iz Celja je bil v ponedeljek izvoljen županom namesto odstopivšega Ferd. Roša dosedanji podžupan, šolski ravnatelj in okrajni šolski nadzornik Gustav Vodušek. Nove volitve bodo 10. decembra t. 1. Vseh volivcev je 706. Za novi odbor je na kandidatni listi tudi socialno-demokraški tajnik Sitter. Kaj bodo rekli pazniki in kmetje k temu, ne vemo!
š Na potu iz cerkve je umrla v nedeljo delavčeva vdova Neža Metelko. Bolehala je že dalj časa, omenjeni dan se ji je vlila kri iu je bila na mestu mrtva.
Od brzovlaka povožena. Na postaji Št. 11 j je brzovlak povozil 161etnega sina postajnega načelnika Karola Litvveida in ga usmrtil. Nekoliko naprej so našli drugo žrtev in so spoznali. da je to železniški čuvaj Brandstatter.
š Vabilo na veselico telovadnega odseka katoliškega delavskega društva v Trbovljah, ki se vrši v nedeljo, 24. novembra 1907 v go-
stilni g. M. Pusta (Spanc) v Trbovljah. Začetek točno ob tretji uri popoldne. Cene prostorom: I. prostor 1 K. II- prostor 70 vin., stojišče 40 vin. Srečke po 20 vin. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo telovadnega orodja, se preplačila hvaležno sprejemajo. Pri veselici sodeluje slavna »Cečenska godba«. K mnogobrojni udeležbi vljudno vabi telovadni odsek.
š Umrl je v Gradcu poštni blagajnik gospod Ivan Maček, star 57 let.
š Šoštanjska narodna godba priredi v nedeljo, dne 24. novembra 1907, v veliki dvorani hotela »Avstrija« (Rajšter), veliki koncert na lok.
š Proti graškim mesarjem je graški magistrat nastopil tako, da je odpovedal stojnico Klausu. ker ta ni prodajal meso po takih cenah, kakršne je določil magistrat. Klaus se je pritožil. Namestništvo in ministrstvo sta odobrila magistratovo stališče, upravno sodišče je pa sedaj izreklo, da magistrat v to ni bil upravičen.
š Povest o vdovini zvestobi. Iz Gradca se poroča sledeča zanimiva dogodbica: Neka gospa iz boljšega stanu ie živela mnogo let srečno z možem, ki si ga je sama. izvolila. Skrbno mu je stregla tudi v bolezni. Toda mož umre, mlada vdova dd svojemu »nepo-zabljenemu« postaviti lep nagrobni kamen na pokopališču sv. Leonharda in se po kratkem času drugič omoži. A tudi drugi mož ji umre nenadoma hitro. Dvakratna vdova pošlje po nagrobni kamen prvega moža, ga da obrusiti in postaviti na grob drugega moža z napisom »prekmalu umrlega soproga«. Vprašanje nastane, če bode ta kamen imel sedaj mir kot »dar zvestega spomina«.
š Porotne obravnave v Mariboru se prično dne 2. decembra. Pred porotnike pridejo: Viljem Stark, sleparija; Jožef Tacer .rop; Uršula Dvoršak in Alojzij Pirsch, požig; Jožef Frocsher, uboj in Jurij Donnigg radi umora soproge.
LlumjansKe noulce.
lj Blamaža »naprednih« Ljubljančanov. O
izletu tistih Ljubljančanov, ki so samo v »Narodu« naznanili »Odhod Ljubljančanov na slovensko razstavo v Trst«, pišejo primorski listi: »Za zaključek razstavi je bil naznanjen prihod Ljubljančanov. V Trstu so se dostojno pripravili za ta sprejem. Ali nekdo je zgubil stavo, ker je cenil število dragih gostov na tri glave. Došlo pa jih ie — o s c 111 ! Svoje-časno ie šel iz Trsta v Ljubljano poseben vlak! — Komentar je nepotreben!«
lj Čudne razmere vladajo v resnici v naši državi, posebno kar sc tiče uradniških razmer. Pravi eldorado pa je v tem pogledu naša finančna uprava. Opetovano se je že naznanjalo reforme v odpomoč uradniški miseriji. Šlo se ie s stališča, da imajo visoki dostojanstveniki dovolj plače, a mali uradniki premalo. Zato so dali povodom regulacije plač visokim že itak dobro plačanim še več, malim uradnikom pa bi najraje še to odvzeli, kar imajo. Državni proračun za leto 1908 je prišel že tudi v Ljubljano. Z veselimi upi so ga pregledovali in študirali razni uradniki, kajti pričakovali so, da bodo vsaj v tem proračunu postale meso besede finančnega ministra, ki je nekoč izjavil, da mest pomnožiti ne more, pač pa hoče pomagati uradništvu s tem, da se kreirajo uradniška mesta višjih razredov, mesto onih nižjih razredov. In glej ga spaka! Tudi tukajšnji finančni računski oddelek je postal deležen letos te izredne milosti. Slučajno sem čul o tem. kako se razburjajo posebno mlajši uradniki in praktikauti nad novim proračunom, ki jim jc prinesel le veliko lazočaranie. Kreiralo se je namreč mesto drugega računskega svetnika v 8. razredu — to je zelo dobro — a proti temu, da sc črta kar dvoje uradniških mest, in sicer eno v XI., a drugo v X. razredu. Ni nam znano, imajo Ii toliko uradnikov preveč pri tem računskem oddelku, da lahko pogrešajo kar čez noč eno uradniško moč, ali bode uradnik, ki pride tem povodom v VIII razred, delal kar za dva uradnika, torej za enega v XI. in za enega v X. razredu. Ko se namreč udejstvi ta proračun v obliki imenovanj tekom prihodnjega leta, bode pač postal en sedanji revident računski svetnik in en računski oficijal postane računski revident. Avanziral pa ne bode ni-kdo izmed sedanjih asistentov in tudi nikdo izmed praktikantov! Radovedni smo, kaj da ukrene sedaj državni poslanec Hribar. Res lep uspeh! Ako pri tem še omenimo, da prihrani država na ta način nekaj stotakov na leto, vidimo, da sc skrbi očetovsko za najslabše plačane uradnike. Dobro bi bilo, da si naši državni poslanci to zadevo nekoliko natančneje ogledajo ter posvetijo v to temo. Naj izve svet, kdo je to zakrivil! Ali je to zakrivil morda kak tak, ki ima svoj delokrog v Ljubljani, pa hoče biti bolj varčen, kot finančni minister sam?
lj Portal renovirane prodajalne »Katoliške Bukvarne«« vzbuja občno pozornost, posebno krasna napisna firma. Napravljena je firma na steklo z izredno okusuostjo in natančnostjo ter je delo domačega črkoslikarja g. Filipa Pristoua. S tem delom dokazal nam je g. Pristou zopet, da je kos vsaki nalogi iz svoje stroke.
lj Medvedova drama »Za pravdo in srce« sc je včeraj igrala zopet v razprodanem gledališču.
Ij Društvo za pospeševanje obdelovanja
ljubljanskega barja. Dosedanji za obdelovanje ljubljanskega barja velezaslužni društveni tajnik in voditelj društvenih poslov, gospod ravnatelj dr. E. Kramcr, je vsled bolezni odložil društvena opravila. Društveni odbor jc v svoji seji dne 16. novembra t. 1. vzel odstop
g. dr. Krameria z obžalovanjem naznanje ter mu soglasno izrekel zahvalo za njegovo požrtvovalno in uspešno delovanje v prid društva in društvenih članov. V isti seji je poveril odbor vodstvo društvenih poslov asistentu kmetijsko - kemičnega preiskuševališča gosp. inženerju Jakob Turku, ki daje odslej pojasnila v društvenih zadevah.
lj Gledališka predstava igre »Grajski je-čar«, kakor tudi komičnega čveterospeva »Mi brhki kuharji« in raznih pevskih točk se v nedeljo, dne 24 t. m., ob 6. uri zvečer radi zanimanja občinstva v »Rokodelskem domu« zopet ponavlja. Odbor »Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov« v Ljubljani, Komen-skega ulice št. 12. vabi k obilni udeležbi.
Ij Nov šport. V Ljubljani se je ravnokar osnoval »Slovenski športni klub«, ki si je med drugim stavil nalogo, da zgradi na mestnem posestvu Tivoli moderno sankališče ter da tudi v Ljubljani udomači ta zimski šport. Z gradnjo sankališča se je že pričelo.
Ij Deželna vinska klet v Ljubljani. Pri nocojšnji zopetni otvoritvi tukajšnje deželne vinske kleti se bodo točila naslednja vina: Beli in črni burgundec, rizling, karmenet, rulan-dec, zelen, dolenjsko desertno vino ter več vrst novega in starega cvička in drugih dolenjskih in vipavskih namiznih vin raznih pro-ducentov ter od Kmetijskega društva v Vipavi. Otvorjeno bo od 7 do pol 10. ure.
Ij Iz vlaka je skočil predvčerajšnjem med postajama Ljubljana in Zalog Ivan Jclovčan, rodom iz Martinjega pri Selcah nad Škofjo Loko. Vlak ga je vlekel kakih 20 korakov seboj. Pozneje ga je našel čuvaj ležati na progi nezavestnega. Jelovčan je bil stopil v napačni vlak in ko ie to zaznal, ie skočil iz njega. Oddali so ga v deželno bolnišnico.
Ij Prijet osumljenec. Orožništvo v Postojni je aretovalo delavca Antona Cigaleta. kateri je sumljiv, da je zažgal gospodarsko poslopje g. Elija Predoviča. — V Šiški je orožništvo prijelo hlapca Jakoba Zevnika, o katerem smo poročali, da je ponevcril g. Kre-garju 760 K in jih potem poslal nazaj po pošti. Prijeli so ga v neki gostilni.
lj Dvonožni jež se je bil pojavil danes ponoči v magistratnem poslopju. Ko je šel neki stražnik po veži, je slišal neko šumenje. Preiskal je vse kote, a nikjer žive duše, ko je pa pogledal še v zaboj, je bilo v njem nekai zvitega v klopčič. Poklical jc še druzega stražnika, da sta zaboj prevrnila in iz njega se je zvalil človek. Ko so uvideli, da ni nič nevarnega, so mu nasvetovali domov. Danes zjutraj je pa jetničar našel ravno isto osebo v neki peči, katera je povedala, da se je prišla samo pogret.
Ij Chinematographe Theatre Frangais ima od danes, 20. novembra do petka 22. novembra zopet jako zanimiv spored: 1. Vede-ževalka na karte. Trik. — 2. Janko kot pestunja. Komično. — 3. Lepa Kanada. Naravni posnetek. — 4. Žive punčke. Komično. — 5. Peklenski plameni. Kolorirauo. — 6. Slugovo maščevanje. Komično. — 7. Lehmannova učna doba. Komično.-—8. Vlomilci kot požigalci. Drama. Predstave so ob pondeljkih, torkih, sredah in petkih samo ob pol 8. uri zvečer: ob četrtkih iu sobotah predstave za dijake in otroke po znižani ceni ob .3., pol 5. in 6. uri, ob pol 8. uri navadne cene; ob nedeljah in praznikih predstave ob 3., pol 5., 6. in pol 8. uri zvečer. Vsaka predstava traja eno uro. Ta kinematograf je domače podjetje, zato naj bi občinstvo v prvi vrsti prihaialo k izvrstnim predstavam tega kinematografa.
Ij V Ameriko se je včeraj odpeljalo z južnega kolodvora 37 Macedoncev, 20 Bolgarov, 40 Hrvatov in 115 Slovencev, nazaj je prišlo 160 Hrvatov in Slovencev.
Ij Umrli so: Alojzija Prijatelj, krojačeva hči, 5 mesecev, Vodovodna cesta 28. — Jera Goli, mestna uboga, 76 let. — Karolina Novak, steklarieva hči, 4 in pol leta, Florijanske ulice. -— Fran Prek, tesar. 46 let. — Ignacij Tihel, delavec, 58 let. V Vodmatu št. 43 je umrla Uršula Ambrožič. V bolnici so umrli: Štefan Herman, delavec, 15 let. — Ivan Sešck. prosjak, 67 let. — Jožefa Slivar, mestna uboga, 79 let. - Anton Mesec, strojarski pomočnik, 31 let. Josip Fabro, zidarski pomočnik, 60 let.
lj Bolniška blagajna mojstrov v Ljubljani
naznanja, da bode tudi letos razdelila štiri jubilejna darila pa 20 kron 2. decembra t. 1. Pravico do daril imajo onemogli člani oziramo vdove umrlih članov bolniške blagajne. Prošnje sprejema načelnik g. Franjo Krajgher, Kongresni trg št. 5 do 26. novembra t. 1.
Razne stuarl.
Velika stavka železničarjev je v Indiji. Ustavljen je skoro ves promet. Vzrok stavki je nepravično ravnanje z uslužbenci.
Boji z emancipirankami. Borilke za žensko emancipacijo v Londonu sedaj nadaljujejo na ta način svoje delo, da motijo vsa zborovanja, katera skličejo liberalci. V nedeljo so liberalci s silo vrgli emancipiranke z nekega shoda. Nasprotniki enakopravnosti z ženskami so na ženske metali poper, da so vse ženske kihalc in svojih govornic niso mogle poslušati.
Umrla je na Dunaju v samostanu Salc-zijank grofica Josipina Terezija Schaffgotsch, stara 42 let.
Dunajski izvoščki, ki nimajo številk, so sklenili prihodnjo nedeljo pričeti s stavko.
Otrok v dimniku. V Karvinu na Morav-skem je služila dekla Marija Krause. Njeno ljubavno razmerje ni ostalo brez posledic. Ker se ljubimec ni več zanjo brigal, zadušila je otroka, zavila ga v časopise, nesla truplo po noči v podstrešno sobo, odprla vrata od dimnika in položila otroka v neko razpoko. Nobeden ni vedel, da jc porodila dekla. Pred
Prva domača slovenska pivovarna G. Aiierjevih dedičev
g»taBawtJtn« let« 1854,
v Ljubljani, Wolfove ulice itev. 12
priporoča slavnemu občinstvu tn spoštovani« fostllnlčar}eia aro}« Izberi

Štev. telefona 2t©s
1469 IW—«
»irom.« pi^o f iodclh ln steklenicah.
kratkim je divjal vihar, ki je zapodil dim v sobo gospodarjev, ki so zapazili duh po pečenem mesu. Preiskovali so in dobili pod streho v dimniku skoraj popolnoma pečenega otroka. Krause je priznala svoj zločin.
Telefonska in tirzojma poroiiL
BELOKRANJSKA ŽELEZNICA.
Dunaj, 20. nov. Ministrski predsednik Beck se je bil glede na obnašanje Hrvatov branil predložiti zbornici zakon o kranjsko-dalmatlnski železn ci. V imenu »Slovenskega kluba« je včeraj zvečer v tej zadevi posetil dr. Šusteršič ministrskega predsednika in mu predložil odločno željo »Slovenskega kluba«, da vlada kljub obnašanju jugoslovanske zveze takoj predloži zadevni zakon v zbornici. Vspeh te Intervencije je, da bode vlada tozadevni zakon o zgradbi belokranjske in dalmatinske železnice predložila državnemu zboru v prihodnji seji v petek. Zakon se potem od-kaže nagodbenemu odseku, ki se bo potem pečal ž njim takoj po rešitvi nagodbe. Vse je od tega odvisno, da se nagodba pravilno reši. Takoj po rešitvi nagodbe se tudi v zbornici sklene zakon o belokranjski železnici. Le skrajna brezvestnost zamore naši deželi še vzeti toll zaželjeno železnico.
NAGODBENI ODSEK-
Dunaj, 20. novembra. Nagodbeni odsek je imel danes sejo. Splošno se opaža stremljenje razpravo pospešiti.
NEMŠKE »SVOBODOMISELNE« STRANKE PROTI KATOLIŠKEMU SHODU.
Dunaj, 20. novembra. Danes se je vršilo posvetovanje vseh nemških »svobodomiselnih« strank. Sprejel se je od poslanca Stein-wenderja sprejeti protest »proti dogodkom na avstrijskem katoliškem shodu, ki so sposobni izzvati kulturni boj«.
KRŠČANSKI BLOK V DRŽAVNEM ZBORU.
Dunaj, 20. nov. Liberalni listi pišejo, da nameravajo krščanski socialci osnovati v državnem zboru blok vseh krščanskih strank. Stvar se bo razjasnila, ko bo rešena nagodba.
IZSTOPI IZ KOŠUTOVE STRANKE.
Budimpešta, 20. novembra. Dosedaj je izstopilo iz Košutove stranke 32 poslancev, a čuje se, da nekateri še izstopijo. Ako Justh kot predsednik demisijonira, tedaj ni izključeno, da nastane velik preobrat v strankarski in parlamentarni konstelaciji, ker ima Justh v drž. zboru velik ugled in mnogo odličnih somišljenikov, ki se ne strinjajo z Weckerlovo politiko.
HRVAŠKI MINISTER JOSIPOVlC ODSTOPI?
Budimpešta, 20. novembra. Hrvaški minister Josipovič je izjavil, da tudi on odstopi, ako odstopi Justh, ker se ne more strinjati s tem, da bi se poslovnik drž. zbora tolmačil proti Hrvatom.
HRVATJE V OGRSKEM DRŽ. ZBORU.
Budimpešta, 20. novembra. Predsednik Justh je izjavil, da bo še kake tri dni počakal ako se morda vendarle ugodno reši kriza.
Budimpešta, 20. novembra. Mažarski listi poročajo, da Hrvatje zahtevajo za opustitev obštrukcije: 1. Ban Rakodczay mora takoj odstopiti. 2. Zakon o službeni pragmatiki železničarjev na Hrvaškem se sploh ne sme uveljaviti.
Budimpešta, 20. novembra. Predsednik Justh je izjavil dr. Medakoviču, predsedniku hrvaških poslancev, da ne more več ž njim nadaljevati pogajanj za mir, ker namerava v najbližjem času odstopiti. To je Justh povedal tudi več poslancem. Ministri so se takoj posvetovali o nevarni situaciji, ki bi z Justhovim nastopom lahko nastala in so v ministrskem svetu sklenili prositi Justha, naj še ne odstopi, ali vsaj odstopi pozneje. Ministrski svet se je Izjavil z Justhom solidarnim. Justh je ta sklep z zadovoljstvom vzel na znanje, a izjavil, da se mora skrbeti, da se taki prizori kot včeraj več ne ponovc. Izjavil je, da bo mogoče s hrvaškimi poslanci še-le pozneje pričeti zopet pogajanja. Neodvisna stranka je že zborovala in sklenila, da se mora takim prizorom, kot so se vršili včeraj, napraviti konec. Vlada pripravlja konferenco vseh strank in upliva tudi na skrajne elemente. Ob XU na 1. uro se je pričela konferenca ministrov z neodvisno stranko, z ostalimi strankami se konference vrše popoldne.
Predstave ob ponedeljkih, torkih, sredah in petkih ob %8. uri zvečer, ob nedeljah in praznikih ob 3. 5, in ob 6. uri popoldne ter ob '/,8. uri zveoer. — Cene i I. pro-ator SO kr., II. 25 kr., III. 20 kr., IV. 15 kr. Vojaki od narednika navzdol in otroci vaak pro-ator 5 krajcarjev ceneje.
VLADNE ODREDBE V ISTRI.
RovinJ, 20. nov. Vlada je odvzela tukajšnjemu magistratu posle tičoče se mobilizacije. Baje se gre za splošno odredbo, ki bo zadela vse magistrate v Avstriji. Obenem se čuje, da hoče vlada kakor v Pulju tudi v Rovinju uvesti državno policijo.
NEMIRI RADI PODRAŽENJA ŽIVIL.
Praga, 20. nov. Iz raznih čeških delavskih mest se poroča o delavskih nemirih radi podraženja živil. V Kladnu je 100 orožnikov komaj izpraznilo ceste od demonstrujočih rudarjev. V raznih mestih so bili manjši spopadi. V Semilu je pol dneva v znamenje protesta stavkalo 5000 tekstilnih delavcev.
ITALIJANSKO VSEUČILIŠČE.
Pulj, 20. nov. Tu so Italijani v gledališču manifestirali za vseučilišče. Neki Pasi je tako navdušeno nepremišljeno govoril, da so ga aretirali.
ITALIJA ZA LAŠKO VSEUČILIŠČE V TRSTU.
Rim, 20. nov. Tu so vseučiliščniki zopet demonstrirali za italijansko vseučilišče v Trstu. Ko so hoteli pred avstrijsko poslaništvo, jih je policija razgnala. Članek »Tribune«, ki dijake svari pred iridentovskimi demonstracijami, je rodil precej uspeha. Elorentinski dijaki so izdali manifest, kjer svarijo pred pouličnim razgrajanjem.
Bologna, 20. nov. Tu se je vršil v vse-učiliški avli velik shod za italijansko vseučilišče v Trstu. Govoril je profesor Tarozzi. Po shodu je po mestu manifestiralo 2000 dijakov. Pred kipom kralja Emanuela so dijaki zažgali nemško zastavo.
NEZADOVOLJNOST S KRALJEM LEOPOLDOM.
Pariz, 20. nov. Kraljevi dvor belgijski je zelo nejevoljen na kralja, ki se noče prikazati v Bruslju, ampak se zabava po svoje na Francoskem. Dvor misli že na to. da bi se uvedlo namestivno vladarstvo, na čelu mu princ Albert.
RUSKA REVOLUCIONARNA ORGANIZACIJA.
Klew, 20. nov. V stanovanju dijaka Mo-rosovvskega jc policija zasačila sejo finančnega odbora socialnorcvolucionarne vojaške organizacije. Aretiranih je več navzočih častnikov, kadetov, dijakov in dijakinj. Pri hišnih preiskavah v stanovanjih aretirancev je policija našla mnogo eksplozivnih snovi, prepovedanih spisov iti obširno revolucionarno korespondenco.
SMOLA SOCIALNIH DEMOKRATOV.
Varšava, 20. nov. Centralni odbor tukajšnje revolucionarne organizacije poljskih socialnih demokratov izjavlja v oklicu, da opušča filijalko svoje organizacije v Lodzu, ker je delavstvo proti sociainodemokratični organizaciji vedno bolj nezaupno. Od 12.000 članov te organizacije, jc odpadlo že 7000 članov. Slabo je bilo tudi denarno poslovanje filijalke.
MAŠČEVANJE Z BOMBO.
Varšava, 20. nov. Na Aleksandrovem trgu je neki neznan mož vrgel iz maščevanja v prodajalnico oblek bombo, ki je napravila veliko škodo. Neki slučajno mimoidoči učitelj je bil ubit.
UPOR KAZNJENCEV.
K i e w , 20. novembra. Jetniki tukajšnjega zapora so napadli paznike ter jih zvezali. Nato so jetniki, med katerimi so trije na smrt, pet v dosmrtno ječo obsojeni, pobegnili. Straža je letela za begunci in ustrelila enega begunca, štiri pa ranila. Ostali so ušli.
POLICIJA ZAPRLA BUKVARNO.
Moskva, 20. novembra. Tukajšnjo buk-varno »Novvij« je policija zaprla, ker ie pri hišni preiskavi v bukvami našla več številk prepovedanega lista »Borba« in več drugih prepovedanih spisov. Vseh deset, v tiskarni uslužbenih osob. je aretiranih.
KNEZ UBIJALEC.
Peterburg, 20. novembra. Sodnijska obravnava proti tifliškemu plemiču knezu Ni-šeraza je prestavljena, ker dve glavni priči nista došli. Knez je v političnem prepiru v peterburškem hotelu »Evropa« ubil gardnega kapitana Kozlova.

ŽUPAN POŽIGALEC IN MORILEC. Heb, 20. novembra. V Traestanu je župan Bruckner zažgal svoje posestvo ter umoril svojo ženo in sebe.
2622
Zahvala«
Ganjeni po premnogih dofeaz'h sočutja ob bolezni in smrti mojega iskreno ljubljenega sina
Ivana llran-a
se zahvaljulem vsem znancem in prijateljem, posebno pa darovalcem vencev in pevcem, ki so spremili dragega pokojnika k zadnjemu počitku.
§
Šivilje in učenke
se sprejmejo takoj A. Singer, Gosposke ulice 4.
Glasovir
izigran, dobro ohranjen, se ceno proda v Škofji Loki št. 43.
2615 3 -3
SODE
stare, močne in nove v dobrem stanju, ima na prodaj	2604 3—i
Ivan Buggenig
cesta na Rudolfovo železnico št. 5. v Ljubljani.
Razpošiljam nastopne najfinejše mesne izdelke :
Fine kranj. klobase, 11 kom. .	.	gld. 1 —
. hrenovko	, , .	.
„ salame iz onjati, kg a .	.	„ 120
Brun&vi&ke klobase , , ,	.	, —-80
Gnjati a la pra&ke , , .	.	, 1 —
Perftut in care „ „ .	.	, _ 90
fi® Razpošiljam vse proti povzetju
o<l 5 kg- naprej.
Se priporočam	2510 6—4
IH. M ODI C, Šiška pri Ljubljani.
Za prihodnje leto
priporočam:
Stenski koledar, cena 40 vin., po pošli 50 vin.
Mali skladni koledar, cena 50 vin., po pošti 60 vin.
Veliki skladni koledar, cena K 110, po pošti K 120.
Trgovski koledar, cena K 1—, po pošti K 110.
Velika Blasnikova pratika, cena 24 vin.	2589 6-1
Družinska pratika, cena 24 vin.
JERNEJ BAHOVEC
v Ljubljani
poleg Prešernovega spomenika.
Eiitig^i Itiavietii
Ljubljana, Rimška cesta IS
prodaja, popravlja in vglašuje glaso virje, pianine, harmonije ter orgle.
Prevzama tudi popravila izvan mesta.
252+ 3 1
Qene 21Nern3>
Delo solidno.
Prodt|a na obroke.
Zamenjava. Pjprava vseh W P'a8b I
Kuharica
izvežbana v vseh gospodarsk. poslih, srednje starosti, želi službe v kakem župnišču, najraje na Spodnjem Štajerskem ali Gorenjskem. — Naslov pove uprava. 2618 3—1
Organist in cerkvenik
popolno izurjen v igranju in petju, dober pevec, z dobrimi spričevali o 25letnem službovanju, zmožen obeh deželnih jezikov, oženjen, z malo družino, obenem mizar, iSfce službe. Soproga izborna sopranistinja. Več pove uprava.	2621 3-1
Razglas.
Kadi oddaje zgradbe nove župne cerkve v Šmihelu pri Žuženberku vršila se bode dne 4. decembra 1907 v župnišču v Šmihelu pri Žuženberku
zmanjševalna dražba
in sicer s pričetkom ob 10 uri dopoldne. Ponudbe kolekovane z 1 K kolekom naj se pošljejo najpozneje do 2 decembra t. I. podpisanemu.
Dotične načrte, stroškovnik in splošne stavbene pogoje si vsak lahko pogleda v župnišču do 2. decembra 1.1.
Preračunjeno je:
1.	Dninarsko in zidarsko delo na ...........15.963 K 32 h
2.	Tesarsko delo na................3.891 K 15 h
3.	Krovsko delo na.................2.731 K 24 h
4.	Kleparsko delo na................ 1.652 K 96 h
5.	Mizarsko, ključavničarsko, slikarsko delo, skrb za železo in
razna druga dela na....................5.261 K 33 h
Skupaj.........................29.500 K. h
Ročno in vprežno delo je preračunjeno na 5000 K, kar je že v gorenjih vsotah zapopadeno. Prednost imajo ponudbe za skupna dela, v ugodnem slučaju oddajo se tudi posamezna dela. Stavbeni odbor si lahko pridrži posamezna dela in vožnjo, ako bodo okoliščine ugodne.
Stavbeni odbor Švnihel pri Žuženberku
19. novembra 1907.
Jan. Župančič
župnik in načelnik stavbenega odbora.
-mi
2333 8
=Kinemntos rnphe-Thefttre-Frnncais=
bivši rKatol. Dom" v veliki dvorani I. nadstr., Turjaški trg 1.
Vsako soboto in sredo nov spored.
Vaak 6etrtek in soboto predstave po znižanih oenah za dijake in otroke ob 3., ' ,5. in 6. uri Cene a I. prostor 15 kr., II. 10 kr., III. in IV. 5 kr. Ob >1,8. uri zvefter vrše se pred-■ slave kakor obifiajno. ■
Predstave se vršijo v delavnikih od 5. do 9. ure popoldne, ob nedeljah in praznikih od 10. do II. ure predpoldne in od 3. do 9. ure popoldne.
Kinematograf EDISON
b b Dunajska cesta nasproti kavarne „Europa". s s
mr Danes v sredo nov spored, ts*
2124
Državni zbor.
Vsak četrtek in soboto od 3. do 6. ure popoldne predstava za dijake po zni-: s žani ceni. b s
Dunaj, 19. nov.
Draga živila.
Socialni demokratje so minoli teden nujno predlagali, naj vlada ukrene potrebne korake, da se znižajo cene živilom.Ta nujni predlog je v zadnji seji obširno utemeljeval socialni demokrat dr. Renner. Mož je mnogo čital, je jako naobražen, toda svet in njegove razmere vidi in presoja skozi socialnodemokraško steklo. Dr. Renner je salonski socialni demokrat. To kaže v besedi in obliki. Tudi ne zagovarja skrajnega stališča svoje stranke, da spravi kmečko prebivalstvo na beraško palico ter pomnoži svoje bojne čete. Čemu po ovinkih do cilja? Zakaj vlivati strupa človeštvu v život, obenem pa klicati državo na pomoč proti oderuhom, ki lačni hodijo zjutraj na delo in se zvečer lačni vlegajo spat? To je ravno ona hinavska taktika »ljudskih prijateljev«, s katero se ne moremo sprijazniti. Dr. Renner ne pozna Avstrije, še manj pa kmečkega življenja, ako trdi, da so kmetje oderuhi, ki odirajo meščane in industrijske delavce. Ravnotako ne moremo vseh avstrijskih dežel meriti z istim merilom, ker Istre n. pr. ne moremo primerjati z industrijsko Šlezijo ali kranjskih veleposestnikov s češkimi. Sicer pa je dr. Renner izustil mnogo lepih misli in v obliki, ki bi jo priporočali vsem njegovim tovarišem.
Poslanec Demšar.
»Slovenski klub« je določil, nai v njegovem imenu pojasni stališče poslanec Demšar, ki more govoriti kot kmet iz svoje izkušnje. Klub je pravo pogodil, ker poslanec Demšar je danes kot prvi govornik govoril s sijajnim uspehom, med živahnim pritrjevanjem raznih poslancev. Rekel je med drugim v slovenskem jeziku: Kot slovenski kmet hočem pojasniti stališče svoje in svojih ožjih tovarišev. Nadaljujoč nemški: Dolžnost naša je, da zaprečimo boj ljudskega sloja proti sloju, ker dobiček bi imeli le drugi. Dr. Renner je trdil, da je Avstrija povsem industrijska država. V planinskih deželah pa imamo le malo industrije, pač pa male kmete, ki slabše žive, ko delavci po tovarnah. In teh vendar dr. Renner ne sme v isto vrsto staviti t veleposestniki v čeških deželah. Mi na Kranjskem nismo ravno prijatelji veleposestnikom, ker sc protivijo splošni in enaki volivni pravici, toda reči moram, da jih ne zavidamo. Ako sami ne delajo, morajo propasti. In da se malemu kmetu ne godi dobro, dokaz je izseljevanje v Ameriko. (Živahno pritrjevanje.) Govornik nadalje dokazuje s številkami, da se kmetijstvo več ne izplača; celo živinoreja ne donaša kmetu toliko, ako računa stroške-za poprave, orodje, posle itd. Svojega dela in potov itak ne sme vračunati. Dobiček pač imajo mednarodni, židovski kapitalisti, ne pa kmet. Imenujte mi kmeta, ki ie obogatel na kmetiji. (Burno pritrjevanje.) Cene narekujejo drugi, ne pa kmet. (Klici: Tako je!) Kdor ne veruje, pa naj poizkusi! (Bučen smeh.) Mnogi tarnajo, da je n. pr. mleko predrago, dočim se jim ne smili denar za drago in morda ponarejeno vino. (Živahna pohvala.) Isto velja o žitu. Setev žita se kmetu že davno ne izplača. Kmet se more še vzdržati le s postranskim zaslužkom. Zato pa je žalostno, da vlada vedno raje podpira bogate kapitaliste, nego revne kmete. Ko se je gradila bohinjska železnica, je vlada oddala vožnjo tujemu špekulantu, ki je zaslužil mnogo tisočakov, kmetom v selški občini pa zapustil vso razko-pano cesto in pa konjsko bolezen. Tako se pri nas rešuje socialno vprašanje, tako se podpira mali kmet! (Burno odobravanje. Klici: Kie je vlada! Vlada naj to čuje!)
Kmeta zadevajo razne uime, slabe letine, zato potrebuje podpore od države. Kot demokratje ne zagovarjamo brambene carine. Ker pa vidimo, da bi prosti uvoz tuje živine uničil našega kmeta, zato glasujemo za bram-beno carino. In če si stara ženica na kmetih tu in tam privošči skledico Kneippove kave, to tudi ni še zapravliivost. Dr. Renner je tudi izražal zahtevo, naj bi se duhovnikom odvzela zemljišča. Kot slovenski kmet pa rečem: Duhovniki sami bi raje dobivali svojo plačo v gotovini, nego se ubijali s kmetijstvom. Toda ravno to veže duhovnika s kmetom, kateremu daje dober vzgled. Zato smo mi kmetje hvaležni duhovnikom. (Burna pohvala.) Govornik konča: Mi agrarci privoščimo vsem ostalim stanovom najboljše, zato hočemo podpirati vse pametne predloge. Ker smo prijatelji industrije, zato kličemo: Z združenimi močmi podpirajmo kmetijstvo, da si opomore, da prospeva in se razvija. Ker le
na ta način more biti ugodno rešeno vprašanje, ki je v razpravi. (Živahno odobravanje; govorniku mnogi častitajo na velikem uspehu prvega nastopa v zbornici.)
Poljedelski minister.
Nadalje so govorili rusinski poslanec dr. Markov, knez Auersperg in novi poljedelski minister dr. Ebenhoch. Ta ie znan kot dober govornik in odkrit zagovornik kmečkega prebivalstva. A danes se je preveč spuščal v polemiko s socialnimi demokrati in to je nekoliko motilo dober vtis ministrovega govora. Najprvo naglaša, da je sproženo vprašanje jako važno, a neizvedljivo z nujnim predlogom. Tudi uvoz mesa more vtihotapiti živinsko kugo, zato je treba previdnosti. Sicer pa jc meso še vedno drago, četudi je pala cena domači živini. Za draginjo mesa pa niso odgovorni živinorejci. Vlada pa hoče skrbeti, da sc povzdigne živinoreja ter tako znižajo cene mesa. Vlada pa bi mogla prepovedati izvoz živinske krme, ako bi bilo pomanjkanje v celi državi, ne pa samo v nekaterih pokrajinah. Vlada bode podpirala kmečko organizacijo v zadrugah; kolektivno poljedelstvo pa, kakor ga priporočajo socialni demokratje, pa je gotov pogin kmečkega stanu. Ako so zemljišča skupna last države, dežele ali tudi občine, potem bi lenuhi hoteli dobro živeti ob žuljih pridnih delavcev. (Živahno odobravanje.) Kmet pa je steber države, temelj stalnosti v človeški družbi. Kmet živi človeštvo, obenem pa daje najboljše delavske moči in surove pridelke industriji. Zato podpiramo tudi industrijskega delavca, ako podpiramo kmeta. Industrija v Nemčiji se je razvila na podlagi poljedelstva. In bogata industrijska Anglija ima svoje vire v naselbinah. Zato zagotavlja minister, da hoče z vso močjo podpirati poljedelstvo, kmečke zadruge, izboljševanje zemljišč itd., da ponosno v zraku zaplapola zelena kmečka zastava. (Živahno odobravanje; socialni demokratje glasno ugovarjajo.)
Govorili so še Johanis, češki socialni demokrat, češki kršč. soc. Bielohla\vek, Mla-dorusin Budzynovski, kršč. socialec Schois-wohl.
Idrijska železnica.
V soboto je sprejel železnični minister deputacijo zaradi idrijske železnice. V depu-taciji so bili poslanca Šuklje in Gostinčar ter župan Stanovnik iz Horjulja in Rihar iz Polhovega Gradca.
Za pogorelce
v vasi Nova Lipa v občini Vinica je včeraj poslanec Šuklje vložil v državnem zboru nujno prošnjo za državno podporo.
Za lesne izdelovalce v Črnemvrhu in okolici.
Danes sta bila Gostinčar in gosp. kaplan Pravhar iz Črnegavrha pri Idriji, pri poljedelskem ministru zaradi ceneje oddaje lesa izdelovalcem lesnih izdelkov na Črnemvrhu in okolici iz državnih gozdov. G. minister je obljubil zadevo presojati in potrebno ukreniti.
Konec seje.
Poslanec Einspinner s tovariši je uložil predlog za zboljšane položaja tobačnih delavcev. Poslanec M,arkchl je predlagal uvrstitev mesta Celja v III. razred aktivitetnih doklad za drž uradnike. Poslanec Ofner ie interpeliral radi dr. Luegerjevega govora, poslanec Mandič radi aretacije bivšega črnogorskega ministrskega predsednika Radoviča v Trstu.
Poslanec Breitcr je v interpelaciji protestiral proti imenovanju poslanca Abraha-movieza za poljskega ministra.
Konec seje ob 9. uri zvečer. Prihodnja seja v petek ob 11. uri dopoldne.
Davčna reforma.
Dobili smo in priobčujemo: Ze več let se govori in piše o nameravani reformi hišno-najemniškega davka. Ta reforma je gotovo potrebna in jo bo vsak hišni posestnik z veseljem pozdravil. Reforme potreben pa je v obče ves naš davčni sistem, ker naklada sedaj davkoplačevalcem poleg denarnih žrtev n e p o t r e b n a p o t a in pa p i s a r i j e. Kdor je trgovec in hišni posestnik, kakor pisec teh vrstic, mi bo to rad potrdil. Vsako leto se mora izpopolniti takozvani h i š n i in s t a n o -v a n j s k i izkaz, ki naj bo podlaga poznejšemu odmerjenju presonalne dohodnine. Ta izkaz obsega — če se ne motim do 24 rubrik! Vendar pa menda zadnjih 7 — 8 rubrik ni potreba izpolniti — ker »ne obstoja zakonita določba za njih izpolnitev«. Kakšen srednjeveški »zopf«! — Potem pridejo pole
za osebno dohodnino, za r e n t n i n o in za p r i h o d n i n o (Ervverbsteuer), katere mora vsak davkoplačevalec vsako leto točno izpolniti »po najboljši vesti« ali pa se osebno zglasiti pri davčni administraciji. In potem pride še vsaki 2 leti popis hiš in napoved za h i š n o - n a j e m n i š k i davek! Človek bi moral imeti kar 24 ur časa na dan, da zadosti uradnemu »schimmelnu«! Ali pa bi si moral nastaviti pisarja edino za izpolnjevanje »vprašalnih pol«. Ali nima država dovolj uradnikov in pisarjev? Ali mora država še tudi neodvisne ljudi nadlegovati s svojim »zopfom«? In če ne izpolniš vsake pole, pride kazen zaradi »nereda«! Kakor da bi človek živel le za davčni urad! — Pa ne dovolj! Če si svojo napoved po najboljši vesti izpolnil, pride ti čez 14 dni pola, kjer se vse različne stvari »domnevajo« in o tvoji dobri vesti na ravno tako klasično-birokratski, kakor žaljivi način »dvomi«. Sedaj se zopet vsedi in piši odgovore!
Ali je to d a v č n a m o r a 1 a , o kateri se je v priliki ustanovitve osebne dohodnine toliko pisalo, da se tvoji častni besedi in naj-vestnejši izpovedi ne veruje? Najprej naj gredo slavni uradi z »moralo« naprej, potem se bo saniralo tudi razmerje davkoplačevalcev do uradov, in samoobsebi bodo postali potem tudi tisti izkazi in izpovedi »moralne«, ki morda danes še niso. Če pa se tvoji resni in resnični besedi ne veruje — kakšen namen ima potem vsako fatiranje »po najboljši vesti«? Čemu ta »zopf«? Vero za vero! Moralo za moralo, v davčnem smislu!
In če rekuriraš! Najprej moraš plačati, kar se je slavni komisiji vredno zdelo ti prisoditi — ker rekurzi nimajo »odlagalne« moči. Potem ti rekurz seveda zavrnejo. Ostane sedaj prizivna komisija! Zopet rekurzi! Zopet pisarije in facit? Tvoj rekurz se čez 2 leti (!) zavrne, češ da moraš imeti več do-dodkov, nego si jih napovedal, ker recimo za vzgled, ker te je eden članov prizivne komisije enkrat zasačil, ko si — horribile dietu! — po gledališču šel večerjat v hotel »Union« in jedel — pri sedanji draginji! — telečji zrezek, dočim bi bil lahko šel naravnost domov in si privoščil za večerjo k večjemu kos — suhe skorje! In vse zatrjevanje ti nič ne pomaga! Prizivna komisija vse zavrne, celo dokaze! Pa šalo na stran! Resno na celi stvari je to, da zoper domnevanja in dvome (o tvoji vestni izpovedi!) prizivne komisije — ni rekurza, razen o formalnih n a p a k a h 1 Tako je človek na milost in nemilost izročen — par ljudem! Ali je to kon-stitucionalno? Na to opozarjamo gospode državne poslance. Lahko vprašajo tudi — če se ne motim — grofa Kiel-mansegga, ki se je menda nekoč v nižje-avstriisltem deželnem zboru izjavil, da ie komisija celo o njegovi napovedi »dvomila« in »domnevala«!
Z eno besedo: Z birokratskim »šimelnom« in »zopfom« med staro šaro, odpravi naj se nepotrebno pisarjenje in oživotvori »kratko postopanje«. Saj človek rad plača pravične davke, samo vrhu plačila še šikanc, to je preveč! Naj se jednostavno reče: toliko hočemo imeti — pa konec! To bo »moralično« in jasno!
Tudi sicer je pri davčnih uradih vse polno nereda! N. pr. se je meni dogodilo, da sem več let plačeval za neko parcelo, ki je med tem že imela tretjega lastnika! Ali pa zamenjave različnih oseb istega pismenega imena ali pa tvrdke s posameznimi šefi pri družbenih tvrdkah so na dnevnem redu, to pa zato, ker gre vsaka beseda »den Amts-weg« ... in to je dolga in počasna pot! Hic Rliodus, hic salta! Ne pa kazni nalagati ljudem, ki i m a j o svoje stvari v redu, pa samo premalo časa za te pisarije!	Davkoplačevalec.
8
*
K *
*
K *
* *
B *
šolske potrebščine
najcenejše in najboljše
priporoča 2108 8
I. Toni, Ljubljana
Sv. Petra cesta 31. NaroČila po pošti najtoSneje.
K 8
&
C. kr. oblastveno potrjeno
20 104 81
ucilisce za Krojno risanje
branja dfesifi
Ljubljana, Stari trg it. 28.
© Dobi se tudi kroj po žlvotni meri. n»
Odda se od 1. majnika 1908 naprej
stanovanje
obstoječe iz 5 sob z vsemi pritiklinami in modernim komfortom v II. nadstropju hiše Dunajska cesta štev. 20, Ljubljana.
Pogoji se poizvedo v pisarni dr. Ivana Wl. Hribarja, odvetnika v Ljubljani, Sodnijske ulice 2.	2548 3 3
Istrska = =
vina
beli moškat, belo vino, ru-deče, teran, ter vinsko žganje se dobiva pri vinogradniku Antoniju Ferlan di Giorgio,
v Rovinju, Istra.
2421 24-9
Zastonj
zahtevajte moj ilustrirani cenik o urah, zlatnini, srebrnim itd.	2654 3
Drag. Heger
urar, juvelir in gravep.
Osiek I. Kapucinska ul.i, (Slavon.)
kakor stalno, zarezno In navadno, za oboke in zidoule
CKtfM—B—■■■ ■■!—K———■—
u poljubni množini ooboboooooo
Trobi, borovnica.
Podružnica s v Spljetu. b
Delniško* glavnic« s i i K S.000.000. c i
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2
priporoča k žrebanju I. decembra
promese n. dni......... 1.186« $eovlce»* ?°r trASSS^
Obrestuje vloge na knjižice in na tekoči račun od dne vloge do dne vzdiga po 41/2%, vloge na tekoči račun proti SOdnevni odpovedi po 5°/o.
Podružnica s v Celovou. b
s Rezervni fond i t i i K 800.000. t i ie
..................................................................................................................................................((■■■■tlllllllllillll'^ ^
=
1 I =
u =
v Ljubljani
je sprejela s 1. septembrom t. 1. sledeča dela j j v komisijsko zalogo b
Valvasor, Johann Weiohard Freiohern von i Die Ehre des Herzogthums Krain. Laibach-NUrnberg 1689. 4 Bande. (Strani 54 + 7+696, 836, 396+730, 612 + 74). Rudolfswerth 1877-79.
Na razpolago ja samo ie 9 popolnih izvodov po K 80 —.
Razun tega se dobijo še sledeči popolni zvezki, ki se po znižani ceni tudi posamno oddajo: Zvezek II. Vsebina: Von den alten und altesten Einwohnern des Lan-des Crain. Von den alten Steinschriften und ausgegrabenen Mtintz etc. Von der Crainerisch - Sclavontschen Sprache, wie auch Sitten und Gebrauchen in Crain. Von den Heiligen, Patriarchen, Bischttffen, Orden und Pfarren in Crain. Strani 836. K 12 -.
Zvezek III. Vsebina: Von der Regierung, Regiments-WUrden und andern Ehren-Aemtern etc. in Crain. Von den LandesfUrsten und Hertzogen in Crain. Von den Stadten, Markkten, Schlčs-sern und KlOstern in Crain. Strani 396 + 730. K 20 —. Zvezek IV. Vsebina: Von denen so wol TUrkischen ais Christlichen Greutz-Oertern bey Crain. Von den Kriegs-Oeschichten der Japydier und Carner vor Christi Geburt. Von den Jahr - Ge-schichten in Crain nach Christi Geburt biss an die Oester-reichische Regierung. Register. Strani 612+74. K 8'-. Poleg tega se dobe tudi še posamezne številke za izpopolnitev nepopolnih izvodov.
Wolf-Cigale, Deutsch-slovenisches Wčrterbuch. Laibach 1860. 2 zvezka. XIII+ 2012 strani. Znižana cena, broš. K 5'—, vez v V« usnje K 10'—. Wolf -Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar. Ljubljana 1894/5. XVI + 883 + 998 + IX strani, 2 zvezka. Znižana cena, broš. K 16 —, v V, usnjatih vezavah K 22 —. Verhoveo, I. Professor, Die wohll6bl. landesfOrstl. Haupt-stadt Laibach. Kulturhistorische Bilder aus Laibachs Ver-gangenheit. Laibach 1886. Mit 1 Plane der Stadt Laibach vom J. 1745. — 213 strani. K 2 50. Izborno kulturno-zgodovinsko delo, do sedaj še malo znano, ker je izšlo v samozaložbi pisateljevi.
Verhoveo, I. profosor, Dve predavanji o ljubljanskih pokopališčih. Ljubljana 1901. 23 strani, K — 60. Vrhoveo, I. Professor, Die Pest in Laibach. Nach Archivalien des Laibacher Stadtarchives. Laibach 1899. — 33 strani. K —'60.
—	Der schwabische Chronist Burghardt Zink und eine interessante
Schule zu Reifnitz in Unterkrain. Laibach 1900. — 16 strani. K-60.
Sohumi, Fr., Urkunden- und Regestenbuch des Herzogtums Krain. I. Band. 777-1200. Laibach 1882/3. — 210 strani. Znižana cena. K 250.
—	II. Band. 1200—1269. Laibach 1884 u. 7, — 470 strani. Zniža na
cena. K 250.
Sohumi, Fr., Archiv ftir Heimatkunde. Geschichtsforschungen, Quellen, Urkunden und Regesten. I. Band. Laibach 1882/3. VIII+338 strani. Znižana cena. K 250.
—	H. Band. Laibach 1884 u. 7. III + 393 strani. Znižana cena. K 2 50.
Kos, dr. Fr., Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. I. knjiga (1.501-800). Ljubljana, 1903. LXXX + 416 strani. K 8 —.
—	II. knjiga (I. 801—1000). Ljubljana, 1906. LXXXIV + 514 strani. K 10—.
Svoto pismo stare in nove zaveze z razlaganjem poleg nemškega, etc. Ljubljana, 1856/7 6 zvezkov. Znižana cena K 12'—, vezano K 22'—.
Nitterrutzner - Malovrh, Slovani v iztočni Pustriški dolini na
Tirolskem. 1880. — K —-60. Radios, Maria Theresia und das Land Krain 1740—1780. — 1881. K 140.
Dalje priporočamo:
Leposlovna fcnjiinioa i
I.	zvezek: Bourget, Razporoka, Roman. K 2'—, eleg. vez K 3 —.
II.	zvezek: Turgenjev, Stepni kralj Lear. Povest. — Stepnjak, Hiša ob
Volgi. K 1-20, eleg. vez. K 2 20.
III.	zvezek: Prus (Alex Glowacki), Straža. Povest. K 2 40, eleg. vez. K 3 40.
IV.	zvezek: Dostojevski-Levstik, Ponižani in razžaljeni. Roman. K 3'—,
eleg. vez. K 4 20.
Medvod, Ant., Poezije
vez. K 5 —. Silvin Sardenko, Roma. Poezije.
K 2-—, eleg. vezan K 3 20. Šaftelj, Iv., Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada 1. Ljub Ijana, 1906. VIII + 332 strani. K 2 -.
Ljubljana, 1906. 262 strani. K 3 80, eleg.
Ljubljana, 1906. 116 strani.
Ker je knjigarna svoje dosedanje prodajalniike prostore zelo raz širila In krasno uredila, ter zalogo v vsakem oziru izpopolnila, ima posebno knjige slovenskega knjlgotržtva, dalje učne knjige za vse šole, kakor tudi drugojezlčne knjige vseh strok vedno na razpolago; knjige, ki se v knjlgotržtvu nič več ne dobijo, so na prodaj po nizkih cenah v obsežnem antlkvarijatu, ki je združen s knjigarno. Antlkvarijatski katalog je na razpolago; splošen imenik slovenskih knjig pa je v tisku in se bode na zahtevo razpošiljal ■ I. oktobrom 1.1. brezplačno. Naročila, ki nam doj-dejo pred tem dnevom, si zabeležimo.
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
t ^(lllllllllllllllllllllllilllll.llllllllitlllllllllliu 1llll(llllTIIIIIIIIHItllllllllllll*llllllllltltlltllIllllllttlllllll>ltllllllllllHtlllllIII1tlll(llll1lllltltlllIir.J
C. in kr. dvorni založnik ln papežev dvorni založnik
1000 53—7
lekarnar Plccoll, Ljisbljana
Dunajska cesta (lekarna pri angelju) ■	opetovano odlikovan, priporoča nastopne preizkušene izdelke- -
Salmijakove pastile,X,tS:
pavost in kašelj, razkrajajo sliz.
1 škatljica stane 20 h, 11 škatljic stane
2 kroni.
,, Anttoheumon« SoliSeSsc{ve?nonrBoati
_seče sredstvo proti
trganju in podobnim revmatičnim bolečinam. 1 steklenica stane 50 h.
■Žalavnatn Tririrt vsebuje za slabokrvne in nervozne osebe, blede in slabotne ^Itj-ieznam VIHAJ otrok(Jt lahko prebavljiv železnat izdelek. Ena polliterska stekl. 2 kroni. Poštni zavoj s 3 steklenicami K 6 60 franko zaboj in poštnina.
Tinlrtnra 70	Je želodec krepilno, tek vzbujajoče, prebavo in odprtje
J.lHKT)Ura /,g amuueu telesa pospešujoče sredstvo. 1 steklenica 20 vin.
——— Naročila se točno izvrše proti povzetju. ————
Ivan Demšar
podkovsRl Min Izdelovale!] vozov u Ljubljani
******
• • • •
Morije Terezije cesta it. 6::
priporoča svojo veliko zalogo kritih in nekritih, ■U£UW lično in trpežno izdelanih, po jako nizki ceni.
Sprejme se v pouk tudi več učencev.
Radi izredno velike zaloge
priložnostna prodaja
Angleškem skladišču :: oblek::
L
i Ljubljana, Hestni trn
s\ev. 5.
- -vja iz-1
fera kon-fekcije za dečke jn deklice.

Globoko znižane t /.cene
jopice za dame, pale-toti, ovratniki, kožu-hovinaste jopice in koljerji, kakor tudi obleke za gospode, ranglan ovratniki, zimske suknje, kožuho-vinaste sacco, kožuhi za mesto in na po-:: :: :: tovanje. :: :: ::
Najnovejši modeli!
2603 6-4
0. Bernatovič,
Preselitev trgovine.
Vljudno javljamo, da smo znatno povečali svojo
zalogo poRištva
in trgovino iz Soinijs/iifi ulic
preselili v IjuBljansRi kolizej
cM arija herezija cesta 11. 2550 4~4 (Samo v cTiotizeju.) Se priporočamo	C^I/C S (Sottip.
S,----
Mestno hranilnico u Novem mestu
naznanja slavn. občinstvu, da bode vsled sklepa upravnega odbora od dne 12. novembra t. 1.
obrestovala vloge po 4'|2 odstot.
Nasprotno pa bo računala za hipotečna posojila 5112 odstotkov in za menice po 7 odstotkov, in to začasno, dokler se razmere na svetovnem denarnem trgu ne predrugačijo.
Mestna hranilnica y Novem mestu, dne 14. novembra 1907.
2598 3-3	Ravnateljstvo.
KttttsV S^ŽIMU