ASTRONOMIJA Postani lovec na galaksije t udi ti (in poišči tri najsvetlejše galaksije pomladnega neba) j, ^ ^ BOjAN KAMBIČ • Majsko večerno nebo je pravi raj za lovce na galaksije. Kljub temu, da lahko na Luni in planetih že z manjšimi teleskopi vidimo veliko fantestic-nih podrolbnosti, da Miko razsute in ft^ številne krogllaste kopice vsaj na rolbu razdroMmo na posamezne zvezde m da s pomočjo filtrov vi-cd^r^o kar nekaj razgibanili jplinsta1! in prašnih me-gtič- pa večma ljubiteljskih astronomov svoje te-tes^jpe raje obrača proti galaksijam, kjer - razen pri neJkaj svetfih izjemah - tudi z velikimi amaterskimi teleskopi ne vidimo drugega kot večjo ali manjšo, bolj ali manj svetlo tiso nežne svetiot>e. Pa vendar nas galaksije vlečcejo kol magnet. Verjetno zaradi večeega stremljenja po vesoljskih prostranstvih, žželje, da bi videli čim gkablje v vesalje. In v maju si tahka svojo radovednost dodottra potešimo. Od približka 88000 galaksij, kolikor jih je dosegljivih z ljubiteljskimi teteskajn, .jih je maja ea netši kar 1^^0001^ Ogledali si t>oma te nekaj nao-svjssut^ejjiiili primerkav, taMle ki so vidni čelo v Javatom" dvaglediu 10x50 še t>olje pa s leleskopom, lialkriinega ima od leta 2009 marsikatera slovenska iiota. Te taksije so zaiumive tudi zo ki jihve-seli astranomska fotpgrafija, ^^to t>a članek jaoteg kart, ki vam bodi v pomoč ]tri iskanju, opremljen tudi s fantastičnimi fotografijami Jurija Stareta. M 101 - Vetrnica (Ozvezdje Veliki medved) Začnimo z galaksijo, ki je ni težko najti, jo je pa težje opaziti, če se naše opazovališče ne ponaša z dovolj temnim nebom. To fantostično spiralno galaksijo, ki je v Messierjevem katalogu dobila zaporedno oznako M 101 (7TO7/27'x26'), najdemo v ozvezdju "Veliki medved (slika 1) približno 5,5 stopinje vzhodno od Mizarja (Zeta Velikega medveda). Mizar še olavna dvajno-dvojna zvezda v ojesu Velikega voz a, asterizma v ozvezdju Veliki medved, ki ga mora poznati vsak amaterski astronomi. Spoznamo jo po tem, da ima tik ob sebi šibkejoo zvezdico z oznako 80 Velikega mešseda, ki so vidimo že s prostim dčesom, drugače pa je to srednja zvezda ojesa, če ne štejemo tiste, ki je del vozička. Če opazujemo z Osljnsgledom 10x50, sta Mizar in iskana galaksija v istem zonnem polju, če ld zvezdo pomaknemo na zkrajni desni rob. Kdor pa se bo iskanja lotii s šele-skopom z manjšim zornim poljnm, nap pozor no pogleda iskalzo karto (slika 2) in sledi šibke)šim zven-dam od Mizarja do galaksije. Zij galaksije M 101 je kar 7,7 magnitude. A tu je še podatek, da je njena navidezna velikost na fotografijah kar pol stopinje (kot polna Luna)! Če nas prva številka navda z optimizmom, da bomo galaksijo brez težav videli, pa druga izkušenega opazovalca hitro strezni. Tako velika galaksija ima namreč izredno nizko površinsko svetlost, zato jo je v daljnogledu silno težko videti, veliko teže kot npr. kakšno majhno galaksijo 9. magnitude, ki pa se ponaša s svetlejšim jedrom. Za opazovanje M 101 si moramo zato izbrati mesto s čim bolj temnim nebom, galaksija pa naj bo visoko na nebu, najbolje v bližini PRESEK 40 (2012/2013) 5 19 astrqnomi|a sLIKA1. Najbolj znani asterizem na nebu je pravgotovo Veliki voz, kigaimajo neizkušeni kar zasamostojno ozvezdje. V resnici je toledel večjegaozvezdja Veliki medved. Pod ojesom Velikega vozaležimanjšeinslabše vidnoozvez-dje Lovska psa (njegova najsvetlejša zvezdaAlfasije le s3.magnitudo). Na kartividimo,polegvčlanku omenjenih galaksij M101inM 51, še velikomanj-ših, šibkejših galaksij. Karta, na kateri so prikazane zvezde, vidne s prostim očesom, je iz Zvezdnega atlasa za epo-ho 2000. kulminacije (in maj siki večeri so za to prav primerni). V zornem polju bomo videli veliko, a nežno liso svetlobe z nekoliko svetlejšim središčnim delom. Kako velika bo in koliko podrobnosti bomo opazili, je odvisno predvsem od opazovalnih razmer (in kakovosti daljnogleda oz. teleskopa). Galaksija je približno 27 milijonov svetlobnih let oddaljena od nas, njena resnična velikost pa je kar okrog 170.000 svetlobnih let. To jo uvršča med največje znane galaksije. Ko bomo galaksijo opazovali, se spomnimo, da so fotoni njene svetlobe, ki ta trenutek; padajo v naše oko in na mrežnici ustvarjajo sliko, nastali v zvezdah v neki drugi, oddaljeni galaksiji in kar 2 7 milisonov let potovali po vesolju, da vo prileteli do nak. Galaksijo torej vidimo takšno, kot je bila pred 27 milijoni leti in v nobenem primeru je ne moremo videti takšne, kot je danes! Ko so fotoni zapuščali ]W 101, so de na Zemlji predniki današnjih sesalcev šele začeil dobro razvijoti po izumrtju dinozavrov. Človeka še ni bšlo, tudi njegovih daljnšh prednikov ne! M 101 je z licem obrnjena proti nam in je nadvse primeren objekt za vse amaterske astrofotografe. Posnamemo jo lahko že z 200-milimetrskim teleobjek-tivom, na slikah pa se bo lepo pokazala njena spiralna struktura. M 51 - Vrtinec (Ozvezdje Lovska psa) Naslednja svetla pomladna galaksija leži v majhnem in šibkem ozvezdju Lovska psa, ki ga najdemo južno od Velikega medveda oz. južno od ojesa Velikega voza. To je spiralna galaksija M 51 (8m4/11'x7'8), imenovana Vrtinec. Leži maj kot 10 stopinj jugozahodno od prej omenjene M 101, med njima pa leži Eta Velikega medveda, ki je tudi vodnica do M 51. Eta je zadnja zvezda v ojesu Velikega voza in je na nebu ni težko poiskati. Če to zvezdo ujamemo v zorno polje daljnogleda in jo pomaknemo proti severovzhodnemu robu, se bo na jugozahodnem robu že pokazala galaksija. Za opazovanje si izberimo noč z dobrimi opazovalnimi razmerami, območje neba z 20 PRESEK 40 (2012/2013)5 ASTRONOMIJA SLIKA 2. Zvezdno polje okoli galaksije M 101 z zvezdo vodnico - Zeto Velikega medveda. Karta je iz knjige Raziskujmo ozvezdja z daljnogledom 10x50. SLIKA 3. Velika spiralna galaksija M 101 je primerna prav za vse resnejše astro-fotografe. Seveda morate imeti za fotografiranje stojalo z možnostjo sledenja (foto: Jurij Stare). PRESEK 40 (2012/2013) 5 21 astrqnomi|a 20* 1 4h «™> " VMc :fcr _l3h I2h ^—I ' 1 1 1 1 1 1 1 1 1 SI» LOVSKA PSA • 44» L""| / * — j?1 i! L .moji ! T......— P* «j1 i;4> «g , VELIKI MEDVED I?« «p Jiti •-i >" BERENIKINI KODRI ** ** .a tjtue LEV ■ tt „ "ŽS - '¿t** i * i«. vvo" ----rf .j- „ un> "Lt : . HM Fts DEVICA i ••1 . J * v +S0< *w +30° +20 +10: SLIKA 4. tevezdjeLovsta^a m Beren^mh kodrov z ^d^v^arcidi, s^E^.mas^npa^ic iv galaksijami dolO. magmsudar^f^ii"alr^a galaksda M51 ležina r^Ns^r^r^^tn delu omces^dja, t^l^cseliijo nvjprrnasnejšu v(^