LETO XXVI. ŠT. 12 (1220) TRST, GORICA CETRTEK, 1. APRILA 2021 CENA 1,20€ www.noviglas.eu TAXE PERCUE TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA, ITALY SETTIMANALE Poste italiane S.p.a. Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma1, NE/PD ISSN 1124-6596 KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 Str. 5 / Srecanja pod lipami Sara Bevc Jonan o življenju kristjanov v islamskem svetu Str. 16 / SZSO Slovenski zamejski skavti imajo nova nacelnika Str. 17 / Trst Spletni projekt ZCPZ Velika noc - praznik življenja Sveta Gora v siju velikonocne svetlobe p. Bogdan Knavs R omarji, ki se peš odpravijo na Sveto Goro, se ustavljajo ob postajah križevega pota. Prav teh štirinajst postaj, ki pripovedujejo o Kristusovem trpljenju, romarjem razkriva bolecino in upanje njihovega lastnega trpljenja. Zato ob koncu te poti, ko vstopajo v svetišce Svetogorske bazilike, toliko bolj zaslutijo velikonocno svetlobo. Kristjani namrec upamo, da s trpljenjem in smrtjo še ni vsega konec in da za vsem tem nastopi novo življenje, nova svetloba, to je vecnost, kjer zmaguje ljubezen. Ko romar zre v podobo Svetogorske Kraljice, opazi tri osebe, ki s pogledom kažejo na Gospoda. Prvi, ki zre v Mesija, Odrešenika, je prerok Izaija. Kot beremo v 7. poglavju njegove knjige, je napovedal rojstvo kraljevega sina, ki bo znamenje Božje navzocnosti med nami. Prerok že v 8. stoletju pred Kristusom pokaže na njegov prihod ter pove svojim rojakom, da se lahko tega radujejo. Na drugi strani podobe romar opazi Janeza Krstnika, ki je prav tako pokazal na Odrešenika, takrat že živo navzocega med nami, ko se je dal krstiti v reki Jordanu. Tretjic pa je tukaj Božja Mati, ki drži v narocju svojega ljubega sina in nanj usmerja svoj pogled ter tudi nam govori: “Njega poslušajte!” Vse tri osebnosti na svetogorski podobi nam govore, da je Kristus Mesija, božji otrok, ki nas uci ljubiti. To je ljubezen, ki nikoli ne mine, ki nas ohrabruje in nam pove, da bomo vecnega življenja deležni tudi mi. Pomen svetogorske podobe je, da nas vsi ti pogledi na dobroto Božjega otroka popeljejo onkraj nje same k velikonocni svetlobi. To je tista svetloba, ki je zasijala v velikonocnem jutru. K tej svetlobi se ozirajo romarji, ki se vzpenjajo na Sveto Goro, to svetlobo zaslutijo verniki, ko molijo pred svetogorsko podobo, to velikonocno svetlobo ponotranjijo kristjani, ko potolaženi in z novim upanjem odhajajo iz svetogorske bazilike. Svetogorska Kraljica pa bo z velikonocno svetlobo sijala še naprej in prižigala praznicno luc v srcih vseh vernikov in tudi teh, ki verujejo drugace ali pa še ne verujejo. Velikonocna svetloba Vstalega Gospoda, ki prinaša novo življenje, išce samo iskrenost srca in ljudi dobre volje. Zato se zasveti tudi tam, kjer se morda sploh ne bi nadejali. Ko si bomo vošcili velikonocne praznike, podarimo drug drugemu s prijateljsko besedo to velikonocno svetlobo, ki smo jo prejeli od Njenega sina. Naj vsak, ki nas bo srecal, obcuti, da tudi v njega zre Svetogorska Kraljica in v njegovem srcu prebuja ljubezen in upanje. Franciškovi bratje s Svete Gore vsem bralkam in bralcem Novega glasa, Vašim družinam in prijateljem, vošcimo velikonocnih radosti, predvsem pa, da bi Vas ogrela toplina svetlobe Svetogorske Kraljice in Vstalega Gospoda. Iz naših molitev nihce ni izkljucen; za vse molimo in prosimo Svetogorsko Kraljico, da bi se tudi osebno kmalu srecali ob Njenem oltarju: Kristus je vstal, veselimo se, aleluja, aleluja! Zares je vstal, aleluja! Naj radost ob VstalemKristusu prežari našazaradi trajajoce epidemijepreizkušena in malodušnasrca in v naše duše vlije novo,svetlo upanje. To je iskrenaželja, ki jo vsi pri Novemglasu namenjamo našimzvestim bralkam in bralcem. Prodajalka 3 Bodi clovek 9-12 Dr. Jože Bajzek 14 Vrhovka Anita Sodelavci so za prilogo “Prošnje iz globine” Zotti je prodajalka Bodi clovek tokrat pisali je dr. Jože Bajzek v supermarketu. o katoliškem pogledu izbral za naslov svoje Spregovorila je na etiko, o tem, da predvelikonocne o svojem delu in smo izgubili izpred oci duhovne misli na težavah v casu vecnost, o sv. Jožefu, spletnem srecanju v pandemije s križu, križevem potu, organizaciji Društva koronavirusom umetnosti in še cem Finžgarjev dom in DSI Spoštovane narocnice in narocniki z Goriškega in Tržaškega! Kot smo omenili v pismu, poslanem meseca decembra 2020, bomo v letu 2021 zaupali raznašanje tednika Novi glas na Tržaškem in ponekod na Goriškem zasebnima podjetjema. Na tak nacin bomo rešili problem stalnega zamujanja dostave casnika, za kar je doslej skrbela Italijanska pošta. Casopis boste na svojem domu prejemali ob cetrtkih oz. najkasneje ob petkih. Novi nacin distribucije bo stekel postopoma po Veliki noci, in sicer najprej v nekaterih vaseh, ker imajo prebivalci le­teh poštne nabiralnike na cesti. Za narocnike, ki živijo v stanovanjskih hišah, novega nacina distribucije še ni mogoce izvesti, ker raznašalci potrebujejo kljuce vhodnih vrat, tako da lahko pridejo do poštnih nabiralnikov, ki so navadno v vežah. Zaradi tega prosimo vse narocnike, ki bi radi prejemali na dom Novi glas z novim nacinom distribucije, naj nas poklicejo na telefonsko številko 0481 533177 ali pišejo na zadruga.gm.ts@gmail.com, da se zmenimo, kako nam lahko izrocijo kopijo kljuca vhodnih vrat. Zahvaljujemo se vam za pozornost in za to, da ste nam kljub težavam s pošto ostali zvesti. V upanju, da bomo koncno rešili problem dostave našega tednika, vas prisrcno pozdravljamo. 1. APRILA 2021 2 Svet okrog nas NOVI GLAS Spletna seja ZSKP s predsedniki vclanjenih društev Ob 30-letnici samostojne slovenske države Kljub neugodnim razmeram se SSO podpira izjavo SAZU dejavnost ni zaustavila o slovenski spravi V sredo, 24. marca 2021, mi. Glasbeno-gledališka društev, kot zahteva Svet slovenskih organizacij SAZU kot osrednja slovenska in socustvujemo z vsemi, je po spletnem portalu predstava je bila na ogled 28. zakonodaja, ki urejuje je posredoval javnosti tole kulturna in znanstvena ki so v vojnem casu trpeli Zoom potekala seja s februarja na Youtube kanalu delovanje t. i. “tretjega sporocilo v zvezi z izjavo, ki jo ustanova spomnila na spravne in izgubili svoje drage. Ne predsedniki društev, ki so Zveze slovenske katoliške sektorja”. Sklicana so je dala Slovenska akademija dogodke izpred tridesetih let zdi pa se nam primerno, da vclanjena v Zvezo slovenske prosvete. Nastopili so clani bila razna srecanja med znanosti in umetnosti (SAZU) v sklopu osamosvajanja in se za potrjevanje osebnih katoliške prosvete. Sejo je gledališke skupine O’Klapa, društvi in komercialistom o narodni spravi. demokratizacije Slovenije. prepricanj uporabljajo tragicni sklicala predsednica Franca gojenci in profesorji Lorenzom Devetakom, ki “V letu, ko obeležujemo V dokumentu SAZU dogodki, ki so se med 2. Padovan z namenom, da je društvom tudi prilagodil trideseto obletnico Slovenska sprava - Izjava svetovno vojno zgodili izven se z društvi pogovori o statute. Predsednica je slovenske samostojnosti Slovenske akademije znanosti Slovenije in v katere Slovenci zdajšnji situaciji in da skupaj povedala, da ko bodo dela in državnosti, je Slovenska in umetnosti o spravi ob niso bili vkljuceni. Dokument napravijo nacrt za prihodnje koncana, bo ZSKP svoje akademija znanosti in tridesetletnici samostojne SAZU namrec obravnava delovanje. Predsednica z urade preselila v nove umetnosti pripravila Izjavo slovenske države je izrecena medvojno in povojno zadovoljstvom ugotavlja, prostore v stavbo na Placuti. o spravi ob tridesetletnici želja, da se delitve med dogajanje med Slovenci in se da kljub hudim razmeram Ob tej priložnosti bodo samostojne slovenske države. Slovenci iz vojnih casov ne opredeljuje do dogajanja zaradi epidemije predstavili tudi nov logotip Ta dokument, ki povzema premostijo, in to seveda na v drugih delih Jugoslavije. Pa kronavirusa se društva, ZSKP ter video o njenem sklepe lanskega simpozija podlagi objektivne objave tudi je ne-elegantno izrabiti ta po svojih moceh, trudijo delovanju. Podpredsednik Slovenska sprava, je vseh dejstev, ki so se zgodili v kontekst in casopisne rubrike in skrbijo, da se njihova Miloš Cotar je porocal o predsednik SAZU, akademik tistem obdobju. Izjava SAZU je za omalovaževanje slovenskih dejavnost ne bi popolnoma pripravljalnem sestanku, Peter Štih, predstavil javnosti po mnenju SSO napisana zelo državnih predstavnikov. ustavila. Kljub prepovedi ki se ga je udeležil skupaj v ponedeljek, 15. marca. Istega odgovorno in utemeljeno, Izjava SAZU se konca z javnih dogodkov in z ostalimi organizatorji dne je bil z izjavo seznanjen zato predstavlja dokument, besedami: “S preteklostjo srecevanja so društva revije Primorska poje. predsednik Republike ki ga je treba pozdraviti in neobremenjeno družbeno poiskala drugacen nacin Organizatorji predlagajo en Slovenije Borut Pahor. podpreti. sožitje je mogoce doseci le komuniciranja s publiko in zborovski spletni dogodek, Tema je zelo obcutljiva, Še posebno si izjava SAZU s prizadevanjem za resnico vse od zacetka pandemije ki naj bi v živo šel po spletu ker zadeva medvojne in zasluži našo podporo, ker o medvojnih in povojnih ponujala razlicne vsebine meseca junija. To bi bilo bolj povojne dogodke, ki so se ujema z duhom in s cilji, dogodkih in z njihovim na socialnih omrežjih. simbolicnega znacaja, saj hudo prizadeli slovensko ki jih najdemo v porocilu ocenjevanjem na podlagi Pripravila so miklavževanja, zdaj zbori mirujejo; vsak prebivalstvo ne glede na slovensko-italijanske mešane obceveljavnih eticnih Prešernove proslave in zbor naj bi se organiziral po idejno ali versko prepricanje zgodovinske-kulturne nacel ter s pietetnimi in razne videe. Ob slovenskem svojih moceh. posameznikov in skupin. komisije iz leta 2000, pa tudi z spominskimi dejanji, ki bodo kulturnem prazniku je Predsednica se je društvom Dogajanje iz tega obdobja je dejanjem dveh predsednikov namenjena vsem padlim, Zveza slovenske katoliške glasbene šole Emil Komel, zahvalila za vztrajnost pri v slovenski javnosti in tudi Republike Slovenije in pobitim in umorjenim. prosvete, skupaj s SCGV recitatorka Rossella Lupieri uresnicevanju ciljev. Dejala med Slovenci v zamejstvu Republike Italije, ki sta se Kolikor je le mogoce, Emil Komel in Kulturnim iz Združenja don Mario je, da je vsaka pobuda in po svetu še vedno živo. Še 13. julija lani v Bazovici moramo popraviti krivice, centrom Lojze Bratuž, Cernet. Uradi ZSKP so se dobrodošla. Na koncu je vedno povzroca družbene in poklonila tako slovenskim prenehati z medsebojnimi sodelovala pri predstavi medtem lotili postopka zaželela, da bi se cim prej politicne delitve, ki bi morale bazoviškim žrtvam, ki so obtoževanji, izkljucevanji z naslovom Prešeren in posodobitve statutov srecali v živo. biti že zdavnaj presežene padle pod fašisticnimi streli, in instrumentaliziranjem ali vsaj omiljene. Žrtve vseh kot italijanskim žrtvam zgodovine ter pri vsem tem strani bi morale prejeti komunisticnega nasilja. spoštovati drugace mislece.dostojanstveno priznanje. Seveda ima vsakdo pravico in S tem popolnoma soglaša tudi Obravnava dogodkov pa bi svobodo, da si o omenjenih Svet slovenskih organizacij in Predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj je poslal koprskemu škofu msgr. dr. Juriju morala preiti v strokovne zgodovinskih dogodkih vabi slovenske organizacije Bizjaku naslednje pisno sožalje ob smrti msgr. Metoda Piriha. zgodovinske okvire. V tem ustvari svoje prepricanje v Furlaniji Julijski krajini, da “V imenu Sveta slovenskih organizacij in v svojem imenu vam izrekam iskreno in obcuteno sožalje smislu razumemo, da se je in da ga izrazi. Razumemo izjavo SAZU tudi podprejo.” ob izgubi dragega sobrata škofa msgr. Metoda Piriha. Kot se glasi njegovo škofovsko geslo Vate zaupam, tudi mi zaupamo, da ga je naš nebeški Oce že sprejel v nebesih in mu izkazal milost, ki traja na veke. Dragega škofa Metoda Piriha bomo ohranili v dragem spominu, ker v svoji službi ni nikoli pozabil tudi na tisti del slovenskega naroda, ki živi v Italiji. Hvaležni smo mu za vse trenutke, ko je bil med nami, na raznih romanjih ali drugih verskih in posvetnih svecanostih. Dragocene so nam tudi vse Vstajenje odrešilni dar cloveku njegove spodbudne besede, naj ostajamo zvesti Kristusu in naši slovenski besedi ter identiteti. Janez Povše naših dragih in dragih tudi od vseh drugih tisocih in stotisockrat tisocih preminulih nihce se ni od Poziv deželnega sveta FJK Ce kdaj beseda utihne in onemi, ce kdaj dih tamkaj vrnil, da bi nam povedal in nas potolažil, zastane in ne ve vec zase, ce kdaj duša se od da še vedno biva in je živ in naj zato premagamo silovite lepote kvišku vzpne in ce kdaj srce vsakršno žalost in iz srca še tako hudo bolecino Evropska komisija naj spoštuje udarja tja do strašne srece in nemira, potem je odslovimo. Res, res ni lahko zares in prav do to napoved in prihod vstajenja, najvecji in preko kraja res verjeti in preprican biti, da vstajenje je in vseh skrajnosti dalec najlepši dar cloveku. Potem drug svet je in da nihce tukaj enkrat za vedno ne pobudo Minority SafePack! V je to obljuba resnice, da naše tukajšnje življenje umre in da bomo tudi mi živeli še naprej skupaj deželnem svetu FJK je milijon podpisov evropskih je gladko požvižgala na ni koncno in v grobu ali pepelu enkrat za vselej za z vsemi dragimi, ki so že od nas odšli. Ampak potekala tudi razprava, državljanov in presegla pomemben politicen signal vse case zapecateno, ampak živi naprej v podobi ce verjamemo in smo o vstajenju res prepricani, ki je uvedla soglasno predvideni prag v enajstih evropskih državljanov. novi in v novem svetu, ki obstaja, in to zatrdno. potem smo deležni placila, ki ga deležni sicer odobritev resolucije evropskih državah, med Razocaral nas je prezirajoc Ker tukajšnji svet sploh ni edini, obstaja še tisti sploh ne moremo biti. Ker ce smrt ni konec, v podporo evropske temi v Sloveniji in Italiji. Kot odnos do pobude, ki sloni drugi, in ne samo da obstaja in da je, ampak se potem se iz nas strah pred njo umakne, ta strah, državljanske pobude slovenska stranka SSk smo na temeljnih vrednotah nam odpre, ko minljivost življenja našega se ki je vseh strahov vladar, umakne se tesnoba Minority SafePack. V zato ponosni, da smo se združene stare celine, se izpolni in pade zastor, vse ugasnejo luci in zavlada vseh tesnob, ki na dnu zavesti naše nenehno pravi na spoštovanju in smrt, ki luc je zatemnila. In ta novica vseh novic, pritajeno je navzoca in nas na našo koncnost spet ovrednotenju kulturne, ta dar, ko se odpre nov svet, ki mu podobnega in spet spominja, ceprav smo jo hoteli stokrat jezikovne, narodne in ne more biti, spreminja življenje naše tukaj in in še stokrat pozabiti, a je nismo nikoli pozabili. identitetne raznolikosti, na sedaj v neskoncno dobro, ce res verjamemo, Velicastvo vstajenja pa nas bolecin minljivosti spoštovanju majhnih, ki so da novica je resnica in nam namenjena, kot vse odreši in duša odvrže težo in zadiha, ko iz sebe enakopravni in enakovredni pred vec kot dva tisoc leti bilo je oznanjeno. Pa najvecjo grozo je odmaknila in ji dan je preblagi velikim. Zato je toliko ne samo oznanjeno in napovedano, pac pa s srecni mir, ki prej ga ni poznala. Res, najvecji dar bolj pomemben enoten kruto obsodbo na križu s krvjo in ubitim telesom vstajenja je blagi mir v cloveku, da se mu ni treba in glasen poziv deželnega potrjeno in potem z velicastno oživitvijo vsem vec v nemir zaganjati ter se v krcu napolnjevati parlamenta FJK, ki je po ljudem vseh casov podarjeno. Smrt je premagana, z vedno novimi in nikoli potešenimi zadošcenji, razpravi je deželni svetnik znali tudi Slovenci v Italiji svoje Evropa v malem, da je to mogoce? Kako je vendar to mogoce, kako kot predvsem je vztrajen boj s soclovekom. Toda stranke Slovenska skupnost vkljuciti v veliko pobudo, ki Evropska komisija upošteva bi vendar kaj takšnega lahko bilo mogoce? Smrt takrat, ko bodo lahko prav vsi ljudje v vstajenja Igor Gabrovec med drugim je povezala številne narode in udejanji nov pristop do da je premagana, in ko umremo, nismo umrli, ko dar zares verjeli in ga sprejeli, bo v srcih vseh poudaril naslednje: in narodno-jezikovne stvarne zašcite in aktivne vec nas tukaj ni, smo še vedno, le da nekje drugje, ljubeci mir žarece vzvaloval, se odrešilno prelil na “Evropska državljanska manjšine. Zato nas je toliko promocije vseh narodnih in v nekem drugem lepšem kraju, je to mogoce? vse strani sveta in ga razcvetel v visoko pesem pobuda Minority SafePack bolj prizadela hladna prha jezikovnih manjšin v vseh Kdo zagotavlja, da je res tako, ko pa od vseh srecnega sobivanja med vsemi. je zbrala krepko nad Evropske komisije, ki se državah clanicah.” 1. APRILA 2021 NOVI GLAS Aktualno 3 Predstava o Bogu je med ljudmi zelo razlicna Vstal je in živi tudi za nas Žene, ki so prve prišle drugacnimi ovinki. To sicer ali drugacne škripce. Ce simpatijo, to še ne pomeni, do Jezusovega groba ni slabo, slabo pa je, ce so ti je Bog dobrota, potem bo da ga imam rad. Ce mi kdo in slišale angelov glas: naši ovinki v škodo temu ali razumel ali celo opravicil ni simpaticen, ne pomeni, “Ni ga tukaj, temvec je onemu. Od tu dalje pa se piše to ali ono mojo krivo pot, da ga sovražim. Spomnimo bil obujen!” (Lk 24,6), so nov odnos do Boga, ki dobro si vcasih domišljamo. Pa se na Jezusa in farizeje. bile prestrašene. Za nas v zopet ni tako: “Ce je Bog Jezusu farizeji po Sv. pismu sedanjem svetu, ko bi vsaj dobrota, potem prav ta niso vzbujali simpatije. Iz MOLITEV OB verni morali vedeti, kot piše Božja dobrota ustvarja v nas Sv. pisma spoznamo, da jih teolog Karel Rahner, da VELIKI NOCI pravicen odnos do vsega, je grajal, ni jih pa sovražil! ima Bog za vsakega izmed kar nas obdaja, tudi do Ljubezen mora temeljiti na O, Bog. nas svojo zgodbo, prav slabega, in nas opozarja, tem, da drugemu želimo Daj mi moc, zato se srecujemo s kopico kam mora kreniti naša pot, dobro in to smo drug da sprejmem tisto, vprašanj. Predstava o Bogu da bo prava.” Tako ti dve drugemu tudi pripravljeni je med ljudmi zelo razlicna, cesar ne morem spoznanji prideta do iste pokazati. Pri sovraštvu pa od tiste, da je pravicen spremeniti. izhodišcne tocke. Lahko bi drugemu želimo slabo (zlo) sodnik, ki dobro placuje in Daj mi pogum, rekli, da je to moja osebna in smo mu ob priložnosti hudo kaznuje, pa do one, da sprejmem tisto, poštenost. Skozi poštenost pripravljeni to tudi storiti. ki uci, da je Bog neizmerno z Božjo pomocjo uravnavam Mnogo je nedoumljivih kar lahko usmiljen. Dve nasprotujoci življenje in svoja odlocanja. skrivnosti, a ni je vecje od spremenim, si trditvi, ki pa imata v Ljudje, ki zamenjujejo cloveka, saj poznamo: “Išcite in daj mi osrcju skupno tocko. Božja vero s strahom custev, in boste našli! (Lk 11, 9-13) modrost, pravicnost do cloveka je za velikokrat zaidejo na pot Ob Veliki noci, ob obredih nas veliko spoznanje. Biti v da razlikujem nevernih. (Tako se je izgubil in božji besedi, ki se nam današnjem casu pravicen, to dvoje. marsikateri duhovni poklic.) poklanja ob branju beril in je zadeva, ki je in bo Kot ljubezen med zakoncema pasijona, dobimo potrditev, vznemirjala marsikaterega ni samo custvo, ampak da naša volja in naša svoboda vernika. Vsak izmed nas se placuje in hudo kaznuje. povsem nekaj globljega. naj se oblikujeta, pa tudi srecuje z najrazlicnejšimi Oni, ki vedno poudarjajo, Ljubezen in sovraštvo sta zorita v dialogu z Bogom in krivicami, ki pa se jih lahko da je Bog velika dobrota, pa prav tako stvar volje in ne našim bližnjim. izogne tudi s takšnimi in zopet lahko pridejo v takšne custva. Ce do koga cutim Ambrož Kodelja 1. APRILA 2021 4 Kristjani in družba NOVI GLAS In memoriam V vecnost je odšel msgr. Pirih Dne 23. marca 2021 je Gospod Življenja poklical Kopru in župnijski upravitelj župnije Podgorje. k sebi upokojenega koprskega Sveti oce Janez Pavel II. ga škofa msgr. Metoda Piriha, je 25. marca 1985 imenoval dolgoletnega in priljubljenega za škofa pomocnika pastirja slovenske Cerkve na Primorskem. koprskemu škofu Jenku s pravico nasledstva. Škofovsko Msgr. mag. Metod Pirih se je posvecenje je prejel 27. maja rodil 9. maja 1936 v Lokovcu 1985 v koprski stolnici, škofijo na Banjški planoti in bil istega pa je prevzel 16. aprila 1987, dne tudi kršcen. Osnovno po upokojitvi škofa Jenka. šolo je obiskoval v domacem Za svoje škofovsko geslo kraju, gimnazijo pa v malem si je izbral besede: “Vate semenišcu v Pazinu, kjer je zaupam”. Napisal je vec tudi maturiral. Leta 1956 je clankov s podrocja duhovne vstopil v ljubljansko bogoslovje teologije in izdal nekaj knjig in se vpisal na Teološko z duhovno vsebino. Vodil je fakulteto. Dne 29. junija 1963 veliko duhovnih vaj zlasti je bil posvecen v duhovnika za duhovnike, pa tudi druge in imenovan za kaplana skupine ljudi, predvsem pa se župnijskih slovesnostih. Rad se zaupam”. v Solkanu. Podiplomski je posvecal osebnim stikom je sreceval z ljudmi in vsakega Pogrebne slovesnosti so študij duhovne teologije je z ljudmi, bodisi z vernimi, je vedno toplo in prisrcno potekale 25. marca v Logu pri vpisal na Papeški teološki pa tudi z ljudmi drugih sprejel. Bil je clovek globoke Vipavi, v skladu z njegovo željo fakulteti Teresianum v Rimu, prepricanj. Papež Benedikt vere, milega in blagega pa so ga pokopali v grobnici kjer je leta 1976 dosegel XVI. je 26. maja 2012 sprejel znacaja ter dialoške drže. Rad za glavnim oltarjem na Sveti magistrski naslov. Po vrnitvi njegovo odpoved službi ter je prihajal tudi na Goriško, Gori. Ko bodo epidemiološke v domovino je postal spiritual za njegovega naslednika kjer je bil zelo priljubljen. razmere dopušcale, bo na v ljubljanskem bogoslovnem imenoval dotedanjega Rad se je tudi udeleževal Sveti Gori maša za pokojnega semenišcu, po prihodu škofa pomožnega koprskega škofa romanj vernikov obmejnih škofa, h kateri bo povabljeno Janeza Jenka na Primorsko leta msgr. dr. Jurija Bizjaka. Po škofij, zlasti na Sveto Goro in škofijsko obcestvo, so sporocili 1977 pa je postal tudi njegov upokojitvi je škof Metod Barbano. s koprske škofije. Slovenski tajnik. Kot vzgojitelj bodocih duhovnikov je ostal v Ljubljani stanoval v prostorih dijaškega doma v Vipavi. Še naprej se je Zadnja leta je njegovo zdravje pešalo in omejevalo njegove škofje se Bogu zahvaljujejo za dar njegovega življenja, dar do leta 1984, ko ga je škof Jenko imenoval za generalnega z veseljem posvecal pastoralni pomoci v škofiji ter v župnijah dejavnosti. Svojo zemeljsko pot je sklenil v 85. letu starosti, globoke vere in poslanstva, ki ga je opravljal v Škofiji Koper in vikarja koprske škofije. Med na Vipavskem. V koprski 23. marca, in odšel k svojemu v Cerkvi v Sloveniji. Duhovnike letoma 1984–1986 je bil škofiji je bil rad v pomoc nebeškemu Ocetu ter mu in vernike vabijo, da se ga voditelj Pastoralne službe v pri birmovanju in drugih še enkrat izrazil svoj “Vate spomnijo v molitvi. Jasnost kristjanovega izražanja Med solidarnostjo in ljubeznijo Enkrat v blagodejnosti, sedaj v preizkušnjah – še zmeraj pa je tu Velika noc V precudoviti moci Velike noci hodimo tudi Slovenci od postaje do postaje mejnikov – enkrat v blagodejnosti, drugic v preizkušnjah –, da bi ohranili življenje in mladim omogocili dostojno prihodnost. Zaradi neunicljivega upanja smo se pred tridesetimi leti odlocili za samostojno Slovenijo. To smo hoteli, ker smo tega vredni.Že dobro leto pa premagujemo velike težave zaradi epidemije novega virusa. Kaj nas še caka, ne moremo vedeti. Eno je gotovo: dobrotnost, solidarnost in služenje, ki jih hvaležno obcudujemo pri varuhih zdravja in blagostanja, molitve in bogoslužij, še zmeraj hodijo med nami kot angelski znanilci vstajenja. Ti dobrotniki nam ohranjajo upanje. Mnogi naši bližnji so že morali napraviti zadnjo stopinjo – do groba. Ceprav smo žalostni, svoja hrepenenja po nesmrtnosti utemeljujemo na Veliki noci, ker verujemo, da se vse preizkušnje stekajo v Kristusovo zmago nad smrtjo.Škof dr. Jožef Smej je zmeraj opogumljal: “Skrivnosti trpecih src ne poznajo zatona. Odrešilne so in zato tudi vecne.” V tej zaupljivi veri škofje vošcimo blagoslovljeno Veliko noc vsem prebivalcem Slovenije, zamejcem in tistim, ki živite v tujini; posebej pa bolnim in trpecim. Msgr. dr. Peter Štumpf SDB, soboški škof Vlada RS je sporocila, da bodo od velikega cetrtka, 1. aprila, do bele nedelje, 11. aprila 2021, odpovedana vsa javna bogoslužja. Minister za kulturo dr. Vasko Simoniti je 28. marca 2021 na vladni tiskovni konferenci napovedal nov odlok s podrocja uresnicevanja verske svobode, po katerem bodo zaprti vsi verski objekti. Napovedal je prekinitev izvajanja javnih verskih obredov z navzocnostjo vernikov. Dovoljena bo le individualna verska duhovna oskrba ljudi v stiski. Slovenski škofje bodo nova navodila objavili po objavi omenjenega odloka v Uradnem listu RS. Delovanje prvih kristjanov Jezus je povezal svoj prihod v Jeruzalem z judovsko Veliko nocjo. Njegova smrt in vstajenje sta tako prikazana kot novi izhod za Božje kraljevanje v zgodovini. Ko je prišla lakota v letih 41-54 in še posebej prizadela brate v Jeruzalemu, se kristjani v Antiohiji niso najprej vprašali, kdo je grešil, ampak kako bi jim pomagali, kateri so najbolj prizadeti in kdo jim bo nesel pomoc. Teolog Wright pravi, da je v tem izražena ena temeljnih zakonitosti Božjega kraljevanja: Kristusovo postavljanje kraljevanja je povezano z obnavljanjem stvarstva in pomocjo ljudem, ki so v stiski. Bog želi delovati po svojih služabnikih. Tako se je v casu Cerkve vzpostavil nacin solidarnosti, ki ni temeljil le na pomoci najbližjim in domacim, ampak vsem, ki jih Bog pošilja v življenje ljudi. Zelo zgovorna je prilika o usmiljenem Samarijanu (Lk 10, 25-37). V blagrih je Jezus rekel (Mt 5), da vzpostavlja Božje kraljevanje na nebu in na zemlji, in sicer po cloveškem sodelovanju. Njegovi prvi naslovljenci so tisti, ki so najbolj živo nanj naravnani. To so ubogi, žalostni, lacni, žejni, goli, zaprti, preganjani. V vseh casih in tudi danes so ljudje v svoji želji po rešitvi naravnani na Božje kraljevanje in nove odnose v svetu. Na svetu bodo problemi, potresi, povodni, epidemije, lakote, vendar se bo po vsem tem našel izhod po Božjem navdihu. Sicer pa na vprašanje 'zakaj', ki se pogosto poraja pri ljudeh, morejo spregovoriti samo ljudje, ki gorece molijo, so ponižni in solidarni. Pavel poudarja, da Bog klice vse ljudi, da bi se obrnili k Jezusu, ki je veliko znamenje odrešitve. Njegova žrtev je bila dokoncna in izvir milosti. Ta se more uresniciti v vsakem casu. Zato sveti Pavel pravi, da na svojem telesu dopolnjuje, kar manjka Kristusovemu trpljenju (Kol 1,24). Jezusovo trpljenje se bliža bratom, ki trpijo in se borijo. Vse to razmišljanje in pricevanje nam pomaga živeti v casu epidemije. Sveti Pavel pravi, da zmagujemo zaradi njega, ki nas je vzljubil in za nas dal svoje življenje. Nobena stvar nas ne more lociti od Božje ljubezni v Jezusu Kristusu (Rim 8, 38-39). Wright vidi v Pismu Rimljanom smernice za sprejemanje kršcanskega delovanja v zgodovini. Po preizkušnjah tega sveta bomo deležni povelicanja, ce bomo trpeli s Kristusom (16­17). Cloveštvo se želi rešiti iz zasužnjenosti in razpadljivosti v svobodo Božjih otrok (19-21). Bog rešuje svet po cloveških bitjih, ki smo Božje podobe in imamo polno potrditev v Jezusovi cloveškosti (v. 29). Spreobrniti se moramo in zaupati Gospodu, ki prihaja. Pismo Rimljanom pravi, da celotno stvarstvo zdihuje in trpi porodne bolecine (v. 23). Jezusovi ucenci smo v porodnih krcih. Zato je potrebna drža molitve. Sveti Pavel daje model molitve za sodelovanje pri porodnih bolecinah novega sveta, zlasti pa Sveti Duh trpi z nami in nas podpira. Bog pozna, kaj se dogaja, in nas spremlja pri rojevanju novega sveta. Ceprav je presežen v svoji previdnosti, je blizu naši cloveški bolecini in joce z njo. Bog, ki ga vidimo v Jezusu Kristusu, je Bog Duh, brez velikih besed. Njegovo vodenje in gospodovanje poteka s sklanjanjem k najbolj šibkim tockam ljudi in umivanju njihovih nog. Nekaterisovneprestani skušnjavi, da bi videli v njem velikega gospodarja zgodovine, toda Jezus gre drugo pot in je zmagovit. Njegovi ucenci smo vkljuceni v porodne bolecine. To je del naše poklicanosti, da sprejmemo težave sedanjega casa in doživimo prihod Svetega Duha, ki nas spremlja pri rojevanju novega cloveštva. Tisti, ki ljubijo Boga, dobijo njegovo podporo. Bog torej deluje v dobro tistih, ki ga ljubijo. Zato je tako izpostavljeno sodelovanje z njim. Temelj sodelovanja pa je Sveti Duh, ki ga pošilja Oce naši slabosti. To je povezava srce – srce, ki je pogosto globlja od besed. M inil je le kak teden dni od tega, ko smo se ob petletnici smrti lahko spomnili znamenite katoliške televizijske osebnosti, namrec Matere Angelike, ameriške nune klarise, italijanskih korenin. Delil sem na družbenem omrežju Facebook tole njeno izjavo: “Tisti, ki govorijo resnico, te ljubijo. Tisti, ki govorijo, kar hoceš slišati, ljubijo sami sebe.” Ce uporabimo posebno besedo za tiste druge, potem bi zanje lahko rekli, da želijo biti s clovekom “solidarni”. Iz besed televizijske redovnice vidimo, da ne gre za eno in isto. V preteklih dneh smo slišali, in sicer v nasprotovanju noti Svetega sedeža, precej tega, kar nekateri želijo slišati, torej so predstavniki zahodnega klera, med njimi tudi kak Slovenec, izrazili solidarnost, ne pa ljubezni. Podobno je bilo precej govora o solidarnosti v primeru tistega teroristicnega napada, ki se je na Dunaju zgodil prav pred nedavnim, namrec jeseni. Prijatelj, odvetnik Amato, predsednik združenja “Giuristi per la vita” (“Pravniki za življenje”) je takrat navajal svojega življenjskega ucitelja, ko je komentiral odziv dunajskega je “solidarnost”, temvec nadškofa na dogodke, to pa je bil don Luigi Giussani, ustanovitelj gibanja “Comunione e Liberazione”, precej znanega in cenjenega tudi v slovenskem prostoru (v Sloveniji in italijanskem zamejstvu). Don Giussani je razkrinkal to danes precej razširjeno besedo v katoliškem svetu, ki je solidarnost, ceprav gre za že staro besedo, saj se je razširila v 70. letih 20. stoletja. Dejal je, da odgovornosti, ki jo kristjani imamo v svetu, ne predstavljajo moralna custva, kakršna zgolj in samo oznanjevanje resnice, odrešenjskega Dejstva, ki je Beseda, ki je postala meso. Dejal je, da je brez tega solidarnost samo prazna beseda in nic vec, v najslabšem primeru pa je beseda lahko celo “izrabljena za upravicevanje neke oblasti”. Solidarnost, ki jo tako že petdeset let na veliko oznanjajo, je tista, ki jo je Giussani imenoval “custvena solidarnost”. Razložil je težavo tega custvenega pristopa: “Custvenost ima in kaže vselej kot lastnost dvoumni izvor – domišlja si, da bo obravnavala oz. objela osebo, vendar do osebe pristopa le pristransko in popredmeteno”, saj “je solidarnost resnicna in ne custvena tedaj, ko je njen vzgib, njen smisel oseba kot celota, torej oseba v svojem koncnem cilju”. Vemo, da je takšno celostno gledanje mogoce le v katoliški veri. Dunajski nadškof je tedaj jeseni izrazil prepricanje, da je temeljna vrednota nekega naroda solidarnost oz. bi morala biti, vendar to ne more biti res, sploh ce vemo, da ta ne temelji na resnici in na resnicnosti. / str. 19 Andrej Voncina 1. APRILA 2021 NOVI GLAS Kristjani in družba 5 SRECANJA POD LIPAMI Sara Bevc Jonan, Kaldejka iz Iraka “Papežev obisk v Iraku je bil blagoslov, podpora kristjanom in vsem Iracanom” G ospa Sara Bevc Jonan praznike, na jedi in cerkvene zahoda, ki ne spadajo tja.” Sloveniji. “Mama je rekla, da je tudi filozofsko fakulteto, zmanjšalo za 80%. Najhujša prihaja iz Iraka, tocneje obrede. Pravi, da je kot otrok Napetost se je stopnjevala in ljudje so prijazni, Slovenija je diplomirala kot uradni tragedija so bili, po njenih iz Bagdada, kjer je preživela živela na obmocju, kjer so kmalu so se zaceli napadi proti lepa. Bomo že! Takoj nam je prevajalec, nato še Socialno besedah, krvavi napadi Isisa in otroška in študentska leta. živeli kristjani, v nekako kristjanom. “Naša življenja bila Slovenija všec, zaljubili smo akademijo in postala socialna situacija se je poslabšala tudi Pripada starodavni kaldejski zavarovanem okolju; ko se je so bila ogrožena, nismo se vec se.” V Postojni so v centru za sodelavka. Tekoce obvlada po padcu Sadama Huseina: kršcanski skupnosti, ki je odlocila za univerzitetni študij pocutili varne v lastni državi. tujce preživeli 14 dni, nato arabski, slovenski in angleški “Ceprav je bil grozen diktator, bila in je še danes v Iraku v Bagdadu, pa je spoznala Svoje domovine ne bi zapustili, še osem mesecev v azilnem jezik, pasivno pa kaldejšcino, je v državi vsaj vladal red, preganjana. Zaradi težkih drugacen svet. Vpisala se je “pozabila sem, ker nimam država je imela svojo identiteto. življenjskih razmer se na znanstveno fakulteto, prakse”. Odkar je propadel nekdanji je s starši izselila in šla v na fiziko: “Sprejeta sem bila V kaldejski verski skupnosti so režim, so meje odprte. Vpliv begunstvo, po težki poti se je zadnji hip, ker je Husein nato “cerkveni obredi zelo podobni Irana je grozen. Iranci so vdrli znašla v Sloveniji, kjer danes spremenil zakon in odlocil, da katoliškim, maša pa je bolj v našo državo in jo v bistvu dela kot prevajalka in kulturna imajo prednost fantje, ceprav dolga, vec petja je in tudi župnik, vodijo namesto Iracanov.Ni mediatorka. V cetrtek, 25. z nižjo oceno, ne pa punce … ko bere Sveto pismo, evangelij, vec miru, ni vec varnosti, sploh marca, se je na spletnem Uživala sem v tem, bila sem med poje,” je povedala gospa Sara, za manjšine, kot so Kaldejci in Srecanju pod lipami s prof. desetimi najboljšimi ob koncu ki je od otrošva vezana na Jazidi.” Mirjam Bratina sprošceno študija in nato sem se zaposlila rimsko katoliško Cerkev, saj Papež Francišek je bil letos pogovarjala o lastni narodni in na istem faksu kot asistentka so jezuiti, ki so prišli v Irak, v Iraku od 5. do 8. marca, v verski skupnosti ter življenju … Težave smo imeli, ker nismo ustanovili osnovne šole in svojih molitvah je omenil kristjanov v islamskem svetu. mogli najti najnovejše literature, gimnazijo. “Ko je bil papež v tudi Jazide. Njegov obisk je Srecanje je imelo naslov Ne interneta ni bilo, bili smo prav Iraku, sem poslušala mašo in bil res nekaj izjemnega, saj je izgubite upanja: to so besede, zaprti.” V univerzitetnih sem kar pela zraven. Spomini so bilo že v samem geslu v logu ki jih je izrekel papež Francišek letih se je družila s kristjani, ce se res ne bi pocutili ogrožene. domu v Ljubljani, k sreci pa se mi vracali,” je priznala. napisano “Vi vsi pa ste bratje”, med svojim letošnjim, ki jih je bilo samo pet med Domovina je domovina, kljub so dobili status in stanovanje. Prof. Bratina je povedala, da v arabskem, kaldejskem zgodovinskim obiskom v stopetdesetimi študenti, in z vsemu pogrešam Irak in se želim Gospa Sara je obiskovala tecaj je že Janez Pavel II. ob svetem in kurdskem jeziku. Sveti Iraku. muslimani. Povedala je, da je vrniti na obisk … nekaj mi vedno slovenšcine, po zapletenem letu leta 2000 želel obiskati Ur oce je dal moc preganjenim Gostja vecera je povedala, jasno obcutila nezadovoljstvo manjka,” je povedala gostja, postopku ji je uspelo doseci na Kaldejskem. To je kraj, kjer in združil skupnosti, med da je bila v Iraku do leta in nestrpnost nekaterih ki je nato opisala, kako se je s nostrifikacijo diplome, je Abraham z vero odgovoril žrtve nasilja, preganjanja 2003. Njena družina prihaja muslimanov, tudi profesorji so starši pripravljala na odhod iz vsekakor pa ni mogla najti na Božji klic, iz Abrahama pa in terorizma je prišel “kot s severa Iraka, ona pa je delali razlike. države. službe kot fizik. Nekaj casa crpajo vsa tri monoteisticna spokornik, ki prosi odpušcanja rojena v Bagdadu. Spomnila Razmere so se še posebno Odlocitev je dozorevala deset je delala kot tehnologinja in verstva: judovstvo, kršcanstvo za unicenje in krutost”. Gospa se je na svoja otroška in zaostrile že po zalivski vojni, let, pred odhodom so morali vodja proizvodnje, v službi pa in islam. Zato je bil Irak dolga Sara Bevc Jonan je priznala, študentska leta in na grozote, leta 1991. Ljudje so razmišljali vse premoženje prodati in so jo diskriminirali, tako se leta domovina vse treh religij. da se je ob teh besedah ki jih je vojna prinesla v sicer stereotipno, pravi, “v Evropi begunska pot je bila naporna, je leta 2016, ko je v Slovenijo Na tem ozemlju je preganjanje razjokala. Papeževo dejanje znanstveno in ekonomsko in v Ameriki so kristjani. Tedaj “peklenska”, trajala je dobra prišel velik val beguncev, najprej doživela judovska je bilo pogumno, “to je bil tak razvito državo. Gospa Sara je je bila ta koalicija proti Iraku dva meseca. Z družino je odlocila za prevajalsko delo. skupnost, zdaj pa isto usodo blagoslov, podpora kristjanom obiskovala kaldejsko šolo in v in oni so to vzeli kot napad nameravala v Italijo, zaradi “Tako sem bila bolj srecna, doživlja kršcanska skupnost. in vsem Iracanom, ker je papež sebi ohranja tople spomine o kristjanov na muslimane. Kot zapletov na mejnem prehodu ker sem našla svojo pot in ker Gospa Sara je potrdila, da se prišel za mir v državi.” pripravah na velike kršcanske da bi bili mi kristjani pripadniki v Novi Gorici pa je ostala v pomagam drugim.” Obiskovala je število kristjanov v Iraku Kat Velikonocna misel goriškega nadškofa Redaellija Velikonocna misel tržaškega škofa Crepaldija V Kristusovem objemu Velika noc je priložnost za V cudovitem bavarskem ponoci poskusil ukrasti leta, lahko praznujemo mestu Würzburg je cudovito zlato korono na veliki teden in Veliko noc novo rojstvo cerkev, v katerih v stranski kljub številnim razumljivim kapeli visi prav posebno polju se spet pojavi življenje, razpelo iz 14. stoletja, piše omejitvam. Toda pred 12 “Surrexit Christus, trdovratno in nepremagljivo. goriški nadškof msgr. meseci smo vsi upali, da spes nostra!” “Vstal se bo vse kmalu koncalo. je Kristus, naše upanje!” Še bomo doživljali zlo, a Carlo Roberto Maria Tako ni bilo. Veliko ljudi je Velikonocno sporocilo govori dobro se bo vedno razširilo in Redaelli v svojem letošnjem zbolelo, veliko jih je umrlo o življenju, ne o smrti, o miru, cvetelo med nami.” (Evangelii velikonocnem vošcilu. in vsi smo zaskrbljeni. ne o locitvah, o dobrodelnosti, gaudium, n. 276) Kristus nima rok, pribitih Potrebujemo tolažbo, ki bi ne o egoizmih, o resnici, ne V nadaljevanju velikonocnega na precni krak križa, nam vlila pogum in upanje. o lažeh. Ko je Kristus vstal, je pisma msgr. Crepaldi vošci ampak ima roke prekrižane Ne varljive tolažbe, ampak zmagal nad grehom in smrtjo Veliko noc vsem v luci pred seboj, kot bi želel pristno, resnicno. Križani ter zacel spravo v odnosih Kristusovega vstajenja. koga objeti. Upodobitev nas ne zavaja. On na križu med clovekom in Bogom. S “Kamen, ki je pokrival se verjetno navdihuje v nam govori o tem, kako krstom smo bili skupaj z njim Kristusov grob, je bil misticnem dogodku iz odstranjen. Tako je, Velika življenja sv. Bernarda, ki ga hudo je zlo, o teži trpljenje, pokopani v smrt, da bi prav o strahu pred smrtjo, o tako, kakor je Kristus v moci noc je praznik odstranitve Križani objame. globinah greha. Da, tudi Ocetovega velicastva vstal od nagrobnih kamnov, dan, ko Ocividec je zapisal, da je greha. Greh obstaja in v tem razumemo, da se naš obstoj ne poznal redovnika, ki je videl mrtvih, tudi mi stopili na pot konca pod kamnom. Na Veliko sv. Bernarda v molitvi pred vase, to, da ne zaupamo trenutku je greh zaprtost novega življenja (Rim 6,4). noc je Bog odstranil najtežje oltarjem. “Pred njim se je Križanem. Gospod pa je Gospodu, da se skušamo Kristus z lucjo obdaja cloveka kamne, ki predstavljajo smrt pojavil Križani na razpelu, snel roke s križa, se nagnil egoisticno rešiti sami. Samo Na veliki cetrtek bo v goriški in družino, zakone in ravnanja. in greh. Ti kamni ovirajo naše ki je bilo zabito v tla. Sveti naprej, objel tatu in ga Križani nam lahko da pravo stolnici krizmena maša ob Ta luc nas odrešuje predvsem upanje in pricakovanja. Zato Bernard je Križanega objel z stisnil k svojim prsim. Le tolažbo. Kdor visi na križu, 10.30. Na veliki petek bodo v teh težkih casih, ko naše mora biti Velika noc priložnost veliko predanostjo; Kristus cerkovnik ga je naslednje nas ne more prevarati; ne obredi pri sv. Ivanu ob 18.življenje zaznamuje pandemija ponovnega rojstva: v sam je nato snel roke s križa jutro uspel osvoboditi more nam pripovedovati uri, v Števerjanu ob 19.15, vkoronavirusa”, je zapisal na dobrodelnosti, saj moramo biti in zdelo se je, da je svojega objema. Lahko bi ugovorili: pravljic, kdor je na tem, Štmavru ob 20.30. Na veliko zacetku velikonocne misli sposobni pomagati bližnjemu služabnika Bernarda objel in “svetnike”, kot sta Bernard da izdihne. Zato je objem soboto blagoslov jedi ob 15. nadškof Giampaolo Crepaldi. z bratsko ljubeznijo; v upanju, stisnil k prsim”. ali Francišek, ali “tatove”, Križanega edini, ki naas v Pevmi, ob 16. pri sv. Ivanu,V vošcilu omenja tudi papeža, ki ga še posebno potrebujemo Dogodek je uprizorilo kot je bil vojak, vse nas lahko reši. In ni pomembno, ob 17. v Števerjanu, obredi ki nas v velikonocnem casu v hudih casih. Širiti je treba vec umetnikov, prav tako Križani objame. ce smo svetniki ali tatovi, ob 17.45 na Jazbinah, obopozarja: “Res je, vcasih se upanje med našimi dragimi, kot podobno izkušnjo sv. Danes potrebujemo ta verni ali neverni, mocni ali 19. v Štmavru, ob 20.30 pri zdi, da Bog ne obstaja. V svetu na delovnem mestu, v šolah Franciška. Za würzburško objem, še piše msgr. šibki, pogumni ali bojeci. sv. Ivanu. Na Veliko noc bo vidimo veliko nepravicnosti, in med vsemi ljudmi našega razpelo obstaja tudi legenda. Redaelli. Potrebujemo ga v Pomembno je, da na stisne k maša v Pevmi ob 9. uri, pri sv.hudobije, brezbrižnosti in predragega Trsta; nazadnje v Neki tat, morda vojak, je casu te pandemije, ki se zdi, Sebi. Tedaj bo vse drugacno. Ivanu ob 10., v Števerjanu ob krutosti, a med temino zacne bratstvu, saj moramo srecati, v casu tridesetletne vojne da nima konca. Res je, da “Buona Pasqua, Buine 11.15. vedno cveteti nekaj novega, sprejeti bližnjega in zanj (1618-1648) v tisti cerkvi letos, z razliko od prejšnjega Pasche, vesela Velika noc!” ki prej ali slej postane sad. Na skrbeti”. 1. APRILA 2021 6 Goriška NOVI GLAS POGOVOR Anita Zotti, prodajalka v supermarketu Neopazno, tiho, a vendar junaško delo V izrednih razmerah Kako je bilo na zacetku nagrado, kupon za nakup v oseba. Vsak dan upam, da Vsi smo utrujeni, frustrirani se cutimo drugorazredne, zaradi pandemije vcasih pandemije, ko so si ljudje trgovini. domov ne prinesem virusa in preplašeni, napetost je manjvredne osebe. le pomislimo na ljudi, ki ne delali velike zaloge hrane? Kar se tice cepljenja, na tudi zato, ker imam dva velika in posledice tega Kako pa si se organizirala morejo ostati doma, ampak Ste imeli tudi pri vas težave našo kategorijo ni nihce majhna otroka in je moj oce v vzdušja vcasih še najbolj v zadnjih tednih, ko so šole si dan za dnem prizadevajo z dostavo blaga? pomislil, sploh ne spadamo teh tednih, ko je šola zaprta, obcutijo prav delavske ponovno zaprte in se otroci ne samo za svoje preživetje, Kvasa kar naenkrat ni bilo kategorije, kakršna je tvoja. ukvarjajo s poukom na ampak tudi za dobro celotne vec nikjer. V nobenem Kako se obnašajo ljudje, ko daljavo? skupnosti. Epidemija je skladišcu ga niso imeli, ne se mudijo po nakupih v vaši Šolanje na daljavo je naporno poudarila pomen številnih svežega ne suhega. Zdelo se trgovini? Si imela kakšno in utrudljivo. Martina še delavskih kategorij, ki so je, da se ljudje pripravljajo na grdo izkušnjo? obiskuje vrtec, Alessandro pogosto podcenjene, a brez vojno: kupovali so ogromne V trgovini vidimo marsikaj, pa se zna že sam povezati katerih bi bilo naše življenje zaloge hrane, predvsem ljudje na splošno žal in skrbeti za svoje šolsko zelo težko. trajno konzervirane, hrano ne spoštujejo pravil. V delo. V resnici ne more Nobenega dvoma ni, da so v plocevinkah, konzerve trgovino bi morali prihajati drugace, ker preživlja veliko resnicni junaki današnjih tunine, paradižnikovo posamezniki, v resnici pa casa z nonotom, ki stanuje dni zdravstveni delavci, mezgo, olje, testenine in prihajajo cele družine ali v sosednji hiši in pazi nanj vendar sploh ne smemo moko. Vsi so nenadoma skupine prijateljev, in to tudi in na sestrico, ni pa najbolj pozabiti tudi na druge, ki postali peki in kuharji, v veckrat na dan, ker se doma vešc sodobne tehnologije. tvegajo svoje zdravje, da domaci kuhinji so ustvarjali ocitno dolgocasijo. Stranke Ko pridem domov, sem lahko imamo poln hladilnik dobrote vse do poletja, ko se med sabo kregajo in so zelo utrujena. Otroka želita in shrambo. Med temi so omejitve na državni napadalne - ena drugi grozi, mamino pozornost, jaz pa osebami so zaposleni v ravni postale nekoliko manj da bo poklicala direktorja bi rada mir. To se verjetno supermarketih, delavci, stroge in so ponovno odprle trgovine ali celo orožnike, dogaja vsem staršem. prevozniki in prodajalci, restavracije. Na zacetku ce druga ne bo spoštovala Tvoje delo ima nedvomno ki so s svojim delom tudi pandemije smo imeli velike varnostne razdalje. Ljudje zelo pomembno socialno v najhujših trenutkih težave z dostavo blaga, ker v so napeti in napadalni do vlogo. Kaj bi tebi in tvojim pandemije omogocili, da skladišcih naših dobaviteljev socloveka. Veliko jih še vedno kolegom lahko pomagalo v oskrbovalna veriga hrane in enostavno ni bilo dovolj nosi masko pod nosom in ne tem izrednem stanju? Kako blaga ni propadla. Njihovega hrane za tako veliko spoštuje varnostnih razdalj, lahko stranke spremenimo dela prepogosto ne opazimo, povpraševanje. Proizvodnja nekateri si celo ne nadenejo svoje nakupovalne navade, zdi se nam samoumevno, je velikih tovarn ni zadostovala. v t.i. “ogroženo skupino” veliko ur z njima. Moj sin plasticnih rokavic, ko zbirajo da vam olajšamo življenje? tiho, a obenem dragoceno. Danes se dogaja nekaj delavcev, ceprav smo Alessandro bo letos dopolnil svež kruh ... neverjetno! Primerno bi bilo, da bi Prav zaradi tega smo se drugacnega, zdi se namrec, vsak dan v stiku z velikim 10 let, Martina pa je pred Veckrat se mi zgodi, da vsi spoštovali pravila za pogovorili z Anito Zotti, da se nihce ne zmeni za številom ljudi, med katerimi dnevi praznovala svoj šesti ko me kaj vprašajo, se me preprecevanje širjenja Vrhovko, ki je že vec lockdown. Nekateri ne je dosti takih, ki sploh ne rojstni dan. dotikajo ali si celo snamejo okužbe s koronavirusom. let zaposlena v velikem opravljajo vecjih nakupov, spoštujejo varnostnih pravil. Kakšno je na splošno masko – verjetno mislijo, Ljudi nagovarjam, naj supermarketu v Gorici. raje prihajajo v trgovino tudi Kako skušaš zašcititi sebe vzdušje med zaposlenimi da jih drugace ne razumem v trgovine zahajajo veckrat na dan – sprašujem in svojo družino pred v supermarketu? Se je kdo ali slišim. Ker so bari zaprti, posamicno, ne v parih ali Najprej bi se ti rada iskreno se, koliko hrane v resnici nevarnostjo okužbe? Se v v tem letu zaradi strahu se prijatelji ocitno srecujejo skupinah, naj spoštujejo zahvalila za to, da si pristala zavržejo ... Lani smo imeli službi pocutiš varno? pred okužbo morda sam v trgovini – veckrat se dalj varnostno razdaljo in na pogovor. Kdaj si zacela vrste ljudi pred trgovino, Nisem posebno anksiozna odpovedal službi? casa zadržujejo in klepetajo pravilno nosijo zašcitno delati kot prodajalka v saj smo morali paziti, da so oseba, ne morem pa izjaviti, Med zaposlenimi se med policami ali v vrsti pri masko, naj ne hodijo v supermarketu? ljudje pozamicno vstopali v da sem v službi na varnem. razumemo, smo solidarni, delikatesi, ne da bi spoštovali supermarkete vsak dan ali Zacela sem leta 1999, najprej prostor in da jih v istem casu To je v mojem primeru vzdušje pa je vseeno postalo varnostne razdalje. celo veckrat na dan. v supermarketu v Locniku, ni bilo prevec v trgovini, med nemogoce. Sicer nosim napeto. Delamo veliko ur Prejšnji teden sem servirala Supermarketi so vedno kjer je bila že zaposlena sedanjim lockdownom pa masko in si razkužujem na teden in delo je naporno. stranko, motociklista, ki je odprti, tudi ob vseh moja sestra, nato pa sem prihajajo kar v skupinah. roke; ko pridem domov, Nihce se ni odpovedal v trgovino prišel s celado na praznikih, mi smo vedno v leta 2017 prišla v Gorico. Ste imeli zaposleni v se preoblecem. Sama službi, saj to je cas, ko glavi, samo da bi si ne nadel službi, tudi v teh težkih casih. Preden sem se zaposlila v trgovini vedno na razpolago spoštujem varnostna pravila se moramo ljudje na vse maske: ko je hotel narociti To se mi ne zdi potrebno. supermarketu, sem bila v vsa sredstva za zašcito pred in razdaljo, problem je, da jih nacine boriti, da službo narezek, si je dvignil vizir Za nas ni praznikov in Gorici nekaj casa prodajalka okužbo s koronavirusom? ne spoštujejo stranke, ki jih ohranimo. Veliko stresa celade in me nagovoril. Sploh lockdowna... v trgovini s kuhinjskimi Imate mogoce pravico srecujem vsak dan. nam povzrocajo navodila, ga nisem razumela, ceprav Lepo bi bilo, ko bi nas vse pripomocki na Travniku, do brezplacnih brisov in Kako to vpliva na tvoje ki nam jih stalno pošiljajo mi je z mahanjem rok skušal stranke spoštovale, tako kot nato pa v trgovini s spodnjim testiranj? osebno življenje? iz vodstva supermarketa dopovedati, kakšen narezek mi spoštujemo njih, da bi perilom. V supermarketu Ko je prišlo do prave Imaš namrec dva majhna glede narocil blaga: pred hoce. Veliko ljudi prihaja v bilo tudi naše zdravje bolj delam na oddelku delikatese, epidemije, nam je delodajalec otroka … zadnjim lockdownom trgovino samo na sprehod zašciteno. Lepo bi bilo, ko prodajam mesne in mlecne nudil zašcitne maske, vizirje Strašita me bolezen in smo morali narociti velike in nic ne kupi, žal smo bi zaposleni v trgovinah, izdelke, narezek, kruh in in razkužilne gele. Maske obvezna osamitev zaradi kolicine hrane in si pripraviti prodajalci že vajeni takega tudi v normalnih razmerah, razne vrste sirov. Delam smo nudili tudi strankam, ki okužbe, najbolj pa sem v zaloge, to moramo narediti in drugacnega obnašanja. tudi brez koronavirusa, 38 ur tedensko in vsako jih niso imele, saj jih je bilo skrbeh za svojega oceta. tudi v primeru napovedanih Stranke opozarjamo na lahko preživljali praznike drugo nedeljo sem doma. Za zelo malo na razpolago - pri Dejansko se mu ne približam stavk voznikov tovornjakov, nepravilno vedenje in in nedelje doma, v družbi urejanje urnikov zaposlenih nas jih na zacetku za prodajo vec, vedno sem vsaj en meter o katerih mediji žal ne veckrat nam zelo grdo najdražjih. skrbi vodja oddelka in k sploh nismo imeli. Spomnim dalec od njega, ki je starejša porocajo. odgovorijo - v teh primerih Katja Ferletic sreci lahko povem, da smo se, da me je zaradi nošenja lepa skupina, med seboj si plasticnega vizirja zelo bolela skušamo pomagati in si ob glava, vcasih nisem mogla potrebi priskociti na pomoc. dihati in mi je bilo slabo. Kako se je tvoje delo Tudi ostalim kolegom je bilo spremenilo v zadnjem letu? hudo, tako smo vizir po nekaj Na zacetku sploh nismo mesecih opustili, ko ni bilo poznali virusa in nismo vec obvezno ga nositi. dobro razumeli, kaj se V primeru, da želimo iti na dogaja. Nekateri kolegi so bili odvzem brisa ali opraviti že cisto v paniki, malokdo testiranje, moramo za to pa je nosil zašcitno masko. poskrbeti sami. Pri nas velja Delali smo neprenehoma, pravilo, da nas delodajalec saj je trgovina odprta vsak napoti na odvzem brisa samo dan od 8. do 20. ure. Lani je v primeru, da so v trgovini bilo med prvim lockdownom istocasno trije pozitivni lepo, ker smo en mesec na koronavirus. K sreci trgovino zapirali ob 19. uri je na mojem oddelku bila in ob nedeljah smo lahko bili pozitivna na koronavirus doma z družino, med delom samo ena kolegica in je v trgovini pa je bilo naporno, seveda ostala doma, drugace ker smo se morali soocati smo v zadnjem letu vsi bili s pomanjkanjem blaga in s redno v službi. Za to smo slabo voljo ljudi. lani prejeli tudi spodbudno 1. APRILA 2021 NOVI GLAS Goriška 7 POGOVOR Ivan Sosol, mlad vinogradnik z Oslavja Ko sem prvic usteklenicil svoje vino, so se mi uresnicile sanje! I van Sosol je star 20 let in vse zacelo. pomaga? S prvo vinifikacijo sem je doma z Oslavja. V Gorici Koliko hektarov Delo v vinogradu vecinoma usteklenicil štiri sorte vina, je obiskoval šolo Žiga Zois, vinogradov imaš? Kje? opravljam sam, vsaj in sicer rebulo, merlot, nato pa se je odlocil za to, Ko sem postal lastnik tam, kjer je to možno. Ob furlanski “tocai” in belo kar mu je najbolj všec – kmetije, sem zacel s tremi sobotah in nedeljah mi “Bianco Borjac”. Ta zadnja delo na kmetiji. Pogovoril hektarji vinograda okoli priskoci na pomoc oce pri sorta je mešanica štirih vrst sem se z njim, ker je že svoje hiše. Nato sem najel delih, kjer so potrebne vsaj grozdja. Ime tega vina izvira pri 18 letih postal lastnik iz imena kmetije, kjer to kmetije Sosol na Oslavju vino proizvajajo. (ulica Lenzuolo bianco, 4). Grozdje prideluješ za svoje Kaj delaš v življenju? vino ali tudi prodajaš Pred nekaj leti sem postal drugim? lastnik kmetije Sosol Tri cetrtine grozdja, ki ga na Oslavju. Pridelujemo pridelujem, prodam, saj grozdje in proizvajamo za zdaj še nimam dovolj vino. sredstev, da bi iz vsega Zakaj si se po koncani višji grozdja proizvajal vino. šoli odlocil za to pot? Kar ostane, uporabljam za Do te odlocitve sem prišel, domaco vinifikacijo. ker mi je že od mladih nog Od koga si se za to delo bilo všec vse, kar je spadalo najvec naucil? na kmetijo – od tega, da si Najvec sem odnesel od oceta v stiku naravo, do vseh del in strica, saj tudi stric ima na kmetiji. Vedno sem imel kmetijo; prav onadva sta me raje delo na odprtem, kot pa tudi najbolj podpirala, da bi da bi tical cel dan v uradu, izbral to pot, in posredovala na zaprtem. Starši so me vzdušenje za to pot. nagovarjali, da se moram s Kaj najraje pocenjaš, ko tem delom ukvarjati, kot da še šest hektarov vinogradov štiri roke. Za vzdrževanje imaš kaj prostega casa? bi bilo igra. To mi je vlivalo v Šlovrencu, Moraru in vinograda je treba vlagati Ce si lastnik kmetije, je tvoj veliko navdušenja za ta Krminu. Naslednje delo, ki ogromno napora skozi celo prosti cas vecinoma odvisen posel. me je cakalo, je bilo obnoviti leto. od vremena. Ce vreme zdrži, Kako si prišel do klet, ker ni bila primerna za Prejšnji mesec ste prvic posvecam cim vec casa kmetijskega podjetja? vse, kar sem imel v mislih. steklenicili. Kako je prišlo kmetiji; ce pa ni ugodno, se Kmetija je že stara, saj je bi Vse to je terjalo ogromno do tega? Verjetno je bilo rad odpocijem od dela ali kmet že dedek. Prav on je energij, saj sem vecino dela za prvo steklenico vina se družim s prijatelji. Poleti odigral pomembno vlogo opravil sam, za nekatere ogromno dela in ucenja... ob nedeljah rad hodim na pri moji vzgoji, saj me je stvari pa mi je pomagal oce. Takoje,v prejšnjem mesecu morje, pozimi pa v hribe. tudi on navdušil za delo na Imaš dobro opremo za sem prvic usteklenicil vino. Katere nacrte oz. cilje imaš kmetiji. Na zacetku smo delo? Ko sem bil še otrok, sem za prihodnost? grozdje samo prodajali; Opremljen sem z vsem nekaj takega doživljal le v Prvi cilj je sevedata,da oba moja starša sta hodila v nujno potrebnim, za zdaj sanjah. Sedaj so se te sanje bi uporabljal grozdje službo in delo na kmetiji je mi nic ne manjka. Klet smo uresnicile. Usteklenicil sem vseh devetih hektarov bilo le neke vrste razvedrilo zaceli graditi aprila 2019, 2600 steklenic vina. To vinogradov za domaco ob koncu tedna in delo je potekalo tekoce, ni izredno število, je pa le vinifikacijo. Idealno bi bilo, priložnost, da bi pomagali ceprav smo pri gradnji zacetek in zame predstavlja ce bi mi medtem uspelo dedku. Ko sem dopolnil naleteli na nekaj zapletov. velik uspeh. tudi dodajati hektarje svoji 14 let, sem zacel bolj Trdo smo delali vsak dan in Katere sorte vina kmetiji. konkretno delati na kmetiji. septembra istega leta je bila prideluješ? Samuel Devetak Ucil sem se vseh del, ki jih klet že pripravljena. Velika je potrebno opravljati v je 120 kvadratnih metrov in vinogradu skozi leto. Glede za trenutno rabo je cisto v na to, da je na Oslavju kar redu, saj smo še na zacetku nekaj dobrih proizvajalcev in še ne proizvajamo vina, sem se ucil tudi po toliko vina, da ne bi imeli drugih kmetijah vsega, dovolj prostora v kleti. Že kar bi mi bilo koristno pri pa nacrtujem, da bi klet upravljanju kmetije. Pred razširil. tremi leti sem se pogovoril Kako poteka tvoje delo v s starši in jim priznal, da bi vinogradu? Katera dela rad postal vinar. Tako se je opravljaš? Kdo ti pri tem (od 2. do 8. aprila 2021) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www.radiospazio103. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 2. aprila (v studiu Niko Klanjšcek): Zvocni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Sobota, 3. aprila (vodi Ezio Gosgnach): Okno v Benecijo: oddaja v benecanskem, terskem, rezijanskem in zilljskem narecju. Nedelja, 4. aprila: ponovitev oddaje Okno v Benecijo. Ponedeljek, 5. aprila: Charme shazam - Glasba po svetu. Pripravlja in vodi Jerica Klanjšcek. Torek, 6. aprila (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem Sreda, 7. aprila (v studiu Danilo Cotar): Samotni pastir: Friderik in Veronika Deseniška. - Izbor melodij. Cetrtek, 8. aprila (v studiu Andrej Bavcon): Cetrtkov vecer z glasbo - Zanimivosti obvestila in humor. OGLAS ZA DELOVNO MESTO 20210028 Podjetje s sedežem v Gorici išce komunikativno osebo OPIS DELA • komisija bo na razgovoru predstavila kandidatu naloge, ki jih bo opravljal IDEALNI KANDIDAT • vsaj tri letno izkušnjo v vodenju podjetja • petletno izkušnjo v administrativno-komercialnem delu • izkušnje z delom z ljudmi in skupinami v multikulturnem ter dinamicnem okolju • napredno racunalniško znanje v okolju MS Office • poznavanje socialnih omrežij • dobro obvladanje slovenskega in italijanskega jezika OD KANDIDATA PRICAKUJEMO • resnost, vestnost in doslednost pri opravljanju dela • samoiniciativnost, fleksibilnost, inovativnost PONUJAMO • zaposlitev za dolocen cas • zaposlitev s skrajšanim delovnim urnikom • delovno mesto z visoko stopnjo odgovornosti in samostojnosti pri delu Pošljite svoj življenjepis, ki mora obvezno vsebovati privoljenje o uporabi osebnih podatkov, na info@consulenzelavoro.it in kot zadevo napišite Oglas za delovno mesto 20210028. 1. APRILA 2021 8 Kultura NOVI GLAS Kje si, svoboda gibanja, svoboda nasmeha, stiska rok? Velikonocna cešnja 2020 P Pravopis 8.0 to sicer še vedno predlog, ki pa bo najverjetneje sprejet. Smo že na polovici, kmalu bomo imeli nov Slovenski Ce bo le zaradi tega v krajevnih imenih kaj manj napak … odoba cešenj, tretjic, pronicajo drobci dvomov in predstave, poslušamo pravopis! Kaj imam tokrat v mislih? Da je Pravopisna Ni pa spremembe pri pisanju praznikov in posebnih dni tako bi lahko naslovila upanja, bojazni in zvestobe, izvajanje koncertov, komisija na jezikovnem portalu Fran objavila predlog ter nagrad in drugih priznanj, še vedno z malo božic, svoje pisanje. Podoba cešnje, osamljenosti in solidarnosti, telovadimo ob spretni roki dveh novih pravopisnih poglavij, in sicer poglavje Velika prvi maj, dan boja proti aidsu (razen seveda svojilnega prvic. Podoba cešnje, drugic pocasnosti in razmišljanja. trenerjevih navodil, prebiramo in mala zacetnica ter poglavje Prevzete besede in pridevnika v poimenovanju Marijino vnebovzetje in – naslov dveh mojih pesmi. V karanteni smo postali in poslušamo pravljice, besedne zveze, oboje je v javni razpravi do 15. aprila Prešernov dan) in kresnik, grammy, bert, vesna, zlati Vedno sem bila pozorna le bogataši casa, osiromašeni razlagamo in utrjujemo in prav vsak lahko s preprostim klikom odda komentar red za zasluge, zlata lisica (razen seveda svojilnega na eno drevo, tisto, ki se je v konkretnih družbenih in ucno snov, gledamo preko k prav vsakemu objavljenemu pravopisnemu clenu. pridevnika v Prešernovi, Nobelovi, Župancicevi nagradi, snežni belini cvetja bohotilo družabnih stikov, povezani ekranov vnukinje in vnuke, Potem ko se je pred casom zakljucila javna razprava Bloudkovi plaketi itd.). Ampak kaj ko je uporabnikom pred kuhinjskim oknom. v mrežo virtualnih odnosov kako se razvijajo in rasejo. Ena o prvih dveh poglavjih, ji letos sledita torej ti dve jezika vcasih tako zelo težko razložiti, kaj je svojilni Letos pa bolj kot kdajkoli pred racunalniškimi zasloni sama fotokopija realnosti. novi poglavji, skupaj torej štiri že obdelana poglavja. pridevnik … in zakaj Martinova sobota ni enaka kot prej obcudujem sestrsko ali pametnimi telefoni, vdani Izraz fotokopija potegnem iz Pravopisno komisijo potem cakajo še poglavja Pisanje martinovo. Novost pri pisanju praznikov oz. napredek v pravilih je pripis: »V zasebnem pisanju se namesto male zacetnice pogosto uporablja velika zacetnica, še zlasti v vošcilih ob verskih praznikih.« Koncno boste torej v zasebni korespondenci lahko brez slabe vesti zapisali Božic. Vesela sem, da se pravopisna pravila po novem opredeljujejo do poimenovanja študijskih programov, ki jih bomo lahko pisali z veliko (slovenistika kot veda nasproti Slovenistika kot študijski program s tocno takim poimanovanjem). Pa da je med zemljepisnimi imeni svojo nišo našlo tudi vprašanje slovenske/Slovenske skupaj ali narazen, Locila, Slovnicni oris za pravopis in Istre v pripisu: »V vlogi razlikovalnega dolocila pred O prevzemanju iz posameznih jezikov – potem pa bo, imenom so tudi pridevniki, npr. slovenska Istra, severna cez nekaj dolgih let bo pred uporabniki nov, sodoben Primorska, avstrijska Koroška, ki so del imena le, ce gre lepoto obeh snežnih kraljic verniki tehnologije, ponižni ropotarnice, in vendar, kot pravopisni prirocnik. Zakaj sem tako navdušena? za uradna poimenovanja geografskih enot: Beneška na gredicah, ki ju moj pogled iskalci resnice, gotovosti, da je za nas gledalce današnji Zato ker na sodobnost kažejo sveži, sodobni primeri v Slovenija.« Po novem bomo tudi regije lahko pisali z ujame skozi blešcece okensko bližine. cas ena sama fotokopija poglavjih, ki sta trenutno v javni razpravi. Naletimo celo veliko (Obalno-kraška razvojna regija, Vzhodna Slovenija steklo med pripravljanjem Skozi dneve in tedne nas dejavnosti in ne original. na brexit in eDavke, skoraj vse tisto, kar smo lektorji itd.), med opredelitvami nove stvarnosti, ki je stara hrane in kuhanjem. vodijo otipljiva logika Hitim po nujnih opravkih že desetletja pogrešali, namrec dodatna opozorila, da pravila še niso mogla zajeti, ker ni obstajala, pa je tudi Velika noc je letos drugacna, številk, mreženja, povezav, med maskami, oropanimi se npr. okrajšava ga. ali prof. na zacetku povedi brez npr. vprašanje rabe zacetnice pri cestah, npr. primorska casa je na pretek, je posebna, videokonferenc in sestankov, nasmeha. Ne morem govoriti koncnega locila (kar je lahko napis na tablici z imenom avtocesta in primorka. topla in mila, tiha in pametno delo, ucenje na o obcutku povezanosti, ali na pisemski ovojnici) piše z veliko zacetnico. Toliko za pokušino. Upam, da sem vas zvabila, da skrivnostna, cista in prozorna. daljavo. Moloh naprednih bližine, saj je, kot da smo Vendar – pojdimo nekoliko bolj po vrsti. Tisto, kar je si boste preostali del predloga na spletni strani fran. Velika noc brez hrupnih racunalniških sistemov, omotani vsak v svoj ovoj. v preteklih tednih tudi v medijih najbolj odmevalo, je si/pravopis8 (kriticno) ogledali sami (in tudi kaj avtomobilov, škodljivih platform, aplikacij ustvarja Kot custvene mumije. Ne predlog, da bi po novem tudi sestavine mesto, vas, trg, pokomentirali). izpušnih plinov, gnece na videz varljive zanesljivosti in vidim obraznih kretenj ljudi. selo, naselje v naselbinskih oz. krajevnih zemljepisnih cestah in v nakupovalnih gotovosti, ko se pogovarjamo Težko sprejemam napovedi imenih pisali z veliko, in ne z malo zacetnico, kot je v Doc. dr. Vladka Tucovic Sturman na Oddelku za središcih. Velika noc prvic z oddaljenim sogovornikom, o sledilnih aplikacijah, o obstojecih pravopisnih pravilih. Nic vec torej Novo mesto, slovenistiko Fakultete za humanisticne študije Univerze na brez zbrane verske skupnosti prijateljico, sorodnikom, nadaljnjih omejitvah. Kje si, Gorenja vas, Stari trg pri Ložu, Opatje selo in Ribiško Primorskem (Koper) izvaja pravopisne in lektorske vaje. v vstajenjskem veselju v naših uciteljico. Vtis imamo, da svoboda gibanja, svoboda naselje, temvec Novo Mesto, Gorenja Vas, Stari Trg pri Jezikovna vprašanja, o katerih bi radi brali v Jezikovnici, ji cerkvah, velika noc brez lahko vse naredimo preko teh nasmeha, stiska rok? Ložu, Opatje Selo in Ribiško Naselje, enako kot Kranjska lahko pošljete na e-naslov: vladka.tucovic@fhs.upr.si ali rokovanj, objemov, poljubov. povezav: lahko si ogledamo Opcine, april 2020 Gora, Murska Sobota in Slovenj Gradec. Ponavljam, da je na uredništvo Novega glasu. V našo zavest že nekaj tednov gledališke in lutkovne Majda Artac Sturman Ivan Berbuc (Selo na Vipavskem, 1845 - Gorica, 1924), na Dunaju diplomirani matematik in fizik, šolnik, novinar Soce, Gorice, Primorskega lista, Goriškega lista, Slovenskega naroda, Ljubljanskega zvona in drugih casopisov, narodni delavec, predsednik Centralne posojilnice, soustanoviteljŠolskega doma in velik prijatelj Simona Gregorcica, deželni poslanec in odbornik, med prvo svetovno vojno vodja begunskega odbora v Ljubljani in clan odbora za obnovo Goriške, podpredsednik Narodnega sveta za Goriško ob koncu vojne, “krepak steber našega naroda”, je o njem 11. decembra 1924 pisala Goriška straža. Prisoten je bil na pogrebu Franca Vodopivca. Na pogrebu Franca Vodopivca leta 1912 je bil prisoten že omenjeni Ivan Berbuc, o katerem bom še pisal, saj je bil velik prijatelj Simona Gregorcica, ki nekako povezuje rodove družine Vodopivec. Berbuc je umrl 12 let kasneje (na sliki clanek Goriške straže z dne 11. decembra 1924). Hinko Stepancic (Temnica, 1864 Celje, 1940), pravnik in narodni delavec, deželni poslanec in odbornik, pravo je študiral na Dunaju in Gradcu, služboval je na sodišcih v Trstu, Gradcu, Ljubljani, Idriji, Litiji, Ilirski Bistrici, Motovonu, Buzetu, kjer je postal prvi slovenski prestojnik sodišca, a tudi v Gorici, Mariboru in Celju, kjer je postal višji sodni svetnik in disciplinski tožilec za Slovenijo (na sliki z ženo Melanijo, vir slike: kamra.si, pripovedovanje vnukinje Milene Kerk). V Gorici je odklonil uradovanje v italijanskem jeziku in je zato bil premešcen. Bil je prisoten na pogrebu Franca Vodopivca. Anton Rebek (Trstenik nad Trstom, 1857 - Trst, 1934), prvi Slovenec, ki je postal cesarsko-kraljevi namestnikov svetnik v Gorici, je bil prisoten na pogrebu Franca Vodopivca, ki je pokopan vŠtandrežu. Po prvi svetovni vojni je Rebek živel v Sežani in Trstu, kjer je tudi umrl. O njegovi smrti je porocal tudi ljubljanski Slovenec z dne 10. februarja 1934. LETO XXVI. ŠT. 12 (1220) TRST, GORICA CETRTEK, 1. APRILA 2021 BODI CLOVEK! LETNIK 11, ŠT. 1 PRILOGA TEDNIKA NOVI GLAS STRAŽAR PRAVI: »PRIŠLO BO JUTRO, CETUDI JE NOC!« (IZ 21,12) Naravno pravo V clanku Klasicni in sodobni um, ki je bil objavljen meri posledica sodobnega šolskega sistema, ki temelji vero, temvec je filozofski pojem. Glede na teorijo se pokaže kot povsem logicna. To lahko ponazorimo s clovek torej ne potrebuje le osnovnih materialnih dobrin, za abstraktno razumljeno cloveštvo ali delavski razred), v božicni številki casnika predvsem na pridobivanju naravnega prava lahko na preprostim primerom iz žive kakor to velja za rastline in temvec predstavlja resnicno Novi glas, sem opozoril “faktov” in “kompetenc”, ne podlagi opazovanja cloveka in narave. Ce se sprehodimo živali (hrana, voda, zavetje), dobro, ki pa ga posameznik na dejstvo, da današnji pa na celoviti humanisticni narave, torej strogo filozofsko po gozdu, vidimo razlicna temvec tudi druge dobrine. lahko uživa le v skupnosti. Z javni prostor zaznamuje izobrazbi, deloma pa tudi (brez sklicevanja na religiozne drevesa. Ob tem se lahko Aristotel v Nikomahovi etiki odrašcanjem in vkljucevanjem nezmožnost pravega dialoga, spremenjenega odnosa vire avtoritete), pridemo vprašamo, kaj je zares dobro trdi, da je koncni clovekov cilj v širšo skupnost clovek kar v veliki meri temelji znotraj Cerkve same, saj lahko do odgovora na nekatera za vsako drevo. Glede na življenje skladno z razumom. zato sodeluje pri vedno ne le na razlicnem nacinu v zadnjih desetletjih opazimo temeljna moralna vprašanja. razlicne vrste dreves, ki To zadeva tako dela razuma bolj univerzalnih oblikah argumentacije, temvec cedalje manjše zanimanje Na ta nacin lahko torej uspevajo na razlicnih vrstah v ožjem pomenu besede skupnega dobrega. na razlicnih konceptih za filozofsko podstat nauka, odkrijemo osnovna moralna tal in razlicnih nadmorskih (ucenje, znanje), kot tudi Med clovekom in drugimi racionalnosti oz. nacinih vsaj na ravni verskega pravila. Na tem mestu se ni višinah, se odgovori na skladnost drugih funkcij živimi bitji pa seveda obstaja mišljenja. Prav na tem izobraževanja. mogoce obširno ustavljati to vprašanje do dolocene duševnosti (volje, custev) z temeljna razlika, saj druga pa vsaj delno temelji tudi V tem prispevku želim podati pri razlicnih naravnopravnih mere seveda razlikujejo, a razumom. Koncni clovekov živa bitja preprosto živijo po (ne)zmožnost podajanja nekaj osnovnih podatkov filozofskih šolah in osnove kljub temu ostajajo notranji cilj je torej razvoj naravnem zakonu, clovek kršcanskega pogleda na svet, o teoriji naravnega prava, problemih. V nadaljevanju enake. Recemo lahko, da je razumskih in duševnih pa ga mora najprej odkriti, posebno v povezavi s perecimi ki predstavlja metafizicno bom skušal na kratko pojasniti za drevo dobro preprosto kreposti. Ker je clovek da bi lahko živel po njem. To eticno-politicnimi vprašanji, osnovo za katoliški pogled na klasicno tradicijo naravnega to, kar pomeni biti drevo. družbeno bitje, moramo ni vedno preprosto, kajti kot kjer se sodobni vecinski etiko. Sklicevanje na naravno prava, kot se je izoblikovala Vsako drevo mora pognati razlikovati med osebnim in razumska bitja smo sposobni konsenz cedalje bolj odmika pravo je v tej povezavi v okviru grške filozofije, korenine, s katerimi iz zemlje skupnim dobrim. To je višje racionalizirati številne od kršcanske morale. Katoliški precej redko, ko pa tovrstni predvsem Aristotela, kasneje crpa vodo in hranilne snovi, od osebnega ali privatnega nacine obnašanja, ki lahko pogled na omenjena eticno­ argumenti izjemoma vendarle pa so jo naprej razvijali pognati mora veje in liste dobrega preprosto zato, ker predstavljajo doloceno dobro politicna vprašanja temelji na pridejo na dan, žal ostanejo predstavniki tomisticne (ali iglice), v katerih poteka neka osebna dobrina (npr. nižjega reda, a nasprotujejo metafizicnem razumevanju nerazumljeni, saj velika vecina filozofije, predvsem sam sv. proces fotosinteze, biti dobro kosilo) lahko pripada naši naravi. Tak primer cloveka in vsega stvarstva. ljudi tega pojma preprosto ne Tomaž Akvinski. mora dovolj visoko, da ga le doloceni osebi, z deljenjem predstavlja npr. cezmerno ali Prav tak pogled na svet pa razume. Obicajno se namrec Aristotelova teorija doseže soncna svetloba ipd. pa se zmanjša (ce podarim neurejeno uživanje dolocene je za sodobni tehnicisticni pojavlja predstava, da je naravnega prava temelji na Naštevali bi lahko še veliko pol svojega kosila prijatelju, dobrine. Preucevanje teh um neracionalen oz. celo naravno pravo sklicevanje na ideji o urejenosti vesolja. znacilnosti, a vse bi se dotikale bom manj sit). Nasprotno pa vprašanj je naloga filozofije nerazumljiv. Nauk Cerkve za razmere v naravnem okolju Svet ni kaos, temvec imajo istega bistva: dobro za drevo se skupno dobro (npr. dobra oziroma etike. Poleg tega vecino ljudi torej postaja ne le (živi naravi). Kot tako seveda vse obstojece stvari svojo pomeni preprosto izpolniti šala) nikakor ne zmanjša, je pri cloveku bistveno tudi vedno bolj oddaljen, temvec deluje nesmiselno, saj razmer lastno substanco oziroma bistvo tega, kar pomeni biti ce jo delim s prijatelji; vprašanje svobodne volje celo nedostopen. v naravi ne moremo aplicirati svojo lastno naravo, ki jih drevo. Ce pa drevo tega ne ravno nasprotno, užitek se oz. pristanek na delovanje v Zmožnost plodnega na razmere v cloveški družbi. neizogibno usmerja proti izpolni (zaradi bolezni ali celo poveca. Skupno dobro skladu s tem, kar spoznamo podajanja kršcanskih stališc je Substanca in finalnost dolocenim njim lastnim (torej “konkurence” drugih dreves torej nikakor ne pomeni kot moralno dobro. posledicno najprej odvisna od Kaj je torej bistvo naravnega naravnim) ciljem (finalnost). in živali), potem preprosto nekakšnega skupka razlicnih Prav to pa predstavlja tudi upoštevanja tega razkoraka, prava? Koncepta ni lahko Delovati oz. razvijati se v propade. Isto velja tudi za dobrin vseh ljudi, ki so jih najpomembnejši ugovor sekundarno pa od tega, da preprosto definirati, saj skladu s temi cilji pa je dobro, druge rastline, živali in deležni, temvec je skupno teoriji naravnega prava. pokažemo na smiselnost se povezuje z razlicnimi saj lahko le na ta nacin vsa koncno tudi za cloveka. dobro enako dobro tudi Klasicni pogled na naravno klasicnega razumevanja filozofskimi šolami, med živa bitja dosežejo svojo Clovek in njegova smotrnost za vsakega posameznika pravo je namrec doživel krizo sveta. To pa nikakor ni katerimi obstajajo tudi popolnost oz. izkoristijo vse Za cloveka je torej dobro osebno. Skupnega dobrega v 18. stoletju pod vplivom lahko, saj je vecina osnovnih precejšnje razlike. A na svoje potenciale. Ta ideja se preprosto to, kar pomeni torej ne smemo razumeti kot skepticizma škotskega metafizicnih konceptov najbolj osnovni ravni lahko morda na prvi pogled zdi biti clovek. Naše dobro torej nekakšno prisilo posameznika filozofa Davida Huma. sodobnemu cloveku preprosto poudarimo, da naravno pravo presenetljiva in nedokazljiva, doloca naša narava. Kot na racun skupnosti (kot je / str. 12 neznanih. To je v doloceni ni vezano na razodetje oz. a ob natancnejšem premisleku razumsko in družbeno bitje npr. žrtvovanje življenja Matic Batic 1. APRILA 2021 10 Bodi clovek! NOVI GLAS Ce je Bog z nami, kdo nam lahko škoduje? Jožef najsrcnejši I zvoljeno ljudstvo je pricakovalo Mesija, ki bo prišel iz Davidovega rodu. Kralj David se je izkazal v boju s Filistejci. Kot mladenic je premagal do zob oboroženega Goljata. Sv. Jožef glede junaštva in moci za kraljem Davidom ne zaostaja. V duhovnem smislu vsak izmed nas pripada Davidovemu rodu. Pripadamo kraljevemu rodu, ustvarjeni smo za kraljevanje. Jožef najsrcnejši! V lat. se ta vzklik glasi: “Ioseph fortissime”, v ang. pa je vec izrazov, kar verjetno kaže na nezadovoljstvo s posameznimi prevodi iz latinšcine. Zanimivo, da je ravno pri tem vzkliku toliko razlicnih variant: Joseph most valiant, Joseph most courageous, Joseph most strong. Nic ni narobe, ce je slovenski izraz povezan s srcem, nasprotno, s tem samo bogatimo bogastvo jezikov in smo na to lahko ponosni. Pomembno je, da vemo, za kaj gre, in vsi razlicni izrazi nam pomagajo razumeti bistvo. Koliko moci, poguma, iznajdljivosti in previdne drznosti je imel sv. Jožef, ko je vodil Sveto Družino v begunstvo. Morali so preckati pušcavo, v kateri preži veliko nevarnosti; Jezus pa je bil takrat še majhen. Potovanje je bilo nevarno, predvsem zaradi oboroženih roparjev. Ce bi ostal v Betlehemu, bi Jezusa umoril Herod, a odlocitev za potovanje v Egipt ni bila brez nevarnosti. Tudi v Egiptu je prav gotovo mrgolelo takih in drugacnih nevarnosti, ceprav evangeliji o tem nic ne porocajo. Papež Francišek sv. Jožefa imenuje “Oce ustvarjalnega poguma”. Ustvarjalni pogum se pojavi predvsem takrat, ko naletimo na težave. V težavah lahko odkrijemo sposobnosti, ki se jih prej niti nismo zavedali. Po sv. Jožefu, ki je pravi “cudež”, je Bog poskrbel za Jezusa in Marijo, za to, da je Jezus sploh preživel prva leta življenja. Ko je prišel v Betlehem in ni našel primernega prebivališca, kjer bi Marija lahko rodila, je pospravil hlev in ga uredil, da je postal cim bolj prijeten prostor za Božjega Sina, ki prihaja na svet (prim. Lk 2,6-7). Sprejel je dejstvo, da v Betlehemu za Marijo, ki je bila tik pred porodom, ni primernega bivališca. Mimogrede, zanimivo, da podobno kot ob rojstvu, tudi tik pred aretacijo, Jezus, ki je prišel za Veliko noc v Jeruzalem, ni spal v kakšnem jeruzalemskem hotelu, ampak v vrtu Getsemani, na Oljski gori. Dolocenih stvari v življenju ne moremo spremeniti, preprosto je treba sprejeti dejstva. Ne moremo biti ustvarjalni, ce ne sprejmemo realnosti, okolišcin, v katerih smo se znašli in so take, kot so. Tudi ko se zdi, da nimamo izbire, imamo izbiro. Življenje je dar v vseh okolišcinah življenja. Pogosto smo potopljeni v situacije, ki si jih nismo dali sami, v katerih trpimo. Sv. Jožef je ugotovil, da je njegova žena Marija noseca, a ne z njim. Kako to sprejeti? Lahko bi Marijo zavrnil in osramotil, lahko bi naredil samomor, lahko bi razocaran zbežal in se v obupu zadrogiral. A kaj bi s tem rešil? Bi postal oce? Sv. Jožef se je, ne zgolj iz svoje moci in pameti, podobno kot Abraham, odlocil za drzno avanturo. Okolišcine, kakršnekoli že so, je treba sprejeti. Tudi v navidezno za nas zelo slabih okolišcin se za nas skriva veliko pozitivnega, veliko milosti. Ne odrešujejo nas okolišcine, rešuje nas Bog, ki je povsod, ki je vedno z nami, Emanuel. Kdor veruje, tudi upa. Trudimo se, da pripravljamo razne nacrte in programe. Nic ni narobe in je prav, toda le v primeru, ce se zavedamo, da Bog deluje. Vsi programi, ki tega ne upoštevajo, ki se morda pripravljajo celo pod mentorstvom Antikrista, se bodo v enem samem trenutku, cetudi bodo na videz cudoviti, sesuli v prah. Bog je naš najmocnejši zaveznik. Modri z Vzhoda, v ljudski govorici jim recemo Sveti trije kralji, ki so bili prvi romarji k Jezusu, ce izvzamemo pastirje, ki so naredili le nekaj korakov, so zaviti v tancico skrivnosti. Kdo so bili? Kako so prepoznali pot k Jezusu s pomocjo zvezd? Kakšen vpliv so imeli na Sveto Družino njihovi darovi? So že oni opozorili Jožefa na Herodove zlobne nacrte, ki jih je ovil v veliko humanitarnost in pobožnost: govoril je, da se hoce tudi on Jezusu pokloniti. Ceprav Sveto pismo ne pove vseh podrobnosti, lahko sklepamo, da so Jezusu bile naklonjene tudi zvezde, da je Sveta Družina sprejela nepricakovane obiske, ki so ji pomagali … Bog poskrbi, da prejmemo to, kar potrebujemo. Bog deluje! Se zavedamo, kakšen kapital imamo za seboj in kakšen kapital smo mi sami? Ce se tega ne zavedamo in se tega ne veselimo, smo obsojeni na stagnacijo in životarjenje v mocvirju svojih omejenih interesov. Veliki imperiji so se zdeli zelo mocni, a so propadli in danes ne obstajajo vec. Dominus flevit. Jezus je, tik pred svojo smrtjo, na Oljski gori, s pogledom na Zlata vrata, jokal nad Jeruzalemom, ki je bilo lepo, urejeno in utrjeno mesto, v katerem je Herod postavil tempelj, ki je veljal za eno izmed takratnih cudes sveta (Prim. Lk 19, 41-45). Na kaj vse je Jezus mislil na vigilijo pred svojo snrtjo? Kateri spomini so se podili po njegovi glavi? Potem je jokal. Mesto ga ni sprejelo. Jezus joce zaradi svoje ljubezni do mesta, do nas. Jezusove napovedi so se uresnicile; Rimljani so porušili Jeruzalem. Jezusove solze se nanašajo na nas, mi smo Jeruzalem, nad katerim Jezus joce. Bili smo kršceni, poslušamo Božjo besedo, prejemamo zakramente …, a kljub temu grešimo, smo brezbrižni, nismo ponosni na to, da smo kristjani … Prosimo za svoje spreobrnjenje, za spreobrnjenje naših bližnjih, našega naroda, vsega cloveštva. Za zmago ne zadostuje najsodobnejše orožje in veliko denarja, ce ni duhovne moci. Mar Jezus ne joce pogosto tudi nad nami? Domišljamo si, da smo mocni, da smo gospodarji, da smo pomembni, a smo sužnji in slabici, podrejeni hudobnim duhovom. Demone celo vabimo v svoje domove, zanje smo pripraljeni odšteti veliko denarja in žrvovati veliko casa in svojih moci. Bog daje moc! Bog podarja mir! Le v Bogu smo popolnoma varni! Danes je cel svet postal “Egipt” in “pušcava”. Živimo v svetu novega poganstva in prevladujoce, kršcanstvu nasprotne kulture. Ne bojte se! Ce je Bog z nami, kdo nam lahko škoduje? Nas je strah za prijatelje, službo, ugled in preživetje? So sploh lahko resnicni prijatelji tisti, ki se norcujejo iz svetih stvari? Je ugled, ki temelji na našem konformizmu z Antikristom, naš ugled ali naša sramota? Kako najti notranji mir sredi hrupa tega sveta? Kako prenašati sovražnost in posmeh ljudi, sredi katerih živimo? Ne bojte se! Tudi danes obstajajo zvezde, ki kažejo pot, tudi danes so na romanju Sveti trije kralji! Kdor se v svojem napuhu in samozadostnosti razglaša za junaka, podobno kot Goljat, bo zagotovo poražen. Kristusova smrt na križu je bila za protagoniste in narocnike umora Božjega sina kratkotrajni delirij zmagoslavja. Avtoriteto in moc ima, kdor priznava avtoriteto Boga, kdor klice Oceta. Bogdan Vidmar 1. APRILA 2021 NOVI GLAS Bodi clovek! 11 Safet Zec, Exodus, Barka, poliptih, 2017, tempera na papirju in platnu, 340 x 1100 cm / Foto: Francesco Allegretto Nekje na poti smo izgubili izpred oci onstranstvo in Boga Safet Zec v Portorožu in Piranu Ce pred nami ni vecnosti, ima smrt Križev pot zadnjo besedo današnjih dni V zadnjih mesecih precej razmišljam o tem, kako zelo se nam – tudi katolicanom – pozna, da smo nekje na poti izgubili izpred oci vecnost in Boga. Epidemija, njene posledice, pa tudi poskusi njene omejitve ali – Bog daj – njenega konca, vse govori o tem, kako zelo se je moderni zahodni clovek osredotocil na “tostranskost”, na ta svet. Cloveštvo je doživelo že cel kup epidemij, katastrof, vojn. Poleg tega skoraj nihce izmed nas v lastnem življenju ni brez kakšne težke izkušnje, ki mu prica o kratkosti cloveškega bivanja. In ko življenje sreca svoj ekstrem (bolezen, smrt, vprašanja našega bivanja, na katera težko damo odgovor), se srecamo z dejstvom izpraznjenosti. Ker zahodna družba Boga ne prizna in ne prizna, da je “nekaj onkraj”, zato ima v naši družbi smrt zadnjo besedo. In to je huda stvar. Ce cloveku, ki ima v svojem bistvu zapisano hrepenenje po Bogu, po Lepem in Dobrem, vzameš to upanje oz. mu ga ne pomagaš najti, na dolgi rok cele generacije obsodiš na krizo bivanja. In v takšni krizi bivanja smo se znašli v teh mesecih. Ne samo zdravje, tudi gospodarstvo, politika, javno življenje, pa nakupovanje in vseh sort drugih stvari, ki so nam napolnjevale življenje, se je sesulo v prah. Seveda vse še vedno deluje, cas gre naprej, tudi morebitno prihodnjo krizo bomo nekako prebrodili. A ostaja zoprn obcutek, da je ta epidemija, ceprav ni tako huda kot marsikatera druga katastrofa v cloveški zgodovini, razgalila naše pomanjkanje smisla. V tej mocno razkristjanjeni družbi ima smrt pac zadnjo besedo, in zato manjka “pogled onkraj”, kar nas vodi v še vecji poudarek na tem svetu. Živimo v casu brez vrednot in kriza našega obstoja ne najde nobene prave potešitve, temvec zgolj strah in obcutek ujetosti. In kdo naj nas iz tega reši? Cepivo? Zdravila? Najvecji “bogovi” današnjega sveta, ki so seveda farmacevtska podjetja, ki na podrocju zdravja ljudem obljubljajo neke vrste zemeljsko vecno življenje, na podrocju kozmetike pa nekakšno vecno mladost in lepoto. Zelo ocitno postaja, da se v teh težkih trenutkih vsi – žal katolicani pogosto nismo nic boljši – zatekamo k novim malim bogovom, ki sicer ne morejo pomagati v krizi našega bivanja in obcutka, da ima smrt zadnjo besedo; nam pa ti mali bogovi lahko dajo vsaj nekakšen obcutek, da za trenutek potešijo to najgloblje hrepenenje v nas. Ceprav nekateri pravijo, da je cas epidemije milostni cas, sam temu ne morem pritrditi. Prevec trpljenja, tako posredno kot neposredno povezanega, je povzrocila. Kar pa še ne pomeni, da trenutni cas ne bi mogel biti tudi za kaj dober. Na primer za razmislek o tem, kako zelo minljivi smo in kako zelo utesnjeni smo, ce smo osredotoceni le na ta svet. In pri tem ne gre le za šopek lepih misli, ampak za poskus, da pri sebi obudimo v zadnjih desetletjih izgubljen poudarek na Bogu in na vecnem življenju. Ko se ljudje omejimo na tostranskost, se na neki nacin omejimo na raven biologije in psihofizicnih procesov. Clovek pa je vendar mnogo vec od tega in njegov cilj ni razpad na tej zemlji, ampak življenje v vecnosti. Trenutni cas, ko se sesuvajo mali bogovi tega sveta, bi lahko bil vsakemu od nas opomin, da cloveku nic ne koristi, “ce si ves svet pridobi, svoje življenje pa zapravi” (Mt 16,26). Upanje na vecno življenje zato ni opij za šibke, ampak resnicna uresnicitev cloveka, ki resno vzame samega sebe in svoje življenje. Ki nase ne gleda kot na vreco procesov in nagonov, temvec kot na krono Stvarstva, ustvarjeno za vecnost. Tudi Cerkev se zato v tem casu ni najbolje izkazala. Namesto da bi ljudi spominjala, kako minljivi so, in da je samo eden, ki je resnicno Neminljiv, se je zelo prilagodila svetu in na prvo mesto postavila obrambo svetnega življenja, kar je seveda pomemben poudarek, a to vendarle ni naloga Cerkve. Naj nam bo ta cas, ko vse okrog nas nekoliko razpada, v opomin, da smo minljivi tudi sami, a da hkrati ta minljivost ni naš cilj. Katolican v ljubezni preživlja cas na tej zemlji, okrepljen z vero v Boga in z upanjem na vecno življenje. Samo tako se izognemo težki praznini, ki jo predstavlja življenje, v katerem ima smrt zadnjo besedo. Gabriel Kavcic K rižev pot današnjih dni Safeta Zeca bi lahko dali naslov cudoviti likovni razstavi, ki so jo minuli teden predstavili v nekdanjem skladišcu soli Monfort v Portorožu. Prirediteljem iz Pirana gre zahvala, ce si bomo lahko ogledali vse do konca poletja pretresljive mojstrove slike iz dveh zaokroženih ciklov, in sicer Exodus in Objemi. Razstavo so v Piranu in Portorožu odprli na razlicnih krajih, kjer je ponavadi v postnem casu razstava križevih potov. V Piranu so to predvsem cerkve, saj je prav v njih v postnem casu pravi kraj, da razmislimo skrivnost Kristusovega trpljenja, o cemer nam govori križev pot. Župnik g. Zorko Bajc, ki že dvajset let v Piranu vec kot zgledno skrbi za župnijo in seveda za izjemno bogato kulturno dedišcino, je bil prisoten na odprtju razstave, kot je bil tudi med organizatorji Zecevih pretresljivih mojstrovin, ki smo jih nekateri že videli v Benetkah, v Opatiji pri Rožacu in drugod. Gre za mojstrsko odzivanje slikarja na pretresljive zgodbe iz vojne v Bosni in tragedije današnjih beguncev z vsega sveta. Safeta Zeca in njegov likovni svet smo pri nas spoznali že pred leti, saj je leta 1999 in leta 2005 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici imel dve veliki samostojni razstavi, vec razstav pa tudi v Opatiji pri Rožacu, Vidmu, Benetkah in drugod. Pretresljivo, vrhunsko odslikavanje trpljenja ljudi med vojno v Bosni, beg nesrecnikov pred vojno in lakoto iz Sirije in drugih vojnih žarišc, je mojstra iz Bosne, ki živi razpet med Benetkami, rodnim Sarajevom in ateljejem v carobnem Pocitelju nad Neretvo, kjer se objemajo pravoslavni, muslimanski in katoliški svet, nas nagovarja z vsake njegove razstavljene slike. Gre za sodoben, pretresljiv, vrhunski križev pot, ki presega trpljenje in naravnost krici po vstajenju! Razstavo so predstavile podžupanja Obcine Piran in predsednica Skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini Piran Manuela Rojec, Polona Sencar iz potovalne agencije Maona Piran, Milka Sinkovic, predsednica društva Prijatelji zakladov sv. Jurija Piran, Nives Marvin iz Obalnih galerij Piran in Hana Zec, slikarjeva hci in lastnica založbe Qupé éditions, pri razstavi pa je sodelovala tudi umetnica Mira Licen. K razstavi se bomo še vrnili. JUP 1. APRILA 2021 12 Bodi clovek! NOVI GLAS Bolecina križa prehaja v velikonocno veselje Križ je spremljevalec življenja K riž postaja v današnjem problemov. Sporocilo križa mocno prisoten v duhovnosti navadi delo velikih teologov novo življenje. Bogoslužna je v grobove in jim je dalo casu vse vecji izziv in povezuje vse kristjane, zato se cerkvenega gibanja Marijino in himnikov še nedeljene himna pravi: “Gospod, dal življenje, obžarilo je bleda lica, resnicnost. Ob koncu 20. moremo poglobiti v izkušnjo delo. Po drugi strani pa mora Cerkve. V tem moremo videti si nam svoj križ kot orožje ozdravilo jih je in pomladilo. stoletja so ga želeli izriniti zahodnega in vzhodnega biti izpostavljen pomen moc kršcanstva prvih casov, proti hudicu; prestrašen je in Z zvonkim glasom je zapel iz družbe in vsakršnega duhovnega izrocila. Sodobna vstajenja od mrtvih in v katerem se je teologija trepeta, ne upa si pogledati župnik pred oltarjem: “Te spomina, da je postal le zahodna misel se je ustavila pobožanstvenje cloveškosti, ki prepletala z liturgijo, v to moc, ki v resnici obuja Deum laudamus!” Pred simbolicno znamenje in pri križu, smrti in na pragu jo je Jezus že vnaprej pokazal molitvijo, pojezijo. Te himne mrtve in premaga smrt. Zato orglami je sedel sam orglar okrasek, v tretjem tisocletju velikonocnih prikazni, v spremenjenju na gori presegajo zgolj cloveško castimo tvoj pokop in tvoje mojster in orgle so zavriskale pa ne moremo iti mimo njega. vzhodna kršcanska misel pa Tabor. Tedaj je razodel svojo ustvarjalnost in navdih. V njih vstajenje.” proti nebu: “Tedeum!” In Postopoma zopet dobiva je bolj naravnana na skrivnost prežetost s Svetim Duhom, z so globoki obcutki socutja Eden najvecjih kršcanskih iz tisoc prepolnih src, iz svojo vlogo. Ne le, da prihaja vstajenja, ki sveti s svojo Božjo ljubeznijo je zasvetil v in bližine ter zaupanja. To je religioznih mislecev Vladimir tisoc veselo žarecih oci je v filozofsko razmišljanje kot mocjo in življenjskostjo. nepredstavljivi lepoti, miru in umetnost zemlje in nebes, Solovjov (+1900) je imel zadonelo po vsej svetli cerkvi: nacin sprejemanja stvarnosti ki spremlja Snovalca sveta razlicna obdobja v svojem “Tedeum!” Minila je na in povezovanja nasprotij, v njegovo nasprotje, kar je življenju. Proti koncu je vekomaj crna maša trpljenja, ampak kot temeljna podoba trpljenje, smrt in grob. Krik zapadel v neko malodušje. sramote in groze, zazvonilo življenja, brez katere ni Božjega Trpina in molk Obdajale so ga težke misli. je k vecni véliki maši radosti mogoce sprejeti stvarnosti Mrtvega Božjega Sina streseta Sredi neke noci je zaslišal in ljubezni. Tedeum!” Danes in sebe. Dogajanje postaja ne le zemlje in vernike, šume, nekaj mocnega kot bi Cankar pisal o drugacni vse bolj tragicno in obenem ampak tudi ljudi v podzemlju grmenje. Postal je pozoren in bolecini in ranah, vendar klic puhlo. Razbito in zdrizasto in nevernike. V skrajni tišini, prepoznal, da je to odgovor bi ostal isti. Slednica na Veliko misel more utrditi in oživeti ko umolkne Beseda, ta Beseda množice vernikov, ki so noc pravi: “Smrt in življenje le ljubezen, ki je šla preko najbolj mocno spregovori. bili v procesiji vstajenja in / sta se borila v precudnem vseh mej in objela tudi najbolj Tako vzhodna kot zahodna sporocali: “Hristos voskrese! dvobôju: / Gospod življenja je oddaljene prostore cloveške liturgija nas vabita k cešcenju Voistinu voskrese!” Kristus umrl, / zdaj kraljuje živ. / Povej izkušnje. Križ je odpiranje križa, da bi stopili v njegovo je vstal. Resnicno je vstal! Tak nam, Marija, / kaj si videla na vsega, kar je zaprto, in misticno in stvarno moc. Križ množicni izraz vstajenja je poti! / Grob Kristusa živega / povezovanje temeljnih osnov je drevo življenja in kozmicna tudi v Terceljevi in Premrlovi in slavo sem videla vstalega, / našega bivanja. Seveda se mu os: tocka, v kateri se uskladijo pesmi Kristus je vstal, ki angelske price, prtic in povôje. moremo upreti, saj je težak in in razrešijo vsa nerazrešljiva združuje izkušnjo vstajenja, / Vstal je Kristus, upanje zahteva svobodno odlocitev. nasprotja, v njem pride osvoboditve in prehoda. moje, / pred vami pojde v Toda njegovo nasprotje so do sinteze vsega v veri in Solovjov je ob klicu množice Galilejo. / Vémo: Kristus je res smrt, pohudicenje in pekel. To življenju. V njem se odpira pot vernikov pokleknil na tla in vstal od mrtvih! / Ti, o Kralj je zgrešitev življenja in vsega, svetosti, kulture, duhovnosti. se zazrl v globoko skrivnost. zmagoslavni, se nas usmili.” kar je cloveško. Križ je najvecji Na križu je ljubezen postala Spoznal je, da ne gre za Gospod kraljuje živ, odmevajo izziv, ki zaznamuje naše nepremagljiva in povezovalka neko tolaženje z duhovnim božji hrami v velikonocnem odlocitve, nacin mišljenja, vsega. V zahodni liturgicni življenjem in obredi, ampak casu in pesem aleluje potrjuje odnose do ljudi in sveta, do tradiciji se med cešcenjem za življenje. Kristus je popolno preboj življenja, ki prihaja Boga, do samih sebe. Križ križa prepeva cudovita prežet z Ocetovo ljubeznijo, iz smrti. To nasprotje je še predstavlja vrata do izpolnitve hvalnica križu, ki pritegne zato sije in je izven pozabe. posebno izraženo v uglasbitvi v cloveškosti in srece. vsakega vernika: “Zvesti Podobno izkušnjo prinaša Ivana Šceka. Morda bomo Pandemija koronavirusa križ, edino ti si plemenito res Ivan Cankar v delu Podobe iz morali biti letos brez petja je razkrila krhkost podobe drevo, ni lesa, ki rasel, cvetel, sanj: “Bog je slišal in tedaj je pri Veliki noci. Toda molcati o cloveku, ki jo je živelo sad poganjal bi tako. Sladki videl, da je cas. Vsemogocna ni mogoce. V srcih bomo zahodno cloveštvo, ko smo les, na sladkih žebljih nosiš roka njegova je odprla vsa peli: “Kristus je vstal” in hoteli pozabiti na svojo breme presladko.” okna na stežaj. V vriskajocih, ponavljali 'Alelujo'. V tem krhkost in ranljivost, da smo Liturgicni patristicni teksti šumecih, vrocih valovih klicu se bodo povezale globine le veja in ne drevo. Kljub Papež Janez Pavel II. je povabil svobodi. Križ je osebna žrtev poudarjajo, da je križ kmalu je planilo sonce v mraz in zemlje z nebesi in duh se bo odvisnosti in krhkosti nosimo kristjane zahodnega dela, Bogocloveka, ki se je sklonil postal podoba Križanega noc, izlilo se je v potrta srca dvignil k slavljenju, za kar je v sebi velicino in presežnost, da bi se poglobili v misticno v najvecje globine ranjene in Vstalega ter privzel ta in jih napolnilo do roba z ustvarjen. mnoge trenutke srece, pa izkušnjo Vzhodne Cerkve: “ cloveškosti in jih spremenil dva vidika, ki sta nelocljivo velikonocno radostjo, seglo Primož Krecic tudi bolecine, strahove, Skupaj prisluhnimo klicu ljudi, v dar novega življenja. Podal povezana v eno odrešenjsko padce, umiranje. Caka nas pot ki hocejo slišati neokrnjeno se je v svoje nasprotje, tja, skrivnost. Kristusov križ je staranja, boriti se moramo Božjo besedo. Besede Zahoda kjer si je grešni clovek mislil, velika, sveta brezmadežna za svoje življenje in zdravje. potrebujejo besede Vzhoda, da Bog ne more priti. Vendar žrtev Božje ljubezni, ki jo je Z 9. strani Koronavirus nas je pocasi da bi Božja beseda vedno bolje je prišel in ta osvoboditev podaril ucloveceni Božji Sin streznil v našem kolektivnem razkrivala svoja brezdanja zelo slovesno, nazorno kot: žrtev sprave, (Rim 3,25) napuhu. Tudi veliki voditelji bogastva.”(Apostolsko pismo in sugestivno odmeva v odkupnino (Mt 20, 28) in Naravno pravo sveta in slavni ljudje so bili Luc z Vzhoda) Na Zahodu je praznovanju Velike noci. zvelicanje (Mt 18,11; Jn 3, 17) nemocni, ko so zboleli in so križ bolj povezan s trpljenjem Križ v liturgicnem izrocilu cloveškega rodu, ki je padel Osnovna poanta njegove konca dosledna. jih prikljucili na respiratorje. in tragicnostjo življenja, pri Življenje svete liturgije se v greh, (Gal 1,4; Kol 1. 14), kritike je, da iz “biti” ne Sklep Da ne govorimo o ogromnem tradiciji Vzhodne Cerkve je bliža odrešenjski skrivnosti, ki prekletstvo (Gal 3,13) in smrt. sledi tudi “morati”, z drugimi Filozofske trditve tradicije številu smrtnih žrtev. V poleg tega mocneje prisotna doseže svojo globino in vrh v (1 Kor 15, 22) besedami, da iz ontoloških naravnega prava seveda danes majhni Sloveniji so jih našteli tudi izkušnja Kristusove temi ter molku križa in sijoci Trpljenje in smrt sta prvi del danosti ne moremo izpeljati niso splošno sprejete tudi med že vec kot 4.000. In kakšno slave ter povelicanja. Križ lepoti velikonocnega dogodka. velikonocne skrivnosti. Drugi eticnih zahtev. Marsikdo tistimi, ki jih dobro poznajo, trpljenje jih je spremljalo. je paradoks, ki povezuje Ob križu umolkne cloveška del je vstajenje in razodetje bi lahko rekel, da se lahko a po drugi strani še zdalec ne Jezus je povedal, da ko bo tragicnost in slavo, to je beseda. Gregor Nacijanški slave. Vstali Kristus je zacetek naš razum upraviceno moremo reci, da bi bile nekaj povzdignjen nad zemljo v svojem velikem delu pravi, da je Kristusov križ novega stvarjenja, povezava sprašuje, zakaj naj bi preseženega oz. neaktualnega. in bo vsem v premislek, da naglasil švicarski teolog Von nad vsako besedo. Tu se med smrtjo in življenjem, ki upošteval te naravne cilje, kar Predvsem v Združenih bodo mogli sprejeti njegov Balthasar. Spodbudil je, da premišljevanje in mistika ne bo nikoli vec tako tragicna predpostavlja že omenjeni državah Amerike to pozicijo nagovor ljubezni. (Jn 12, 32) bi v kršcanski duhovnosti povežeta z izkušnjo nore Božje in brez prehoda. Sveti Pavel Humov ugovor. Težava pa zagovarja veliko uglednih Njegova žrtev ljubezni, ki je pomembno povezali kenozo ljubezni, o kateri je razmišljal je izrazil to veselje: “Ko pa je v tem, da tako vprašanje filozofov, ki poucujejo na šla do konca in se podarila in slavo, Božje iznicenje in Evdokimov. V velikonocni si bo to, kar je propadljivo, implicitno predpostavlja, da nekaterih najprestižnejših do smrti, ima moc, da sveti povelicanje, ki je dar. Vse liturgiji Vzhodne in Zahodne obleklo nepropadljivost, in razum kot nekaj izjemnega univerzah. Rekli bi lahko celo, skozi krize in temine. Ljudje v teologiji in duhovnosti je Cerkve se izraža ta izkušnja to, kar je umrljivo, obleklo nima svojega koncnega, da na akademskem podrocju lahko zbežijo, jih je strah, toda zaznamovano s tem globokim in nagovarja ljudi v njihovi neumrljivost, tedaj se s svojo naravo skladnega fenomen naravnega prava ljubezen, ki se daruje, ostane, prepadom in povezavo. globini, saj gre za življenje, ki bo izpolnila beseda, ki je cilja. To pa je tocno to, kar v razlicnih konceptualnih govori in obuja novo življenje. V sporocilu križa je Jezus je mocnejše od smrti. Liturgija zapisana: Smrt je použita klasicna tradicija naravnega izvedbah doživlja manjši Želi nam povedati, da nas predstavljen kot nedolžno spremlja Kristusa in ga gleda v zmagi. Smrt, kje je tvoja prava zanika. Eno izmed preporod, o cemer prica ima rad v vsej naši cloveški Božje Jagnje, ki vzame nase v njegovem ponižanju na zmaga? Smrt, kje je tvoje njenih bistvenih ugotovitev je množica publikacij, stvarnosti, tudi, ko smo grehe cloveštva in se podari križu. V tišini odmeva branje želo?” (1 Kor 15,54-55) Križ namrec prav to, da naceloma posvecenih tej tematiki. Zato nemocni. Njegova ljubezen kot žrtev za življenje sveta. starozaveznih prerokb. Himne ni vec le kruta žrtev, smrt in ne more biti racionalno nic lahko upamo, da se bodo v nam je blizu s kronicnim Trpeci se poniža do globin in molitve izražajo socutje polom, ampak povezanost drugega kot želja po dobrem prihodnosti ti argumenti upanjem in usmiljenim cloveške ranjenosti z grehom, vernikov ob skrajni kenozi z virom življenja, izpolnitev (dobro ni dobro zato, ker si ga mocneje pojavili tudi v širši darom. umrljivostjo in smrtjo, na križu, v umiranju in smrti, v Božji ljubezni za naše želimo, temvec si ga želimo, javnosti. To poraja možnost, Križ med kenozo in slavo kar predstavlja njegovo v pokopu njegovega telesa, odrešenje. Križ je strast ker je dobro), ker je, kot da bo klasicni pogled na svet Pomembno je premišljevati o izpraznjenje (uniciženie) v sestopu k umrlim. Himne Bogocloveka, ki unicuje smo že videli, ustrezno naši in moralna vprašanja znova pomenu križa in ga vkljuciti v od Božje slave, da postane za veliki teden, zlasti tiste, ki moc skušnjavca, se podaja resnicni naravi. Združitev postal lažje spoznaven tudi nacin življenja ter reševanja Zapušceni. Ta poudarek je castijo križ in vstajenje, so po k umrlim in dviga ljudi v “biti” in “morati” je torej do današnjemu cloveku. 1. APRILA 2021 NOVI GLAS Kultura 13 Ob knjižnem prvencu Erike Fornazaric Iz vetra in sanj – di vento e di sogni P esniška zbirka z dvojezicnim naslovom iz vetra in sanj – di vento e di sogni, ki je ravnokar izšla pri Goriški Mohorjevi družbi, je knjižni prvenec tržaške pesnice Erike Fornazaric. Avtorica, ki že vrsto let poucuje italijanski jezik in literaturo na Državnem znanstvenem liceju F. Prešerna v Trstu, je doštudirala iz italijanistike z diplomsko nalogo, v kateri je predstavila italijanski prevod Trubarjevega Katekizma. Na njenem literarnem obzorju sta tesno prisotni obe kulturi, slovenska in italijanska, kar se izraža tudi v njenem ustvarjanju. Njene pesmi so v obeh jezikih izvirne, ne gre za prevode, temvec za besedila, ki so avtonomno nastajala tako v slovenšcini kot italijanšcini. Avtorica je tudi sodelovala na raznih pesniških natecajih v Sloveniji in Italiji in nekatere pesmi so že objavljene v raznih NEZADRŽNA JE Pavel Vidau Nezadržno preskakuje, leti v daljave, misel moja. Hodim, gledam, a ne vidim brstenja, dehtecega cvetenja, te soncne lepote narave. Kaj vse bi našel, clovek moj, ce bral bi lahko misli tvoje. Prepletajo se, srciko išcejo obstoja, ki jo ljubezen je rodila. Clovek, sirota si na svetu tem, ki išceš, a ne najdeš doma pravega. Oce ljubezni ti vrata odpira, v obzorja svetlobe, novega sveta. Kjer duša našla bo spokoj, domovanje tvoje. zbornikih in v Enciklopediji in iskanjem ljubezni, med sledijo loceno v slovenskih in sodobnih italijanskih pesnikov upanjem in skoraj stoicnem italijanskih sklopih. Spremno (2020). vztrajanjem kljub grenkobi in besedo je v knjigi napisala Erika Fornazaric je v svoji notranji napetosti. V pesmih Neva Zaghet, graficno podobo izpovedi izrazito neposredna. zasledimo tudi nenavadno pa je zbirki z osebnimi Njena besedila so bolece metaforiko, ki ucinkuje tako v fotografijami posredovala iskrena, saj iz njih privre slovenskem kot italijanskem avtorica sama. Knjigo je trpka osamljenost, ki iz jeziku. Tudi pesniška oblika, tiskala tiskarna Budin iz sanjskega, neotipljivega navidezno preprosta, je Gorice. sveta išce pot do ubeseditve. sodobna. Verz je prost, Pesniška zbirka je na Prav ta notranja bolecina opazno je odpadanje locil in razpolago v slovenskih vzbuja silovita custva, ki ritmicni poudarek se podreja knjigarnah v Gorici in Trstu dajo njenim stihom poseben lirskemu izrazu, kar daje kot tudi na spletni strani patos. Njen notranji svet niha pesmim posebno razgibanost. Goriške Mohorjeve družbe med obcutkom nesmisla Na 134 straneh si pesmi www.mohorjeva.it. VELIKONOCNA Majda Artac Sturman Veliki petki se nalagajo eden na drugega. Drugo leto, položeno v roke svetega Roka. S hvaležnostjo za prijazne cerkve, ki stegujejo zvonike v pricakovanju objemov, stiskov rok. Hvala Bogu obredi ... le pogledi, smejoce oci. Potrpežljivi prostori dihajo pricakovanje velikega tedna s polnimi pljuci, odprti, vstajenjsko veselje je za vaškim vogalom mogoce, prestopi prag milosti – svetli oboki te bodo sprejeli vase. POMLADNI VETER Majda Artac Sturman Ko zacveti jabolcno zelena, ko zasveti topli veter, cutim, da se nekaj premika, v zavesti tanko utripa, cutim, da je ranjenih žensk vec, kot dojema jih svet. Pomladni veter naj si da duška po verzih Voduška, naj prileti, pripoje, naj prihiti, prihrumi, naj prešinja telesa in misli, naj prepiha ušesa, naj stresa drevesa, jih ruje. Ženskam je huje, vse huje. dobrodošlo, še posebej v solo izvedbi. Hoja v dvoje ali v skupini mocno zbije, oklesti sposobnost dojemanja, vpijanja doživetij in spoznanj, soocanja s samim sabo. Kratek obracun kaže, da sem v desetih dneh skupaj prehodil 219,5 kilometrov, v povprecju 21,95 km na dan. To mi je uspelo v dobrih 50 urah, kar pomeni pet ur hoje dnevno. 6065 metrov je bilo po mojih izracunih vzponov, spustov pa za 4355 metrov. Tako kot se je spreminjala pokrajina, so se spreminjale tudi podlage, po katerih sem hodil; asfalt, beton, makadam, kolovozi, stare kamnite vojaške ceste, mulatjere, gozdne poti, ozke stezice, enoslednice … Seveda so bili tudi strahovi in je bilo nelagodje. Bili so tudi trenutki, ko sem si želel vse skupaj prekiniti, vreci rukzak s hrbta in se odpraviti domov, še posebej prve dni na poti, ko dom res ni bil dalec. Kasneje je bilo takih misli vse manj, dokler se niso povsem razblinile in je bila želja priti do cilja vse mocnejša. Vse bolj sem se lepil, istovetil s potjo, ki me ni pustila ravnodušnega, ampak me je obogatila za marsikatero spoznanje. Skratka, Nebeška pot je za mano, a bo v meni in z menoj za vedno in povsod. Toplo priporocam. Buen camino! Najvecje bogastvo te poti, katere trasa je res izjemna – tisti, ki so jo trasirali, so naredili izjemno delo, saj vsak dan ponudi nekaj novega – je vsekakor narava. Divja, prelepa narava z le sempatjajskimi sledmi cloveške navzocnosti. Cista in krhka, a hkrati vsemogocna in žilava, trmasto-vztrajna, nepopustljiva. In kot sem že zapisal, me je Nebeška pot prepricala, da smo ljudje premajhni pezdeti, da bi lahko naravo ogrozili. Ne s toplogrednimi plini, ki se prekomerno kopicijo po naši zaslugi, ne s pretiranim onesnaževanjem, vojnami. Z nicemer. Narava je preprosto prevec impozantna in vseobsegajoca in vseprisotna, da bi jo lahko unicili. Ne recem, da ljudje s svojim ravnanjem, s prizadevanjem za vse boljši življenjski standard, ki v razvitih zahodnih družbah zahteva samo vec in vec in še vec, ne vplivamo negativno na okolje, da se to ne pozna, seveda se pozna, a je to vseeno le velik pljunek v morje vsemogocnega zelenja in življa, ki neprestano raste in se obnavlja. Narava, naravno okolje je najvecje podjetje na svetu, samozadostno gospodarstvo, ki nas, pa ceprav se imamo za vrh piramide, za krono stvarstva, sploh ne potrebuje. Konec koncev smo se, glede na zgodovino planeta, Drugo veliko spoznanje, ki sicer ni bilo novo, a se mi okolišcin ne vidimo, takšnih kot so, ampak jih vidimo je samo še globlje vtetoviralo pod kožo, je bilo, da takšne, kakršni smo. je na svetu (še vedno) ogromno dobrih ljudi, takoj in povsod pripravljenih pomagati ne glede na placilo ali vrnitev usluge. Oskrbniki in oskrbnice zavetišc, kjer sem prenoceval, so bili drug za drugim topli ljudje, pripravljeni priskociti na pomoc soljudem, sotrpinom,cesar je v sodobnem svetu vse manj. Še posebej me je pozitivno presenetilo to njihovo zaupanje v cloveka, saj so mi brezpogojno odpirali vrata v zavetišca, in Z vodo, hrano in opremo med potjo nisem imel težav. Nikoli nisem bil žejen, lacen. Ni me pretirano zeblo ali kaj podobnega. Telo mi je kljub nekaj manjšim težavicam dobro služilo. Nobenih vecjih nevšecnosti ni bilo. Tudi zato, ker sem bil dobro pripravljen. Cammino Celeste zagotovo ni pot za vsakogar. Fizicno je kar zahteven. Po prvih dveh dneh ravnine se iz dneva v dan vrstijo in stopnjujejo vzponi in 1. APRILA 2021 14 Tržaška NOVI GLAS Pred Veliko nocjo Spletna duhovna misel dr. Bajzka “I z globocine klicem k tebi, o Gospod!” To prvo vrstico iz psalma štev. 130, iz t. i. Prošnje iz globine je predavatelj dr. Jože Bajzek izbral za naslov svoje predvelikonocne “duhovne misli”, ki jo je pripravil za spletno srecanje, za katero sta ga zaprosili Društvo slovenskih izobražencev in Društvo Finžgarjev dom. Uspelega spletnega vecera, ki je bil na sporedu v ponedeljek, na prvi dan velikega tedna (ponedeljek je tradicionalni dan srecanj v okviru DSI), se je udeležilo res lepo število poslušalcev. Srecanju so sledili v živo po spletu preko Zoom- povezave. Predavatej dr. Jože Bajzek je teolog, sociolog in nekdanji univerzitetni profesor na Gregoriani v Rimu. Po upokojitvi leta 2012 je vec let deloval na Tržaškem in postal znan predvsem po svojih dobro obiskanih verskih predavanjih v Finžgarjevem domu. Udeleženci ponedeljkovega predavanja so kmalu dojeli, zakaj je predavatelj izbral prav psalm Iz globocine klicem k tebi, o Gospod. Gre za psalm, za molitev, ki jo katolicani v cerkvah in Židje v sinagogah izrekajo že tisocletja in preko nje lahko pridejo globoko v stik z Bogom. Zelo je popularen in znan tudi pod imenom De profundis. Uvršcajo ga med “spokorne psalme”. V njem vernik iz hude notranje stiske klice iz globine svojega srca k Bogu. Iz zavesti o lastni krhkosti in grešnosti ga prosi, naj usliši njegovo prošnjo oz. molitev; izpoveduje upanje v dobroto Boga, v odpušcanje in izraža svoje zaupanje v božje usmiljenje in odrešenje. Dr. Bajzek se je najprej zaustavil ob analizi vsake kitice in poudaril glavno misel in prošnjo v njej. Potem pa se je zaustavil pri podobi kršcanskega Boga, ki je Bog odnosov, je ljubezen sama. Po mnenju dr. Bajzka je najlepša skrivnost kršcanske vere prav Sv. Trojica: Oce, Sin in Sv. Duh. Že iz božje troedinosti izhaja, da je kršcanski Bog Bog odnosov. Za ljubezen je namrec znacilno, da je vedno v odnosu, ne more biti sama. (Torej tudi bog iz kakega drugega verstva, pa ceprav velik in mogocen, ne more biti ljubezen). Vsi smo odnosna bitja: vse, kar smo, smo od spocetja dalje prejeli preko odnosov z ljudmi, ki so nas obkrožali. Najprej v krogu družine – v odnosu s starši, nato v širšem krogu družbe. V odnos z Bogom pa lahko pridemo z molitvijo. Ta ima za vsakega zelo velik pomen. Po mnenju dr. Bajzka je potreba po molitvi v cloveku tako globoka, da se ji v dolocenih trenutkih svojega življenja prepusti celo clovek, vzgojen v ateizmu (kot je npr. razvidno v knjigi Sergeja Kurdakova, ki “moli ob Leninu na parah”). V psalmu avtor obcuti svojo krivdo in greh in prosi Boga odpušcanja; njegova duša caka na Gospoda, ki ga bo rešil krivde (ne le Izraelce, ampak vsakega cloveka). Zaupa Bogu, da je zvest in pravicen in da bo držal obljubo. Predavatelj je poudril pomen zaupanja in pomen odpušcanja, ki sta nelocljiv del ljubezni. Ko clovek doživi božje odpušcanje, takrat ga “strahoma zacne spoštovati”, kot pravi psalm. Doživetje odpušcanja je bistveno tudi za vse odnose. Kdor doživi to izkušnjo, jo lahko deli z drugimi. V sodobni družbi vidi predavatelj, kako si nezaupanje utira pot med najintimnejše odnose. Za naš cas je znacilno, da smo izgubili zaupanje v institucije, družbe, zakonskega partnerja, celo v Boga. Tak odnos pa je treba ozdraviti, saj postaja rak, ki nas razdvaja. Bajzek svetuje, naj “bolj pogosto obrnemo oci v nebo”; tudi drug drugemu moramo “pogledati v oci” in se zavestno truditi, da zopet vzpostavimo odnos zaupanja. Prisotnim je svetoval, naj v casu velikonocnih pocitnic vsak dan molijo z branjem 130. psalma in da z istim pristopom prosijo Boga. Ob koncu sta predsednika obeh organizacij, ki sta srecanje organizirali, Sergij Pahor in Lucka Susic Peterlin, ugotovila, da so taka srecanja - še posebej v okolišcinah, v katere smo prisiljeni- zelo pozitivna in dobrodošla. Ceprav preko ekrana, so se prisotni lahko pozdravili in si vošcili za velikonocne praznike. Predvsem pa sta izrazila hvaležnost dr. Bajzku, cigar predavanje je bilo res poglobljena priprava na Veliko noc. P.in GLASBENA MATICA Srecanje komornih skupin Gojenci so zaigrali na spletu Glasbena matica ima v spomladanskem casu Sibau, Mark Pignatari, Pietro Landolfi in Alen Peric so Veronika Antoni na klavir in Gregor Antoni na harmoniko pesem, so pokazali gojenci Vesna Lakovic, prijeten, za družine in zaigrali Utrip južne tribune J. sta izvedla skladbo Libertago, Abel Vodopivec, Marco gojence prisrcen nastop oz. Strajnarja. Harmonikarji prof. pianista Sophia Koching in Zanirato (ksilofon), Alen srecanje komornih skupin. Ta Peric (zvoncki), Sofia glasbeni dogodek je postal že Koching, Tilen Tomšic tradicija na Glasbeni matici. (klaviatura), Mark Volk V pandemiji komorne igre (bas kitara), Mattia Pahor ne smejo izvajati, zato so se (bobni), Demetrio Giletti pri glasbeni šoli odlocili, da (veliki boben), Christopher bodo dogodek priredili na Ferletic (viseca cinela) in drugacen nacin, in sicer v Adam Veneruso (gong), ki so spletni obliki. Vsakega ucenca zaigrali “evergreen” pesem so posamezno posneli in Gigija D’Agostina L’amour sestavili nastop na daljavo, toujour. ki si ga lahko ogledate na Prijetno spletno glasbeno Youtube kanalu Glasbena doživetje sta sklenila matica FJK. Manuela Fighelija, Gregor Tilen Tomšic pa Za dušo B. harmonikarja Manuel Prijetno in prisrcno polurno Antoni, Jaka Vižintin, Maria Puciharja. Persoglia in Ivana Kresevic glasbeno srecanje se je zacelo Delli Zotti, Matija Maniero in Kako lahko s posameznimi (prof. Fulvio Jurincic) z mladimi bobnarji iz razreda Ivan Mucci, so takoj zatem posnetki ustvarimo neko s skladbama Ave Maria Patricka Quaggiata. Nicolo’ odigrali Rock on (W. Kahl). celoto in skupno izvedeno (Piazzolla) in S’il vous plait. Zdravnica Irena Tavcar je med letošnjimi prejemniki (nagrajenih jih je bilo 6) nagrade “Hazel Marie Cole”. Nagrada je bila ustanovljena v spomin na dobra dela inženirke Hazel Marie Cole, ki je bila zelo dejavna na socialnem podrocju v naših krajih. Zanimali sta jo predvsem integracija tujih študentov, ki so prihajali na študij v Devin, in skrb za šibkejšo kategorijo oseb oz. starejših in prizadetih oseb. Nagrado od leta 1999 podeljujejo za pomoc drugim in dobroto. Dr. Irena Tavcar je zaposlena na oddelku za kardiovaskularno in športno medicino v tržaški glavni bolnišnici. Ko se je lani pandemija nevarno širila in ogrožala poleg bolnikov tudi delovni potek v bolnišnicah, je zdravnica dala takojšnjo razpoložljivost in pomoc na covid oddelku. Za nagrado jo je predlagal sam direktor bolniškega objekta Gianfranco Sinagra, ki je poudaril, kako je zdravnica pokazala izjemno profesionalnost, solidarnost in predanost zdravniškemu delu, sodelavcem in bolnikom. Poziv tržaškega pokrajinskega tajništva SSk Obcina Dolina naj cim prej potrdi dogovor s srenjo Dolina! Uveljavitev pravic jusov in srenj, ki so prisotni na našem ozemlju, je bila od nekdaj ena glavnih tock politicnega delovanja stranke Slovenska skupnost. To seveda velja tudi za današnji cas, saj so pri Slovenski skupnosti prepricani, da predstavljajo danes jusi in srenje neodtujljivo pravico slovenskih domacinov do samostojnega upravljanja skupne imovine. To upravljanje pa je nedvomno tudi v neprecenljivo pomoc obcinskim upravam pri vzdrževanju in skrbi za naše obmocje, saj same, tudi zaradi kronicnega pomanjkanja delovnega kadra, ne morejo biti kos takim posegom. Prav zaradi tega SSk z veliko zaskrbljenostjo in osuplostjo spremlja dogajanje v zvezi s pritožbo uprave Obcine Dolina proti odlocitvi deželnega komisarja Driganija v prid dolinske srenje. Na podlagi izjav, ki so jih za medije podali vsi vpleteni, predvsem župan Klun, lahko SSk sklepa, da je v bistvu prišlo le do zadržkov povsem tehnicne narave, ki pa jih je seveda treba cim prej premostiti. Zato SSk poziva upravo dolinske obcine, da v obcinskem svetu potrdi že pripravljen dogovor z dolinsko srenjo ter da takoj preklice vloženi priziv. Le tako se lahko omogoci cimprejšnji vpis obravnavane imovine na Srenjo Dolina. Pri SSk so prepricani, da upravo Obcine Dolina kot tudi predstavnike Srenje Dolina vodijo in družijo isti cilji, ki pa jih je možno doseci le s skupnim sodelovanjem, usklajevanjem ter s trdnim medsebojnim zaupanjem. Zato si bo SSk še nadalje prizadevala za utrjevanje medsebojnega dialoga in za rešitev tega vprašanja. Predlagala bo tudi zakonske osnutke, ki bi na deželni ravni lahko dokoncno rešili pravne zapreke pri vracanju srenjske in jusarske lastnine, tako da “javno dobro” za nikogar ne bo vec breme, temvec priložnost novega razvoja in rasti našega obmocja. Televizijska oddaja Dve desetletji zašcitnega zakona 38/2001 Preteklega 14. februarja je minilo dvajset let od izglasovanja zašcitnega zakona za Slovence v FJK. Letošnji mejnik je dobra priložnost za analizo prehojene poti s pogledom nazaj, za pregled današnjega stanja izvajanja zašcitnih dolocil ter za razmislek o prihodnosti. Ob tej priložnosti je nastala oddaja o zašcitnem zakonu, pri kateri je sodelovalo celotno uredništvo tv oddaje Mikser, režiralasta jo Jan Leopoli in Živa Pahor, soavtorice pa so Mairim Cheber, Alenka Florenin in Lucija Tavcar. Oddaja Dve desetletji zašcitnega zakona 38/2001 je bila na sporedu v nedeljo, 28. marca, na programu Rai 3bis; njena ponovitev bo v cetrtek, 1. aprila, ob 21. uri. 25-minutna oddaja je pravi skok v zgodovino zašcite naše slovenske skupnosti v Italiji z zgodovinskimi posnetki in protagonisti tedanje in sedanje družbenopoliticne scene. Kako je bilo zapleteno priti do zašcitnega zakona ter kdo so bili v prvi liniji takrat in kdo so bili naklonjeni na državni in deželni ravni, je pripovedoval senator Stojan Spetic. Nekdanji tajnik SSk odv. Damijan Terpin je obrazložil kljucne znacilnosti zašcitnega zakona in poudaril predvsem tri pomembne vidike, in sicer: pravico do uporabe slovenšcine v javni upravi, kolektivno pravico do dvojezicnih napisov oz. vidno dvojezicnost in olajšanje izvolitve slovenskega predstavnika v italijanski parlament, kar je pa postala mrtva tocka, saj zaradi krcenja parlamentarcev in nesoglasij v naši skupnosti tvegamo ostati brez predstavništva na državni ravni. O tem je spregovorila tudi senatorka Tatjana Rojc, ki se je osredotocila na 26. clen in povedala, da se moramo skupno boriti, da se beseda olajšano zastopstvo spremeni v zagarantirano. Zelo pozitivne besede je izrekel guverner Massimiliano Fedriga, ki je poudaril, da FJK mora predstavljati evropsko idejo in dobro prakso na evropski ravni, saj je sticišce vec kultur in jezikov, kar je posebnost in bogastvo našega obmocja. Povedal je, da bi bil že cas, da presežemo koncept zašcite in zacnemo govoriti o valorizaciji slovenske narodne skupnosti v Italiji. Na Videmskem so zašcitni zakon še toliko bolj pricakovali, saj je bila tamkajšnja slovenska skupnost koncno priznana. Postal je pravnapodlaga za vidno dvojezicnost in za dvojezicno šolo v Špetru, sta povedala nekdanja predsednica paritetnega odbora Iole Namor in beneški rojak Michele Tomasetig. O izzivih paritetnega odbora so vprašali novoizvoljenega predsednika Marca Jarca, ki je povedal, kako je treba najprej koncati fazo vracanja Narodnega doma; temu sledi mnogo izzivov na podrocju šolstva in usklajevanja zašcitnega zakona s sedanjo zakonodajo. Oglasila sta se tudi predsednik SSO Walter Bandelj in predsednica SKGZ Ksenija Dobrila, saj so oddajo na Deželnem sedežu Rai priredili v sodelovanju s SSO in SKGZ. Walter Bandelj je obrazložil, kako je z izvajanjem zašcitnega zakona na obcinski ravni. Veliko je bilo storjeno, predvsem v sedmih zgodovinskih obcinah, v drugih pa je proces pocasnejši in bo treba še veliko narediti. Rezultate na Videmskem pa pripisuje dobrim dialogom, ki jih imata krovni organizaciji na tem obmocju. Ksenija Dobrila pa se je osredotocila na naše slovenske zgodovinske stavbe (Narodni dom, Trgovski dom v Gorici, Narodni dom pri Sv. Ivanu) in na to, kako je pomembno, da te prostore na najboljši nacin osmislimo. Na koncu sta se pred kamero postavila še direktor podjetja Isontina ambiente Giuliano Sponton in tržaški kmetovalec Pavel Debelis. Sponton je povedal, kako se je podjetje takoj mobilitiralo za dvojezicni material in tudi osnovne tecaje slovenskega jezika za uslužbence. Pavel Debelis, ki ima v središcu Trsta tržnico z vidno dvojezicnostjo, pa pravi, da ni imel nikoli nobene težave. To prakso bi morali izvajati vsi Slovenci. 1. APRILA 2021 NOVI GLAS Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst Velika noc – Praznik življenja M isel, da bodo tudi strani ZCPZ. narava vecerov, ki vodijo velikonocni prazniki V božicnem casu je ZCPZ do velikonocnega praznika, minili brez obicajne priredila “vošcilni vencek” pa je zelo primerna za glasbene “opreme”, ki z že obstojecimi posnetki instrumentalne solo je tudi odraz splošnega zborovskih izvedb, januarja izvedbe, zato je ZCPZ cutenja neke skupnosti, je je posnela koncert solistov, potrdila projekt v prirejeni prepricala tržaško Zvezo ki je nastal za to priložnost obliki in z delno novimi cerkvenih pevskih zborov, v stolnici svetega Justa, za vsebinami. Zaradi da je uresnicila nov spletni postni in velikonocni cas pa prepovedi so izvajalci projekt, ki bo spremljal je bilo že v nacrtu snemanje priskocili na pomoc in so vecere velikega tedna vse zborovskih nastopov snemali doma (enoletna do Velike noci. Nastal je v komornih zasedbah oddaljenost od odrov namrec cikel štirih kratkih in z upoštevanjem je mnoge izurila tudi v srecanj pod skupnim varnostnih pravil, žal pa tehnicnih spretnostih), z naslovom Velika noc-je prehod v oranžno in izjemo orgelskih tock, ki Praznik življenja, ki bo na rdeco cono onemogocil so nastale na koru openske sporedu od 1. do 4. aprila, realizacijo izvirnega cerkve. Profesorica Majda od cetrtka do sobote, ob 20. nacrta. Skupinsko petje Cibic je sestavila štiri uri, v nedeljo pa ob 12.00 na je na seznamu tveganih kratke priložnostne misli Youtube kanalu in Facebook dejavnosti, meditativna in je izbrala štiri duhovno navdihnjene pesmi Alberta Miklavca (ob 25-letnici njegove smrti), ki se bodo vsak vecer prepletale z glasbo. Program je sestavil Mirko Ferlan, glasbene tocke pa so predlagali sami izvajalci kot osebno razmišljanje ali vošcilo. Izbor skladb je raznolik, od Bacha in Buxtehudeja do slovenskih klasikov in ameriškega sodobnega avtorja. Organista Alenka Cergol in David Lenisa zastopata svet cerkvene glasbe, ki ga pri ZCPZ poleg pevcev sestavljajo z izjemno pomembno vlogo tudi organisti in pritrkovalci. “Gostujoci” umetniki projekta pa so Spletno srecanje ZSŠDI Stadion 1. maj violoncelistka Irene Ferro Casagrande, kitarist Janoš Jurincic in flavtistka Olga Sosic. Edini posnetek, ki ni nastal za to priložnost, je simbolicna prisotnost zborov v obliki Merkujeve priredbe postne skladbe, ki jo je mešani zbor Mackolje izvedel leta 2019 na podrocni reviji ZCPZ. Pesniški del cikla bodo sestavljale štiri lirske izpovedi primorskega duhovnika Alberta Miklavca, ki je opravljal svoj duhovniški poklic v Borštu in na Katinari, kjer je bil v 70. letih prejšnjega stoletja tudi steber domacega pevskega zbora, rednega sooblikovalca revij ZCPZ. Izdal je tudi vec pesniških zbirk, iz katerih bo Marijan Kravos prebral v ricmanjski cerkvi štiri pesmi za postni in velikonocni cas. Zvonjenje pritrkovalcev skupine Turn bo uvedlo v nedeljski praznik, vsak vecer pa bo glasbo in poezijo spremljala tudi kratka misel. Besede Majde Cibic bodo poleg same avtorice prebrale Julija Berdon, Marjetica Puntar in Maruška Guštin. Izvedbo projekta sta podprla Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in Avtonomna dežela Furlanija Julijska krajina. (lastnik je Societŕ impianti sportivi, delež imajo tudi Bor, Škamperle in Tržaška matica) na zasebnem zemljišcu, kar ga je vedno – do posega Dežele FJK - odrezalo od javnih sredstev. Zelo težko bi bil zato Stadion na primer sprejet med primarne ustanove slovenske narodne skupnosti. Dvorana bo primerna tudi za reprezentancne ekipe našega športnega gibanja (npr. Jadran, Zalet), kar sodi v nacrt, ne da bi pri tem osiromašili delovanja po drugih telovadnicah na Krasu. Poleg Pucnika in Peterlina so v razpravi s številnimi iztocnicami sodelovali Igor Kocijancic, Ivo Corva, Marino Marsic, Jan Gregori, Marko Ban, Franko Drasic in Aljoša Fonda, novinar Primorskega dnevnika, ki je uvodoma podal razclenjen zgodovinski prerez o namembnosti in vlogi Stadiona, od prvomajskih telovadnih manifestacij do izgradnje objekta leta 1955, pa do Slovenskih športnih iger, bogate kulturne dejavnosti (društvo Slavko Škamperle) in novejše zgodovine, prvenstveno z dejavnostjo Športnega združenja Bor in njegovih sekcij. HC S pletno srecanje, ki ga je Združenje slovenskih športnih društev v Italiji namenilo Stadionu 1. maja, je spet postavilo v ospredje nacrt o novem objektu na Vrdelski pri Svetem Ivanu. Športno središce slovenske narodne skupnosti v Trstu bo docakalo veliko pridobitev, gradnjo nove vecnamenske dvorane na zemljišcu, kjer je bilo do pred nedavnim nogometno igrišce. Na virtualni debati iz niza ZSŠDI klice, ki jo je moderiral Evgen Ban, je projekt podrobneje predstavil predsednik Športnega združenja Bor in motor nacrta o novem Stadionu Gorazd Pucnik. Nastala bo vecja hala (3 tisoc kvadratnih metrov) z atrijem in garderobami, ob tem, da bo stari del Prvega maja, to kar danes že stoji (južni del posestva), ostal živ dejavnik športnega centra. Investicija znaša tri milijone evrov, že leta 2018 je Dežela FJK razpisala prispevek v višini dveh milijonov in pol, manjkajoci delež bodo pokrili iz drugih virov in s kreditom. Pucnik je sogovornikom in poslušalcem najavil, da so v zvezi s tem sklenili dogovor z Zadružno kraško banko, ki bo pri projektu pomagala na vec nacinov. Predsednik ŠZ Bor je pohvalil dobro sodelovanje z vsemi institucijami, dejal je, da ima prijeten obcutek, da vsi želijo pomagati ne glede na politicno barvo. Ne nazadnje je podvig vsemanjšinski projekt s krovnima organizacijama in Združenjem slovenskih športnih društev v Italiji na celu (na srecanju je spregovoril predsednik Ivan Peterlin, ki je ob koncu tudi potegnil sklepno – vzpodbudno - sintezo). Dela (nacrt so pripravili inženir Smotlak in arhitekta Ferluga in Verri) na že odprtem gradbišcu naj bi se zacela še to poletje, Pucnik je napovedal, da bo lep del strukture predvidoma stal že cez leto dni. Telovadnica bo lahko sprejela do 500 gledalcev, tribune pa bodo premicne. V dopoldanskih urah bo centru dajala življenje telesna vzgoja dijakov in ucencev bližnjih šol, prav šolsko mladino in otroke z družinami želijo v cim vecji meri pritegniti tudi kot kraj srecevanja z internetno tocko. V popoldanskem casu bodo stavili na kakih 350 otrok mestnih slovenskih osnovnih šol, ki jih bo treba, tako Borov prvi mož, privabiti in zadržati, tudi ob demografskem padcu. Nacelo bo vadba v slovenskem jeziku. Poleg aktivnosti Borovih sekcij bo tu tudi komercialna dejavnost, bistvena za samovzdrževanje zelo zahtevnega objekta. Nekoc se je govorilo, da bo treba za ustrezno delovanje kolesja pridelati po tisoc evrov dnevno. Pri tem bodo ure v dvorani tržili sosednjim in drugim društvom, ki imajo vse vecje težave z vadbenimi prostori, pa tudi – zlasti zvecer – rekreativnim skupinam placnikov. Pucnik je poudaril, da placuje Prvi maj nesrecen status zasebne strukture 1. APRILA 2021 16 Aktualno NOVI GLAS POGOVOR Alenka Cergol in Simon Peter Leban, nova nacelnika SZSO Srecevanje je kljucnega pomena za rast mladih P rejšnji teden je Slovenska zakoreninjen. Kaj vama to starši, predvsem z ocetom, ki poudarjeno v mestu. Lahko podvigi so se premaknili na svoj tabor ob spoštovanju zamejska skavtska pomeni? je vedno imel razlicen pogled pa se pohvalimo s številom splet. zdravstvenih predpisov. organizacija imela obcni AC: Da ni bilo izbire! :-) V od mojega na vecino stvari. voditeljev, saj se je v zadnjih SPL: Skavtski zakon pravi, AC: Na Tržaškem smo znani zbor. O sedanjem stanju glavnem je to pomenilo veliko Vendar konec koncev lahko letih rahlo zvišalo. Zaradi da sta skavt in skavtinja po tem, da stvari nacrtujemo mladinskega gibanja na oporo: veckrat, predvsem povem, da sem bil vedno epidemije caka na taborne pogumna in vztrajna v zadnji trenutek in nam to Tržaškem in Goriškem, ko si voditelj, se zgodi, da deležen neizmerne podpore šole 16 pripravnikov (t.j. še težavah. To se je poznalo tudi dokaj dobro uspe! Lani pa tudi o preteklem letu te situacija spravi ob živce, in razumevanja. Staršem neformiranih voditeljev), ki tudi v preteklem letu. Veliko so bili tabori zaradi razmer in pogledu naprej smo se motivacija pade, hoceš sem res hvaležen za njihovo bodo v naslednjih letih postali stvari se je spremenilo, organizirani zadnji hip. pogovorili z novoizvoljenima zaloputniti vrata in oditi. Pri vzgojo, da sem lahko zrasel voditelji in krmarji naše treba se je bilo prilagoditi, Nekateri so organizirali tabore nacelnikoma, Alenko “ne-skavtskih” starših se v celostno osebo, sposobno organizacije. vendar mislim, da je skavtska v okolici, da so starši lahko Cergol in Simonom Petrom SPL: Priznati moram, da organizacija izpolnila svoje vsak dan otroke pripeljali in Lebanom. sem bil po precej aktivnem vzgojno poslanstvo, v vsaki odpeljali; drugi so pripravili obdobju znotraj stega zaradi veji po svoje. tradicionalne tabore: že itak Katere so bile glavne teme študijskih obveznosti dve V tem letu ste prijetno naporni organizaciji obicajnih zasedanja? leti manj prisoten, aktivneje presenetili z nekaterimi taborov so morali dodati še SPL: Sprejeli smo tako sem se v skupnost voditeljev spletnimi dogodki varnostne ukrepe. financni obracun za lansko spet vkljucil šele septembra. (jurjevanje, dan spomina, Kaj pa pricakujete od leto kot obracun triletnega Vseeno pa mislim, da je Jamborove video vsebine). letošnjega poletja? delovanja prejšnjega skavtska organizacija odigrala Skavt je torej iznajdljiv ne le AC: Ker sem realist, bi rekla, deželnega vodstva, ki smo mu zelo pomembno vlogo tudi v naravi, temvec tudi pred da bo letošnje poletje žal izglasovali razrešnico. Poleg med korona-krizo. Nuditi racunalnikom? podobno lanskemu. Ceprav volitev nacelnikov in clanov možnost otrokom in mladim, SPL: Tudi. Mislim, da sta trdno verjamem, da nas bo novega deželnega vodstva da se srecujejo v razmeroma iznajdljivost in prilagodljivost cepivo rešilo iz tega stanja, smo dopolnili metodološki varnem okolju, je po mojem lastnosti, ki sta prisotni v casovno ne bo možno še pravilnik veje volcicev in mnenju kljucnega pomena za skavtski vzgoji. Vendar je letos poleti precepiti vsega volkuljic. njihovo rast. “racunalniški” skavtizem prebivalstva. Tako da bodo Je bil to prvi spletni obcni tako dejansko zgodi. Ko imaš svobodnih in odgovornih Koliko clanov imate? primeren le v teh izjemnih tabori verjetno potekali na zbor? starše skavte, to ne gre zlepa: izbir. SPL: Gorica ima 80 clanov. okolišcinah, prav je, da podoben nacin kot lani, AC: Deželni ja. Na Tržaškem spodbujajo te, da se ponovno Katero je vajino skavtsko AC: Kraški steg 94, steg Trst imamo, kolikor je mogoce, razlika pa je v tem, da so smo imeli že tri pokrajinske pobereš in še bolj energicno ime? In kako bi se našim pa 51. cim vec aktivnosti v stiku s voditelji na to že pripravljeni obcne zbore v tej obliki. vztrajaš na svoji poti. Lahko bralcem predstavila s tremi Kako je koronavirus v stvarstvom in ne le po spletu. in bodo lažje speljali tako SPL: Na Goriškem smo recem, da je tudi na to novo pridevniki? zadnjih 12 mesecih vplival AC: Z namenom vracanja obliko taborov. imeli en spletni obcni zbor funkcijo vplivala družinska SPL: Bistrooki gams. Kriticen, na redno delovanje razlicnih v stvarstvo smo nacrtovali SPL: Mislim, da nam bo tudi letos januarja, ob zacetku clanica. vztrajen (vcasih “trmasto” starostnih skupin? tudi letošnji dan spomina. letos uspelo izvesti poletne skavtskega leta pa je bil pol SPL: Gotovo se pozna, da vztrajen) in nacelen. AC: Prva reakcija je bila seveda Božja previdnost je uredila tabore. Izrednega pomena je, v prisotnosti pol online, saj sem se rodil v “skavtski” AC: Zgovorna vidra. jeza in obupanost, verjetno tako, da smo bili takrat da se otroci in mladi srecujejo, so bili nekateri voditelji v družini. Mislim, da se to Nasprotno bi pa rekla, da tudi neka oddaljena želja še v oranžni coni, kar zato bo tabor priložnost, ko preventivni karanteni. odraža že pri vzgoji otrok, še sem bolj zadržana oseba, “ilegalnega” skavtizma po pomeni, da je bilo skavtsko bomo lahko utrdili osebne Kdo so ostali clani deželnega preden vstopijo v skavtsko vsaj na prvi pogled. Zgovorna zgledu filma Aquile randagie, delovanje omogoceno znotraj stike in odnose, ki so bili lahko vodstva? organizacijo. V bistvu sem že postanem, ko ljudi okoli sebe ki smo si ga ogledali leto prej posameznih obcin. Zato med letom vcasih omejeni AC: Ker je intervju prehitel od malih nog vedel, da bom bolje spoznam. Sicer pa sem v kinu. Sledilo je razumevanje nismo bili fizicno vsi skupaj, zaradi raznih vladnih odlokov. umestitveno sejo, lahko le skavt. Ker so moji starši vodili vztrajna in obcutljiva. resnosti situacije, posledicna ampak v duhu. Kot glavna nit Kako gledata na prihodnost naštejemo clane brez njihove klan, so mi njihovi roverji in Kakšno je danes “zdravje” prilagoditev, potreba po je bil zato video, dostopen na organizacije? funkcije: David Bandelj, popotnice ob rojstvu darovali skavtske organizacije na “prisotnosti na razdaljo”: našem youtube kanalu, ki smo AC: Jaz se pustim presenetiti Paolo Biancuzzi, Jadranka majhno skavtsko ruto, ki Tržaškem in Goriškem? voditelji so se zaceli zavedati ga vsi skupaj sestavili v tednih in našo prihodnost izrocam Cergol, Petra Debelis, Milko Di sem jo s ponosom nosil, še AC: Na Tržaškem se cuti psiholoških težav, ki pred dnevom spomina. Božjemu nacrtu. Battista, Neža Petaros, Lucija preden sem bil sprejet v veliko upad števila clanov: na nastanejo ob izolaciji, zato so Lani poleti ste uresnicili vse SPL: Z optimizmom ter - kot Tavcar. skavtsko družino. Potem so splošno je v družbi vedno skušali biti cim bolj prisotni skavtske tabore, ki so bili Alenka - z zaupanjem v Božjo Oba izhajata iz družin, v seveda sledila leta odrašcanja manj otrok in še manj je in še vedno slediti osebni rasti nacrtovani? previdnost in varstvo. katerih je skavtizem trdno in vcasih krize ter diskusije s slovenskih otrok, kar je bolj varovancev. Srecanja, lovi, SPL: Da. Vse veje so izpeljale Danijel Devetak V goriški stolnici GORICA Podjetje treh mladih Tudi letos brez obcutene vstajenjske sv. maše Inovativen Coding Duck! Z motno smo slovenski oglašal velicastni trikratni mnogo ljudi, tudi nam dragi po maši pred cerkvijo z Alek Devetak iz Podgore je da država priznava, da ima verniki iz Gorice in bližnje aleluja, potem pa bi se med bližnji, in žal tudi že tako izmenjavo vošcil je postalo že s prijateljima Manuelom visoko stopnjo inovativnosti, okolice mislili, da nam je mogocnim petjem procesija maloštevilni duhovniki, ki prijetna navada, saj je bilo to Lupolijem in Guglielmom saj temelji na tehnologijah izbruh pandemije samo z Najsvetejšim vila po se navadno okužijo prav za nekatere edina priložnost Fratijem ustvaril nov inovativni kodiranja, kot sta blockchain in lani preprecil obhajati zelo cerkvenih ladjah. pri opravljanju svojega v letu za srecanje z znanci. startup, Coding Duck, in machine learning. doživeto slovesno zgodnjo Med goriškimi slovenskimi plemenitega poslanstva. Druženje po maši na ustanovil podjetje Coding Duck Alek pravi, da so za logotip jutranjo sv. mašo v goriški verniki trdno zakoreninjene Župniki nas letos Slovenskem sega v tiste case, s.r.l. To ponuja italijanskim podjetja izbrali racko, ker “pri stolnici na najvecji praznik in priljubljene bogoslužne nagovarjajo, naj zaradi te ko so se ljudje na praznicne podjetjem programiranje kodiranju obstaja tehnika, v cerkvenem letu, Veliko slovesnosti tudi letos situacije, ki ne dopušca dni radi zbirali pod vaško spletnih platform in mobilnih da ko se trudiš pri posebno noc. Upali smo, da bo letos ne bo. Na praznem koru skupnega proslavljanja lipo in si tam marsikaj aplikacij; podjetnikom zahtevnem delu, razlagaš spet vse steklo po ustaljenih bodo samevale in ostale Velike noci, velicastno povedali ter tudi odlocali o in strokovnjakom nudi potek dela neki izmišljeni tirnicah, da bomo spet lahko neme orgle, iz katerih je Kristusovo zmago nad smrtjo pomembnih zadevah. temelje, da si lahko ustvarijo živali, v kulturi programiranja kot v preteklosti napolnili spretno tolikokrat izvabljala in vse svoje doživljanje Tudi velikonocni zajtrk z kakovostno in profesionalno je to ponavadi racka. To stolno cerkev, v kateri bi velikonocne melodije ponotranjimo in ga cim bolj blagoslovljenimi jedmi, med spletno stran, tudi ce nimajo pomaga programerju, da sam vonj po kadilu napolnjeval pokojna prof. Lojzka Bratuž, poglobljeno doživimo vsak v katerimi pri nas kraljuje sredstev ali znanja, da bi jo razume, ce je to, kar dela, ozracje, tako da bi še bolj živo za njo pa v zadnjih letih svoji duši. domaca potica, ne gre tako v uresnicili. Poleg oblikovanja ucinkovito in logicno.” obcutili prisotnost Božjega David Bandelj. Pa tudi pevci To so zelo lepe in pomenljive slast, ce ga ne moremo deliti programske opreme podjetje “Povpraševanje za storitve, Sina, Vstalega od mrtvih. z vseh vetrov Goriške, besede, a clovek je socialno s svojimi dragimi. nudi digitalizacijo - za kar je ki jih ponuja Coding Duck, Pa, žal ni tako. Okužba kar ki jih je toliko let vodil bitje in svoja custva, Ostaja le upanje, da nam veliko financnih sredstev iz so že številne in iz vse Italije, traja in traja, kljub temu nepozabni prof. Stanko predvsem veselje, rad deli bo morda naslednje leto sklada Recovery fund. To je le prva stranka je iz Apulije. da se nadaljuje cepljenje Jericijo, v zadnjem casu z drugimi. Zato je bilo vendarle bolj naklonjeno eden izmed projektov, ki jih je Smo res zadovoljni”, pravi prebivalcev. Tudi letos nam pa požrtvovalna Franka po praznicni slovesnosti in da bomo s hvaležnostjo izvedla skupina mladih; lani so Alek. Glede na to, da je Alekov namrec še zmeraj preteca Žgavec, se ne bodo zbrali ob v stolni cerkvi in po v srcu, ob premaganem ali npr. ustvarili iskalnik za brise oce racunovodja, so se trije epidemija koronavirusa njih, da bi z našimi globoko blagoslovu jedi, ki so jih vsaj utišanem virusu, lahko (www.dovefareiltampone.it) odlocili, da bi lahko sodelovali ne dopušca, da bi se zbrali sporocilnimi velikonocnimi verniki vedno prinašali s spet skupaj v naši goriški in portal za lastnike restavracij z njim, da bi stranki nudili ob oltarni mizi naše lepe pesmimi izpovedali vso seboj, pomemben trenutek stolnici mogocno zapeli v Gorici, RiGo. Nadalje so servis na 360 stopinj. Idej stolne cerkve, v kateri je radost ob Vstalem Kristusu, tudi prisrcno rokovanje z veselo alelujo Vstalemu hoteli ustanoviti podjetje, ki jim ne primanjkuje in s tem bila nekdaj vsako nedeljo ki nam je edini lahko v goriškim nadškofom, ki se je Kristusu, ki nas je s smrtjo ponuja digitalizacijo. Tako je zadnjim podvigom so si gotovo jutranja slovenska sv. maša, uteho tudi v teh hudih že kar nekaj let zaporedoma na križu odtrgal od vecnega nastalo Coding Duck s.r.l. s postavili trdno osnovo za in bi se izpred stranskega casih, ko okoli nas zaradi udeleževal slavja. Pa tudi pogubljenja. sedežem v Sovodnjah. Da je to prihodnje projekte. oltarja zmeraj glasneje smrtonosnega virusa umira prijateljsko snidenje vernikov Iva Koršic “inovativen” startup, pomeni, SD 1. APRILA 2021 NOVI GLAS Slovenija 17 Sloveniji sta potrebna mir in spokojnost Velika noc bo zaradi koronavirusa zaznamovana z manj videza in blišca S loveniji sta zaradi zmagalo.” SD, SAB in Levica – se jim tista proti Vasku Simonitiju kulturi je lani prejelo kar 19 skoraj zagotovo vodi v nove narašcajoce krize in Glavnemu uredniku revije je najbolj mudilo odstaviti pa celo vec kot 18 ur. Vsi milijonov evrov socialne predcasne državnozborske zadušljivega vzdušja v Zaveza Lenartu Riharju pa se vlado zato, da bi preprecili omenjeni ministri so prejeli pomoci ali v povprecju 5.832 volitve. Politicne razmere pa javnosti in politiki, bolj kot je zapisalo, “da velikonocni predsedovanje Slovenije Svetu zaupnico, ceprav le z nekaj evrov na posameznika. postajajo še bolj zapletene, kaj drugega, potrebna mir prazniki vsakic znova kažejo, Evropske unije v drugi polovici glasovi prednosti. Ocitno se je Letošnji proracun za kulturo ker predsednik Liste in spokojnost. Le-to naj bi kako lahko iz brezupa letošnjega leta, ker bi se tam opoziciji zdel najbolj nevaren pa je rekorden in bo znašal Marjana Šarca Marjan Šarec omogocila zlasti Velika noc, nenadoma šine odrešilna Janez Janša z izvajanjem in ranljiv Vasko Simoniti, ki približno 238 milijonov evrov napoveduje ustavno obtožbo najvecji kršcanski praznik. svetloba.” svojih pristojnosti uvrstil med velja za zelo sposobnega in ali skoraj 46 milijonov vec kot premierja Janeza Janše. Pocastili ga bomo 4. aprila, V Sloveniji pa politika vodilne evropske politike. V zvestega sodelavca premiera v lanskem letu. Za konec tega prispevka pa še v nedeljo, in naslednjega pelje v smeri, ki so povsem nekaj dneh je opozicija izvedla Janeza Janše. Vasko Simoniti, Opozicijske stranke pa ne dvoje misli oziroma dejanj, ki dne, na velikonocni nepredvidljive. V družbi in kar tri interpelacije (obtožbe zgodovinar in upokojeni mirujejo in so se lotile novih naj prepricajo vse slovenske ponedeljek. Obredi in druga državi sicer obstaja in vsaj potez. Ovirajo predsednika domoljube in celotno javnost. zaznamovanja najvecjega na nacelni in javni ravni države Boruta Pahorja Dr. Mateja Logar, vodja vladne kršcanskega praznika pa bodo tudi deluje demokracija v njegovih naporih za strokovne svetovalne skupine potekali tudi v ostalih dneh – (demokracija je opisana uspešnejši boj proti pandemiji za covid-19, je o Veliki noci pred Veliko nocjo in po njej. kot politicna ureditev z oziroma okužbam z virusi dejala, “da je to praznik Slovenska Cerkev je pripravila vladavino vecine, ki varuje ter za odpravo politicne novega upanja. Upanja v podroben in natancen osebne in politicne pravice in siceršnje razdvojenosti preroditev, v nastanek necesa program obredov, ki pa bodo vseh državljanov, op. M. prebivalcev in duhov v svetega, kar je z nami ves zaradi koronavirusa oziroma D.), vendar ta dovoljuje in Sloveniji. Uspelo jim je cas, ceprav na to pogosto nevarnosti okužb potekali omogoca tudi besednjake, povzrociti razkol v Stranki pozabimo. To je cas, da se brez vecjega zunanjega videza ki so v nasprotju z etiko in modernega centra, ki sodeluje zamisliš, kaj si, kje si, v cem in blišca. Zdaj že vstopamo v moralo. Izrazje v slovenski v vladni koaliciji. Iz stranke so si lahko boljši in kako lahko veliki teden, na pragu Velike politiki je zato pogosto kruto izstopili njen podpredsednik malo pozabiš na svoj jaz. To je noci. Teolog Božo Rustja in žaljivo, krivicno do mnogih in predsednik državnega duh Velike noci.” je v reviji Ognjišce zapisal, znanih osebnosti. Dr. Janko zbora Igor Zorcic, Janja Prof. dr. Marko Uršic, novi “da je Velika noc praznik Kos, akademik, univerzitetni Sluga, vodja njene poslanske vodja Odseka za filozofijo novega življenja, ki ga na profesor, kritik in izvrsten skupine, in poslanec Branislav pri Slovenski matici (to simbolicen nacin doživljamo poznavalec literature, Rajic. Skupaj s poslancem je založba, ustanovljena tudi z zacetkom pomladi. Na filozofije in zgodovine, o ministrov zaradi njihovega univerzitetni profesor, ki Jurijem Lepom, ki je izstopil leta 1864, ki izdaja knjige, poseben nacin ga prikazuje slovenski demokraciji po delovanja in ukrepov, z izhaja iz Goriških Brd, je na iz poslanske skupine Desusa obenem pa tudi znanstvena tudi Škofjeloški pasijon, 300 osamosvojitvi meni, “da se zahtevo po njihovem odstopu ocitke opozicijskih poslancev oziroma upokojenske stranke, in kulturna ustanova, op. M. let staro dramsko besedilo velik del politike ukvarja s in razrešitvi (zrušitvi) vlade, odgovarjal natancno, navajal so ustanovili poslansko D.), je povedal, “da je za našo nastalo v našem jeziku.” poceni iskanjem poslanskih op. M. D.). Na zatožni klopi dokumente in podatke ter skupino nepovezanih filozofijo – nic manj kot za V reviji Praznicni navdih je glasov, brez trdnega omenjenih strank so se znašli bil popolnoma prepricljiv. poslancev, v kateri bi leposlovje – zelo pomembno, Katarina Ropret zapisala, programa in moralnih nacel. Simona Kustec, ministrica Krivicni so bili pavšalni ocitki, “razmišljali sredinsko”. da pišemo v slovenšcini in “da smo v tem koronskem Taka ravnanja so nelegitimna, za izobraževanje, znanost da Vasko Simoniti unicuje Zdajšnja vlada z omenjenimi da prevajamo v naš jezik casu potrebni nove njihov edini ucinek bo in šport, Janez Cigler Kralj, kulturo, da ne pomaga izstopi oziroma zaradi filozofska dela iz drugih življenjske moci, optimizma nezaupanje v parlamentarno minister za delo, družino, kulturnikom, da je zmanjšal razkola v koalicijski Stranki jezikov. Kajti slovenšcina in volje. Morda jih dobimo demokracijo, pa tudi zahteva socialne zadeve in enake sredstva za kulturo in da se modernega centra nima je velika in nam omogoca v zagotovilu, ki nam ga po njeni reformi.” možnosti, in Vasko Simoniti, ne zaveda, kakšna vrednota je vec zagotovljene vecine v izražanje najbolj zapletenih vsako leto prineseta pomlad V stalni kampanji in delovanju minister za kulturo. Prvi dve kultura. Resnica je nasprotna. parlamentu. Napovedujejo, misli.” in Velika noc. Življenje bo opozicijskih strank - LMŠ, interpelaciji sta trajali po 12 ur, 3.258 samozaposlenih v da nadaljnji razvoj dogodkov Marijan Drobež Bomo zatajili naše korenine? Mar podatki o narodni pripadnosti izginjajo iz maticnih knjig in popisov prebivalstva? P red kratkim je v javnosti odjeknila vest, da je bilo v casu Cerarjeve vlade od leta 2016 naprej pri vpisu v maticne knjige prepovedano vnašati podatke o narodnosti in veri državljanov. Na to je opozoril tudi Gregor Preac (Demokracija, 4. 3. 2021), rekoc, da leve vlade in stranke “ne želijo štetja po nacionalnosti in verski pripadnosti”, zato naj bi bilo to izvzeto iz statistike in predmetnih zakonov. Dr. Drago Cepar pa je o tem dejal (Novi glas, 18. 2. 2021), “da se ukinjanje narodne in verske pripadnosti pri popisih kaže kot beg pred identiteto državljanov in kot poskus izrivanja vere iz javnosti”. Septembra 2020 sem zaprosil Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) za pisno pojasnilo, na kakšni pravni osnovi in s kakšno utemeljitvijo je bila sprejeta prepoved vnašanja podatkov o narodnosti v maticne knjige in ali je to morda povezano z zakonodajo EU. O prenehanju vnašanja podatkov o verski pripadnosti pa v moji vlogi nisem spraševal, ker takrat o tej prepovedi še nisem vedel. V odgovoru Sektorja za registracijo in javne zadeve MNZ št. 210-262/2020/2(132­ 11) so med ostalim zapisali, “da se je podatek o narodni pripadnosti posameznikov, ki so urejali prijavo stalnega bivališca, prenehal voditi v registru stalnega prebivališca … z uveljavitvijo Zakona o prijavi prebivališca (uradni list RS, št. 52/2016)”. Tudi sicer naj bi zbiranje podatkov o narodnosti ob prijavi prebivališca odstopalo od namena navedenega zakona, to je, naj ne bi spadalo vanj. Zapisali so še, “da predlagatelj zakona pri tem ni bil vezan na zakonodajo EU, temvec se je vodenje podatka o narodni pripadnosti izkazalo za nepotrebno, ker posamezniki pri prijavi stalnega bivališca tega podatka niso bili dolžni dati oziroma so ga dali, ce so se o narodni pripadnosti želeli izreci”. Ce to uradno latovšcino prevedemo v preprost jezik, bi lahko rekli, da smo podatke o narodni pripadnosti vrgli ven iz prijavnih obrazcev in maticnih knjig (in naknadno verjetno tudi iz popisov prebivalstva) predvsem zaradi tega, ker naj bi bilo izrekanje o tem itak prostovoljno oz. neobvezno. Na koncu pa so še dodali, da ima “Slovenija strogo ustavnopravno ureditev glede izražanja narodne pripadnosti, saj 61. clen Ustave RS opredeljuje njeno svobodno izražanje”. Ko se bralec zamisli ob tej protislovni obrazložitvi, dobi obcutek, kot da nas poskušajo z njo nekoliko poneumljati. Kajti kje je tu sedaj logika? Ustava nam ocitno zagotavlja to možnost in pravico, da prostovoljno izražamo svojo narodno pripadnost, prijavni in popisni obrazci pa te rubrike nimajo vec oziroma je vanje prepovedano vnašati te podatke, ker je izražanje narodne pripadnosti prostovoljno. Kje naj sedaj državljani ali stalni prebivalci Slovenije uresnicujemo to svojo morebitno željo po izražanju svoje narodne pripadnosti? Mar nismo bili s tem oropani te naše ustavne pravice? In bomo morda v nadaljevanju pometali ven slovenstvo tudi iz “slovenske države”, “slovenske zastave” “slovenske himne” itn., kar bi namrec bilo povsem logicno. Magda Rodman je v polemiki na to temo opozorila tudi na dejstvo (Demokracija, 21. 1. 2021), da nas številni naši politiki ob svojih javnih nastopih nagovarjajo z “Dragi državljani in državljanke” in le redki dodajo tudi besedi “Slovenci in Slovenke”. Dodala je še, da sta vendar bila domovina in slovenstvo prav v ospredju zanimanja naših velikih mož in da so ravno iz te rodovitne prsti nastale naša kultura, identiteta in na koncu še slovenska država. Pri tem je navedla nekaj citatov: Prešeren: “kjer hiša mojega stoji oceta”; Gregorcic: “Oj, mati moja domovina, ljubezen moja ti edina, ti moja skrb in bolecina”; Cankar: “Domovina, ti si kakor zdravje”; Slomšek: “Živeti in umreti za slovenstvo”: Benjamin Ipavec: “Bodi zdrava, domovina, mili moj slovenski dom”. Se bomo mar ob trenutnem agresivnem navalu ideologije globalizacije in multi-kulti družbe, ki so ji na poti družina, narod, domovina, vera ipd., odpovedali vsej tej dedišcini, iz katere je zrasla naša zahodna civilizacija z njenim neslutenim razvojem in dala neizbrisen pecat tudi ostalemu svetu. Bomo pod udarom razvpite “politicne korektnosti” zatajili te naše korenine? S kakšnimi argumenti lahko onemogocamo cloveku uveljavljanje njegove ustavne pravice, da prostovoljno izrazi svojo narodno pripadnost? Ali pa se drugace opredeli, kot je to primer otrok iz mešanih družin, ki se pogosto opredeljujejo regionalno (Istran, Prekmurec, Dalmatinec ipd.), ker ne želijo z enostransko narodno opredelitvijo prizadeti katerega od staršev, ali pa se opredelijo kar za obe narodnosti, ocetovo in materino hkrati. Tudi take primere imamo namrec. In ne nazadnje nas stroka opozarja, da Slovenci zaradi staranja prebivalstva in nizke rodnosti izumiramo, pa da nas bo npr. leta 2050 pol manj in leta 2080 le še 500.000. Se morda s skrivanjem podatkov, koliko nas je še, pripravljamo na ta pogreb, namesto da bi si zastavili dolgorocen strateški cilj, da to stanje statisticno pozorno spremljamo in s poglobljenimi sociološkimi raziskavami ter ustreznimi družinskimi politikami tudi saniramo. Milan Gregoric 1. APRILA 2021 18 Aktualno NOVI GLAS Ana Soklic na evrovizijskem odru Evangelij po Ani “N e reci, da so te nebesa izzvala tocno to, kar je v povedala za nacionalno ravno zato njena prisotnost Ana, da je novi svit rojen 'Amen'.” Toda ta sprememba zavrgla, da si brez cloveku, dobro ali slabo, televizijo. Ravno zato bi clovek z globino, z drugacnostjo, iz vztrajanja pri tem, kar je tako zelo pomembna, ker milosti ostal. Pretepli te bodo pesem ali kletev, vse to se rekel, da nekako ne spada na s sporocilom tam tako zelo verjameš. Velikonocna pesem, se s tem spreminja svet. In in udarjali in boš ranjen vse je v komentarjih namrec prireditev, kakor je Evrovizija, pomembna, enako kakor vam recem. morda je to vse, zaradi cesar do dna, a to te bo napravilo vsulo pred njo. In tocno to je sol za zemljo in luc za svet Tega bi se morali uciti od smo prišli na svet. Zato je v to, kar si. Ko se boš naucil znamenje dobre pesmi. Kajti (Mt 5,13-16) je njena tako nje, kot oznanjevalci in kot vredno vztrajati. ozdraveti in spet vstati, boš tega je sposobna samo prava ocitna “Aleluja”, ki se bo kristjani. Ne z všecnostjo, z “Amen”, “tako je”, je lahko rekel soncu: Amen.” in pristna umetnost. In dobro razlegla po vsem svetu in iskrenostjo, s pristnostjo je predvsem beseda sprejemanja Tako gre pesem Ane Soklic, oznanilo. pretrgala tempeljsko zagrinjalo, prišla tja, kamor je prišla, po tega, kar ti življenje prinese ki nas bo maja predstavila na Ravno zato sem ob poslušanju Eurosongu in Evropi nasploh Božji milosti menda, kamor na pot, sprejemanja tega, kar odru Evrovizijskega festivala, njene pesmi osupnil. mocno potrebna. Ne zato, smo mislili, da njej podoben je prav, in ne tega, kar si želiš, najvecje svetovne glasbene Mogocna, globoka, tudi da bi izstopala, ampak da ne bo stopil nikdar. Pa je prišla Božje volje, bi rekel. Beseda prireditve. Nekoliko preroško, nekoliko težja pesem za bi s svojim pretresljivo tja, kot pevka, kot kristjanka, postajanja tega, kar moraš kakor da bi vedela, kaj jo caka, poslušanje “na prvo žogo” predirnim glasom povedala, da taka, kot je, pove nekaj, v svojem življenju postati, ko bo svetu – ali predvsem je to, s primesmi soula in kar mora. Veselo oznanilo, kar mora povedati. To je tudi ce ves svet – in celo ti širni Sloveniji – predstavila gospela, vsekakor pa zelo vam recem, ki bo premaknilo vse, povedati, kar moraš, sam – meni, da bi moral samo sebe v najglobljem osebna, kakor da bi jo Ana mnogokaterega, koga v kadar je cas za to, kjer si, v postati nekaj drugega. Beseda bistvu. Kakor je pri nas že pela iz svojega življenja je, pozitivni, koga v negativni situaciji, kakršna pac je. Mi ponižnosti za naš od samega navada, je ob tem namrec iz necesa, kar se je v breznih smeri, toda premik se bo se velikokrat tega ustrašimo sebe prevzeti svet. Morda ga je požela na eni strani aplavz, svojega popotovanja po zgodil – in za to, tako menim, in tako je predvsem zato, ker Ana izrekla ravno takrat, ko je na drugi pa zlivanje gnojnice, svetu naucila. “Navdih za sploh oznanjujemo. “Aleluja, vemo, da bo oznanilo samo stala pred zastorom, ne vedoc, “saj ima izjemen glas, ampak skladbo je obicajno življenje velicastni smo! Aleluja, preobrazilo, spremenilo ali naj zapoje, kar naj bi, ali …” Tisti vecni “ampak”. Zakaj samo. Veliko je stvari, ki me nov dan se svita! Nevihta je tudi nas. “Otrok, strah ne bo ne. “Amen.” In potem se je mora motiti s pesmijo, ki je navdihujejo v življenju, in neusmiljena, toda vsakdo nikdar odšel, raje sprejmi ga, vse spremenilo. V eni sami nekakšna molitev? nekako crpam iz sladko-ve, da smo bili rojeni za boj.” nauci se vztrajati in preštevati besedi … Ana je s svojo pesmijo grenkega,” je po nastopu Tako svoj evangelij zapoje blagoslove, reci prihodnosti Marko Rijavec Obcinski predstavniki so sprejeli odbojkarja Jerneja Terpina Ponosen sem, da sem Jernej iz Števerjana P rotagonista velikega zrasel prav v goriškem družine in skupnosti, zato je prisrcno zahvalil za lep doma. Ponosen sem, da sem ponovno zacel treninge in finala odbojkarskega društvu. smo res veseli, da smo se ti sprejem in povedal, da se Slovenec in da sem Jernej priprave na cetrtfinalno italijanskega pokala A2-A3 Županja je bila zelo danes lahko zahvalili za tako vedno rad vraca v rojstne iz Števerjana,” je na koncu tekmo koncnice prvenstva, lige Jerneja Terpina so v zadovoljna, da je prišel Terpin pomemben športni rezultat”, kraje, med domace ljudi. srecanja poudaril Terpin. ki bo na vrsti 11. aprila. soboto, 27. marca, sprejeli v za nekaj dni v rojstno vas je povedala županja, ki je “Vedno je lepo se vrniti v Nekdanji odbojkar Olympie Nasprotnik ni še znan, saj bo prostorih Obcine Števerjan. in da so ga lahko sprejeli na sicer obžalovala, da zaradi našo slovensko vas. Vsem se je v naših krajih zadržal do zmagovalec tekme Brescia – Tam so ga pricakali županja obcini in se mu zahvalili, saj, sedanjih ukrepov proti rad povem, da sem Slovenec, ponedeljka, potem pa se je Castellana grotte. Franca Padovan, podžupan kot je povedala, je odbojkar širjenju koronavirusa niso in obrazložim, kje sem vrnil v Bergamo in s soigralci MC mogli pripraviti vecjega slavja. Terpinu so obcinski predstavniki podarili števerjansko reprezentancno vino, in sicer v steklenicah Slovensko narodno gledališce Nova Gorica bo v petek, 2. aprila 2021, na svetovni dan zavedanja o “magnum”, da bo lahko avtizmu, omogocilo gledalcem brezplacen ogled predstave Skrivnostni primer aliKdo je umoril psa, nazdravil s soigralci ekipe avtenticno detektivko, katere avtor je Mark Haddon. V koprodukciji Gledališca Koper in režiji Renate Agnelli Tipiesse Bergamo za Vidic je predstava premierno zaživela l. 2019. Na spletu bo dostopna na spletni strani gledališca uspešno doseženi rezultat. www.sng-ng.si od 8.00 dalje do 12.00 naslednjega dne. Protagonist je 15-letni Christopher, ki najde Z zadošcenjem in v imenu umorjenega sosedovega psa in se odloci, da bo našel krivca in napisal detektivko o skrivnostnem športnega združenja Olympia primeru. Zelo inteligentnega fanta, a z avtisticno motnjo, zaradi katere ima ovire v komunikaciji inga je pozdravil predsednik ne more obvladati impulzivne reakcije, je upodobil Žiga Udir. V predstavi igrajo še Helena Peršuh, Mihael Corsi, ki je spomnil, Gorazd Jakomini, Anja Drnovšek, Medea Novak/gostja Adrijana Boškoska Batic, Rok Matek/Igorkako ima Terpinova družina Štamulak, Luka Cimpric, Jure Kopušar/Romeo Grebenšek kot gost. pravo tradicijo odbojkarjev. Otroci pa si bodo za tri evre v soboto, 3. aprila 2021, ob 10.30 lahko ogledali pravljico brez besed Zelo je bil zadovoljen zaradi Janko in Metka Jacoba in Wilhelma Grimma v izvedbi SNG Nova Gorica. V režiji Andreja Jusa vizjemnega rezultata in zaželel glavnih vlogah nastopata Anuša Kodelja in Žiga Udir. mu je še veliko uspehov. Nakup vstopnic: na spletni strani sng-ng.kupikarto.si/vzivo/ 25-letni Jernej Terpin se ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec Registriran na sodišcu v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, Willow (vrba) svojim negativizmom, predvsem majhne otroke, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Cvetna esenca Willow je esenca negativnih misli, ki jim jemlje energijo. Ce imate takšne babice ali Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, nevošcljivosti in škodoželjnosti. To je predvsem dedke doma, jim ne pušcajte otrok v varstvo, ker tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu cvetna esenca starostnikov, kajti v starosti se bodo ti zboleli! Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, ti slabi clovekovi lastnosti ojacita, koliko, pa je Cvetno esenco Willow bi priporocala kot dodatek tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail zadruga.gm@gmail.com odvisno od toksemije telesa. Oseba Willow v vodi po domovih za ostarele in v vrcu za vodo ob www.noviglas.eu družinskih srecanjih! TISK: Centro Stampa Veneto S.r.l., Sede legale: Via Saint Jean 64 Fontafredda - PN, deficitu je crnogleda, Sede opreativa: Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, Cod fisc e P. Iva IT01882960931 pesimist, uživa, ko Esenca pomiri duha. V bistvu tel. 0499960021 - faks 049 9960022; e-mail: info@centrostampaveneto.com , spletna stran: www.centrostampaveneto.com gre drugim slabo, in oseba obcuti olajšanje, kot LETNA NAROCNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoci racun 10647493 je nevošcljiva, ce se da bi se ji odvalil kamen od PODPORNA LETNA NAROCNINA: 100 evrov drugi veselijo. Ce vidi, srca, kot da bi se pocutil Bancni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00 da se kdo na nesreco osvobojenega: “Joj, danes naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. odzove pozitivno, bo ni mi treba skrbeti, lahko OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail gorica@noviglas.eu Jamcenje zasebnih podatkov: v skladu s 13. clenom Uredbe EU 2016/679 in z zakonskim odlokom 101/2018 (varstvo osebnih naredila vse, da ga uživam!” Ni nam treba podatkov) jamcimo najvecjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Celotno zamori. Vedno opeva skrbeti za negativizem, ga besedilo je na razpolago na spletni strani www.noviglas.eu v poglavju “Varstvo podatkov”. Bralci lahko brezplacno zaprosijo za ene in iste nezgode. gojiti ali hraniti. Tako lahko spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je clan Združenja To so zgodbe brez pocasi nastane vedno vec periodicnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških ted nikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novega glasa podpirata tudi konca. Oseba kuje pozitivnih trenutkov, misli, Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Dežela Furlanija Julijska krajina po DZ št. 26/2007. zamere in sovraštvo, stalno premleva in poudarja situacij, dokler se ta stari, ustaljeni destruktivni Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek za založništvo po zakonu št. 198/2016 in zakonskem odloku negativnosti, v življenju pa ne bo našla pozitivne nacin razmišljanja ne razblini za vedno! 70/2017 (prej zakon št. 250/1990). Novi glas prejema javna sredstva za medije. Novi glas je kot clan združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks. note, saj je noce najti. Samo sebe zakisa s Tudi pri odvajanju od alkohola je izredno koristno To številko smo poslali v tisk v torek, 30. marca 2021, ob 13. uri strupenimi mislimi in seveda okuži okolico s uživati omenjeno esenco! ponesel ime Števerjana zelo visoko, na kar so vsi vašcani zelo ponosni. “Od malih nog si bil del naše vaške 1. APRILA 2021 NOVI GLAS Aktualno 19 SSK Odprto pismo institucijam EU Predavanje na Akademiji ZSŠDI O svobodi medijev v Sloveniji Otroci se morajo pri športu S vetovni slovenski kongres Nikjer v Sloveniji ni danes ostra pogajanja, da je dobil je 24. marca poslal zabeležiti tega, kar se na termin za sporocilo ljudem zabavati pismo predsednici Evropske mednarodni ravni pojmuje kot v najhujših casih epidemije, komisije Ursuli von der Leyen, napad na svobodo medijev, kar se seveda na javni TV ne Pri športu je pomembno, da novi trenerji. “Trener ni samo za zmago, ko lahko mlade podpredsednici in evropski kar sicer poskušajo prikazati more zgoditi v nobeni državi se otrok zabava in da razvija poklic, je tudi poslanstvo,” je usmerjamo k vrhunskemu komisarki za vrednote in v tuji javnosti opozicijski EU. Pred zamenjavo vlade so gibalne sposobnosti. To je eden med drugim dejal Primož Pori. športu. Po Porijevem mnenju preglednost Veri Jourovi in politiki, nekateri mediji in takratno opozicijo prakticno od poudarkov, na katerega je Pri otrocih je treba predvsem je pomembno, da pri teh fazah predsedniku Evropskega številni novinarji. Zato želimo ignorirali. In to kljub temu, na Akademiji ZSŠDI opozoril poskrbeti, da se pri športu ne prehitevamo. Seveda lahko parlamenta Davidu Sossoliju. Za institucijam EU in mednarodni da je dolžnost javne televizije tokratni predavatelj Primož zabavajo. Raziskave namrec otrok tekmuje tudi pred zadnjo objavo nam ga je poslal Karlo javnosti pomagati pri porocati nepristransko in Bresciani, prvi podpredsednik razumevanju dejanske situacije uravnoteženo. Enako velja za SSK. v Sloveniji. Slovensko tiskovno agencijo Svetovni slovenski kongres S tem želimo prepreciti, da bi (STA), ki je po svojem statutu (SSK) je nestrankarska EU v svojih ocenah nekriticno obvezana k preverjenemu in organizacija, ki združuje prevzemala mnenja in izjave uravnoteženemu porocanju, Slovence v domovini in po novinarjev, ki pošiljajo in saj predstavlja medijsko okno svetu. Naše poslanstvo je objavljajo svoje neresnicne slovenske države in dogajanja v obdržati povezavo s Slovenci prispevke o domnevni Sloveniji. A agencija žal poroca v tujini in aktivno podpirati novinarski svobodi v Sloveniji. izrazito pristransko. Obe sta izmenjavo izkušenj na podrocju Želimo vas seznaniti z postali bolj propagandisticno na vse ukrepe, ki so v veljavi demokracije, gospodarstva, dejstvom, da se je v mandatu te orodje opozicije in izrazito Pori, profesor na Fakuleti za kažejo, da tretjina mladih za preprecitev širjenja tehnicnih znanosti, medicine in vlade zgodil edini fizicni napad protivladna medija, kot pa javni šport Univerze v Ljubljani, opusti športno aktivnost, koronavirusa. Pori je zato kulture, v prid clanov kongresa na novinarje, ki so ga storili servis. Vsak odgovor aktualne ki poleg profesorske službe ker se pri njej ne zabava povedal primer dobre prakse in za dobrobit razvoja države. protivladni demonstranti, ki vlade na nasprotno propagando sodeluje z moško rokometno vec. Na predavanju je bilo iz Rokometnega kluba Celje, SSK zato dobro pozna politicne so na nedovoljenem protestu teh medijev pa obsodijo kot reprezentanco Slovenije in v veckrat poudarjeno, da je zelo kjer deluje tudi sam. Oktobra razmere v Sloveniji in tudi kršili vladne ukrepe v casu napad na novinarsko svobodo klubu RK Celje kot kondicijski pomembno, kako se vzgajajo so se s trenerji odlocili, da razmere v deželah, kjer bivajo koronavirusa. in to širijo po Evropi. trener. Na Akademiji je bil mladi v športu. V ekipnih bodo posneli baze vaj po naši rojaki. To nam omogoca Svetovni slovenski kongres želi Naloga medijev je, da o tokrat govor o (pre)zgodnji športih ne moremo vzgajati razlicnih kategorijah (posneli dovolj objektiven pogled na osvetliti resnicno situacijo na dogodkih porocajo objektivno specializaciji in posledicah individualistov, prav tako ne so vec kot 500 razlicnih politicna dogajanja v Sloveniji podrocju medijev in politicnega in nepristransko, k cemur jih epidemije na gibalni razvoj pri posamicnih športih, saj tudi vaj), vsako opisano vajo so in primerjavo s tujino. razvoja demokracije v Sloveniji. zavezujejo njihovi profesionalni otrok. Vse navzoce je preko pri tem športniki sodelujejo z dopolnili z videoposnetkom, V luci našega poslanstva Po 10-letnem vladanju kodeksi. Zato je nedopustno, spletne platforme Zoom velikim številom ljudi. Otroke imeli pa so tudi eno ali dve ne moremo ostati pasivni levo-sredinske opcije je pred da se v tuje medije iz Slovenije uvodoma pozdravil predsednik je treba tudi nauciti, kako spletni delavnici na teden. ob politicno organizirani letom dni v Sloveniji prišlo spušcajo nedobroverne ZSŠDI Ivan Peterlin, vecer pa je prenašati zmage in poraze. Otrokom so zagovotovili medijski kampanji v škodo do desno-sredinske vlade. V obtožbe, da aktualna vlada v vodil Evgen Ban. Poudaril je, da poleg tega, da rekvizite in jih opozarjali na Slovenije, ki se je na podlagi Sloveniji obstaja edina fakulteta Sloveniji ogroža novinarje, Pori je najprej poudaril, da je skušamo otroka specializirati nevarnosti vadbe doma,v skrajno pristranskih porocil za izobraževanje novinarjev, ki svobodo govora in uvaja šport v zadnjih letih naredil v športu, ki ga trenira (tako vso zadevo pa so se vkljucili iz v Sloveniji vsem znanih izvira iz casov enopartijskega cenzuro. Vsega tega v Sloveniji zelo velik napredek in se ga tehnicno kot takticno), je zelo tudi starši. Udeležba teh novinarskih krogov prikradla sistema. Vecina tiskanih preprosto ni, kar lahko ugotovi danes lotevamo drugace kot pomembno, da poskrbimo tudi treningov je bila dobra, saj se celo v nekatere mednarodne medijev je v rokah lastnikov, ki vsak preprost državljan EU, v preteklosti. Povedal je, da za razvoj njegovih gibalnih jih je udeleževalo približno 80 medije. Znani nedobroverni in so nasledniki prejšnjega režima le da razume slovenski jezik. smo, ko govorimo o otroku ali sposobnosti. Pomembno odstotkov otrok. Ob vrnitvi v skrajno neobjektivni novinarji in so bili izdatno financirani Prav zaradi tega je predsednik mladostniku, v pedagoškem je, kako otroka treniramo v telovadnico so ugotovili, da je namrec izkorišcajo dejstvo, s strani prejšnjih, levo-vlade povabil institucije EU, trikotniku med trenerjem, predpubertetni in pubertetni 80 odstotkov otrok ohranilo da mednarodna javnost in sredinskih vlad. Porocanje je da pridejo v Slovenijo in se na starši in otrokom. Zaradi dobi. ali celo povecalo gibalne institucije EU vecinoma ne izrazito negativno in sovražno dejstvih prepricajo o dejanskem trenerja lahko pride do zgodnje Vadbo mladih je profesor na sposobnosti, so pa nazadovali poznajo slovenskega jezika in proti aktualni vladi in celo stanju medijske svobode v specializacije, ker vlada velika Fakulteti za šport razdelil na v rokometnih vsebinah, kar torej ne morejo iz prve roke osebno proti predsedniku Sloveniji. Upamo, da bo do konkurenca med razlicnimi pet faz: prva je temeljna faza, skušajo nadoknaditi z vadbo slediti politicnemu dogajanju vlade. tega prišlo cim prej in da bodo športi, zaradi staršev pa, ko otroci skozi igro usvajajo v telovadnici. To je dokaz, da v Sloveniji in medijskemu Prica smo bili odkriti medijski zraven tudi uredništva vseh ker imajo lahko zelo velika naravne oblike gibanja. V lahko delujemo tudi v tem porocanju o njem. Žal so podpori protivladnim evropskih najpomembnejših pricakovanja in ambicije za fazi ucenja je treba otroke obdobju. te neresnicne predstave o demonstracijam, ki so medijev. svoje otroke. nauciti osnov tehnike, saj so Naslednje predavanje v sklopu Sloveniji našle svoj pot celo do nekajkrat pozivale celo na Upamo, da bo naša izjava za Po Porijevem mnenju zahteva pri tistih letih najbolj ucljivi, Akademije ZSŠDI bo potekalo nekaterih clanov EU komisije likvidacijo predsednika javnost pripomogla k pojasnitvi poklic trenerja visoko raven v fazi bazicnega treninga je na temo Kje so meje slovenskega in do poslanskih skupin v EU vlade. Dve dominantni TV dejanskega stanja na podrocju odgovornosti. Meni, da bi treba izpolnjevati tehniko in športa v Italiji? Spregovorila parlamentu. hiši obvladujeta vecino medijske morali najmlajše otroke skrbeti za celostno športno bosta direktor SLORI-ja Devan Potrebno je razumeti, da je informativnega porocanja. Obe svobode v Sloveniji in povrnitvi trenirati najboljši in najbolj telesno pripravo, v fazi Jagodic ter trener in profesor trenutni spor glede svobode sta v informativnih oddajah njenega mednarodnega ugleda izkušeni trenerji, vendar se treninga za tekmovanje pa športne vzgoje v pokoju medijev v Sloveniji v prvi vrsti izrazito neobjektivni in to tudi na tem podrocju. to v resnici ne dogaja, saj se zacne specializacija vadbe. Franko Drassich. notranje politicne narave in javna RTV, s katero je npr. dr. Boris Pleskovic najmlajše ponavadi trenirajo Zadnja faza je faza treninga UP posledica menjave oblasti. predsednik vlade moral voditi Predsednik SSK S 4. STRANI Jasnost kristjanovega izražanja V kletnih prostorih Muzeja Laško in neprimerno bolj odlocno Med solidarnostjo in ljubeznijo je do 25. marca 2021 na ogled kot osrednji del njegovega razstava Primorski emigranti naroda. Tako kot so se v tujino Podobno lahko zatrdimo za proti katoliškemu nauku, ki ga izognemo. Vsekakor smo v Laškem. Kot poroca STA, selili predvsem korajžni in ljubezen, kakršno bi ocitno je še enkrat ponovno potrdila zagotovo prepricani o necem razstava z osnovnimi podatki ambiciozni, so doma ostajali doloceni krogi radi propagirali Kongregacija za nauk vere, – da je samo resnica tista, ki predstavlja družine, ki so se med trmasti, navezani na svojo kot pravo in resnicno tudi v ampak prav proti stvarnosti. cloveka osvobaja. Resnica je prvo in drugo svetovno vojno iz zemljo in narod, oboji pa uporni Cerkvi. “V ljubezni ni greha,” Kako lahko blagoslavljamo postala meso v Jezusu Kristusu, Primorske preselile na Štajersko in domoljubni. Zaradi burne pravijo. Izjava sicer drži, le nekaj, kar je samo po sebi zlo, tega pa sodobni nominalizem in se naselile v Laškem in okolici. zgodovine. Zaradi lege njihove da oni govorijo o ljubezni, kar je “intrinsece malum”. O politicne korektnosti ne bo Muzej je pripravil povzetek pokrajine in stikov z drugimi vendar tisto, kar oznacujejo tem “intrinsece malum” je v mogel spremeniti, pa naj si raziskave, ki jo je za svojo knjigo narodi so Primorci vedeli, da kot ljubezen, v resnici to ni – “Veritatis splendor” govoril izmisli še toliko novih puhlih Primorski emigranti v Laškem svet ni le njihova dolina, da so gre za erotizem. Ta je že tako tudi sv. Janez Pavel II., vendar izrazov. Ljubezen namrec ni izvedel Andrej Mavri. Razlogi za še drugacni ljudje in drugacne ali tako smrtni greh, ce pa pa je znano, da je ta papež že ljubezen, ce je kot ljubezen odhod v neznane kraje so bili kulture. Ker pa so bili ogroženi govorimo o homo-erotizmu, preživet, zagotovo to velja mišljen erotizem. Zlo, pa ce ga razlicni. Vecinoma so pribežali v že zaradi velikosti in moci potem je to greh, ki “krici k za tisti njegov nauk, ko je še tako lepo zapakiramo, bo Laško zaradi italijanske represije, soseda, so po zakonitostih nebu po mašcevanju”, kaj šele, znova in znova potrjeval in ostalo zlo. Edina prava pot je ki se je širila na ozemlju, ki ga je življenja razvijali svoje obrambne da naj v tem ne bi bilo greha. podajal stalni nauk Cerkve in v odvrnitvi od zla, spoznanje Italija razumela kot svojega. mehanizme, trdoživost, ponos, Iz neke solidarnosti, ki bi torej ne samo – stalno cloveško resnice in resnicnosti, ki velja Prihajali so posamezniki kulturo in upornost.” Mavri, sin pomenila socustvovanje, naj bi modrost, ki se ji s tujko pravi za cloveka kot moškega in in družine, ki niso sprejele ki je izšla lani, je Mavri zapisal: primorskega emigranta, je opisal šli, po prepricanju precejšnjega “philosophia perennis”. Morda žensko, ki sta namenjena potujcevanja in ekonomskih “Primorski slovenski rod se je usodo okoli 35 družin Primorskih dela klera nemških dežel (lahko pa je bil za svetnika razglašen izpolnitvi v možu in ženi. pritiskov novih starih bil skozi zgodovino prisiljen Slovencev, ki so se morale dodamo tudi kler še katerih po nacelu: “Promobveatur, ut Gospodov blagoslov je tam, gospodarjev. V uvodu knjige, za svoj obstoj boriti veliko bolj izseliti. drugih “razvitih” dežel) škofje ammoveatur.” Sumnicavosti kjer se bratje ljubijo, ne kjer in duhovniki morali iti ne samo se v tem primeru le stežka erotizirajo.