Štev 211. Posamezna Številka stane 1 Din. V Uiitiilanf. v pelelc dn? 8. decemltra 1922. leto L. s Naročnina <* za državo SHS: ■) pi pošti mesečno Din 12 10 dobavljeno n dom metalno za inozemstvo: «e»ečno.......Din 20 tas Sobotna izdala: <= v Jugoslaviji.....Din 15 V inoceinKtvn...... 35 Mesečna prilog: Oestnlh SKSZ ose Cena insaratom: ma Baeatolpna letiina vrata malt oglaal po Dlo.t'— In Din. 1-50, veliki oglasi nad 45 mm vi-Mae po Din. 2 —, poalana it«, po Dia. 3'—. Prt večjem naroSUa poptlL Izhaja vaak dan lavzemH •onedoljka In dneva po pra*> nlkn ob 5. ari i|atra|. J MP- Uredništvo ie v Kopltarlevl oliol štev. 6/IIL ao.opisi ae ne vračalo; nelr?nkirana pisma se ae sprejemajo. Uredn. letel. štv. 50, npravn. fctv. 32E. Uprava je v Kopitarjevi al. 6. — Bačan poltne Uran. ljubljanske it. 850 ia aaročntno ia St. 349 sa oglaae, aagreb 39.011 anrajev. 7i63, pra^eindnnaj. 24.797 Kriza klufca. Ljubljana, 7. decembra. Dobra dva meseca je bila vlada že v krizi in ž njo demokratska stranka. Z režimom nezadovoljni demokratski poslanci so se v sejah parlamentarnih odborov bu-niii proti lastni vladi, ker so pritiskali nanje volivci, in so glasovali z opozicijo. Dolgo je Pašič odlagal z demisijo vlade, ki jo je obljubil podati takoj po kumanovskili slavnostih, dokler se vladna večina v skupščini ni izkazal kot politična farsa. Ministri so se morali venomer boriti za vladne predloge in nikdar niso bili sigurni, ali bodo vladni predlogi tudi sprejeti. Davi-dovičeva skupina v demokratskem klubu je dejansko tvorila opozicijo v vladni večini, dasi je formelno skušala to pokriti, kolikor se je dalo. Razen tega so radikali zavistno gledali, kako se brez njih in proti ujim počasi, pa sigurno razvija sedanjemu režimu nasproten političen položaj. Tega g. Pašič ni mogel prenesti in je podal demisijo. Njegova namera, da bi skupščino razpustil in s sedanjo koalicijsko vlado razpisal in vodil volitve, se mu vsled krone ni posrečila, vendar ni izkl jučeno, da bo po glasovanju v demokratskem klubu ponovno skušal to doseči ali pa bo iskal novih zaveznikov za sestavo volivne vlade. Po bojnem glasovanju v demokratskem klubu je jasno, da je vladanje z dosedanjo vladno veično nemogoče, ker se politični položaj ni prav nič razčistil, kakor jc pričakoval PašIC. Vsakdo je vedel, da bo odločitev padla v demokratskem klubu in da bo šele po njegovih zaključkih mogoče presoditi položaj. V demokratskem klubu pa se ni prav nič izpremenilo. Davidovič je bil pri glasovanju poražen, toda svojega dosedanjega pravca ni izpremenil in ta je: Ostati v klubu v vsakem slučaju in če ne dobi večine, nadaljevati v njem opozicijo. Pašiču torej ne bo preostalo drugega, kakor da sprejme sestavo volivnega kabineta, ki mu bo najbrž ponudena, in gre na volitve. Uradniški in invalidski zakon, ki ju je njegova vlada navidezno označevala kot pogoj, da more iti na volitve, nista nikdar bila resna vladna zahteva, ker je vlada potrosila vse razpoložljive kredite in se je zavedala, da ju vsled tega pred enim letom ne more realizirati brez novih davkov; teh se pa pred volitvami ne upa uvsti, kakor je v Ljubljani priznal minister dr. Žerjav. Radikali sicer svoje načrte še prikrivajo, toda v najkrajšem času, morda že jutri jih bodo razkrili. Hrvatski blok na krizo ni uplival, ker je svoj prvotni sklep, da se udeleži kor-porativno parlamentarnega delovanja, ukinil in ga nadomestil v zadnjem trenotku b sklepom, da hoče počakati uspeha seje demokratskega kluba. S tem sklepom tudi ni ojačil Davidovičeve skupine v demokratskem klubu, ki tako ni videla nobene realne kombinacije pred seboj in je vsled tega morala pred Pribičevici stopiti v de-fenzivo, in se je izjavila proti vsaki reviziji ustave, naglašujoča samo, da si ne da braniti razgovorov s proticentralistični-mi skupinami v svrho sporazuma s Hrvati in Slovenci. Radičevo stališče, da je potrebna volivna vlada, ki bi bila široka koncentracijska vlada, sestavljena vsekalto od večine Srbov, Hrvatov in Slovencev, je brez dvoma popolnoma pravilno. Nepravilna se nam pa zdi njegova teza, da bo šel v Belgrad in v tako vlado, kadar izgine ta režim in njega predstavitelji, ker sam od sebe ta režim ne bo izginil in njegovi predstavitelji se ne bodo ločili od ministrskih port-feljev, ki se jih drže kakor klop kože, ako jih nihče ne bo od njih odtrgal. Pasivna politika se je tudi v tem slučaju izkazala za pogrešno. Iz neugodnih gospodarskih in splo-šnopolitičnih razmer, v katere je spravila državo dosedanja nesposobna vladna večina, ni drugega izhoda, kakor dosledno ta režim pobijati, povsod in vsikdar, predvsem pa na parlamentarnih tleh in ob prvi dani priložnosti ustvariti boljšo vlado in boljšo koalicijo, ki bo izvedla volitve in po želji ljudstva revidirala ustavo ter potegnila državo iz blata. Bojno ulasovanje v fJemoKratsKem fclirtnt. RESOLUCIJA SPREJETA. — OGORČENJE DAVIDOVIČEVIH PRISTAŠEV. Belgrad, 7. decembra. (Izv.) Danes zjutraj po 7. uri se jc v predsedstvu notranjega ministra sestal odbor 6 članov, ki je bil izvoljen na včerajšnji seji demokratskega kluba, da sestavi resolucijo. Poslanec W i 1 d e r je prinesel seboj že sestavljeno resolucijo, katero jc očividno sestavil sam Pribičevič, katera pa ni bila sprejeta. Po triurni debati se odbor ni mogel zediniti glede besedila resolucije in je odšel v demokratski klub, kjer je bila zbrana že večina poslancev. V predsedstvu demokratskega kluba sc jc nato nadaljevala debata o besedilu resolucije. Po dveurni razpravi se je začela seja demokratskega kluba. Takoj začetkoma seje je vstal g. Ljuba Davidovič, protestiral proti sestavi resolucije in izjavil: »Da bo demokratska stranka mogla ostati odinstvena in mogla nadaljevati politiko, s katero se ne strinjam, odstopam kot predsednik demokratskega kluba in stranke in ostanem v stranki kot navaden poslanec in prostak. Kot tak se lahko razgovarjam z drugimi skupinami, ne da bi se mi moglo pretili, kakor sc je poskušalo doslej.« Po tej Davidovičevi izjavi je nastal med poslanci velik hrušč proti Pribiče-vičevim pristašem. Iz dvorane so se čuli klici: »Pojdite v velesrbsko stranko! Agenti Pašičevi! Vi niste demokrati! itd.« Davidovičevi pristaši so zahtevali, da se o resoluciji ne glasuje, ker je po odstopu Davidoviča to nepotrebno. Šele ob 12. uri se je posrečilo prebrati resolucijo, ki se glasi: »Poslanski klub demokratske stranke je na sestanku dne 6. in 7. decembra 1922, ko je čul poročilo predsednika g. Ljube Davidoviča o razgovorih, ki so se vodili z raznimi političnimi skupinami, med njimi s Hrvatskim blokom, sklenil: Ko se je ugotovilo, da se v teh razgovorih niti v enem trenutku ni oddaljilo od programa stranke in posebno od vidovdanske ustave, in ko je bilo sporočeno, da so ti razgovori o stvari sami prenehali, odločeno je, da se v novem položaju, ki je nastal vsled vladne demisije, vrše razgovori samo s tistimi parlamentarnimi skupinami, ki sprejemajo kot temelj vidovdansko ustavo, in sicer v smislu sklepa strankinega kongresa od 30. oktobra 1921.« Ko je bila resolucija prebrana, so Pri-bičevičevi pristaši izjavili, da sprejmejo resolucijo, Davidovičevi pristaši so pa bili proti. Nastal jc nov hrup, ki je trajal tri četrt ure. Ljuba Davidovič jc zahteval, da se razpravlja o resoluciji. Šele okoli 1. ure ,se je prešlo na glasovanje. Za resolucijo je glasovalo 42 poslancev, proti resoluciji 30 poslancev, 3 so se vzdržali glasovanja, 11 poslancev ni bilo navzočih. Rezultat glasovanja je iznenadil vse politične skupine, ker nihče ni mislil, da ima Davidovič toliko odločnih pristašev kljub terorju Svetozarja Pribičeviča in kljub depresiji radi tega, ker Hrvatski blok ni prišel v Belgrad. Glasovanje jc ! bilo javno in je jasno, da marsikdo ni : glasoval tako kakor bi rad. Glasovanja ; so se vzdržali poslanci Stojanovič, Raj-kovič in Gjorgjevič. Vsi trije so pristaši l jube Davidoviča. Gjorgjevič je bil kot Davidovičev zaupnik izvoljen v odbor za sestavo resolucije. Iz raznih razlogov pa niso mogli glasovati. Tudi odsotni poslanci (11) so pristaši Davidoviča in so mu poslali brzojavne pozdrave in izjave, da so ž njim. Opozicija Davidovieevih pristašev se nadaljuje. Belgrad, 7. dec. (Izv.) Zanimivo je, kako se bodo sedaj razvijale stvari v demo kratskem klubu. Vašemu dopisniki so izjavili ugledni pristaši Davidoviča, da ne nameravajo izstopiti iz kluba, bodo pa v vseh parlamentarnih odborih in pododborih glasovali proti vsem predlogom, s katerimi ne bodo soglašali. Na ta način bo onemogočeno delo v odborih, kjer imajo Davidovičevi pristaši izmed demokratov večino, n. pr. v finančnem in zakonodajnem odboru. Belgrad, 7. dec. (Izv.) Po seji demokratskega kluba so se sestali pristaši Ljube Davidoviča v hiši dr. Voje Veljkoviča, da razpravljajo o nadaljnji taktiki pri reševanju krize. Pribičevičeva intriga. Belgrad, 7. (Izv.) Ko se je zvedelo za sestavo resolucije, katero je imel šestčlanski odbor predložiti demokratskemu klubu, se je Pribičevič delal, kakor da bi bil proti resoluciji. Poslal je nekaj svojih pristašev k Ljubi Davidoviču, da ga prepričajo, da je v resoluciji zmagalo njegovo stališče, z namenom, da glasuje za resolucijo. Davidovič je spoznal intrigo in je še pred sejo odstopil kot predsednik. PRIBIČEVIČ NA DVORU. Belgrad, 7. (Izv.) Danes popoldne jc bil poklican na dvor Svetozar Pribičevič, kjer se je mudil kratek čas. Nato je Pribičevič konferiral s predsednikom narodne skupščine dr. Lukiničem. Ob pol sedmih zvečer je bil pozvan na dvor dr. Lukinic. Verjetno je, da bo sestava vlade zopet poverjena Nikoli Pašiču. Radikalci za volivno vlado. Belgrad, 7. dec. (Izv.) Danes so se sestali pri Nikoli Pašiču radikalni poslanci Velizar Jankovič, Trifkovič, G j u■ r i č i č in M i 1 e t i č. Razpravljali so o sestavi nove vlade. Popoldne so ti gospodje zopet prišli k Pašiču. Pašič je govoril o sklepu demokratskega kluba in izjavil, da je nezadovoljen z rezultatom glasovanja. Poudaril je, da radikalci ne morejo biti s tem zadovoljni, ker je jasno, da je onemogočeno vsako nadaljnje uspešno delovanje dosedanje koalicije. Na sestanku so bili storjeni važni sklepi, katere pa drže tajno. Z ozirom na položaj radikalne stranke same so pa radikalci zadovol jni z rezultatom glasovanja, ker smatrajo, da je s tem omajan položaj demokratske stranke, medtem ko se je položaj radikalne stranke med ljudstvom ojačil. Radikalni poslanci so razpravljali tudi o sestavi nove vlade. Radikalci iz Vojvodine in notranje Srbije so proti vsakemu sodelovanju z demokrati. Zahteva,o, da se začno pogajanja z ostalimi skupinami v svrho sestave volivne vlade. Menijo, da je sedanji trenotek ugoden radi razmer v demokratskem klubu. Nekaj radikalnih poslancev je pa še vedno za koalicijo z demokrati in odločno proti razdoru z demokrati. — Jutri se bo položaj vsekako razčistil. Oemisija Demetroviča. Belgrad, 7. dec. (Izv.) Epoha poroča, da je pokrajinski namestnik za Hrvatsko in Slavonijo dr. Jura j Demelrovič podal ostavko. italijanska javnost proti Angliji. Rim, 6. dec. (Izv.) Italijanski listi so začeli očitno kazati nezadovoljstvo z angleško politiko na bližnjem vzhodu. Posebno očitajo Angležem, da hočejo pri Ča-naku ustvariti novi Suez. S tem načrtom se Italija nikakor ne more strinjati, ker ta načrt pomenja, da bi bila Italija v Sredozemskem morju popolnoma zaprta. Ravno tako Italija tudi ne more odobravati fusko-grškega načrta, kajti Italija si ne želi zagotoviti svoje bodočnosti le v Sredozemskem morju, ampak po celem svetu. Nocoj vsi v »UNION« na telovadno akacijo in ko msrz katoliškega dijaštva! X. Y.: Nova Gospodarja politika sovjetov. Ker se o tem toliko, in sicer vse kaj drugega nego objektivno piše, hočemo v naslednjem objektivno in smiselno točno povzeti govor L j e n i n a na IV. kongresu III. internacionale sredi novembra meseca t. 1. * * • Najprej je L. naglašal, da je on žc leta 1918. spričo takratnega gospodaiskc-ga stanja sovjetske republike prišel do zaključka, da bi sistem državnega kapitalizma pomenil korak naprej. Do tega zaključka je prišel, ko je razmotrival različne prvine, iz katerih je zgrajeno gospodarstvo Rusije, Tu najdemo najenostavnejše patriarhalno kmetsko gospodarstvo, potem gospodarstvo, združeno z malo produkcijo blaga, kamor smemo prištevati večino ruskih mužikov, potem sistem zasebnega kapitalizma, državni kapitalizem in socializem. Prevladuje malo- in srednjeposestniški in malo-obrtni element. Na podlagi vseh izkušenj se jc L. uveril, da je mogoče do socialističnega gospodarskega sistema v Rusiji priti šele z drž. kapitalizmom. »Da, bilo bi bolje, če bi prej prišli do državnega kapitalizma in šele pozneje do socializma.« V tej obliki se naša nova gospodarska politika vidi kakor nekak umik, na kar pa mora proletariat biti vedno pripravljen. Ob revoluciji zmagati ni težko, kadar nasprotnik izgubi glavo, toda treba se je tudi znati previdno umakniti in umik pametno pripraviti, da nas nasprotnik ne iznenadi. Moji načrti — je nadaljeval približno L — so bili do leta 192!. zelo nejasni. Ko smo zmagovito končali državljansko vojsko, jc nastopila največja notranja kriza, odkar obstoja sovjetska republika; bile so nezadovoljne ne samo velike množice kmetov, ampak tudi delavstva. Kaj je bilo vzrok temu? »Vzrok jc bil, ker smo v svojih gospodarskih zahtevkih šli predaleč, ker nismo osigurali fundamenta, ker je naravnostni prehod k čisto socialistični porazdelbi gmotnih dobrin bil preko naših sil in ker so vsi dobro čutili, da moramo propasti, ako se ne umaknemo, to se pravi, da sc omejimo na bolj lahke naloge.« Tako smo začeli z »novo gospodarsko politiko« in L. sc zdaj vprašuje, ali je že rodila kakšne rezultate in katere? Ta del govora jc, odkrito rečeno, bolj slab, vsebuje pa nekaj zanimivih momentov, in ga mi po smislu popolnoma neizpremenjenega prinašamo: Vzemimo ruski rubelj, ki jc dosegel že astronomično višino. Toda par ničel več ali manj, to ni tako važno, ničle se lahko črtajo. (Veselost.) V tej umetnosti smo že dosegli veliko in bomo še več. Glavno je, da rubelj stabiliziramo. Potem trilijoni in kvadrilijoni ne pomenijo več veliko, potem lahko svoje gospodarstvo postavimo na trdna tla. V dokaz za to, da se je v tem oziru že nekaj doseglo, je L. navajal to, da je perijoda stabilizacije papirnatega rublja leta 1921. trajala nekaj manj kot tri mesece, leta 1922. pa, dasi leto šc ni pri kraju, traja že 5 mesecev. Veliko to seveda ne dokazuje, dasi L. meni, da je to dejstvo tem večjega upoštevanja vredno, kor stoji Rusija popolnoma sama in ne dobi od nikoder nobenega posojila, dočim velike zapadne velesile ne morejo urediti svojih finans. Potem je L. naslikal položaj kmel-skega ljudstva, katero si je po lakoti že tako opomoglo, da je odplačalo naturalni davek več sto milijonov pudov žila in da so kmetski vstanki popolnoma prenehali. So pritožbe, ni pa resnega nezadovoljstva. Glede tovarniškega proizvodstva trdi L„ da jc opažati splošno napredovanje, ni pa povoljen položaj težke industrije, ki se od prvega dne revolucije dalje nahaja v težki krizi. Rusija ni za vpostavitev svoje težke industrije do danes dobila od inozemstva niti beliča. Vse, kar se piše c koncesijah jc goli papir. Morali smo sami spraviti skupaj od našega trgovanja 20 milijonov zlatih rubljev. S tem Stran SrOVENEC, rfril 8. (J«cem6ra 1922. Stev. 2tf. denarjem hočemo začeti dvigniti težko industrijo, kajti brez te Rusija kot civilizirana država sploh izgine! Začetek je storjen. L. je nato prešel zopet na vprašanje državnega kapitalizma. Prvi korak revolucije je bil, da je delavstvo osvobodilo sebe in kmeta, kateri veleposestnika sovraži bolj kot lc kaj na svetu. Ta osvoboditev je imela za cilj upostavljenje soci-alističuega gospodarstva. To pa se v Rusiji ne da, ako se ne preide pot preko državnega kapitalizma. Toda naš državni kapitalizem je nekaj svojevrstnega. Mi imamo v rokah vsa upravna mesta, vso komando in vso zemljo, ki je last države. To smatra L. tudi v praktičnem pogledu za važno, dasi nasprotniki sovjetskega sistema trdijo, da je to le na papirju. Mi nismo samo lastnik zemlje, poudarja L., nego so naše tudi vse važnejše panoge industrije, ker le malo in del srednje industrije smo dali v najem. Kar sc tiče trgovine, skušamo ustanavljati mešane družbe iz inozemskih kapitalistov in države. »Ni dvoma, da smo storili ogromno število neumnosti in da jih šc bomo. Nihče ne more tega boljše presoditi in nazornejše videti nego jaz sam.« (Veselost.) Te napake pa so razumljive iz več razlogov: 1. ker smo zelo zaostala dežela; 2. ker je izobrazba mužika minimalna; 3. ker smo brez pomoči in 4. ker nimamo še dobrega upravnega aparata, ampak, ako državni stroj od zgoraj funkcionira, pa od spodaj odpove in nižje instance delajo čestokrat nasprotno od tega, kar mi nameravamo. Končno je L. skušal dokazovati, da so napake, ki jih dela ruski komunizem, čisto drugačne narave nego one, ki jih dela kapitalistična buržoazija. Boljševizem je primerjati otroku, ki se šele uči hoditi, za-padni kapitalizem pa starčku, ki umira ter sploh v doglednem času ne bo mogel več hoditi. L. misli, da je verzajski iuir neprimerno večja napaka nego otročji poizkusi komunizma. Zato izjavlja L., da kljub svoji novi gospodarski politiki komunizem ne propada, ampak da so izgledi svetovne revolucije slejkoprej dobri. Sedanja doba jc seveda šele doba učenja. Zapadni komunisti se morajo učiti od ruskih in ruski od zapadnib, toda oboji v drugačnem smislu. Rus se mora učiti šele brati, pisati in pisano razumeti, česar zapadnja-kom ni treba. Ti zahtevajo nekaj višjega; zato ne gre, da bi naše izkušnje slepo posnemali. Na vsak način rabijo oboji mirne dobe učenja, kar je odvisno od kapitalističnih držav. • ♦ » Ta govor ne rabi nobenega komentarja. On jc najboljša samokritika ruskega boljševizma, kar jo je kdo kdaj izrekel, j V tem obstoji sploh veličina Ljenina. Čisto j jasno za objektivnega opazovalca je, da i se ruski boljševizem nahaja v istem sta- ' diju postopnega revizionizma kakor soci- j obia demokracija pred nekako dvajsetimi ! leti. Iz tega seveda nc sledi vse to, kar I bi iz tega rad izvajal zapadni velekapita- ! lizem, vendar pa tudi ni res, da bi ta j razvoj moral vesti do tolikokrat obetane svetovne revolucije. Zdi se, da tudi dejansko ne bo do tega privedel. Kar se je v Rusiji zgodilo, se nc bo v zapadu, ki se od nje razlikuje kakor dan in noč. Kategorije so kategorije in sistemi, posebno če so spočeti v ruskih glavah, sistemi — življenje pa je življenje. NOVA ŠPANSKA VLADA. Madrid, 7. dec. (Izv.) Markiz Alhuce-ma je sestavil liberalno vlado. Amerika za Evropo. Pariz, 6. dec. (Izv.) Kakor javlja »N. Herald«, je Harding v svojem odgovoru na pozdrav Cleruenceaua izjavil, da želi Amerika sodelovati na obnovi Ev rope. Amerika bo Evropi pomagala, če ne bodo nepričakovani novi dogodki nekoliko izboljšanega razmerja zopet pokvarili. Gospodarski položaj na češkoslovaškem. , Praga, 7. (Izv.) Danes je v podrobni razpravi v proračunskem odseku povzel besedo trgovinski minister Novak, ki je govoril o trgovini. Izvoz je z izjemo nekaterih predmetov deloma popolnoma prost, deloma pa je navezan le na potrebno naznanilo. Pri uvozu smo morali zagotoviti potrebno dovoljenje. To je bilo nujno radi gospodarskih razmer in valuhiih razlik v sosednih državah. Dalje je povdarjal trgovinski minister Novak, da se sklada » finančnim ministrom Rašinom. da je sedaj konec gospodarske krize na Češkem. Res je, da so ljudje, ki bi radi videli, da bi bila krona slabša. Toda gospodarstvo gre navzgor. Veselo dejstvo je, da vedno več obratov prosi dovoljenj za nadure . SLOVAŠKI ULTIMAT. Praga, 7. doc (fzv.) »Slovak« javlja, da so danes izročili slovaški poslanci in ser atorji predsedniku Masarvku spomenico, ki se končuje z ne^dami: »Mi hočemo živeti skupno s češkim narodom, če bo pa potreba, tudi brez njega.« VOJAŠKI SVET V PARIZU. Pariz, 6. dec. (Izv.) Danes popoldne se je sestal pod predsedstvom Milleranda najvišji vojaški svet. MUSSOLINT GOVORI DELAVCEM. Milan, 7. dec. (Izv.) Ministrski predsednik Mussolini je govoril na shodu kovinarjev, kjer je povdaril, da njegova vlada ni protiproletarska, pač pa je nasprotna napačnim ideologijam. Mussolini, ki je 20 let delal kot ročni, pomožni delavec, zidar, ve, da je delavec duša naroda. Naloga vlade je, da varuje delavske interese. Nastopati pa mora proti tistim, ld zapostavljajo interese Italije. Za veliko Italijo jc pa treba discipline. NANSEN DOBi NOBLOVO NAGRADO. Stocbolm, 7. dac. (Izv.) Noblovo mirovno nagrado za to leto dobi Fritjof Nan-sen. Nobel je odpotoval iz Lausanne. D?ifiovnis!ce drag, in Razumljivo je, da se 1» v duhovniških, krogih dvignila nevolja radi zopetnega zavlačevanja izplačila že v juliju dovoljenih drag. doklad. Mnogi so postali apatični in ne verjamejo, da bi sploh»kaj prišlo. Ker se bo Jug. klubu zopet očitalo, češ da se nikdo ne briga za te zadeve, četudi je to vprašanje zelo pereče, podam sledeče pojasnilo: V smislu § 57 fin. zatona za leto 1922-23 je 5 milijonov dinarjev dovoljenega kredita za drag. doklade duhovnikom, ki začenjajo s t. avgustom. Minisfcstvo za vere je imelo nalog, da napravi načrt, kako se porazdeli ta svata z ozirom na razne kategorije in k on fe sije. Načrt — takozvani pravilnik — se je izdeloval od avgusta do konec oktobra. V smislu zakona o dragini-skih dokladah pa mora pravilnik biti potrjen od ministra financ, ministrskega sveta in finančnega odbora. Ko je diošel pravilnik od ministrstva vere , ga minister financ ni hotel podpisati, zahteval je nekaj spre- memb glede Črne Gore. Predno se je načrt predelal, je preteklo navzlic vsemu spet en mesec dni. Predelan načrt je nato ležal pri miniistru financ, ki je smotreno zavlačeval podpis do 2. decembra. Ljubljanske volitvo so se vršile 3. dec. in telefonsko poročilo »Jutra« je odkrilo, da naj bi drag. doklade duhovnikov cele države in vseh treh kanfesij služile kot sredstvo za pritisk na duhovnike volivce v Ljubljani. Na ponovni pritisk Jugoslovanskega kluba in ministra dr. Krstelja je dr. Kumanudi predlog vendarle podpisal 2. decembra. Nato je bilo treba prenesti akt iz ministrstva financ v finančni odbor. Četudi sta obe pisarni komaj« 300 korakov oddaljeni, je vzelo tudi to nekaj dni časa. Prav ko se je nameravala sklicati seja fin. odbora, je predala 4. dec. vlada ostavko. Navzlic dokažem, da gre za golo formalnost, minister financ ni pristal na sejo fin. odbora za 6. t. m., četudi sta bila predsednik fin. odbora in minister vere za to. Tako leži sedaj ves akt v pisarni fin. odbora in čaka formalne pritrditve, na kar še le se bo otvoril kredit. Da ni bilo urgenc in intervencij od strani Jug. kluba, bi akt priromal v finančni odbor morda za oktober 1923. Ko se sestavi vlada, se skliče seja fin. odbora, na kar se drag. doklade izplačajo v smislu načrta, ki ga je objavila »Vzajemnost«. Prosim tovariše, da počakajo z izvršitvijo sklepa do prve seje fin. odbora, potem pu stopimo na začrtano ijot. V polnem obsegu soglašam s sklepom Vzajemnosti, ker naša duhovniška potrpežljivost gre predaleč. Glede katehetskih plač pa je stanje tole: V fin. odboru je bila sprejeta svota, lci bi zadostovala, da se zvrši sklep Višjega šolskega sveta v Ljubljani (25 K od t. ure). Iz sedaj neznanih vzrokov je svota izpadla seveda brez najmanjše krivde kakega čla-ua Jug. kluba. O tem bo še govora. Sploh manjka za prosveto v Sloveniji za celo bud-žetno dobo 16 in pol milijonov dinarjev in zaprte bodo ne le zasilne šole marveč po 31. marcem vse ljudske in srednje, če ne uspejo sedanje intervencije Ker je manjkalo denarja za novonastavljene učitelje, je po sklepu p okr. uprave oddelek za prosveto v Ljubljani se odvzelo skoro vsem katehetom njihovo plače, kar dokazuje, da smatra pokr. uprava v Sloveniji katehete za najbolj nepotrebne v celi prosveti! Kdo je vzrok, da je tako skrčen kredit za slov. prosveto, o tem bomo »Jutru« za njegov napad na me še o primernem času dal potrebnega pojasnila, Jug. klub je trajno na delu, da se svota upostavi. Sicer pa kot z duhovniki tako je tudi s poštnimi ualuž-Ijenci, orožniki i dr. — sklen jeni so krediti, a se ne otvori jo. — Človek ima vtis, da je °/io SHS peorici ministrom — objeetum fopabile. — Belgrad, 6. dec. 1922. K. škiil}, nar. posl. Politične vesti. f Demokratje za razveljavi je nje ljubljanskih občinskih volitev. Poraz, ki so ga doživeli pri občinskih volitvah vsi »nai prednk frazerji, začenši od samostojnežev do demokratov, jih strašno peče. Ne morejo ga preboleti. Ko so se' v volivnem boju z najgršimi priimki in medsebojnimi očitki opsovali (neki »napreden« volivec je dejal: okozlali), predejo sedaj tenke vezi, kako bi se mogli zopet spraviti, pokazati tako javnosti, da so bili vsi njihovi volivni šlagerji slepomišenje, pravi humbug, in se v »napredni ljubezni« zopet objeti — demokratje, demokratski disidenti in NSS-arji s samostojnim priveskom vred. V to svrho je treba poiskati navideznih razlogov za razveljavljen.je volitev. Demokratje so imeli včeraj sejo načelstva in so napravili sklepe, s katerimi pripravljajo javnost ua »napredni« bratski sporazum. — Očitajo zajedničarjem še »zlorabe, sleparije in mistifikacijeSlov. Na-rod», glavno glasilo zajedničarjev, je s tem sporazumom čisto zadovoljen, očita samo »Jutruc, tla z in farni jami dela za »napredni blok«. Saj se razumemo, kajneda? Treba je še takole malo časa drug proti drugemu malo zabavljati, da ne bi se zapeljani idealisti prehitro začeli povpraševat ti: Čemu pa smo se pri volitvah tako neizmerno biksali, drug drugega opljuvali, če frazasta naprednost, ki je v sredi votla, okrog je pa nič ni, pokrije kar čez noč vse povdariano nasprotje med centralizmom demokratov in slepilno samoupravo in slovenstvom zajednice? »Slov. Narodu« je kar odleglo, ko je dobil iz Belgrada poročilo, da »ne pride v demokratskem klubu do definitivnega razkola. . Da pa ne bodo ne JDSarji, ne Zaedničarji preveč v zadregi, je bil angažiran poslanec Reisner, da pritisne na notranjega ministra demokrata Timotijeviča, da razveljavi ljubljanske občinske volitve. Zajedničarji in pokrajinska uprava seveda ne morejo same sebe obtoževati, zato je, kakor nam poro« pajo telefonlčno iz Belgrada, naslovil g. Reisner na notranjega ministra vprašanje: ali hoče minister skrbeti za to, da bo po, krajinska vlada spoštovala zakon o volivnem redu za Slovenijo, češ da ga je pokrajinska uprava kršila, ker je predpisala za vlaganje kandidatnih list rok 11 dni mesto 10, in ali je minister voljan ukazati pokrajinski upravi, da spoštuje zakon 0 zaščiti države, ker da so bili na kandidatni listi »Zveze delovnega ljudstva« izraziti, pristaši komunistične skupine? — Hoče-li »napredna*?' frakarija, da jo še enkrat in Se bolj temeljito nabijemo? Vedno na razpolago! -j- Kdor krivdo zagovarja, je sam so-kriv. Sedaj, ko je preteklo že skoro teden dni, odkar je Ljubljana izrekla svojo obsodbo nad liberalnim režimom, ki je gulil Ljubljano 40 let, pa prihaja NSSarska » Jugoslavija« ter zagovarja 40 lehio spanje svojih sedanjih zaveznikov — starih liberalcev. Zraven pa očita dr. šusteršiču, češ da je on kriv, da Ljubljana nima elektrike in da Ljubljanica še ni regulirana. Tt) so stare marnje dr. Trillerja, da z očitki dr. šusteršiču hoče nastopati obenem proti SLS. In zanimivo je, da je NSS, ki je r. zastopniki SLS sedela v zadnjem občinskem svetu, z ravno tistimi argumenti kot »Slovenec« nastopala proti bivšemu pod-ižupanu dr. Trillerju. Tedaj je bil dr. Triller nasprotnik, sedaj pa je dejanski voditelj NSS. Zato so NSŠarji prevzeli tudi njegove »argumente«. Oglejmo si jih! Že davno prej, preden se je komu na Slovenskem sanjalo, da bo dr. šusteršič kedaj postal deželni glavar, so ljubljanski liberalci gradili elektrarno na paro, čeprav so lahko vedeli, da je votla iz Save cenejša ko pa premog. Sedaj imamo drago elektrarno & majhno silo. Kako so liberalci nasprotovali veliki dr. Lampetovi ideji o podeže-Ijenju vodnih sil, je znano. Mobilizirali so proti temu načrtu državo, avstrijsko vlado, nemške kapitaliste in vse sovražnike slovenskega ljudstva. Uspeli te gonje je bil ta, da je dežela sicer zgradila Završni-co, ni pa mogla celega svojega načrta izvesti, dočim je danes Vevška družba — seveda po dr. Trillerju nacionalizirana — zopet gospodar vodnih sil ter milostno po- Dekliške pesmi,* Sardenko je v tej zbirki še bolj kol kdaj prej pesnik, ki tipa za izrazom onega, kar se dogaja in utrinja brez besed v lepote polni dekliški duši, ki išče izraza onemu, kar ni več resnično, ako ukleneš v navadno črko i.n vsakdanji zvok. Vse, kar prepleta sen in resničnost nedolžnega srca, je Sardenko nanizal v lično zbirko. Doživljaj, zamisel, prožna oblika, rahlo da- j hnjene misli — vse to odseva snažno ! umetniško osebnost Sardenkovo, v tem mu gre sedaj za Župančičem prvo mesto na i Slovenskem. ! V današnjih dneh, ko verzi dnevne mode vpijejo v ostrih, trdih izrazih, težkih slikah in ne čuvajo ne oblike, ne akcenta, je Sardenkova zbirka v svoji globoko tajinstveni nežnosti, strogi, gibki obliki slovstveni pojav, ki s svojo do dna občuteno pristnostjo prijetno preseneča. Program zbirki in konfesija urnehii-fekoinu ustvarjanju Sardenkovemu so verzi: »Vse nevidno se za vidnim skriva, vse življenje se v skrivnost preliva.' Tn v tem svehi meti vsakdanjostjo in tajnostjo prisluškuje Sardenko čuvstvova- * Spesnil Silvin Sardenko. Založila prodajalna KTD Ničman v Ljubljani. Str. 122. let* 1922. nju in modrovanju nedolžnih src, ki se svoje lepote, svojega tesno neposrednega doživljanja, vsega, kar jih obdaja in navdaja /, bolestjo, strahom, upom in radostjo ne morejo osvestiti in ne zavedajo. Njegove najboljše pesmi so le iskrenje src brez vsake zavedne refleksije. Najlepše je pač na nedolžnosti njeno naivno brezmoč-je, najlepše v mladi duši, tla si vsega tega ni v svesti. Pravijo, da z mojih lir* »bele lilije cveto«. Če cveto, ne vem, kako. Čim manj je refleksije, tem pristneje in priprosteje, tem razločnejše se odraža vsa plahost in tajinstvenost doraščajočega srca. Citirati bi moral tu »Tremolor, »Pričakovanje«, vČez vrh«:, »Vigilijac in še. druge. Včasi pa to prisluo, neposredno doživljanje in gledanje vendarle zdrkne iz miselnega in čuvstvenega obiležja pesmi v refleks pesnikov; v pesmi zazveni misel, ki ni organska nujnost, temveč naučeua modrost, hi bi omenil »Odmev večne pomladi«, »Vzklikk, »Velika noč«, sDečla:. Izza teh verzov gleda pesnikovo oko, ki .jih narekuje. Ako motriš zbirko .s tega vidika, so ti takoj razloči, kdaj zakrije v Sardenku vzgojitelj-katehet čiste pesnikove utripe. Tretja vrsta pesmi v zbirki so čiste sentence pesnikove, nežne v dikciji, kot da so pisane za albume dekletom, plastično v prispodobi, toda globoke, nevsakdanje v misli. Kar diči Sardenka, je globoka verska zavest in občudovanje lepe duše, ki je v skrivnostnem pogovoru z Bogom in bližnjim. In nobene sentimentalnosti! Razve-sel:iv pojav literature naših dni je, da vse literarno gibanje stremi kot v protest realnemu življenju v duhovnost, nematerial-nost. Sardenko si je ostal zvest v svojem iajinstveno nežnem čuvstvovanju in oblikovanju od početka ter prirastel s svojo silno vero v Boga in Večno lepoto z zadnjo zbirko v občno umetniško hotenje naših dni kol najsilnejši glasnik duhovnosti. Nobena njegova zbirka ni še bila la-ko aktualna, nobena še ni našla besedi, ki bi jih bila razbrala človeštvu iz lepote žejne duše tako kakor »Dekliške pesmi4'. Danes človeštvo — mlada srca in oni, ki jih po lepoti mladih dni boli srce grabi za izrazi, razgrinja'očimi vso nevidno, vekovito lepoto, ki nima z brutalno, brezsrčno realnostjo nobenega stil«. V čuvstvovanju naših dni se pojavlja neizprosen klic po Bogu, po čednosti in duhovnosti. Skeptični duh jo naplal srca z nemirom in obupom, s cinizmom in trpljenjem, poraja se duh, ki rešuje nemateri- jalne vrednote, duh bogoiskateljev in mistikov. Sardenko nam jo odgrnil kraljestvo verne, plahe, deviške mladosti, čuvstvova« nje duš, ki so nad materijo, h-pljenje src, nad katerimi je svet grešil iu jim je zdravilo Bog. To kraljestvo otroško lepih sanj, bajno pravljične lepote, sladkotajnih odnosov in utripov nežnih src — za sladek hip te iztrga sedanjosti. In čim preprosteje je beseda in slika, čim manj je osebnega pesnikovega modrovanja v pesmi, tem globlje te zagrabi njegov verz. Mnenja sem, da bi bila zbirka mnogo popolnejša, če bi bil pesnik izločil iz nje vse, kar ni gol prvinski doživljaj. Ostalo bi bilo okoli sedemdeset pesmi, ki bi ne bile nič drugega kakor pogled v dekliško oko od srčnega utripa šestnajstletne do Magdalene gresnice. Omenil sem že, da je Sardenko ostal iudi v tej zbirki sani sebi zvest, tudi v tej zbirki je enohia njegova slika. Razločno se odraža njegova osebnost, njegova srčna tenkoslušnost in rahločutnr>st za skrivnosti polno čuvstvovanjo mladostnih src. Globoko verni svečenik s svojim delom hvali in priča za Gospoda, ki dopušča še toliko nepopisne in neizrekljive lepote v mladih dušah, da se po njih razodeva. Narte Velikonja. nuja Ljubljani »svojo« elektriko. Da pa je SLS kriva, da še ni regulirana Ljubljanica, ta je tudi predebela. Ko bi bili na mestnem magistratu sedeli možje odločnega dela, bi se bila la stvar tudi dala izvesti. Da se ni, ni to krivda kakih nasprotovanj, marveč malomarnosti. Z ljudmi, ki so tako »napredni«, kakor so bili liberalci v teku 40 let, sedaj vlečejo ti NSSarski prvaki. Dokaz, koliko je vredna njihova naprednost. S frazami se ni *še zgradila nobena elektrarna in se ni še reguliral noben potok. Ljudje hočejo dela in ne fraz. Zato so 3. decembra vrgli NSSarje in celo družbo na cesto. 4- Kaj pravijo belgrajski listi o volitvah v Ljubljani? Demokratska »Pravda« piše: »Naše včerajšnje (številčno, op. ur.) poročilo o volitvah v Ljubljani je v mnogih ozirih Belgrajčane iznenadilo. V Ljubljani so doslej imeli večino demokratje. (Sedaj so »vlado« izgubili zato, ker so se Tavčar, Ravnihar itd. po zagrebškem kongresu odcepili od demokralov in se združili z narodnimi socialisti, radikalci in samostojneži, in tako so njihovi največji antipodi (klerikalci in komunisti) dobili občino v svoje roke. V krogih ljubljanskih demokratov so občinske volitve vzbudile »zaprepaščenje« in to je resna lekcija za njihovo bodočnost. Demokratje so dobili 5 mandatov, njihovi disidenti pa tri. Ta pojav tolmačijo tako, da v Ljubljani Zajedniea ipak nije uspela.'" -f »Slovenski bund«1. Tako je krstil zagrebški »Hrvat« ljubljansko »Jugoslovansko Zajednico«. »Hrvat« piše namreč o ljubljanskih občinskih volitvah med drugim: »Pribičevič-Žerjavove demokrate peče jos osobito to, što su oni dobili preko tisuča glasova manje nego demokratski disidenti oko »Slovenskog bunda« sa dr. Ravniharom na čelu.« — Živijo >bund«! -f Shod v Dobrniiu. V nedeljo 3. dec. je priredila K Z za trebanjski okraj shod v Dobmiču. Na shodu, ki je bil zelo dobro obiskan, je poročal posl. Brodar. -f »Dole, narodne krvopijje!« »Dole razbojnicik — »Dole, neradnici (nedelav-ci)k — »Dajte nam zaštite za našu siro-čadk — Tako so kričali invalidi v parlamentu na zadnji seji pred demisijo vlade. Dalje so kričali: »Dajte nam hleba!« — »Hočemo i mi da živimo!« — To so sami lepi pokloni za našo socialno vlado. + Proti premoženjskemu davku v Švici. Socialistična stranka v Švici je predlagala centralno obdavčenje premoženja in ,'cor pmktnši z 80.000 f ranici, od katerih bi se naj oddalo državi 5%, z naraščajočo odstotno mero, tako da bi se od premoženj od 3 milijonov dalje oddalo 60%. Ta zakonski predlog je meral pred narodni plebiscit. Agitacija za in proti je bila velikanska; take Švica baje še nikoli ni videla. Nasprotniki predloga so agitirali predvsem s tem, da bodo vsi papirji padli, da bo kapital romal v inozemstvo, da se bodo podjetja ustavila in draginja poskočila etc. Pri referendumu je glasovalo 835.000 volivcev, za predlog jih je bilo 110.000, proti pa 725.000 Glasovanje ni našlo veselega odziva samo v Švici, ampak posebno tudi v sosednji Franciji, kjer se buržoazija brani ne samo takega davka, ampak celo zmernega progresivnega davka na dohodek. V glavnem se opaža po vseh deželah naraščanje anti-socialistične reakcije, ki se razteza tudi na sicer socialno upravičene zahteve. — Rovtarstvo. Aurelio Palmieri, učenjak že davno ustaljenega svetovnega slovesa in ne samo »oseba z znanstvenimi ambicijami«, kakor piše »Jugoslavija«, je napisal za naš list članek, v katerem poudarja potrebo odkritosrčnega iz notranjih čustev izvirajočega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo. Politične strani tega vprašanja se je Palmieri dotaknil le toliko, v kolikor sodi, da je sedanja vlada v Italiji močna dovolj, da izvede rapallski sporazum. Namen odličnega član-karja, ki celo dolgo dobo svojega življenja posveča izključno slovanskemu vprašanju, je bil v prvi vrsti ta, da kaj pripomore k odstranitvi nasprotij, ki vladajo med obema plemenoma in more o njegovi resnični ljubezni do nas dvomiti le ignorant, kateri njegovega kulturnega delovanja v tem oziru ne pozna. Aurelio Palmieri je kot eden največjih prijateljev slovanstva in tudi eden najboljših poznavalcev slovanskih problemov dobro in davno znan v Petrogradu, Moskvi, Pragi, Varšavi, Sofiji; njegova dela in revija ne manjkajo v nobenem slovanskem seminaru in tudi med Italijani se ravno on trudi, da bi Slovane, zlasti pa Jugoslovane, bolj spoznali, pravično upoštevali in se ob slovanski Kulturi obogateli. Zdaj pa pride »Jugoslavija« in Riu prepoveduje razodeti svoje nazore o italijansko - jugoslovanskem sporazumu v 'isti skrajno taktni in fini obliki, ki odlikuje baš moža tako širokega obzorja. Odslej torej noben odličen inozemec ne bo smel pisati v naše liste, preden ne bo šel Po dovoljenje k »Jugoslaviji«. Tako skrbi •a list, ki je iudi med volitvami izmed vseh najbolj rovtarsko pisal, da tujci dobe kaj lepe vtise o našem kulturnem ni- voju in publicističnih pojmih. Upamo, da Palmieri, ki zasleduje vse pojave pri nas, našega naroda ne bo sodil po sirovi hru-laciji tega predstavitelja zajedničarske »inteligence«. — Stična. P. dr. Avguštin K o s t e 1 e c -je imenovan za priorja regenta (z opatsko oblastjo) cistcrcijanskega samostana. — Dolarji in finančni minister Kumanudi. Dopisnik blokaških listov je govoril s finančnim ministrom Kumanudijem in ga vprašal, koliko dolarjev je vlada potrošila za dvig dinarja. Kumanudi je odgovoril: »Vlada je dobila toliko dolarjev, kolikor jih je morala dobiti po pogodbi.« — To je tako, kakor bi kdo vprašal: Kdaj so pa Tvoj ata umrli? — »Ja, včeraj smo jedli kislo repo!« — Božič! Novo leto! Razpisali smo podpore za Božič ali Novo leto. Število naših rednih članov-prosilcev je tako veliko, da naša sredstva ne zadoščajo, da obdarujemo najpotrebnejše. Prepotrebni podpor, zlasti o Božiču ali Novem letu smo vsi, mi slepi! Zato ponižno prosimo vse prijatelje nas slepih, tla se nas spomnite sedai in blagohotno položite dar, nam najbednej-šim slepim na oltar! Vsi milodari prosimo, naj se blagovolijo poslati na pisarno podpornega društva slepih v Ljubljani, Wolfova ulica 12. — Za odbor: predsednik Jurasek. — izjava. Dne 10. 7. 1921. je bila v št. 161. našega lista objavljena notica »Samostojna agrarna reforma«. V kolikor vsebuje notica očitke nečastnih dejanj proti Cirilu Hočevarju, posestniku na Muljavi in Josipu Kutnarju, posestniku in županu na Muljavi, temelje nn napačnih informacijah. Uredništvo vsled tega obžaluje, da se je ta notica objavila ter izjavlja, da nima navedenima ničesar nepoštenega očitati. — Uredništvo. — Tz^la je 1. številka tednika ^Pravica ', glasila krščanskega delovnega ljudstva. Tzdaja ga konzorcij. Odgovorni urednik je dr. Oosar. Uredništvo pravi, da je krščansko-socialen list potreben, ker je vsako gibanje brez lastnega glasila toliko kot nemogoče. Resnično! Cena pollebio 24 Din, četrletno 12 Din, mesečno 4 Din, posamezna številka 1.25 Din. — Umrl je v Kranju g. Franc R e v e r finančni komisar v pokoju. Pokopali so ga 4. decembra. Blag mu spomin! — Pevskim zborom in pevcem. Pevska zveza je ustregla splošni želji svojih izborov in je izdala popolno Pevsko šolo, I ki jo je spisa! njen pevovodja prof. M. Ba-1 juk. Knjigo ie odobril Zvezin artistični od-; sek in jo potrdila tudi višja šolska oblast ; y.a učno knjigo v šolah. Pevci! Sedaj ni več izgovora: nimamo šole. Imate jo. Vsi strokovnjaki se izražajo o njej laskavo in pohvalno. Ta knjiga vam bodi vsakdanja hrana! Cena jej je z ozirom na obseg not (158 strani same vadnice), obsežno razlago s slikami (nad 60 strani) in popolni slovarček običajnih tujk tako nizka, da je ne prekaša v tem nobena knjiga. To je bilo pa mogoče le zato, ker ni nihče izmed sodelujočih računal z dobičkom. >Pevska zveza« poziva zbore, da začno po šoli svoje pevce redno vaditi v pevski teoriji, ker bo le tako mogoče dvigniti naše zbore. — Zveza za tujski promet v Sloveniji je izdala štiri vrste ličnih razglednic slovenskih narodnih noš, da poživi zanimanje zanje v najširših krogih ter da upliva na to, da se slovenske narodne noše tudi v resnici pravilno nosijo. Ravno letos se je zopet opnžalo ob narodnih prireditvah, da se nosijo kot narodne noše take, ki nimajo s slovensko nošo nobenega opravka. Posebno grdo je gledati noše, pri katerih se uporablja^, takozvani »Dirndel-kostim* v kratkih kričavih i;rilih, ki bo pravi narodni noši popolnoma tuji. Razglednice se dobijo v pisarni Tourist-Office na Dunajski cesti 18. V kratkem izidejo tudi barvane razglednice narodnih noš, ki jih bodo tudi širši sloji gotovo radi kupovali. — Občni zbor Čebelarske podružnice za Ljubljano in okolico se vrši dne 17. decembra 1922 ob 10. uri dopoldne v bralni dvorani Jugotdovan-ske tiskarne z običajnim dnevnim redom. Podružnični člani se pozivajo, da plačajo Članarino po 40 Din za 1. 1923 edino le podružničnemu blagajniku g. Franu L u n d r u viš. davč. upravniku v Ljubljani, fin. okr. ravnateljstvo in sicer do 31. 12. 1922, sicer se jih ne bo smatralo za člane, Obenem naj vsak član naznani število obljudenih A. Ž. panjev. — Odbor. — Z graške univerze. Načelnik meteorologi čno-fizikalnega zavoda na graški univerzi prof. dr. Iieinrich Ficker se preseli v Berlin kot profesor za meteorologijo na tamkajšnjem vseučilišču in ravnatelj pruskega meteorološkega zaveda. — Štajerske učiteljice proti celibatu učiteljice. Štajerska deželna vlada je deželnemu zboru predložila zakonski načrt o učiteljskih pokojninah, po katerem bi učiteljica, ki se poroči, izgubila službo in pravico do pokojnine. Štajerske učiteljice so proti tej določbi priredile veliko protestno zborovanje v Gradcu. — Ruski polni listi. Nemška republika ne priznava več potnih listov, ki jih je izdala bivša carska vlada ali pa njene delegacije. Zato se v naši državi taki potni listi za Nemčijo ne bodo več vidirali. — Skrlatica v Zagrebu se vedno bolj Širi. Oblast je ukrenila stroge zdravstvene odredbe. P. n. g, poverjenikom naših listov! Od neke strani nam jc došlo vprašanje, bi li ne kazalo pobrati takoj sedaj ob Novem letu celoletne naročnine na i »Domoljub a« ozir. -»B o g o I j u b a« j od vseh onih, ki žele list prejemati pri domačem poverjeniku in lahko utrpe celoletno naročnino. Ta način pobiranja bi imel namr.*?, to dobro stran, da «•« prihrani poverjenikom dvojni trud. naročnikom ua zo-pofno nadlegovanje o Krosu, ko je na kmetih največ dela. Z ozirom na ncstalnost naše vabilo je nemogoč nalanerm proračun >a prihodnje leto in zalo tudi ne moremo določiti pravili končnih cen našim časopisom za celo lefo 1023. Tz lega razloga smo določili le polletno ceno zn Domoljub (12 Dinl in Do-golinh (7 Din) 07irnma za skupne odjemalce 10 Din za Domoljuba in (S Din za Bogoljuba. Ker pa bi radi vsestransko ustregli, svetujemo gg. nabirafeljem. naj blagovolijo od naročnikov, ki že sedaj o Božiču lahko utrpe celoletno naročnino, pobrati za »Domoljuba" po 20 Din, za »Bogoljuba« pa po 12 Tljn za leto 1023. Pod 20 Din pri ^Domoljubu« oziroma 12 Din pri »Bogoljubu« na ne smemo na neben nne.in, ker ne moremo prevzeti odgovornosti za posledice, ki bi utegnile na-slati ob takih ali se manj ugodnih valutnih razmerah, kot so sedaj. Uprava Domoljuba in "ogoljnha. M ffl k Nemški ^GrrnjilanflsTVOcIie« za Kn-rnSko. Od 3. do 10. t. m. zb-rajo Nemci darove, da z njimi o Božiču obdarijo nem-jSke šole v slovenskem delu Koroške. V to svrho so sestavili posebno kolo — Knrn-tner Arbeitsring — ki mu pripadajo nastopna društva: Schulverein. Siidmark, K. iLandsmannschaft,, Krirnf, Ileimatedienst, Verein d. Reichsdeutschen, Verein d. Su-detendeutschen. Bund der Kanalfnler, D. d. Miestaler. Verein d. Gottsrheer. Andre-as Hofer-Bnnd. Turnverein. Volksbildungs-verein, Miirzklub. Seveda sodeluje tudi celokupno nemško časopisje. Kaj storimo mi za našo mladino na Koroškem? k Mravlnc;ova propaganda n>i Koroškem. Bivši mariborski dr. F,. Mravlag prireja po Koroškem predavanja s skioptič-nimi slikami o trpljenju Nemcev na jugoslovanskem Štajerskem. Dr. MravJaga opozarjamo, da svoja predavanja izpopolni s slikami o požganih slovenskih domovih po Koroškem in s podatki o vseh mogočih nasiljih nad slovenskim koroškim prebivalstvom od umorov do prostaških psovk. Še le tako bodo njegove sliko in predavanja prišla do polne veljave. novtee. p »Edinost« ima od nekdaj navado dajati dobre nauke drugim. Vendar bi se mogla tega odvaditi vsaj sedaj, ko ima samo med primorskimi Slovenci nebroj problemov ter ima dosti pometati v lastni hiši, kjer žalibog tudi ni vse, kakor bi moralo biti. Ali ni čudno videti, da ta list ob času, ko je Slovanom v Julijski krajini treba, političnega vodstva, vzpodbude, naukov in navodil sleherni dan, piše in modruje o strankarskih razmerah v Sloveniji, in sicer kot nekakšen sodnik, ki njegovih pravdo- in krivdorekov nihče ni prosil in nihče tudi ne potrebuje. Ali »Edinost« . pod vlado gospoda JMussolinija nima res o ničemer pisati nego o ljubljanskih občinskih volitvah in podvreči kritiki razne strankarske kombinacije ob tej priliki? Socialiste uči, da niso dosledni, če se vežejo s Slovensko ljudsko stranko, katere glavna programna točka je pa »Edinostih obramba zasebne lastnine — Slovensko ljudsko stranko pa uči, da ne sme vstopiti v delovno koalicijo s socialisti, ker da bo prišla v občinskem svetu vsled tega v konflikt s svojimi načeli. »Edinost« tudi že ve, ob kateri priliki in pri katerih vprašanjih se bo to zgodilo. Da bi se le »Edinost« zanimala toliko za tržaški občinski svet ali pa za — Kmetsko-delavsko zvezo na Goriškem ali pa za zadružništvo v Istri, kolikor sc za ljubljanski magistrat! Ne smemo pa tudi pozabiti na to, da ožigosamo tisto neodkritosrčnost pod plaščem pozčrskc odkritosti, ki je pri tržaški »Edinosti« tradicionalna. Graja namreč tudi nedostojno obliko polilične borbe v Ljubljani. Če že o čem piše, naj pove vse, ker le to je pošteno. SLS in z njo v občinskem svetu koalirane skupine neodvisnih socialistov in Peričeve stranke so volivni boj vodile dostojno, in če »Edinost« navaja za zgled izrabljanje dr. Iv. Tavčarjeve osebe v tem boju, ima tudi moralno dolžnost povedati, katere stranke da so to storile. Ampak ona o tem molči, da se nc bi preveč zamerila ne enim nc drugim, kakor je to njena že skoro petdesetletna navada. Z eno besedo, dobro bi bilo, če bi »Edinost« glede na polilične razmere v kraljevini SHS varovala tisto modro in taktično pravilno rezervo, katero varujemo — časih z velikim samo: premagovanjem — mi, kadar pišemo o političnih notranjih razmerah med Slovenci na Primorskem. p Smrtna kosa. Dne 6. t. m. je po kratki bolezni umrl stolni vikar in kanonik v Gorici dr. Ignacij Kobal. Pokojnik je za časa vojne ket begunec bival in deloval v Ljubljani. N. v nt. p.l p Zanimiva fašistovska izjuva. »Popo-lo dTtalia« je 1. t. m. priobčil uvodnik o preesnovi italijanske ustave. Tu je označen zadevni program fašizma, a II. točka tega programa se glasi: »Izvede naj se zakono-dajnoupravna decentralizacija na pokrajinskem temelju za gospodarske in šolske stvari (l judsko in srednje šolstvo).« To naj bo avtonomija? p Izdajice ua umiku. Goriški slovenski fašisti so že z drugo številko izpremenili ime svojemu glasilu: »Glas Julijske Benečije« se je prekrstil v »Novo Dobo«. Razen tega je v ; glavi« lista izostala označba »glasilo fašizma«. Iz tega se vidi, da je nekaterim izdajicam le še ostala trohica sramu —-ali pa so po izkušnji postali prevejanejši in hočejo delati prikrito. Prepričani smo, da tudi tako ne bodo uspeli. p Podlo barbarstvo. Glasom tržaških listov so italijanski fašisti le dni zopet prisilili dva ugledna slovenska župnika na Koprščini, da sta morala piti ricinovo olje, ker sta bila ovadena, da delata »protiitali-jansko propagando«. p Tržaški občinski svet o upravni ureditvi Julijske Benečije. Tržaški občinski svet je imel 5. t. m. sejo, na kateri je razpravljal kot o edini točki dnevnega reda o upravni razdelitvi Julijske Krajine. Soglasno so sklenili, da naj se ustanovita samo dve pokrajinski oblasti: videmska in istrska z mejo med Postojno in Tržičem. V- ■ wi, ,,.f ,\B> «. il"-* Wa š Dijaška kuhinja v Celju je imela 1. 1. m. svoj cbčni zbor. V minolein poslovnem letu .je prehranjevala 70 dijakov; stroški za živila so znašali 120.000 K. Dohodki so s težavo krili potrebščino. Lani je dobila D. K. dve znatni volili: Vpok. župnik Frece v Petrovčah jo je določil za svojega glavnega dediča ter je društvo prejelo iz zapuščine 420.000 K, trgovec Kol ene pa je za-puslil za Dij. dom 500.000 K. V tekočem šolskem letu prehranjuje celjska D. K. 80 dijakov. š Napeljava falske elektrike preko celjskega ozemlja. Celjski mestni občinski svet je sklenil, da falski elektrarni dovoli napeljavo električnega voda preko Žimnja-kovega posestva proti najemnini in rever-zu, da v slučaju, ako bi občina rabila zemljišče v svoje namene, prestavi električno napeljavo na lastne stroške. š Celjska plirarna izkazuje za 1. 1921. 387.S40 kron primanjkljaja, celokupni primanjkljaj pa znaša 813.84-1 K. Plinarna se je preuredila na dvoplin-ski sistem, ki dobro deluje. Celokupni stroški za preureditev so znašali 1,318.781 K. š Ogenj v Moškanjcili. Minolo nedeljo je v Moškanjcih nastal ogeni, ki je vpepelil dva domova. Ogenj je nastal vslod nesreče s petrolejko. >5 Žitni Irg. Na novosadski produktni borzi so bile ccne žitu sledeče: pšcnica 16.03—16.10 K, oves 11.00—11.20 K, ječmen 10.80—11.00 K, koruza 11.00 K, pšenična moka (št. 0) 23—23.20 K. — Tendenca nespremenjena. g Poslranske (sporedne) carinske pristojbine pri uvoznem carinjenju blaga, ki se nahaja v privatnih carinskih skladiščih. Državni pod'ajnik za finance je ua vprašanje, ali se morajo pri uvozu carinskega blaga iz privatnih carinskih skladišč plačali vnovič postranske carinske pristojbine, z odlokom št. 311. od 25. novembra 1922 izdal carinama ni pojasnilo, da se pri. uvozit blaga iz privatnega carinskega skladišča ne plačajo vnovič postranske pristojbine, ker se one po čl. 91 car. zakona plačajo že po carinski skladiščni deklaraciji, na temelju koje se blago vskladišči v privatno carinsko skladi.če in ker so v zadnjem odstavku 90 čl. car. zakona predvidene samo odredbe o načinu, na koji se ima izvršiti carinjenje blaga iz privatnih carinskih skladišč, ni pa v omenjenem odstavku statuirana obveznost ponovnega plačanja postranskih pristojbin; razen tega je carinski pregled takega blaga istoveten s carinskim pregledom blaga,, ki se nahaja v državnih carinskih skladiščih (6(5 čl. car. zak.), a na katero se ne plačajo vnovič postranske pristojbine. g Podružnica Narodne banke na Cetinfu. Dne 11. novembra je otvorila svojo lilijalko na Celinju Narodna banka. Njen delokrog obsega Črno goro v mejah od 1914. leta in Kotorsko Boko. g Priglasitev zasebnih žrebrev k liccr.covanjn. Na podslavi zakonitih predpisov o licencovanju žrebcev sc razglaša, da morajo lastniki žrebcev, 10 nameravajo v prihodnji plemenilnl dobi spuščati svojo žrobcc za plemenitov tujih kobil, priglasiti te žrobce najpozneje do 1B. decembra 1922 pri onem okrajnem glavarstvu (politični ekspozituri, meslnem magistratu) v čigar okolišu je žre-bec postavijeu. Pri priglasitvi žrcbca, ki se izvrši pismeno ali ustmeno, ae mora obenem naznanili: n) ime, priimek ia bivališče žrebčevega lastnika, b) pasmo in rod. starost, barvo, kakor tudi kraf, v kntereni rtotf irohec. Opozarja se, rta m ra irebce toplokrvnih pasem pod štirimi leti ia ia mrzlokrvne irebce poil tremi loti splošno ne do>« dopustilo za spušča oje. SvojnčaBno so bo razglasilo, kje I" kdaj bo pregledovala komisija prlglnSene frebce in dajala dopustila (licenco). 8 Novo podjetje. Zagrebška Slavonska banka |e ustanovila v l^jubljani delniško družbo zu izdelovanje h-aknv, vrvic, pasov itd. pod imenom >Metra«. Osnovna glavnici naša 18 milijonov kron in »c uioro zviSali nn HO milj. g Finančno stanje avstrijske republik«. Z Dunaja poroko; V Narodnem svetu se jo te dm r »spravljalo o državnem proračunu za 1. 1028. Avstrijski proračun no izkazujo nič manj nego 520!! milijard kron primanjkljaja. Izmed avstrijskih podjetij ukazujejo največji deficit železnice, pri katerih gredo skoraj vsi dohodki xi> pjnče uraduištvu in slulabniStvu. Pri sestavi državnega proračuna «o »e omeniti hidi vsi avstrijski državni dolgovi, \ ki jih cenijo na približuo 1,415.010,000.000, a v tuji valuti 11.430.848,000.000 kron, I alt o dn znaša vkupnj avstrijski državni dolg 13,006.81j.1,000.000 kron. 7.h loto 1923. bo treba tn obroke, in uprave tegn ogromnega dolga nič manj nego 688.761) niili-iepov kron. - Od ogromnih Številk, kakršne čtta-riio le v zvondoslovju ali pa v gospodarskih poro-ifllth sovjetsko republike, »e človeku kar v glavi vrti Da br se žalostne avstrijske finance sanirale, bodo evropsko drlave Avstriji naklonile večjo posojilo. Na posojilu se bodo udeležile razne dežele v naslednjem razmerju: Angleška, Francouka in ČeSkeslovaSki po 32 5 odst., Italija 18.5 odst., Belgija R odst., Švica tn Španska pa po 2.5 odst. g Želesniške t»nfe r češkoslovaški republiki l>ud« Milane. Zadnjo sredo je imel osrednji železniški «ve». v Pragi m jo, na kateri je železniški minister podal obširen program železniške uprave ter naznani J, da bodo železniške tarifo v bližnji bodočnosti revidirane. Posebno bodo znižane talite za. predmete dnevnih potrebščin in /a industrijsko izdelke, ki ne, Izvažajo v druge dežele. g Izvoz žeških svinčnikov v (nje deiele. C'e-'4koelovaška tvornlcn svinčnike jo izmed najmodernejših Industrijskih podjetij v Evropi. Izvoz njenih prvovrstnih svinčnikov v tujino je naravnost velikanski. Svinčniki zgoraj omenjene Ivor-iii^ ">Grafo- no zasloveli Sirom svetn. Zadaje čase w> prišla naročila i/, Avstralije, Nove Zelandije in Južne Amerike, Medtem ko vsa ostala češka industrija v Ježki situaciji, pa podjetje >Grafot j kar najlepše uapiva i! Avstrijska zlsU paritvi«;. Od 4. do tO. t. ni. Ki»asft Jslatn puntata v Avstriji 14.500 a. kron. IHJRZA. /agfeh. 7. 12. Devize: PeSta 3J0-340. Berlin 085—1»05, Italija 3 62—3.60, London 380.50- j 33T..30, Nevrvork 73.0—74.0. Pari« 5.0850-5.1450, ; Fvags 2.8060—283d0, Dunaj 0.1076 -11.25, Ziirich 1 13-71—1381, Bukarešt 47.60—490, Kristijaitiia i |3,fl5—14.05, 4.65, VarSava 0 ,1-0.54. Ko- j papbtge.B 15J2B, Amsterdam 28.54--28.66. Valuje: j <>gr. K a.l5--S.45, l ir 8.58—3.02, funt str. 328.0. j dolar 72.0—73.0. fr. Irauk 5.0161 >- -S.0060, čsl. K 2.29, n. a. K 0.1105, Lei 119.0._ Pevski vestnik, M. BAJUK, PEVSKA SO hA. V Slovencih se zelo goji pevska umetno 1, fed« ona bi hl!a Se mnogo bolj napredovala, da xtno imeli dobro, temeljito in obširno vevška š o, Zdi se, da smo jo sedaj dobili, kajti Rrjukova Pevsko Sol« hodi v resnici novo, pedagogiko pot. Soln i m« dva dela: vadnico io razlago ali slovnico. T. Vadnica prične najprej z vajami »t dihanje, n-Tnani učence: a notami, v»buj? ritmični čut % diklati, te.ktir.iniem in peljem, n»p»:ljuje ncence sorcnst.<^nemn mifiljenju j" delovanju * nalogami. Iri j[h ima pevec pravilno dopolniti * notami ali j tteba.ji (pavzsrol), razvija pulagoma glasbeno teorijo o notah, pavšali, intervalih, lestvicah, dnr in mol, razlož" trievok tn g« naredi za podlago mnogim praktičnim vajam, jemlje obzir na zmožnosti /dijiii ln viSjih plasov (alt, sopran, tenor in bas), obravnava vse intervale hi ima zanje obilnega gra-divc, seznani pevce tudi z basovskimi notami in Iron *a rooSke glasove posebne vaje; n« str. 49 prične a kroiuatiko, preide ua ilvoglaanc vije ki •io večinoma imitatorifirii in vsled tega velike vmieturmlne vrednosti, olajSa ln oeladi « ljubkimi pesnimi res nauk ln se pri vseh vajah po potrebi *kMcnJ»i TVfl razlajto ln citira v to svrho doticno (».Tagratr. n. Razlaga s« uajprej bav-i s pevskim organom, ki g« popolnoma popiSe in hjrli »lika; govori « nastavku, o mutaciji, o posluhu tn daje povoeni prav modra navodila. Silno zanimiv je zgodovinski razvoj not. taktov, Srtovja, ključev, lestvie., solmicacije, in jako nazorne so tabele, ki kažejo geometrlfco intervalov io eiibarnmniune tone. Nad-isc praktičen jo Batkejev glavnik, ki se postavi na ribano klavijiitnro iu omogoči vsakemu učejieu, >la sigurno najiio tone katerekoli lestvice. K" sklepu obravnav« Se stave cerkvene tone, dajp piavila za predavanje, raztelesi pesmico >Po jezeru \ stavke, pnhtavke hi motive, poda popolno analizo Nedvedovega »Popotnika«, omenja kratice i« opiAe glasbene olepSavo. Na koncu se nahaja podrobno stvarno kazalo po abet;erineni redu, dalje J"znam porabiiih lujk ln pregled railage po paragrafih. V tej Pevski Soli jc vse prav vse, kar in«ra dober pevei: vede'i. Posebne vrednosti jo slovenska lerminologija, katere so bodu stmejii pevci težko privadili, inlajšim pa boiie dobrodošla. Je pa terminologija premišljeno delo profesorjev-jesi koslov-cov, ki bo zelo olajšalo pouk- Glasb je namreč silno abstraktna umetnost, ui le l.lstl učitelj bo knj opravil, ki bo pričel pred uoeuce z domačimi izrazi in r, nazornim poukom. Kiferemu urnemu zavodu pa je namenjena Pevska šola? Menun, da vsem, začenši z ljudsko šolo, j>a goi, do visoke šole, konservalorija. (Jče.n-ceni primerno so razbere potrebno gradivo in z vsakim letom se Jiri obzorje. Razdeli lev grad. a na m/,rede je stvar uumefja učitelja. Ampak eno je potrebno in to se ho doseglo: Ako se šolarčki v kratkem čssn nanče nitati in pisati, zakaj) se ne bi naučili po notah peli? Ka-tiarčk« so nči peli * orgljicami, Solarjp pa z metodičnim poukom, in lega sedaj imamo. Knjiga je sad dolgoletnega pevskega pouka na gimnaziji in na prvi nudi »e spozna, da jo je spisal Šolnik. Prostor v knjigi je 5la'upulanlno jki-l abljen, nili ena nsta ni izgubljena. Posebna vrlina je tudi v tem, da so celotne stvari, recimo tabelo, zinironi skupaj ns eni strani. Papii' trden, Ksok natančen; ostale so .-emlortje prav ruale napake. I;i so nn zadnji strani popravljen^:. Vadulca ima ua koncu lucli državno himno -»Bože (»rsvdt-: v srbskem in slovenskem jeziku. Drugih himen nima, ker lo je stvar pesmaric, ne pa pevske šole. Ker je. ta Sola lzlwren učen pripomoček pevskim učiteljem in učencem, se ho ua tej podlagi pevski pouk po šolah močno poglobil in ž njim pevska umetnost med celim narodom dvignila. P. Hugoli n Sattner. m. p. novice, ijTeltmdiio akademijo in kome™ pri,-redi ljubljansko katoliško dijaštvo nocoj ob N. uri v veliki dvorani hotela >Union*. Pri prireditvi igra godba Dravske divizijo Prijatelji našega dijaštva, ]H>koiito mu v teb dnoh preganjanja svoje simpatije litiji na zunaj, videlo, da v svojem dvojnem boju: za svobodo in za dosego svojih idealov «i osamljeno, ampak da široki ljudski sloji s skrbnim in ljubečim očesom zasledujejo njegovo gibanje. polnite dvorano do zadnje mize, ne bo vam žal: če si želite poštene zabave in Razvedrila, boste noo/t golovo prišli rt« svoj račun. lj Dntžabni klnh vabi vse svoje člane, • is se udeleže današnje dijaške večerne prireditve v dvorani Union* ob osmi uri zvečer. — Odbor. 1? Izjava. Dne Iti. 5. 19*22 sme priobčili članek, naslovljen ^Gibanje iugofoSi-siov v Ljubljani«, v katerem smo trdili o g. Vladimirjri Galzigna, visokosolcu v Ljubljani, da je bil celo gimnazijo zagrizen Tatjanah. To na Se poročijo temelji na napačnih informacijah, vsled cesar je lojalno preklicujemo. -— Uredništvo. lj Zahvala! Vsem onim, ki so s prispevki, itarill aH kakorkoli prii>omogli, da je Miklavžev večer Sentpeterskega Orla tako krasno uspel, ds je dasli našim malim nudil toliko vesolja in zad >• voljstva, iskreua zalivala. Bodi Vsemogočni b-»gst flačnik! Bog živil — Odbor. Ijj Dmštvo po»zdigo T>u>aU L/nbljtMic. Ah-eija za lo pre[)o'rebno društvu pridno napreduje. V sredo se je sestal pripravljalni odbor s-esloje?; k gg. ravnatelja Petra Ore^sellija, ravnatelja Viktorja Morota, muzejskega ravnatelja dr Manhi- stari l.foblianu. Vstop prest. lj Miklavjevo darilo, za kalerisga se Ko>ia f. » oglasifa na Miklavževem večeru 5««ipe;'irs^efra 00« v Unionu. »e dobi v poroltifimklh urMt v Ljudskem domu, v pisarni O. P. Ij Policijska kronika. Na sejmišču je bila ukradena Janezu Grašiču ix Naklegn denarnica, v kateri je imel uad S00O kron denarja. — V šopi špedicijske družbe Balkan je bil ukraden magnet an^leSkega sistema, vreden to.000 K- — Francetu 1'elichu v Sp. šiški je bilo ukradenih več desk. — Pnbnjtnila sla (jr^eni'« državnega vzgajališča 171etn< France Busor i* Sv. Ožbslta pri Pon;kv! in 1 "»letni Mihael Galut iz Jurklo?l.r«. lj veni, kaj naj storim, da bom prišel kake •4 mesece t napore, je dejal Ivan Primožič, ki je bil vsaiadt tatvine že večkrat kaznovan. No, zeblo srn jo in kmalu na ta je okradel tistega, ItaiiTemn je to rekel. Primožiča, ki je odnesel hlaga v vrednosti 2218 kron, so zaprli. Če bo presedel eelo zimo v zakurjenih zapt rib, se ne ve; pac pa t«> prišol pr*«! deželno sodišče, ker je nepoboljšljiv tat. Ij Koneert v hotela ^Tivoli.: v petek dne 8. decembra od 15.—20. ure. Domače |etrne, krvave iu tnosene klobase. Izvrstna vina letnik 1921. Godba dravske divizije! Vstopnina prosta. — Se prii-KJrocfl Vek. Dolničar. 5274 »Balade v b-aiolne in jo gnala v mogočnem stop nje vanju do uničujoč« vihre. — Prav tako se nam ie izmuznilo poročilo o prof. Rttfu, ki je Bjiremljsl po. A do Poljakovo. Ramo to naj rečemo, da ed bolj šega ppreniljevavra no moremo misliti, pa bi tako mimogrede no upali dohiti nili enakega, ki bi znat s tako tenkim notranjim uhoin prisluškovati vsa kateremu trepetu pevkiuega čuvstva. — Konftnn se to, da num jc tiskarski Škrat včeraj kar na tihem izmaknil štiri, pet vejic, odnos«! en oklepaj, da so se bravcem rogali zveiižeiu stavki ia se nam režali v oči hudobni obrazi sljreinžonih misli, tudi je besedo >preneean>" brc-z naši* privolitve izpt* menil v jpreneSeiu. K. pr Knjige Slor. šolske malice za tplo 1922 so »oslone dot.tskane in se prič,no i»zpo«ljat.i ljub ljanskim članom v najkrajšem easn. Izdajo se gtjr> knjige iu sicer: 1. Zbornik, 2. Fink: Ulovslovje zemljepisja, 3. Pivko-Schaup: Telovadba a 4. Bonkovič: Rastlinski imenik. Članarina zn>iš'n Din 20, dijaki plačajo polovico. Iktanovniki plačajo enkrat. Din 400, stari ustainrvnild pa morajo doplačati Din 200 ali pa vsako leto u^ilovice lel-nine. Prijave članov in vplačila je natJovilj ne poverjenika Rado Črnina, učitelja na Ledini (Komenskega ulica). pr 13. xver Male pesmarice je izšel V njeni je natisnjena, skoro že pozabljena topa >Podokni ca t Avgusta Lebana. Zbori in četverospevl je bodo gotovo veseli. Cena številki 1 in pol dinarja.. Do biva se v /vezni knjigarni, Marijin trg 8, Ljubljana. Cerkven! vestnik, c krisertiidi« Maska in mlajjeuisks. Msjattn* drutlia ima danes na praznik Marijinega Breet« Spočotja zvečer ob 6. uri slovesen družbeni shod v Križsnkflli. Učiteljski vestnik. F-čifeljskJ »estjiik. A nedeljo popoldne cb j ni i bo seja Slomškove *ve®». Lokal: Florijacclu j ulica št. 7, II. Vabljeni vsi odlNirniki eontrale | predsedniki podružnic. — Odbor. OHovski vestnik. • hjubilmtkc ridteke e« krožku vjihmio na ao-| cojšnio telovadno akademijo in komerz kntoliskegn | dijaikva v /Unionu Začetek ob 8. Vse orliške krožke, ki še. niso poslali prija za organizniorfčni tečaj in občni »bor Orliške pod zveze, opozarjamo, naj lo neimidoin« store. Tel. odsek Orel t Šiški priredi dne .0. t. m svojo akademijo točno ob petih popoldne v sslomt gostilne Relningbaiis. V.-tbimo vso brate in ljubljanskih odsekov iu krožkov kski>r tudi w drage naše prijatelje. Po akademiji to družabni večer. Vstopnina premerom L vrste 7. H 6, »to-jilče S Din. Bog živil — Odbor. TuristiRa in spori Smncnrski palnir. Vsi smučarski novinci; HM-ki in deklice, ki nameravajo vstopiti letos v am» carski tečaj za novince, morajo hiti potrjeni, da m> 1 zdravstveno za to sposobni. >Jugoslov. zimskospert-ski savez< poživijo s tom vse klube, da prijavijo najkasneje do 15. t. n, vse tetosnjo smuč. novince, ria .kar bo določil JZSS naborm dan, uro in kraj, kjer jih bo iz posebne prijazuor-H brc»r plačno preiskuj športu velenaklonjeni g. primarij dr. Ivan .lonko. Prosveta. Poiiv8dovž,iija pr Dopolni iu le. jtororiln o konterlib. Them tu PolioUovc. Pri obeh smo itueli namen izreSi he«edo ludi o spreml.jevavcih. (me ge. Drmc Ko-bler-Ootijer.a srno si celo dvakrat podčrtali, prvič s svinfitiikoui pri koncertu, nato uierl pisanjem poročila Se s črnilom, da nje umetniškega deleža prav gotovo ne pozabimo ~ kar se uaro je ua našo žalost. in osramotitev že prej enkrat primerilo. Go. ; Dano šleje.mo Slovenci med najboljše spivmljevavoe i sploh, ki ne pobirajo samo not z golo, dasi popolno, j pa brezdušno spretnostjo, ampak znajo z rabllm i tintam oživiti mrtvi instrument iu položiti osebno čnvstvo v same na sebi neopredeljene (indi.lerent-rte) zvoke, kakor jib predpisuje notno črtovje, da tRko v inamčem potnnožo vtis in obogute izrnz, bi M sicer- bil kot lepa alika brez umetniškega okvirja. Samoatojno umetnico se nam je poka/ala v No-vok-mem »Morju* in nam jo enako verjetno podalo razburkano valovanje brezdanjih globin kot lahno, komaj pozttavno prelivanje drobnih kaplji? v ble-stečem sončnem zlatu. Prav tako je t nepvičako-vat.-i moško roko podala žebteči ogenj Litsfovc Os* i iMro- j Taimo. Dimto- ru»to.r ! melfir vanj«, j v 'ao i v C 6./1S. 31 h 7./12. 7 b 7J Vi. 141) T 7r>o\i T C vetroTJ ■ 7 -nivr. 0"» i O* d. j««.; : zajl. : 729-U P5 0-4 mogla ' megla! mmmtnm mm* KNJIGOVODJA KKJIGOVODKINJA v * p f i»«t> ttri rt-. na novo industrijsko podjetje? Vknjižba na prvo mesto proti visokim obrestim. — Ponudbe na upravništvo tega lista pod „DOBRO NALOŽEN" 5251. Dokler traja zalega Dokler traja zaloga Nakit za božično drevo in to vsake vrste ponudi najceneje na debelo Specijalaa seldrigniiia igrač ALE&SJINDER WOM.NER d. d. lika 32 ZJ&GRSšB na dvorišču Potniki v Hmeriko pozor! prevaža potnike z najnovejšimi brzoparniki preko: Hamburp-Soulhamptona inOierbourga v New-York. Vozne liste ter vsa potrebna pojasnila izdaja: Simon Kmetec zastopnik za Slovenijo Ljubljana, I\olodvorska ulica št 26. em I ! BencinmotoF miH, podgane, stenSce, Scuhh I Ul ven $ole.zSlovenca«. Odgovorni urednik Mihael Moškerc v Ljubljani. Jugoslovanska tiskarna v. Ljubljani.