The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGIj ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV. (No.) 232 CHICAGO, ILL., SOBOTA, 2. DECEMBRA — SATURDAY, DECEMBER 2, 1933 LETNIK (VOL.) XLII Franc a v denarni krizi Priprave za konec prime FRANCOSKO PREBIVALSTVO PRIČELO SKRIVATI DENAR, KAR UTEGNE POVZROČITI OPUSTITEV ZLATEGA STANDARDA. — V INOZEMSTVO JE BILO IZVOŽENEGA ZLATA ZA ŠTIRI MILJARDE FRANKOV, PO VEČINI JE ŠLO ZLATO V ANGLIJO. Pariz, Francija. — Skoraj ravno isto pot je točasno nastopila Francija, po kateri je šla Amerika svoječasnb: Pobeg zlata in kapitala iz dežele, pričetek skrivanja denarja in zlata in temu sledeče čimdalje bolj občutno pomanjkanje denarja v cirkulaciji. Vsa znamenja kažejo, da ne bo dolgo, ko bo morala končno Francija slediti Ameriki in svoji sosedi Angliji tudi v tem, da bo opustila svojo zlato denarno podlago. V svojem tedenskem poročilu je francoska državna banka izkazala, da je tekom enega tedna bilo iz Francije izvoženega zlata v vrednosti poldruge miljarde zlatih frankov. Tekom zadnjih pet tednov pa je zapustilo deželo zlata za skupno štiri miljarde frankov. Dasi se splošno trdi, da je tega pobega zlata iz Francije povzročila Amerika s svojim zviševanjem cene zlatu, vendar je šel izvoženega zlata v Ameriko j le mal odstotek: skupno le nekaj deset milijonov. Glavni izvoz je šel v Anglijo. Ta proces se je vršil na ta način, da je angleška državna banka, v svrho, da prepreči prevelik dvig vrednosti angleškega denarja, vrgla na francoski trg ogromno funtov šter-lingov; za ta svoj denar je dobila franke, ki jih je takoj izmenjala za zlato, katerega je nato izvozila v Anglijo. K temu se je pridružilo še to, da je Anglija zahtevala povrnitev vseh svojih kratkoročnih kreditov in posojil, ki jih je imela v Franciji. Francija ima sicer v svojih zakladnicah dovolj zlata, da bi z lahkoto prenesla ta pritisk, toda bolj nevaren je drugi pritisk, ki sledi prvemu in ki bo bržkone odločujoč v tej francoski krizi, namreč pritisk ljudstva na de nar. V svrho, da se ne zmanjša zlato kritje franka po pobegu zlata v inozemstvo, je bila fran coska državna banka prisiljena, da je potegnila iz prometa množino papirnatih frankov. Vsled tega se občuti pomanjkanje denarja v cirkulaciji in temu sledi, da je pričelo ljudstvo svoj denar skrivati. S tem pobegom kapitala v skrivališča se je pričela šele prava kriza, ko se bo brez dvoma morala končati enako, kakor se je podobna kriza končala v Ameriki, namreč z opustitvijo zlatega standarda. -o- UGRABITELJI NAPAČNEGA PRIJELI Chicago, 111. — Trije gang-sterji, oboroženi s strojnicami, so se spravili pretekli torek zvečer, da ugrabijo bogatega predsednika unije filmskih o-peratorjev, Tom Maloya, da zahtevajo od njega odkupnino. V svoji naglici pa so se zmotili in namesto Maloya so dobili samo njegovega slugo in telesnega stražnika, Geo. Gra-hama. Ta je omenjeni večer Pripeljal v Maloyevem avtomobilu domov ženo svojega gospodarja, ko so ga ugrabitelji Počakali v alley pred garažo in &a zgrabili. Odpeljali so ga na- POLETELA V STRATOSFERO osa KONTROLA NAD PIJAČAMI Federalna vlada in lokalne oblasti izdajajo odredbe za nadzorovanje nad prometom s pijačami. Prihodnji torek, 5. decembra, bo ameriška prohibicija končno-veljavno popolnoma odpravljena. Tisti dan bo namreč 36. država odobrila na svoji državni konvenciji 21. amendment k ustavi, s katerim se bo preklical suhaški 18. amendment. Novi amendment stopi takoj v veljavo in ni potrebno, da bi ga moral še kongres poprej odobriti. S prekli-com 18. amendmenta stopijo iz veljave tudi vsi zakoni, ki imajo ta amendment za svojo podlago, kakor Volsteadov zakon, Jonesov zakon, in drugi podobni, s katerimi se je prebivalstvo tiranizi-ralo tekom prohibicije. Z ozirom na bližajoči se čas, ko bo prohibicija odpravljena, je federalna vlada izdala ukrepe za kontrolo nad izdelovanjem pijač in nad prometom z njimi. V to svrho je predsednik Roosevelt postavil posebno komisijo in v njo imenoval pet članov. Da se bo moglo voditi uspešno nadzorovanje, so se za vse izdelovalce pijač, bodisi za žganje, za vino, kakor tudi za pivo izdelali kodeksi in omenjena komisija bo imela nalogo paziti, da bodo podjetja te kodekse upoštevala in se ravnala po njih. Kontrola nad prodajanjem pijač na drobno je pa prepuščena posameznim državam. Večina držav je že sklenila tozadevne zakone, ki bodo stopili v veljavo prihodnji torek. Država Illinois je med tistimi maloštevilnimi državmi, katero bo konec prohibicije našel nepripravljeno, brez lastnih zakonov. Točasno se sicer vrši izredno zasedanje državne zbornice, toda ta ne bo niti pričela s pravim delom pred torkom. Chicaški župan Kelly je uvi-del nevarnost, ko ne bo v državi začasno nikake kontrole nad pijačami, in je sklical aldermane, da se vsaj za mesto ukrene nadzorovanje pijač. Tozadevne ukrepe je mestni odbor sklenil pretekli torek. V teh ukrepih se določa, da bo za prvo polovico leta 1934 stala mestna licenca za točilnice $250. Dalje, da gosti ne smejo uživati pijač stoje pri ba ri, marveč se morajo vsesti k mizi ,ali pa morajo biti pri bari postavljeni stoli, in končno, da se morajo vsi lokali ki prodajajo pijače, zapreti ob 1. uri zjutraj, ob sobotah pa ob 2. uri. Letalca T. W. Settle in Ch. Fordney, ki ju kaže slika, pred-no sta se dvignila nedavno z balonom iz Akron, O., v stratosfero. Dosegla sta višino 61,000 čevljev in veter je njun balon zanesel proti vzhodu, da sta pristala v bližini Bayside. N. J. ANGLIJA ZA BREZPOSELNE Skrbela bo tudi za tiste, ki niso še nikdar delali. —o— London, Anglija. —- V nižji zbornici je bil v četrtek predlagan nov zakonski predlog za zavarovanje proti brezposelnosti. Predlog ima dva dela. Prvi del govori o podpori za tiste, ki so bili odpuščeni od dela. Drugi del pa zahteva, da se moa'a priznati, da ima drža- ■ va popolno dolžnost skrbeti j tudi za tiste, ki niso še nikdar delali, ali pa, ki jim je vsled s dolgotrajne brezposelnosti po- ' tekla pravica do podpore. : --o-- KOLIKO STANE NRA? , Chicago, 111. — Med drugi- ' mi, ki nasprotujejo Roosevelto- i vemu programu, je tudi bivši < vodja tehnokratov, Howard 'Scott. V nekem govoru je napadal NRA in je dejal, da je do zdaj ta vladna organizacija stala Ameriko do 15 miljard dolarjev. Tudi vladni program za javna dela mu ne ugaja. -o-- STAVKA V KLAVNICI KON-1 ČANA Chicago, 111. — Delavstvo v tukajšnji klavnici, ki je par dni prej stopilo v stavko, se je v sredo zjutraj kmalu popol-noči vrnilo na delo, ko se je dosegel sporazum z družbo, pri katerem so stavkarji delno dosegli svoje zahteve. Njih zahteve so bile, da se jim zvišajo plače za 50 odstotkov, popustili pa so nato v toliko, da so se zadovoljili z lOodstotnim poviškom. Pokrajinski uirad NRA je vršil vlogo posredovalca. "New Deal" kampanja je na;- rale in moža dobesedno na dvo-povedana, pripravite se! KRIŽEM SVETA — St. John's, Nova Fundlan-dija. — Tukajšnja zakonodajna skupščina je v torek glasovala, da se odreče dežela svojim pravicam kot dominijon in se podvrže Angliji kot nekaka njena kolonija brez vsake samouprave. — Guadalajara, Mehika. — V mestu Yurecuaro so pristaši agrarne stranke vprizorili de monsti acije po nekem zborovanju. V metež pa je posegla policija, ki je bila prisiljena, da je rabila orožje. Pri tem je bilo ubitih devet voditeljev demonstrantov. — Berlin, Nemčija. — Avstrijski poslanik je v torek v imenu avstrijske vlade osebno izrazil obžalovanje pri nemškem zun. ministru zaradi incidenta, ko je bil pred par dnevi ubit ob mejil neki nemški vojak od avstrijske straže. --o- SMRT ROJAKINJE Chicago, 111. — V petek zjutraj je preminula obče znana tukajšnja 'rojakinja Mrs. Anna Skala. Njeno truplo leži na njenem domu, 1818 W. 22d Place, od koder se bo vršil pogreb v ponedeljek dopoldne s sv. mašo v cerkvi sv. Štefana. Pokojna zapušča soproga in enega sina, Mr. Louis Skala, znanega pevca. — Iskreno so-žalje preostalim, pokojni večni pokoj. --o-- PRED NAKLJUČJEM NI NIČ VARNEGA Los Angeles, Cal. — Pred sodišče je prišel Rich. Stackel-berg in zahteval, da se razveljavi njegova poroka. Kot vzrok za to je navedel sledeče: Nekega dne se je vozil v avtomobilu z nekim znancem, ko srečata drugi avto, v katerem je sedela neka ženska. Ženska je v pozdrav zamahala z roko in oba sta ji vrnila pozdrav. "Ali poznaš to žensko?" vpraša Stackelberg svojega znanca. "Seveda jo poznam," odgovori znanec, "to je moja žena." -— Presenečen ga pogleda Stackelberg: "To je čudno," pravi, "ona je tudi moja žena." Sodnik je brez ugovora dovolil, da se zakon razveljavi. -o- KORAJŽNA DEKLETA Chicago, 111. — Finančno podjetje na 1618 W. 18th St. je bilo pretekli torek obvarovano, da ni izgubilo par tisočakov, in dve mladi dekleti, u-službenki pri podjetju, ste to dosegli. V lokal sta namreč prišla dva bandita; dekleti pa ste pritisnili na alarm in s tem sprožili plinsko bombo, ki je eksplodirala banditoma nai*av-,nost v obraz, nakar sta zbežala -o- PO NESREČI SE RAZSTRELIL | Rouyn, Que., Kanada. — 53-(letni premogar A. Corrigan j« pri delu v premogorovu vtaknil 'svojo gorečo pipo v žep. Po 'zabil je namreč, da je pre; vtaknil v isti žep število dina mitnih patron. Posledica te ne premišljenosti je bila grozovita. Ogenj iz pipe je namreč vžgal patrone, ki so eksplodi- ta Jugoslavije. ŠE O UMORU NA DOLENJSKEM; URŠO ROHRMANOVO, SESTRO UMORJENE, SO OROŽNIKI ARETIRALI, KER SUMIJO, DA JE GLAVNI KRIVEC UMORA. — SMRTNA KOSA IN DRUGE NOVICE IZ DOMOVINE. to v neko hišo, kjer so šele spoznali svojo zmoto. Da bi njih trud ne bil brez vsega uspeha, so hoteli zanj dobiti odkupnino. Ko pa so Maloyu telefonirali, je ta odgovoril, da ne pla ča niti kvodra, na kar so u-grabljenega izpustili. NRA PRED PREIZKUŠNJO Odločitev o njej pride bržkone pired vrhovno sodišče. Washington, D. C. — Ali je NRA in z njo število drugih vladnih ustanov, ki jih je "new deal" priklical v življenje, ustavna in zakonita? Vladna kontrola nad trgovino, industrijo in poljedelstvom je za Ameriko nekaj tako novega, da se trdi od nekaterih strani, da se ne bo mogla vzdržati. Število pritožb se je vložilo proti tej kontroli. Odvisno je od vrhovnega federalnega sodišča, kaka bo nje usoda. Tekom par mesecev bo imelo to sodišče bržkone priliko, da se bo izreklo o njej. Kak bo izid, ne more točasno še nihče vedeti. -o- VAŽNA SEJA Slovensko-demokratskega kluba, 21. warde, se vrši danes v petek večer v cerkveni dvorani ob pol 8 uri zvečer. Vsi člani so vabljeni k udeležbi. Na tej seji se bo izpolnjevalo slovenskim posestnikom tudi protestne listine za znižanje davkov. Vsak teh pa mora prinesti seboj davčni račun (Tax Bill) od leta 1931, drugače mu ne bo mogoče izpolniti tozadevne listine. MUSSOLINI KOT POSREDOVALEC ZA VERSKO SVOBODO Rim, Italija. — Na svojem povratku iz Amerike v Rusijo se bo sovjetski komisar za zun. zadeve, Litvinov, ustavil v tem mestu in obiskal Mussolinija. •— Kakor se doznava, bo skušal Mussolini pridobiti Litvinova za to, da dovoli sovjetska vlada versko svobodo vsem; ako pa to ne, pa vsaj vsem tuje-zemcem, ki prebivajo v Rusiji. Umor na Slatniku Novo mesto, 10. nov. — Poročali smo o zverinskem umoiru Ane Goršetove na Malem Slatniku pri Novem mestu. Policijski pes, ki ga je pripeljal seboj detektiv Podobnik iz Ljubljane, svoje naloge ni rešil. Varnostne oblasti so po odvozu trupla umorjenke pričele reševati ne ravno lahko vprašanje krivde na umoru. To je vedela vsa soseska,da so bila pri Rohr-manovih tudi podnevi vrata v hišo zaklenjena. Številni berači bi bili za to najbolj goste priče. Znano je bilo tudi, da Ilohrmanovi niso zaupali nikomur. Če si bil še tako domač in znan, nisi zlepa prišel v hišo. Če le mogoče, so izpred hiše odpravili vsakogar. Zato je pa bilo tem bolj čudno, kje in kako je mogel morilec v poslopje. Včeraj smo rekli, da se je na prvi pogled ugotovilo, ■da dohod v hišo po lestvi, ki je bila prislonjena na zid, ni bil mogoč. Odprtina bi zadostovala kvečjemu za malega otroka, da bi mogel skozi njo. Vsa virata v hišo pa so bila, po izjavi domaČih, zaklenjena od znotraj. Na oknih so goste mreže. Ko so orožniki ugotovili vsa ta dejstva, so v družbi s policijskim agentom Podobnikom pričeli z zasliševanjem. Stari Rohrman je vsled celodnevnega napora kmalu zaspal. Na postelji ležeč je izpovedal, da je usodno noč njegova žena Urša spala na peči v sosedni sobi od spalnice. Kdo je morilec, ne ve. Sledilo je zasliševanje njego-žene Uršule. Izuredno močna, dobro rejena žena, ni kazala posebnega strahu. Korajžno se je postavila, češ: "Od mene ne boste nič izvedeli!" Razburjena je tolkla s pestjo po mizi. Orožnikom^ je grozila: "Vas si bom pa že zapomnila!" Vsakršno udeležbo pri umoru taji, vendar se je med sistematičnim zasliševanjem zaple-la v protislovja, tako, da so ji orožniki ob pol 10. zvečer napovedali aretacijo na podlagi sledečih dejstev: Okrvavljen časopis v sobi, kamor je usodno noč mogla samo osumljena Urša, dalje odgovor moža na njene besede: "Poglej, kako ljudje zijajo v hišo! Pametna bi bila, kaj boš zdaj!" Tudi sekiro, s katero se je umor izvršil, priznava hiša za hišno lastnino. Zanimivo je tudi, da je osumljenka takoj po umoru odvzela že mrtvi sestri uhane iz ušes in jih spravila v sobi. Značilno je bilo zadržanje o-sumljenke, ko so umorjeno sestro d j ali v krsto. Mrzel pogled, pa prisiljen vzdih je bilo vse! — Ob pol 11. zvečer so prepeljali Rohrmanovo v zapore novomeškega sodišča. -o- Lep zaslužek vam nudi kampanja "Ameir. Slovenca"! Smrtna kosa V Škofji Loki je umrl Franc Koman, posestnik. — V Vidmu ob Savi je umrla Elizabeta Jan-kovičeva, stara 78 let. — V Ljubljani je umrl Alfonz Marjan Adamle, dijak klasične gimnazije. — V Mariboru je umrla Rada Jakovljevič, soproga inž. kapitana, stara 29 let, -o-— Nafta namesto vode Najbrže je že marsikateremu znano, da Lika precej trpi na pomanjkanju vode, ker je tam malo studencev. Nekateri bolj bogati kmetje so pričeli sami za se kopati globoke studence, da pridejo do vode! Na takozvanem Donjem polju niso imeli sreče. Mesto vode se je na dnu vodnjaka jela zbirati grda temna tekočina, ki je niti živina ni hotela piti. Strokovnjaki so pozneje ugotovili, da je to nafta in domnevajo,da so tam v bližini velike naravne zaloge nafte, ki čaka, da kdc pride in jo izkoristi. -o- Velika škoda Iz Ljubljane poročajo, da je tam kmalu po Vseh svetnikih padel težak moker sneg, ki je napravil ogromno škodo na drevju, katerega je polomil. — Škoda je zlasti na sadnem in gozdnem drevju velika. Sneg pa ni ostal in bela Ljubljana sedaj zope^t ni več bela. -o- Napadeni Nedavno je bil neke noči napaden 301etni posestnikov sin Janez Gamež od Sv. Barbare v Slov. goricah, ko se je ponoči z Vinic vračal domov. Neznanec je ustrelil proti njemu in ga zadel v nogo. PREJELI SMO Mohorjeve knjige ZA LETO 1934. je pretrgale. 1. Koledar za leto 1934. 2. Slovenske večernice 86. zvezek. 3. Jetika. 4. Naše morje. 5. Življenje svetnikov. 6. Mutasti greh. Letošnje Mohorjeve knjige so bolj zanimive kakor kedaj prej. Velike vrednosti je knjiga Jetika iz zdravstvenih ozi-rov. Vse knjige so ilustrirane z lepimi pestrimi slikami. Pišite takoj po nje, dokler so v zalogi. Stanejo s poštnino vred: $1.25 KNJIGARNA AMER. SLOVENEC 1849 W. Cermak Road CHICAGO, ILL. B --ar - AMERIKAMSŽtt StOVfcfthC ' iSOboia, 2. decembra i9!*8 AMERIKANSKI SIJOVENEC Prt* in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta }S91. Izhaja vsak dan razun nedelj, pone-tetikov in dnevor po praznikih. Izdaja in tlaka: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in nprave: 1849 W. Cermak Rd.f Chicago Telefon: CANAL S544 naročnina; Za celo leto______$5.00 Za pol leta----2.50 Ca čfctrt leta _________1.50 Za Chicago. Kanado in Evropo: Za celo leto_$6.00 Za pol leta___3.00 Za četrt leta___1.75 The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1M1, Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year_____ For half a year__2.50 For three months_____1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year___$6.00 For half a year___3.00 For three months__1.75 male države, prav jasno kažejo, kaj hočejo, kakšne skomine ima zopet mednarodni velekapital. Radi bi zopet razbijanje, nato pa zopet desetletno pošastno delo, da kopičijo svoj nenasitni babilonski stolp. Ali — rana človeštva iz let 1914 do 1918 je še vse preveč sveža in odprta, kar bi lahko povedali vsi nasi bivši bojevniki, invalidi, vdove in sirote, in tako se tudi mogočni krvolok, svetovni kapital, prav ne upa. Kriza se pa nadaljuje za delavca, uradnika, farmarja, obrtnika, trgovca, pa tudi za veleposestnika in tovarnarja kot kazen za greh! Kako se bo stvar končala? Ali bo svetovni velekapital rad ali nerad delil zaslužek s človeštvom tako, kakor zapovedujejo človeška vest, poštenje in tudi zdrava pamet, ali pa bo poginilo vse človeštvo s kapitalisti in njihovimi maliki vred. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Zakaj je na svetu hudo? Zakaj imamo svetovno gospodarsko krizo, je že natančno dognano. Tehnika je privedla tako v industriji kakor v poljedelstvu — namreč pri vseodločujoči svetovni veleposesti — strojno pridelovanje vseh za življenje potrebnih predmetov tako daleč, da potrebuje industrijski in veleposestniški kapital pri strojih vedno manj ljudi za delo. Velekapital in njegovi stroji delajo, odjemljejo ljudem delo in kruh, blago se kopiči, kupcev ni. Kje neki naj se kupci vzamejo, če je vzel velekapital ljudem že skoro vsako možnost zaslužkov? Velekapital stoka, ker mu kupčija ne gre več tako od rok kakor prej, ker nimajo narodi ničesar več, kar bi še mogel izvleči iz njih. To je kriza mednarodnega velekapitala. Delavstvo in uradništvo je pri preobilici umetnega dela in pri padanju kupčij za kapital vedno cenejše blago, ki ga velekapital izkorišča do skrajnosti. Ko je iz njih iztisnil, kar je mogel, jih postavi enostavno na cesto, kakor vržemo proč izžeto limono. Veleposestniški stroji so uničili cene vseh poljedelskih pridelkov. Ker nimajo denarja delavec, uradnik in farmar, tudi on ne more od tovarnarja kupovati blaga. Tako ne zaslužita ničesar trgovec in tovarnar. Stroji v veliki meri stojijo, ker ne morejo za nikogar delati. V resnici bi že lahko delali za ljudi, ampak oni delajo le za denar ii ne za ljudi, njihov Bog je denar in ne človek, ki je stroje sam in zase napravil. Temu stanju pravi svet kriza. Res je kriza, toda treba je, da vprašamo, za koga je kriza in kdo je je kriv. Kriza je najhujša za brezposelne delavce in uradnike, pa tudi za obrtnike in trgovce, ker so zaradi zmanjšanega prometa in zaslužkov porabili zadnje prihranke, ki so jih imeli. Vsi ti nimajo kruha, obleke in stanovanja. Od hiše do hiše se potikajo za košček kruha zase in za svoje nedolžne otročičke. Stanujejo že po brlogih. Farmar ima vsaj to, kar sam pridela. Obutve, obleke in drugih potrebščin pa si že ne mor« kupiti. Tudi davkov ne more več v redu plačevati, še manj obresti in dolgov. Tovarnar in veleposestnik pa čakata pri bogato obloženi mizi, kdaj bosta zopet pognala svoje stroje. Seveda zase. ne za delavca, uradnika, obrtnika, trgovca ali farmarja. Pa jih ne bodo pognali na ta način, kakor si to predstavljajo. Odkod naj vendar delavec in farmar dobita denar, da bi od tovarnarja ali veleposestnika kupovala, ko jim pa ta dva bogataša s svojimi stroji ne pustita do dela in zaslužka. To pa ni šele od danes, tudi od leta 1929 ne, ko ^e je pri nas sedanja gospodarska stiska začela. V tako močvirje je zašel človeški gospodarski voz že nekako leta 1900. Da bi ve-lekapitalu ne zmanjkalo dela in zaslužka, je leta 1914 nagnal ljudi v svetovno morijo. Takrat so državam lahko prodajali blago za vojaške obleke, kanone, strojne puške, pline in granate. V štirih letih so narodi toliko razbili in pametnega dela zamudili, da je po vojni vsega primanjkovalo. Deset let se je nato strašansko naglo sukalo in vrtelo. Kapital je mislil, da bo zrasel do neba, stroji da se bodo razmnožili kakoir listje in trava. Ali — nazadnje je bilo zopet vsega preveč, in pričelo se jo zniževanje plač, odpuščanje delavcev, uradnikov, propadanje obrtnikov, farmarja in trgovcev. Kaj sedaj? Ogromna oboroževanja svetovnih gospodarskih velesil, katerim morajo — hočeš nočeš — slediti tudi vse hodil. Poiskal si bom tovaršico, katera naj me spremlja in tudi pokrega, kadar bo potreba. V takih in enakih mislih koraka po 81. cesti. Slučajno sreča gospodično Mary Cvetko. Presenečen nad tem svidenjem jo v naglici popraša. Kam pa kam. Mary pa sramežljivo odgovori: k Mr. Kužniku grem si ene čižemčke kupiti. Ata so mi umrli, mama imajo pa doma opravilo, zato si moram pa sama kupovati. Ker je pa Mike usmiljenega srca, si misli: Kaj pa ko bi od zdaj za naprej pa jaz kupoval. Posledice tega premišljevanja je bila, da sta dne 18. novembra v cerkvi sv. Lovrenca prejela sedmi zakrament, ob obilni udeležbi sorodnikov. Zvečer se je poročno slavje nadaljevalo v dvorani S. N. Doma. Kako je bilo na svatbi, pa ne morem poročati, ker nisem bil povabljen. Sam se pa nisem hotel vabiti. Vsem novoporočenim pa želim : Solnce sreče naj na vas sija vse življenje. Dobri Bog naj vam da svoj blagoslov. Kampanja za Am. Siovenca je v teku. Kaj bomo pa mi storili? Ali bomo gledali kako bodo drugi agitirali ? O, ne! Vsi idimo na delo, ne samo zastopniki. Vsak naročnik si naj misli: Tudi jaz hočem biti deležen teh lepih nagrad .katere nam nudi uprava Am. Slovenca. Teh nagrad si pa opravičen le ako dobiš novega naročnika. Imaš morda prijatelja, ki ni še naročnik. Idi k njemu v vas in ko bota v pravem in živem pogovoru, mu omeni kako lep, kako podučen je list dnevnik Amerikanski Slovenec. Naroči si ga. Morebiti ne bo pri prvi besedi zadovoljen, a ne odnehaj toliko časa, da dosežeš svoj namen. Koristi bodo na tri strani: Uprava ima 1 naročnika več, naročnik bo imel dober katoliški list v svoji hiši, ti dobiš pa še lepo nagrado. In glasovi ? Združimo se vsi Slovenci v Cle-velandu in postavimo samo enega popularnega Slovenca kandidatom. Jaz predlagam Rev. Milan Slaje, pom. župnik v Collin-woodu. Koliko se on trudi, da se slovenski jezik ohrani v Ameriki, vedo povedati le učenci, kateri so se v poletju tako spretne učili pod njegovim vodstvom, Ob zaključku kampanje mora biti Rev. Milan Slaje na vrhuncu. Potrudimo se vsi Slovenci v Cle-velandu, da dobimo največ novih naročnikov. Cim več jih dobimo tem lepši bo list. Mi v Cle-velandu gremo vsako leto v kampanjo, ali zmagamo ne nikdar. Letos pa mora zmaga priti v Cleveland. To je želja moja, naj bo tudi želja vseh naročnikov edinega katoliškega lista Am. Slovenca. Pozdrav vsem in mnogo sreče! J. Resnik, zastopnik. -o-- AGITIRAJMO ZA NAŠ AMERIKANSKI SLOVENEC Milwaukee, Wis. Med našimi naseljenci se vedno od vseh strani sliši razno godrnjanje. Pritožujejo se vedno, da ne dobe nobenega pisma iz stare domovine od svojih prijateljev in znancev. Dokler je bilo kaj dolarjev, da so jih naši izseljenci lahko tja pošiljali, so se ti pogosjto oglašali s pismi in raznimi novicami, katere so mnoge jako zanimale. Sedaj pa ni dolarjev in tudi poročila so se posušila, kakor da bi ne bilo več naših prijateljev. Edini, ki nam še prinaša dnevne vesti iz stare domovine, je še ostal med nami in ta je katoliški dnevnik Amer. Slovenec,1 za katerega je sedaj razpisana1 kampanja. Amer. Slovenec je med na-j šimi katoliškimi Slovenci najbolj priljubljen list, zato pojdimo sedaj v času kampanje krepko na agitacijo. Pridno a-gitirajmo za list med našimi prijatelji in rojaki, da dosežemo velik napredek. Agitirajmo za ta list med vsemi tistimi, ki jih ta list na domu še ne obiskuje dnevno in prepričajmo jih, da je to najboljši list za njih dom.— Vsak naročnik naj poskusi dobiti vsaj enega novega naročnika. Priporočam vsem našim mil-wauškim Slovencem, naj pri tej kampanji gredo na roko naši: krajevni zastopnici Cili Gregorčič. Ako boste upoštevali njeno agitacijo, sem prepričan, da bo Milwaukee na prvem mestu. Ako to dosežemo, da bomo Mihvaučani prvi, potem bomo imeli prednost, da bo Amer. Slovenec redno poročal o boleznih, smrti, pogrebih, porokah naših rojakov iz naše naselbine, kakor tudi, da bo poročal razne druge novice. Torej rojaki Slovenci, potrudite se sedaj v častni kampanji za koristi tega priljubljenega lista, za kar vam bo Bog poplačal in pa tudi v veliko veselje vam bo, ko se boste enkrat na list navadili. V vsako katoliško hišo naj bi prišel Amer. Slovenec. — Pozdrav cenjenim bralcem, zlasti Mihvaučanom. Naročnik. -o- PODR. ŠT. 24 S.Ž.Z. La Salle, 111. Zopet vabim v,se naše sose-stre in članice na letno ali glavno sejo. Prosim, da pridete vse. ker ta seja je največjega pomena izmed vseh sej celega leta. — Drage sosestre, znano vam je, da bo treba na tej seji voliti odbor, zato je potrebno, NEWBURŠKE NOVICE IN KAMPANJA ZA A. S. Cleveland-Newburg, O. Zopet se je pokazalo, da je sneg bel in mrzel, kakor vse dru-je zime. Srečen je tisti, kateri ma gorko obleko, in dosti pre-noga. Veliko ljudi pa nima niti radostne obleke, niti ne kuriva, ra nepotrebna depresija nas ne-:e zapustiti. Kljub slabim ča-Joni, kateri nas pritiskajo, pa imamo vse eno vesele urice, vsaj včasih. Naš častiti gospod Rev. Julius Slapšak, vedno poskrbijo, ia priredijo kaj novega. Tako smo v nedeljo večer dne 19. nov. imeli v dvorani N. D. kaj prijetno zabavo. Učenci slovenske šole so vprizorili veliko nastopov. Vsi so bili tako fino proizvajam, da so bili vdele-ženi prav zadovoljni. Lepo je gledati in poslušati mlade fante in dekleta v Ameriki rojene, ki pa tako lepo slovensko izgovarjajo. Le še kaj priredite, bomo zopet napolnili dvorano. Da je prava sibirska zima pa to ne straši naših mladih fantov in deklet. Poroke se vršijo kar naprej, nekateri dan kar po tri na en dan. Zanimivo je, da so se tri sestre poročile v teku enega meseca. To so hčere tukaj dobro poznane in čislane družine Mr. in Mrs. Jacob Jančar. Dne 14. oktobra sta si obljubila zakonsko zvestobo Maks Gerl in Mary Jančar, dne 4. nov. pa John Ti-char in Albina Jančar. Ženin je prišel iz West Allis, Wis. k nam v Newburg po nevesto. Seveda našim fantom to ni bilo nič kaj po volji, da se najlepša dekle iz naše fare, tako daleč oddalji. Ko pa Molly Jančar vidi, kako so njene sestre z veseljem sprejele zakrament sv. zakona, si misli: Ako je za moje sestre to tako prijazno, naj bode še za me. Dne 27. novembra se res pripelje Mr. Frank Vičic, sin poznane družine Mr. in Mrs. Anton Vičic, iz Rosewood ave. in se vstavi pred Jančerjevo hišo na 3600 E. 81. cesti. Menda so bili dogovorjeni, ker kmalu potem že pridejo iz hiše svatovsko opravljeni vsa mnogobrojna družina Jančarjeva, in se podajo v cerkev sv. Lovrenca. Tako sta Frank Vičic in Amalija Jančar postala mož in žena. Tudi Mike Vrček ml. si je mislil: Jaz tudi ne bom vedno sam da se seje udeležite vse in si izvolite odbor po svoji volji, ki i boste z njim zadovoljne. Lepo s prosim tudi tiste članice, ki so 1 zaostale z asesmentom, da po- 1 ravnajo asesment vsaj sedaj v I zadnjem mesecu, da bom lahko i vredila knjige. — Vabim tudi i vse iz Oglesby, Jonesville in I Peru, da se udeležite seje, ki i bo ob 2. uri popoldne v nedeljo ] dne 3. decembra v dvorani sv. Roka. — Pozdrav vsem člani- ] cam SŽZ. ( Angela Strukel, tajnica. < -o--] ČLANICAM PODR. ŠT. 9 SŽZ. Detroit, Mich. Na zadnji seji je bilo skle- ! njeno, da bomo imele prvo ne- i deljo v decembru božično spoved in sv. obhajilo, pa smo to : sedaj premenili, ker imamo 3. decembra letno sejo in volitev odbora za prihodnje leto. Želim, da bi bile članice v prihodnjem letu složne in bi napredovale. Ce je kje katera, ki še ni v naši SŽZ., naj sedaj pristopi in nikoli ji ne bo žal. — Skupno sv. obhajilo bomo pa imele v nedeljo 10. dec. in ste vse sosestre vabljene, da se tega u-deležite. V cerkvi bomo sedele na levi strani v prvih klopeh, I ker bo ravno takrat imelo dr. jNajsv. Imena svoje skupno sv. i obhajilo. Prinesite s seboj tudi j znake. — Pozdrav članicam SŽZ. Marie Maierle, predsednica. -o- 40 LET SLOVENSKEGA PI-JONIRJA Waukegan, III. Bilo je pred 40 leti na današnji dan, ko to pišem, in bil je ravno dan poroke, ko sva si jaz in moja žena obljubila pred oltarjem zakonsko zvestobo. Poročil naju je še sedaj živeči Rev. Val. Kohlbeck dne 26. li-stopada leta 1893 v Hramy Pane sv. Prokopa, ker tiste čase : še ni bilo slovenskih duhovnikov v Chicagi. Zato smo Slo-^ venci tedaj spadali k češki fari ,: in tam tudi hodili po vse, kav i smo rabili od cerkve. Za spoli min — pamatka — imam samo l | še poročni certifikat in stensko uro, ki še danes dobro in natančno kaže čas in me vedno opominja — ti tud', ti tud', ti tud' boš moral zapustiti to zemljo in umreti. Tako nekako mi dan na dan veli moja ura. Nič ne rečem, da ne grem rad, samo to želim, da bi bila zadnja ura srečna, vse drugo naj pa ostane na tem zemlji. Ravno danes so me obiskali moji s^ari prijatelji iz Chicage, ki so. prišli kropiti tukaj umrlega Alojzija Poglajena. Ti prijatelji so: Charlie Modic, stric pokojnega, Martin Šenica in Joe Zupančič, za kar se jim najtopleje zahvaljujem. Vse je bilo lepo, samo g. Martin Šenica mi je preveč častital, želel mi je namreč, da bi živel še 40 let. To bi bilo pa po mojem nekoliko preveč, ker če bi res živel še 40 let, bi dočakal starost celih 108 let in kaj takega si celo sam ne želim, Mr. Martinu se pa vseeno zahvalim za ča-stitke. Pokojni Alojz Poglajen je bil rojen v Chicagi pred 35 leti. S svojo materjo se je preselil v Waukegan že leta 1905. Deloval je tukaj kot glavni vodja v taksicab businessu. Kot vzrok njegove smrti navajajo črevesno oviro (intestinal obstruction). Prerano umrlemu večni mir in pokoj, ostalim žalujočim pa naše iskreno sožalje. Tukaj v Waukeganu se je pričelo bolj slabo delati v ži-čarni, kjer delajo samo po 3 dni na teden. Po drugih tovarnah pa še poprej nič ni bilo. Bazar naše fare se bo zaključil na zahvalni dan 30. nov. Srečni dobitelji bodo dobili dragocena darila in tem, ki so med temi srečneži že sedaj ča-stitam. Dodatek. — Najina svatba se je vršila na Centre Ave., sedaj Racine Ave., blizu 21st St. Komaj smo prišli domov od fotografa, smo opazili, da smo že okradeni in sicer za dva in pol sodčka pive. Češki rokov-njači so nas namreč na skrivaj oplenili. Kaj sem hotel drugega, kot da sem kupil novega ječmenovca, da smo imeli kaj piti. — Tri večere pozneje so pa pripeljali nazaj prazne sodčke, brez pipe seveda, to so prodali, jaz sem pa moral sa-lunarju plačati za pipo $1.25. Vsa krivda, da so prišli tatovi, je pa bila seveda na hišnem o-četu, ki je premalo pazil na vse to. — To so torej moji spomini, ki sem jih preživel pred 40 leti. — Najlepši pozdrav bralcem. Anton Bonach. -o- TO IN ONO IZ SO. CHICAGE So. Chicago, 111. Pri nas preživljamo dneve "napredka" prav počasi,, ker ta napredek izgleda skoro bolj kakor nazadovanje, kar tudi je v marsičem. Zadnji teden so se šli delavci popisati, pa jih je bilo toliko, da niso mogli vseh vzeti na listo brezposelnih. Pa ne da bi jim zmanjkalo papirja. — Nekateri bo dobili tudi delo za "government"' ah vfačt-no delo, čistijo namreč ob potih. Z enim teh sem govoril in je rekel, da je tam vsakovrstnih delavcev, celo taki so, o katerih bi nikdar človek ne mislil, da bi kedaj bili za tako delo, ker so nekdaj opravljali vsa drugačna dela po raznih uradih. Vidi se pač, da je sila velika. Sicer pa, tako se meni zdi, ne bo s tem veliko poma-gano, ker kakor pravijo, so nekatere kompanije odpustile take delavce, ki so delali po dva do tri dni na teden, češ, da naj gredo delati za vlado. To prav tako izgleda, kakor da bi se iz vlade norčevali. Če bo šlo tako naprej, ne bomo nikdar prišli ven iz tega blata depresije in bomo mešali vedno eno in isto godljo. Seveda, kompanije ne gledajo toliko za delavca, kakor za svoj dobiček, p^ upamo, da jim bodo ob svojem času že stopili na prste. Da nam ni predolg čas, si znamo tudi pomagati. V soboto 18. nov. je bilo prav luštno na (Dalje na 3. str.) Mesto_________S 1 oooooooooooooooooooooooooo ooooo O O0OOOO" Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS Nasmehne se Sir Rihard Blakovim besedam in reče: "Vedno bi se šalil, celo takrat, ko gledaš v smrti v obraz. Nekoliko ti moram pa le pomagati in te podučiti." Nato Sir Rihard Bla-ku razloži, kako se mora vesti ko se sestaneta s Sir Maludom v dvoboju. "Verjemi mi," pravi dalje, "da se bo boril na vso moč, ker je ljubosumen.'' "Ljubosumen, čemu?" reče Blake. "Zaradi princeze Guinalde," reče Rihard. "Ni samo on, ki je opazil, kako princeza Gui-nalda vedno in vedno pogleduje za teboj," nadaljuje Sir Rihard. — "Ne bodi neumen ne, princeza je res lepa deklica, ki me pa še od daleč ne mara pogledati," reče Blake. — "Dovolj si mi povedal, da vem kaj misliš, ali rečem ti, da kadar si ti na konju in se vežbaš, so njene oči vedno le na te obrnjene, sam sem to opazil," nadaljuje Sir Rihard. "Nikar se tako ne šali z menoj," pravi sramežljivo Blake. "Ravno radi tega se hoče Sir Mslud s teboj spoprijeti in te seveda tudi ugonobiti," nadaljuje Sir Rihard. "Jaz sem popolnoma prepričan, da je res tako in te kot prijatelja na to opozorim." — "Zelo dober si prijatelj," reče Blake, ko je vstal od mize in položil svojo roko na Rihardovo ramo, "vendar nikar se ne boj, še sem živ." "Ali je Tjrinc Gobred naklonjen Sir Maludu," vpraša po kratkem molku Blake. "Zakaj ne, saj je mogočen vitez, ima močan grad in sto močnih vitezov," pravi Rihard. — "Kaj ni močnejšega viteza razun njega v vsej tej dolini?" — "Ne, razun Bohuna, o katerem pa malokedaj govorimo o njem, ker se tako visoko nosi, da sam sebe imenuje kralja. O tem ti bom še povedal in to prav kmalu," pravi Sir Rihard. Naslov TARZAN, GOSPODAR DŽUNGLE ^(KKJOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO^ POGLEJTE NA DATUM POLEG VAŠEGA NASLOVA NA LISTU! Ako je poleg Vašega imena številka 11—33, je to znamenje, da se je vam iztekla naročnina. Pri pošiljanju naročnine se poslužite spodnjega kupona. Obnovite naročnino čimpreje, ker izdajanje lista je v zvezi z velikimi Stroški. AMERIKANSKI SLOVENEC, 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. (Metropolitan Newspaper Service) 01031, by Edgar Rice Burroughs, Inc. All right« mnrtd. Priloženo vam pošiljam svoto $................— za obnovitev moje naročnine za "Amer. Slovenca". / Rte Sobota, 2. decembra 1933 AMERIKANSKI SLOVENEC trtraii 8 fiffMMBBBMillllBIHfflMllillMllliliMliiliiKlii'iMillKltBHIllBll'liWB 'i.lMIHHWWIWIIWWIPflWIfflMiniWnniBnWWHIIWlWIWIllHWIHBBjjWj^ PREDSEDNIK SE POKLONiL AMERIŠKIM JUNAKOM OOOOOOCKKKXXMMKH Družba oooooooooooooooc K>CK>0<>0<»4>CK><><>CKH>I sv. Družine >00000000 :S0-- s f30 Daily Tel. Crawford 2212 at 1858 W. Cermak Road 4:00—6:00 p. m. Daily Tel. Canal 969<—9695 Wednesday & Sunday by appointment only. Residence Tel.: Crawford SM0 If no answer—Call Austin 5700 V NAJEM za krajšo ali daljšo dobo se dobi čiste z pohištvom opremljene sobe. Najemnina zmerni. Za pojasnila se obrnite na Mr. John Marovič, 2140-West 21st Place, Chicago, Tel. v uradu: Canal BG»1—Mo DR. ANDREW FURLAN — ZOBOZDRAVNIK — 1858 W. Cermak Rd„ Chicago, 111. Uradne ure: 9—12 dop : 1—G pop., in 6—> tajnik_ Krasne jaslice OR. H. M. LANCASTER DENTIST