PRIMORSKI DNEVNIK
- Cena 70 lir__________________________Leto XXV. Št 265 (7459)
SINDIKATI IN CONFINDUSTRIfl PRISTALI Nfl PREDLOG MINISTRSTVA
Odločilen premik k podpisu delovne pogodbe delavcev zasebnih kovinarskih podjetij
* torek se bodo nadaljevala pogajanja - Dosežen okvirni sporazum glede rešitve sindikalnega spora v podjetju Pirelli
TRST, sobota, 15. novembra 1969
POPLAVE NA GORIŠKEM
n*ga	— Danes je prišlo do določenega preloma glede odločil-
kovin ' i . a*a sPora ° obnovitvi delovne pogodbe za delavce zasebnih »o •'h P°die,'i- Predstavniki sindikatov in Confindustrie so nam-togodh81®-/' Predl°9e. ministra za delo Donat Cattina glede dopolnilnih 9*j«n!	vPraiani® i® predstavljalo ključni čir za nadaljevanje po-
1 0 obnovitvi delovne pogodbe.
tli^»®ds,avniki sindikalnih organiza-U|L 'M-CISL, FIOM-CGIL in UILM-obvestili ministra za delo,
•o ?ris,aiajo na njegov predlog in Podi"!* .asno v kupnem poročilu to hit	k° 03 ta na*'n mož-
vi j . Pričeti z razgovori na osno-d#lavskih zahtev.
jj^dsednik Confindustrie dr. Co-ijjj-.P® je poslal ministru za delo 2(jjS.e Pismo, v katerem pravi, da jK^Hje industrijcev pristaja na da se ne bi spremenila tjvp® delovne pogodbe iz 1964. le-itier de doPolnilnih pogodb, pri če-v8r.Bredsednik Confindustrie zahte-letlaa ostanejo vsa določila iz 1966. h j ^f.sPremenjena in da jih je tre-s0 ^Poštovati po črki in v duhu, kot Vnra-a sestavljena. Bistveno pa je ?sanje — vedno za Confindustrio * ie treba do kraja izpolnjevati ^Plsane pogodbe.
V ®®nister za delo Donat Cattin je pjj .1 zvezi izjavil: «Confindustria sedn't Uročila pismo svojega pred-sVoja.Coste, s katerim je izrazila stvi Postanek na predlog ministr-del* delo, da se reši vprašanje Pogodbe. Pismo vsebuje ne-stališča združenja industrij-tij^’ ai sem jih sporočil sindikal ^^organizacijam kovinarjev. Sin-So J)e organizacije kovinarjev pa od g sporočile, da bodo pismeno Lv^rde in da pristanejo na pred ^"»mistrstva. Zaradi tega menim, Premostena zapreka, ki so jo lo j.tavljala delna pogajanja in za-lot tudi pozval Confindustrio jov Radikalne organizacije kovinar-Sedjj a se ponovno sestanejo na od ,.u ministrstva za delo v torek ‘L Uri v,
l,^ Milanu pa so dosegli sporazum (iruiL Radikalnimi predstavniki in toltaf ■ eHi, ^1 se nanaša na dol-*evan- sP°r s to družbo glede reli u 1® zahtev po proizvodni nagra-šakjj, -raznih normativnih vprašanj. WICni sestanek se je pričel v Val sif 0l? 10. uri in se je nadalje-toklin°rai brez prestanka ves dan, &°U(5j 1 Pa se je nekaj po 2. uri devg ‘ Doseženi sporazum predvi-•^fatihStanovitev odborov v raznih ščia I!’ Pravico do sklicanja skupka 1q ,d delovnimi urami, pravico ^.Plačanih delovnih ur za sode-na skupščinah, pravico do hijjji11 o funkcionarjev notranje ko-fa 4c’ ,?v!šanje proizvodne nagrade h J'r na uro od 1. julija 1969 19?0, Padaljnjih 7 lir od 1. marca h^tj 'zenačenje delovnih pogojev Joleint °skimi in ženskami in mla-^Pog 1 od !• marca 1970. Tudi hltieJajanja so se pričela po odlo-O05J sodelovanju ministra za delo q, Cattina.
W .Jta* sporazum, ki so ga spre-8 HleVr avnik' sindikatov in druž-e,U bo predmet razprave skup-
ščin prizadetih delavcev, ki se bodo vršile od danes pa do ponedeljka. Podjetje Pirelli je danes objavilo dolgo poročilo o doseženem sporazumu, v katerem navajajo vse podrobnosti.
Vsedržavni tajnik sindikata industrije kavčuka FILCEA CGIL Mario Bottazzi je izjavil, da Je sporazum, ki je bil dosežen s podjetjem Pirelli zelo pomemben prav v razdobju, ko so v ospredju delovne pogodbe, ki so v žarišču sindikalnih borb za obnovitev delovnih pogodb. Zanimanje za to stavko ne Izhaja samo zaradi pomembnosti prizadetih podjetij in njih vloge v italijanskem gospodarstvu, temveč še zlasti zaradi vsebine zahtev, ki so pomembne tudi glede sindikalnih pravic. Delavci Pirelli so lahko zadovoljni s sprejeto pogodbo, ki predvideva povišanje proizvodne nagrade za 53,80 lir za moške in 62,10 za ženske in ko so do-
segli pomemben korak naprej k dejanski sindikalni oblasti v tovarni.
Končni sporazum o rešitvi vprašanj v podjetju Pirelli bo podpisan med sindikati in delodajalci v torek ob 10. uri, ko se bodo' zaključile vse skupščine, ki so že napovedane v podjetjih.
Danes se Je zaključilo zasedanje izvršnega odbora CGIL, ki je obravnaval sedanji sindikalni boj tudi v zvezi s splošno stavko, ki je napovedana za 19. november. Sklenili so, da bodo po splošni stavki ponovno obravnavali poglobitev vprašanja sindikalne enotnosti.
Na zasedanju so ODravnavali stališče, ki ga je zastopala delegacija CGIL na 6. kongresu svetovne sindikalne organizacije in so odobrili stališča, ki so bila soglasno sprejeta ter ((podčrtali stališča, ki so bila v manjšini. V bistvu gre za spor s Svetovno sindikalno federacijo, saj je delegacija CGIL bila v manjšini glede nekaterih odločilnih vprašanj in to zlasti v zvezi s Češkoslovaško kot tudi glede nekaj drugih vprašani svetovnega sindikalnega gibanja.	1
Danes se je pričelo zasedanjel
centralnega komiteja UIL, ki JC bdi izvoljen n« zadnjem kongresu od 27. oktobra do 1. novembra. Na dnevnem redu je izvolitev predsednika ter izvršilnih organov. V centralnem komiteju UIL je 65 članov, ki so tako razdeljeni:	37
članov (ali 49 odstotkov) pripada skupini PSI, 18 (ali 24 odst.) PSU, in 20 (27 odst.) PRI. Zasedanje se bo jutri nadaljevalo.
V	poslanski zbornici se je nadaljevala razprava o finansiranju dežel in je zbonmoa z veliko večino zavrnila zahteve misoveev, da se razprava prekine, kot se je to zgodilo že večkrat, ko so nekaj podobnega zahtevali liberalci. Zbor. niča tako odločno zavrača poskus obstrukcije skrajne desnice v zvezi z zahtevami za ustanovitev deželnih uprav.
Predsednik Rumor Je danes vodil ponavn. medministrski sestanek posvečen vprašanjem gradnje ljudskih stanovanj. Na sestanku so bili poleg predsednika vlade prisotni še ministri za proračun Cairon, za zaklad Colombo, za javna dela Natali in za delo Donat Cattin.
V	senatu se je nadaljevala raz-
je prava o zapori najemnin, ki se * bo nadaljevala v torek.
Predsednik ACLI organizatorju «moratorija»
RIM, 14. — Vsedržavni predsednik ACLI Bmilio Gabagtio je poslal organizatorju «tnoratorfja» proti Vietnamski vojni Samu Brovvnu 6ledečo brzojavko: ((Krščanski delavci ACLI popolnoma podpirajo cilje ameriških naprednih sil za takojšnjo ustavitev sovražnosti v Vietnamu ter za urnik čet. Delavci potrjujejo potrebo, da se vietnamskemu ljudstvu zagotovi pravica do s&moodločamja za svobodo In neodvisno Izbiro lastne bodočnosti brez tujih vmešavanj ln ob spoštovanju posameznih družbenih skupnosti in različnih teženj. Akcija ((moratorija» — se zaključuje brzojavka predsednika ACLI — izpričuje veliko demokratično tol idealno zavzetost ameriškega ljudstva)).
Po treh dneh hudih nalivov sta Soča ln Vipava preplavili bregove v bližini Sovodenj. Najbolj prizadet Je bil zaselek Vas, kjer je b'ia včeraj popoldne posneta gornja slika. Vaščani so vpregli živino za traktor ter jo iz poplavljenih hlevov odpeljali na varno. Obširno poročilo berite v goriški kroniki
1,11.""".............................................................11111.umi...1...11111.um...mmmmmmmm........1....mm....mu....um....mummumimimmumiui
lllllUIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIilllllllUillllllllllllllllUMlIlIlilllllllllllllllllllluiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiii
......    ■•■■■■•HM*         m.mn..         
V	•	"
DRUGI AMERIŠKI IZREDNI VESOLJSKI PODVIG;jg
Astronavti Conrad, Bean in Gordon na poti proti Luni z vesoljsko ladjo «Apollo 12»
in Bean bosta ostala na Luni 21.57 s pristankom na Tihem oceanu
Včeraj ob 17.22 izstrelitev iz Cape Kennedyja skupno 31 ur in pol - Povratek predviden za 24. noll
majhnih trug, v katere iSte« Pacifista svoje letake ob ""	' spremljavi sedmih bobnov,
prapor v znamenje
s,
v čm la.
služba brezhibno de-J*tftJ\riredili so jo sami pacifisti, Vj* ta Pa jo 2.500 mladeničev, % jtaktog dvajset let. Nadzor-> v hu P°'vork° je posebno stro-jiteii1! Bele hiše, kjer mladi %vii	da bi se nihče ne
Devet tisoč padalcev in ma-r*to ’ jih je Nixon z izzivalno 5Poklical v VVashington, je <5 *, brez dela, prav tako kot vojakov, ki so v vojašnl-VVashingtona v stanju j. vWosti.
jmmm
četrt pre-
.	prehodilo
veliki ((moratorij)) bo dose-Vlšek jutri, ko se bo Pacifistov zbralo v
v povorki
i-s v PUce. Povorka se bo usta-t' Oknu tadni razdalji od Bele hi-itočg d katere bodo namestili na
ll a®uw!C!istov :tudi 18 ukTep Je
J*	en, saj so demonstram-
® prvem «moraitoriju» 15. 1 Pokazali veliko politično ^Ot^taaUčno zrelost.
demonstracije proti
CAPE KENNEDY, 14. — Ob 17.22 (po italijansksm času) se je začelo drugo potovanje Zemlja-Luna-Zemlja. Kljub slabemu vremenu in črnim oblakom, ki so zakrivali nebo, se je »Saturnus 5», visok 109 metrov, z astronavti Charlesom Conradom, Alainom Beanom in Richardom Gordonom v vesoljski ladji »Apollo 12», dvignil psotl nebu ob prisotnosti okrog 200.000 ljudi, med katerimi je bil tučfi predsednik ZDA Nixon. V istem trenutku je izstrelitvi rakete prisostvovalo pred televizijskimi zasloni na milijone ljudi po vsem svetu.
Dve minuti po izstrelitvi se je --------— ------..	,	, ,
to so se prižgale rakete druge stopnje «Saturnusa 5». Po šestih minutah in 27 sekundah, ob 17.31, se je odtrgala druga stopnja, hkrati pa so se prižgale rakete tretje stopnje.. Ob 17.34 se je «Apollo 12» postavil na predvideni tir okrog Zemlje.
V nadzornem centru so sporočili, da je «Apollo 12» dobil hitrost 28.000 km in da bo napravil en krog in pol okrog Zemlje preden bo začel pot proti Luni.
Ob 20.09 je vesoljska ladja zapustila tir okrog Zemlje in začela svojo pot proti našemu satelitu s hitrostjo 38.968 km na uro. Ob tem trenutku je bil «Apollo 12» 363 km oddaljen od Zemlje. Njegova hitrost se bo polagoma zmanjševala, dokler ne bo dosegel meje, kjer preneha privlačna sila Zemlje. Nato se bo hitrost ponovno povečala zaradi privlačne sile Lune.
Ob 20.35 so kozmonavti ločili svojo vesoljsko ladjo od tretje stopnje, jo okrenili okrog njene osi ter jo nato priklopili luninemu modulu, ki je bil nameščen na koncu tretje stopnje. Ves ta postopek je trajal do 20.50.
Iz Cape Kennedyja poročajo, da vse naprave na krovu vesoljske ladje redno delujejo. Conrad je sporočil, da so okenca pokrita z ledom. Ob 20.47 se je začela televizijska oddaja v barvah iz «Apol-la 12». Conrad je ponovno obvestil nadzorni center na Zemlji, da vesoljsko ladjo obkroža oblak drobnih ledenih delcev in da se mu zdi, da tudi nekaj podobnega uhaja iz tretje stopnje, da pa ne more točno ugotoviti, ali so to drobci ledu ali pa delci bele barve.
Po štirih mesecih od prvega sprehoda po Luni, je to drugi velik vesoljski podvig ZDA. Program sedanjega poleta ni samo ponovitev zgodovinskega poleta Armstronga, Aldrina in Collinsa, marveč je nekaj novega, čeprav se bodo sedanji trije kozmonavti poslužili izkušenj prvih treh osvajalcev Lune. Razlika v sedanjem poletu je predvsem ta, da bodo tako med poletom do Lune in nazaj, kot tudi ob pristanku, bivanju in sprehodu na Luni, skušali odstraniti vse tiste napake in težave, ki so jih ugotovili ob prvem poletu. Poleg tega pa je program pristanka in sprehoda po Lunini površini sedaj mnogo bolj obširen kot prejšnji.
Sedanji trije vesoljci točno poznajo razne težave pri spuščanju na Lunino površino, pristanku in sprehodu po Luni. In prav na o-snovi teh izkušenj bodo trije kozmonavti «Apolla 12» opravili svoje naloge.
Tudi bivanje na Luni dveh kozmonavtov «Apolla 12» bo mnogo daljše kot je bilo prvo. Trajalo bo skupno 31 ur in pol. V programu je, da bosta vesoljca opravila tri
pripetil v «Apollu 12» nepričakovan dogodek. Conrad je zaskrbljeno sporočil nadzornemu centru na Zemlji, da je nastala okvara v napravah električne napeljave in da se mu zdi, da je strela zadela kapsulo. Po razgovoru med strokovnjaki na Zemlji in Conradom, ki je trajal o-krog dve minuti, je Conrad končno sporočil, da je v «Apo!!u 12» vse v redu.
Ob 17.34 je bil tApollo 12» že na tiru okrog Zemlje. Prvi del nosilne rakete se je odtrgal v višini 68 km, ko je «Apollo 12» dosegel hitrost 9938 km na uro. Sekundo na-
""“■»i.„„„........in....
SHtJGl dan «moratorija» v washingtonu
časovna in mirna demonstracija za umik čet ZDA iz Vietnama
boji ob demilitariziranem pasu v Južnem Vietnamu
^ twj?lNGTON, 14. — Na tisoče taberičanov je danes na-*v0j /T Po washingtanskih ulicah P1-0*®®1 P10*1 v°jni v %	Neskončna	povorka se
^taškega pokopališča v Nuka*11^ mimo Lincolnovega spo-h) Rele hiše do Kapitola. t^j^Ponstrant nosi s sabo be-Jt^ta, na, Jsateri je zapisano ime \ „°d več kot 40 tisoč ameri-PJakov, ki so padli v Viet-Kapitalom so namestili
vojni v Vietnamu prirejajo tudi v drugih ameriških mestih: najbolj masovna bo v San Franciscu, kjer se bo v nekem mestnem parku zbralo po predvidevanjih od 100 do 250 Usoč oseb.
Demonstracija proti vojni Je bila danes tudi v Parizu, kjer je nekaj desetin mladeničev razobesilo na poslopje južnovietnamskega veleposlaništva ogromno zastavo FNO. Prišlo je tudi do spopadov s policijo.
V Južnem Vietnamu se medtem nadaljujejo ostri boji, predvsem na severu v bližini demilitariziranega pasu. V spopadih s partizanskimi in sevemovdetnamskimi enotami so Imeli Američani 16 mrtvih in 60 ranjenih. Se večje žrtve so imeli sajgomski vojaki, na katere je v bližini Bu Pranga, severovzhodno od Sajgona, po pomoti streljalo neko letalo južnovietnam-ske redne vojske. Dvajset vojakov je bilo ubitih, 56 pa ranjenih.
Filipinska vlada je danes uradno sporočila, da bo umaknila svoje vojake iz Južnega Vietnama. Do umika bi moralo priti še pred božičem. Filipinci Imajo v Južnem Vietnamu 1.500 vojakov.
KAIRO, 14. — Kanadski zunanji minister Miitchell Sharp je dospel danes na uradni obisk v Kairo, kjer bo Imel s svojim egiptovskim kolegom Riadom vrsto razgovorov o položaju na Srednjem vzhodu. Sestal se bo tudi z Naserjevim diplomatskim svetovalcem Favzijem, medtem ko ni še znano, če bo srečal tudi Nesenja.
sprehode po tri ure in pol. Kot poročajo iz Cape Kennedyja, se bodo vesoljci ob drugem pristanku na Luni oddaljili od Luninega modula do 750 m daleč, če bosta pristala na predvidenem kraju, si bosta ogledala tudi ameriško sondo «Surveyor», ki je pristala na Luni 19. aprila 1967 v kraterju «snežne-ga moža». Kozmonavta imata nalogo, da prineseta na Zemljo nekaj delov sonde.
Poleg teg» bosta Conrad in Bean zbrala še za 45 kg Luninega kamenja ter postavila na Lunini površini razne instrumente, ki bodo delovali na osnovi jedrskega generatorja in pošiljali še za nekaj mesecev znanstvene podatke o Luni na Zemljo.
Astronavta bosta med enim in drugim sprehodom spala devet ur v modulu. Za odhod z Lune se bosta astronavta okoristila postopka in izkušenj iz prvega poleta.
spl-uvv-.tv/rrC-
Po priključitvi luninega modula z matično ladjo, se bo modul odklopil in strmoglavil na Luno o-krog 50 km daleč od avtomatičnega seizmografa, s čimer bodo povzročali umetni potres, ki bo lahko dal dragocene podatke o notranji sestavi satelita.
Matična ladja bo ostala na tiru okrog Lune še nadaljnjih 25 ur. Astronavti bodo slikali Lunino površino in iskala področja, kjer naj bi v prihodnosti pristali drugi njihovi kolegi. Hkrati pa bodo opravila še razne znaaistvene raziskave. Nato bodo usmerili «Apoilo 12» proti Zemlji. Po programu letenja, se bo «Apollo 12» vrnil na Zemljo s pristankom na Tihem oceanu 24 novembra od 21.57. Skupno bodo trije astronavta ostali v vesolju 244 ur in pol.
Iz Cape Kennedyja poročajo, Ja je Ntaon, preden je zapustil nadzorni center po izstrelitvi «Apolla
» • ■ ' . -	vjr$
12», poudaril, da je naklonjen so- inštrumentov, sanitetnih delovanju z drugimi državami pri uresničevanju vesoljskih načrtov, tu.
da s konkretnim sodelovanjem tuj cev pri izvajanju ameriškega ve soljskega programa. N ton je deja! da je to »velika zamisel« in je napovedal, da se v ZDA sedaj za nimajo, da bi našli način, kako bi se to lahko uresničilo.
Iz Moskve poročajo, da je agencija Tass sporočila izstrelitev «A polla 12» v kratki vesti iz New Yorka, v kateri je rečeno: ((Izstreljena je bila vesoljska ladja, ki bo ponesla dva astronavta na Luno, katera imata nalogo, da o-pravita razne raziskave na Lunini površini in da se nato vrneta na Zemljo)). <(Izvestija» pa so danes objavila vest, da bodo v ZDA ob 17.22 izstrelili vesoljsko ladjo ((Apol-lo 12». Ob zaključku članka Jst želi ((junaškemu moštvu ameriške vesoljske ladje «Apollo 12» dobro potovanje in srečen povratek«.
Klaus potrjen za predsednika avstrijske KD
DUNAJ, 14. — Avstrijski kancler Klaus je bil danes ponovno izvoljen za predsednika demokrščan-ske Ljudske stranke. Na dvanajstem strankinem kongresu na Dunaju jie zanj glasovalo 335 od 350 delegatov. Za generalnega tajnika stranke je bil s 343 glasovi ponovno izvoljen podkancler Withalm.
Trije ameriški astronavti (od leve proti desni); Charles Conrad, Richard Gordon in Alain Bean ob Luninem modulu, s katerim bosta Conrad in Bean 19. novembra pristala na Luni
Zaključeni pogovori med BAAS in SZDL
BEOGRAD, 14. — Danes je lz Beograda odpotovala delegacija a-rabske BAAS stranke, ki je bila gost zvezne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. V sklepnem poročilu o obisku se poudarja, da sta se delegaciji obeh strank : azgovartjali o de-Siovanju političnih in družbenih organizacij v borbi proti kolonializmu in vseh oblik diskriminacije za zagotovitev neodvisnosti, za e-nakopravnost, medsebojnega spošto-vanja in nevmešavanja v notranje zadeve. Delegaciji sodita, da je neobhodno potrebno brez odlašanja likvidirati vse posledice izraelskega napada in zagotoviti uresničenje zakonitih pravde arabskemu ljudstvu. Delegaciji sta se nadalje sporazumeli o potrebi povečanja podpore ljudstvu Vietnama ln do. govorili o bodočem sodelovanju socialistične zveze in BAASa.
V ponedeljek bo z letalom poslana v Južni Vietnam nova pošiljka zdravil in zdravniške opreme kot pomoč ljudstvu Vietnama, borcem Fronte narodnoosvobodilne torbe Južnega Vietnama. Pred kratkim je bila v Vietnamu poslana kompletna bolnica s sto posteljami. V okviru pomoči ljudstvu Južnega Vietnama je bilo doslej p-'",?rjh več pošiljk predvsem zdra-l viii, sanitetnega materiala, kirurških
šotorov,
več tdsoč metrov bombažne in ne
premočljivih tkanin, krvne plazme, odej ter raznih šolskih pripomočkov.
Neredi na Japonskem
TOKIO, 14. — Včeraj in danes so bile v skoraj vseh japonskih mestih silovite demonstracije študentov, ki so protestirali prati napovedanemu obisku japonskega ministrskega predsednika SatavWash-inigtomu. V Semdaju in Osaki je prišlo do hudih spopadov med demonstranti, ki so metali molotovke, ln policijo. 325 študentov so aretirali.
Istočasno s študentskim protestom so sindikati proglasili stavko, katere se je po policij skih poročnih udeležilo nad 800 tisoč delavcev.
Razna stališča o sovjetsko-ameriških razgovorih o omejitvi raketne oborožitve
MOSKVA, 14. — V ponedeljek se bodo v Helsinkih začela pred. hodna sovjetsko _ ameriška pogajanja o omejevanju strateškega orožja. V tey zvezi prihaja do prvih komentarjev z obeh strani, ki se nanašajo na vprašanje, če bodo v Helsinkih že pričeli obravnavati bistvena vprašanja, ali pa gre samo za ugotavljanje raznih stališč.
Razgovori se bodo nanašali na prepoved raket s številnejšimi a-tomsktai naboji, ki jih lahko avto. matično -Usmerjajo proti raznim ciljem na zemlji.
Sovjetski tednik «Novl časi» je v tej zvezi objavil članek, v katerem pravijo, da je Sovjetska zveza pri. pravljena pričeti takoj z razgovori tar da svetovno javno mnenje posveča temu vprašanju izredno po zornost. Z ameriške strani pa pri’-Lajajo bolj opremi glasovi, da naj bi govorili samo načelno in da naj bi šlo samo za ((predhodne razgo. vore».
BEOGRAD, 14. — Predsednik re. publike je nedavno izdal odlok o področju delovanja in o organizaciji tajništva predsedstva republike, katerima v bodoče načeljuje šef kabineta. Danes je predsednik republike imenoval za šefa kabineta Jožeta Smoleja, svojega dosedanjega osebnega tajnika, a za svetnika za gospodarska vprašanja 'kabinetu Marka Vrhunca.
*""   umili,m........m         
Z ODLOKOM REVOLUCIONARNEGA SVETA
Ubija nationalizirala vse tuje banke v državi
V ccina delnic podržavljenih ustanov bo morala preiti v roke libijskih državljanov . Brilanska vlada je priprav. Ijena začeti pogajanja za umik svojih čet
KAIRO, 14	— Libijski revolu-
cionarni svet je sklenil nacionalizirati vse tuje banke v Libiji. Spo. ločalo je dala egiptovska agencija ((MEN» v dopisu iz Tripolisa. Odlok libijskega revolucionarnega sveta določa, da se bodo delnice vseh podržavljenih bank spremenile v nominalne. Vsaj 51 odstotkov teh delnic bo moralo preiti v last dr. žave ali libijskih državljanov, medtem ko bo stara uprava bank lahko obdržala največ 49 odstotkov delnic.
Večina članov upravnega sveta in predsednik sveta bodo libijski državljani. V pričakovanju, da bo nacionalizacija dokončno izvedena, so ustanovili posebne komisije libijskih državljanov, ki bodo začasno upravljale podržavljene ustanove.
Podržavljene banke bodo tudi po. imenovali: «Banco di Roma« bo postal «Umma Bank« (Banka naroda), Banco dl Napoll «lstlqlal Ba.nk» (Banka neodvisnosti), angleška banka ((Barclay’s Bank« pa bo postala «Gtamhurla Bank» (Ban. ka republike). Nacionalizirali bodo tudi privatno banko z arabskim kapitalom «Arab Bank«.
Danes je medtem britanska vlada odgovorila na zahtevo libijske vlade o začetku pogajanj za umik britanskih vojakov iz države. Glas-nik «Forelgn officea« je sporočil, da je Velika Britanija pripravljena umakniti svoje čete iz Ubije ter razveljaviti pogodbo o britansko - libijskem zavezništvu in prija, teljstvu, ki Je bila podpisana leta
iz Libije
1953. Glasnik je dodal, da želi nje-gova vlada vzpostaviti z Ubijo plod. no sodelovanje na drugačnih ba. zah kot doslej.
Po pisanju kairskega lista «A1 Ahram»
Skupni manevri ameriške in izraelske vojaške mornarice?
KAIRO, 14. — Kairski Eet «A1 Abram« poroča, da so enote izraelske mornarice in letalstva sodelovale pri manevrih, ki so jiih imele sredi oktobra v vzhodnem Sredozemlju ameriška flota in enote angleške mornarice. Vojaški dopisnik lista piše, da so manevri potekali v največji tajnosti in da je bil njihov namen vežbanje ameriških, britanskih in izraelskih sli za zračne akcije proti sovražnim ladjam. Manevrov, ki so bili od 19. do 24. oktobra, so se udeležile tri letalonosilke, osem lovcev ln nekaj rušilcev ZDA. ena britanska letalonosilka in nekaj izraelskih vojaških ladij.
Glasnik ameriške mornarice J« odločno demantirali vesti, o katerih poroča «A1 Abram«. Pojasnil je, da so se manevrov udeležile enote ZDA, Velike Britanije, Italije, Tur-čije in Grčije. Vest so demantirali tudi v Londonu in Tei Avivu.
ZARADI GOVORA NA SEJI REPUBLIKANSKEGA ODB
t
Podpredsednik S. Agnew se je zameril televiziji
Nixonov namestnik je napadel organe obvešča, n ja javnosti ter izzval splošno negodovanje
WASHINGTON, 14. - V trenut ku, ko je m dlani, da bo v ZDa prišlo do množičnega protesta proti vojni v Vietnamu ter do ko Mtor toliko organizirane zahteve za splošno spremembo politike v tej državi (vprašanje integracije črncev, nezaposlenosti ali le delne zaposlenosti v nekaterih predelih, revščine v »belih« getih itd.), je podpredsednik ZDA Spiiro Agnew ostro napadel časnikarje in sodelavce glavnih ameriških televizijskih družb, češ, da so popolnoma iz-malaiftMd smisel izjav, ki jih je podal predsednik Nixon glede ameriške politik©.
Agnewov napad na televizijske družbe sovpada z dogodki, ki se v teh dneh odigravajo v deželi gifaa protestna akcdja, ki bo neposredno prizadeto Washington in Belo hišo, vznemirja vodilne kro-®e v ZDA. Ntaon je bil glede svojih načrtov ameriške politike v Azfcjd morda precej previden, toda odmev njegovega govora pri ljudeh je bdil brez dvoma negativen. Televizija in tisk ste prikazala javnosti šibke točke Nbconovega programa, kar je izzvalo v ameriški javnosti pravcato politično nevihto.
V tem trenutku je nastopil Spiro Agnew. To je človek, ki nima dlak na jeziku ter je sploh znan kot človek, ki se rad precej prostaško izraža. A gnev/ je v svojem govoru, ki ga je imel na seji srednje-gahodnega deželnega odbora republikanske stranke v Das Moimesu (Yoma), da najvažnejše osrednic
presojati v tej luči. Gre za pc skus ameriških konservativnih ki skušajo zagotoviti Nikonu pP-trebno podporo, da bi nadaljevA1 svojo kolikor toliko napadalno p3* litdifeo posebno v najbolj vroči11 področjih, kjer so prisotni Amep 'kand.
Agnew se je s svojimi izjavam1 že zameril dobršnemu delu ameritr j kih razumnikov, ki se aktivno tr deleždjo borbe za mir v Vietnamu Tl so zanj nesramneži, ki krivem lastijo naziv «dwtei cev«. Sploh pa So za Agnewa poulične demonstracije proti v Vietnamu pravcate pustna ka».	’ 'i
V tem vzdušju ameriški ir nadaljuje sedaj svojo upamo bo za konec vojne v V( za drugačno socialno in sko politiko v deželi. Zdi se, d1 bo morala Nixonova uprava rač-1-nati z vedno bolj rastočim odp°' ram širokih plasti prebivalstva v ZDA.
FRANČEK SAJE
V vrhovih belogardističnega narodnega izdajstva
talil
Hčerko je vrgel skozi okno
NEAPELJ, 14. — zajetni Carli1 Amato iz San Giorda a Creman*' se Je skregal z ženo. Razburjen Je nato prijel šestletno hčerko Lo-redano in Jo s četrtega nadstropja vrgel skozi okno. Dekletce je nezavestno obležalo na asfaltu, od
_________ ..	koder so ga nemudoma odpenjali
^ v bolnišnico. Zdravniki skušalo de-
^	"t™1 Mico rešiti s težko operacijo
c raznih dogodkih, da zamolčijo >rmn tranxf^]n , jJ^nncrri razne vesta ali pa jah okmejo, oziroma napačno tolmačijo.
V bistvu gre za tri glavne ameriške televizijske družbe: «NBC»,
«CBS» in «ABC». Te družbe so ostro reagirale na Agnewove Izjave ter so obtožile podpredsednika, da hoče zastrahovati tisk in televizijo ter spremeniti te organe obveščanja javnega mnenja v poslušen organ vladne politike.
Da je reakcija tiska in radiotelevizijskih časnikarjev utemelje-
krvno transfuzijo. 1 (vrafoinjerjl so medtem vdrli v stanovanje, kjer se je Amato z ženo In ostalima dvema otrokoma zabarikadiral v sobo. Amato te orehi! že precej časa v psihiatričnih klinikah.
Ugrabitev dekleta v Catanii
Tanker ledolomilec »Manhattan« je preplul znani »severozahodni prehod* ln se vrnil po isti poti v domovino. Na sliki »Manhattan« v newyorškent pristanišču
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiniiii..........................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiinilii„,i„iiiiiii„„..........................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii..	.......................
Na drugi seji NO so sprejeli uredbo o ustanovitvi slovenske narodna vojske, • razglašenju pravnih predpisov NO in uporabi pečatnikov NO.
Predsedstvo NO je na prvi seji 21. februarja odklonilo zahtevo generala Prezlja, naj se NO sestavi v koncentracijski obliki. Sklenilo je, da je nujno treba urediti voja ška vprašanja, da se ne bo ponovil 8. september 1943.
Na naslednjih sejah predsedstva 15. marca in 2. aprila so sklenili, da se povežejo z dr. Vladimirom Mačkom in s srbrskimi kolaboracionisti, generalom Damjanovičem, Ljotičem in drugimi, ki so bili s svojimi oboroženimi skupinami na slovenskem ozemlju.
Predsedstvo NO je 13. aprila opozorilo generala Prezlja, naj »ilegala« ne ruši domobranstva in naj pazi, da ne bo med obema forma cijama nastal prepad.
Na šesti seji 13. aprila je pred
sodstvo NO sprejelo uredbo o po stavljanju komisarjev, na deseti seji 26. aprila pa so razpravljali že o evakuaciji ljudi, uradov in zavodov.
Istega dne je bila tudi razširjena seja NO. Na njej je ing. Bogdan Ferlinc v imenu direktorija JNS predlagal, naj izvedejo udar proti Nemcem in nato s pomočjo Šuteja in Grola ure de odnos s Titovo vlado. Ker so nekateri menili, da bi bilo nemoralno, če bi se izneverili Nemcem, nekatere je pa skrbelo, kje bi v takem primeru dobivali strelivo, je odbor šel preko predloga na dnevni red. Razpravljali so o odstranitvi Rupnika, osamosvojitvi domobranstva in po lastitvi civilne uprave, kar naj bi storili na miren način.
Zatem so se pri škofu Rožmanu sestali zastopniki NO in general Rupnik, na katerega so pritiskali, da bi pri Rosenerju dosegel mirno izročitev oblasti. Rupnik v to ni
iiiiiiiiimiiiiinii
PROGRAM 6. MEDNARODNEGA KONGRESA FIR V BENETKAH
Borba za mir in enoten nastop vseh organizacij bivših borcev
Kongresa se udeležuje tudi delegacija iz Trsta - Jugoslovanski predstavnik poudarja potrebo po enotnosti
CATANIA, 13.
Agenti leteče-
na, nd skoraj mogoče dvomiti. Z ga oddelka skušajo najti fante, ki dokazi v tej zvezi danes še ni sta ugrabila in ranila 14-letno de-mogoče razpolagata, toda menimo, j kle A. G. In jo potem pustila v da je bistveno to, da je Agnew predmestju. Dekle bo okrevali o v
BENETKE, 14. — Z uvodnimi po- I ro precej časa zdravil v psihia-ročili predsednika, italijanskega se-1 trični bolnišnici v Siracusi. Kara-nntorja Banfija in tajnika Toujasa, | hinjerji ga sedaj zasledujejo po poje 6. kongres mednarodne zveze pri- j ljih s pomočjo psov. Ugotovili so, padnikov partizanskega in odporni- I da je izginil tudi 17-letni Cottona-škega gibanja FIR začel s svojim i rov sin Saivatore delorr*. V »(‘jjg dvorani Ca’ Giusti-nian, nedflj<?č%i katedrale sv. Mar ka, se ieMt priložnosti zbralo ve
Z Jesenic so sporočili, da so u-čenci osnovne šole iz Bohinjske Bistrice bili namenjeni danes na izlet, voda pa je avtobus dobesedno od
MEDNARODNI RK 0 GRŠKIH UJETNIKIH
Lani v Grčiji nad 2000 ujetnikov
Predstavnikom Rdečega križa niso dovolili obiska pri nekaterih političnih zapornikih
ŽENEVA, 14 — Mednarodni od- službi pri vojaškem skladišču v
bor Rdečega križa je objavil po datike, do katerih so prišit pred stavndiki tega odhora, po obiskih pri grških političnih zapornikih in
Ulici Caraceiolo.
Dvajsetletni Franco Giusuč iz San Pietra in Vernotico (Brescia) je vodil razkladanje tovornjaka.
privolil, še več, po dogovoru * Rdsenerjem se je 2. maja oklic«* za komandanta slovenskega domte branstva, da bi preprečil nam*1' NO.	J
Zvečer 3. maja so se na Tabor« v Ljubljani zbrali imenovani *•” stopniki reakcionarnih strank k* skupin. Tja je NO naposled P&_ zval tudi predstavnike Straže. glasili so se za slovenski P^-18’ ment, ustanovili «narodno držav Slovenijo« in «slovensko narod«: vojsko«, sprejeli oklic na sloven-sK' narod in pozdravne brzojavke k18' lju Petru II., dr. Kreku in zavetnikom, katere so hkrati prosili takojšnjo oboroženo intervencijo-
Nemci so še isto noč zasedli vaz nejše točke v mestu, 4. maja P8 se že pogajali z NO o izročitvi o®" lasti.	.
Ker so nekateri domobranci slili, da je napočil trenutek, • bodo na koncu udarili po okupato^ jih, s čimer so jim beli organi2* torji mirili vest vsa ta leta, 90 z* čeli razoroževati posamezne Ne*« ce. Zaradi teh «nerazsodnih» »nediscipliniranih« domobrancev J poveljnik slovenskega domobrai* stva polkovnik Krener izdal 4. tu ja 1945 strogo povelje:
«1. S proklamacijo odbora se v ničemer ne sprert#'' odnos med pripadniki nem. ob«1” žene sile in slovenskim domobra stvom. Skupna borba proti ko«1 nizmu se vodi še nadalje..
2.	okupacijske oblas.i razpok« jo popolnoma neovirano z vse"' orožjem, municijo in ostalim J11 terialom na teritoriju Sloveni)*:'
3.	Vsako razoroževanje prip*1 kov nem. oborožene sile ter njeu pomožnih delov je zabranjeno. - ,
Pogajanja z nemškimi oblast«« za priznanje nastalega stanja " še vodijo, zato ostane kot dos'*E Ne pozabite, da nam je nemški v
pri deportirancih, ki so jih zaprli Ko je bil tovornjak prazen, ie voz-! Jak do sedaj zvesto pomagal nni«8"
ttVTlli rvi	iclrA.m ulrmirm	._:i	.i	.	I	I. ____:____ ____ ___::u 4lz>n
ŽV
liko število dč
sprožil silovit napad proti riškemu javnemu mnenju prav v trenutku, ko bdtka za mar, za konec vojne v Vietnamu prihaja do vrhunca v vsej veliki severnoameriški državi.
Agnevvov nastop je trefoa torej
mesecu dni. Med tzpraševan/jem je
atov iz mnogih evropskih in drtig^h držav, med temi tudi delegacije italijanske vsedržavne partizanske " zveze, v kateri je poleg predsednika ANPI Boldrini, senatorja Terracinija, Leiia Bassa in drugih, tudi zastopnic? tržaških partizanov Marija Bernetič: Marina in predstavnik Zveze političnih pve
povedala agentom, da sta jo fanta j ganjancev Postogna. Prisotne pa so na ulici ugrabila in odpel iala z | j,, delegacije Zveze združenj borcev avtom. V predmestju sta 1o po- I narodnoosvobodilne borbe Jugoslavi-
tem, baje, posilila in jo ranjeno zapustila. Agenti nadaljujejo preiskavo. -r
Vprašanje svetovalca PSIUP Monfalcona o pomoči delavcem
Občinska svetovalec PSIUP Fau-6to Momfalcon je naslovil na trza fekega župana nujno vprašanje v katerem pravi, da so številne občine i/zraizile tudi konkretno solidarnost z delavci, ki te dni stavkajo. V zve. si s tem vprašuje svetovalec župana, ali ne namerava občinska upirava stvarno podpreti tržaške delavce, ki so utrpeli toliko škode s stav kaml. Se posebej vprašuje župana,
je, Sovjetske zveze. Češkoslovaške,
grškega odporništva. Poljske, Izraela, Nemške demokratične republike
in vseh ostalih držav, ki so v več-
počasi začel vati komunizem na naših tleh , ■	' • ■ isto dela tuw
Za niotrt* rtrišli
nesla s ceste. Na srečo se avtobus ®°oli P° policijskem ukrepu Med nik pognal motor in ki je šele pred nl prvrnil, tako da so se vsi učen- narodni odbor Rdečega križa je j odhajati. Istočasno se je premak- d® nemški vojak to nekaj meseci prišel iz poboljševal- jci rešili.	| Pr°ti svoji navadi objavil vesti o > nj] tudi drugi tovornjak, na kate- sedaJ- ko so za njega prišli e*1
niče. Sklepajo, da je fant ušel z O podobnih nalivih in poplavah	ker Je tudi grška vla ! rega naj bi na,ožllj nekaj zaboiev | težji trenutki. Obnašanje proti ^
^ ^ —«*«- « —*—“«•-
ci nudili nrvn nomnč in ntfninvi- 7:n*ni-i„ na l,.,); ,j...na /-<.,j raJ° biti vesti, kil jih
predstavniki strogo zaupnega značaja. 1
dosedaj
niči nudili prvo pomoč in ugotovi- Zagorja pa tudi drugod na Štajer-ii. da bo rane mogoče ozdraviti v . skem.
dobrem tednu.
ijNeurje v Sloveniji
DRAGO KOŠMRL
Mladeniča oropala poštni urad
u ociDora je rečeno, aa ; v uuimsnioo «^aius». i\a za- » ujuuijai»w pmiajuu ^ avgustu leta 1968 nad i lost je revež nekaj trenutkov kas-1 Gorenjskem, 6. maja pa je N .
V poročilu odbora je rečeno, da je bilo v
2000 konflnirancev, ob koncu d? ; oeje izdihnil, oembra istega leta pa se je njihovo število zmanjšalo na 1800 moških in 135 žensk, ker se je zanje zanimal Mednarodni odbor
m°-1 njakov, voznika nista videla in sta I banditom mora biti kot prinašajo | ga stjsnila. Ko so vojakovi tovari- Prijateljsko in korektno...« .	^
ši zaslišali krik, so mu prihiteli s pooblastilom dr. Rainerja na pomoč in ga nemudoma odpe- Rbsener 5. maja prepustil NO 0 Ijali v bolnišnico «Salus». Na ža- last v Ljubljanski pokrajini rn
oSSVL v^vasi'SairTGia
vanni La Punta. Stopila ste v urad ! vsem starejSe llud’ ln bohllke
okrog 14. ure. ko je btl tam samo
(Od natega dopisnika)
LJUBLJANA, 14. — Močnd dežev-
s«
Prva atomska centrala v Avstriji
Mednarodni odbor Je dosegel, J da so deportirance izselili z zlo- ’ veščega otoka Yaros, njegovi pred-
se kotičke. Odlični posnetki so pred	mir	in varnost naših	dežel«.	,	. ...	...	.
nami pričarali gorski svet v vsej	V	uvodnem pozdravu je predsed-	>	neK0|d‘° družin iz	poslopij,	ki jih
mogočnosti. Nekateri diapozitivi so	nik	FIR senator A.	Banfi poudaril	;	-J? , °®rozlla voda.	Edina zveza
odločno presegali meje informativ-	\ vlogo partizanov in	organizacij, ki	i	f59fllI?leF1 Je sedaj železniška	proga.
nosti in očarali gledalca zaradi glo-1 se sklicujejo na svojo odporniško j	hodijo po progi, ki je na ne-
binske ostrine, čudovitih barv in dejavnost,, v borbi za uresničitev j j!alonh prnstih celo poplavljena. Zju-
izbranega motiva.	j vseh ciliev. v imenu katerih so l 'raj Je hudournik odtrgal dei cesti- .	.	.. -----------------
Po približno poldrugi uri predva ljudje v letih druge svetovne vojne sca natl Bohinjsko Srednjo vasjo, šoke postave, nosil je velika črna
jailja i«	Mnn..«JI.,	I,	___-.. ._ _jh: ..   i______ I Tudi V lHl*iKli Ahčini in na n,wi. nčaila in na nca'an ian-iA	u
In padel v nezavest. Reparja sta I otroki. Odbor je tudi prosil, da
nato pobrala denar (prlbVtno 600 . tisoč Url in odšla z avtom, ki ju Je čakal pred poštnim uradom.
Uradnik Je precej natančno o-pisal oba: prvi je bil srednje vi-
je Micheluzzijevo nagradilo ob koncu navdušeno ploskanje.
Dunajski grafik Fuks v galeriji «La Lanterna»
očala in pa usiVen jop'č. drugi je bil nekoliko višji in je nosil rja. vo obleko. Nekomu, ki je postajal pred uradom, je uspelo, da si
Kot bi se bile med seboj dogovorile so tri najbolj kakovostne	katerih	je prišlo v	mednarodni par
alt bo	sprejel	enotni	poziv slndi-	tržaške umetnostne galerije pripri	tizanski	zvezi po vojni med Arabci
kalnih	organizacij za	ustanovitev	vile vrsto visoko kakovostnih in	jn Izraelci (odtod	prihod dveh iz-
sol Ida mostnega	sklada	za delavce	hkrati zanimivih razstav. V gale-	raelskih	delegacij	od katerih je
Lahko bi tudi razdelili brezplačna --------------------- --- --	--- !	u-nUnr t..H, rv, srv
kosila obrokom stavkajočih delav cev.
prejeli za orožje in odšli v gozdove. | Tudl V 1<lnJskl občini in na pod-Posebno pa je še poudaril potrebo j r°cju vipavske doline je deževje borbe in mobilizacijo vseh sil proti j zel° otezkočiio promet. Iz Kranja
fašizmu, militarizmu in solidarnost ■ ?o sporočili da je tudi cesta med .	.	-----—,	—*.—, ™ „
z vsemi partizani, ki še sedaj na [članico in Tamarjem zaradi poplav Je napisal številko evidenčne ta-—i. ,-----m_ —-- —n—i~* — ! nnPKnnKnhiionn aa nmmot r..i. o- bijCe njunega avtomobila
Cestna policija Je zaprla vse poti in pregleduje avte, ki odhajajo Iz mesta
vseh koncih sveta prelivajo kri za ! onesposobljena narodno neodvisnost in za svobodo. ' stojna-Rupa je
Bandi ni skril tudi nesoglasij, do
Tribbio so na ogled občinstva mu- i tranji reakciji), kakor tudi po soli bronasti kipi in grafični liki vjetskem posegu na Češkoslovaškem.
drugega Tržačana, ki si je poiskal srečo izven svoje ožje domovine.
ustvarja
ueai v R,
imu.
Sinoči pa so v galeriji La Lan terna v Ulici sv. Nikolaja odprli razstavo del dunajskega grafika Er nesta Fuksa, ki se je pri svojih
Zem^vetu, seveda pTedlsem v' ca, pozdravil podpredsednik zveze
Poudaril pa je, da ta nesoglasja ne smejo ovirati nadaljnjega zavzemanja FIR za mir, evropsko varnost in nenehno budnost pred fašizmom, ki še vedno rovari v Evropi in po svetu. Kongres je v imenu delegacije jugoslovanske Zveze borcev NOB, ki nastopa v vlogi opazoval-
onesposobljena za promet. Cesta Po-stojna-Rupa je prav tako zaprta za ves promet, dovoljen je samo lokalni promet do Rupe.
Mnogi naši čiitatel, nas že vprašali, z
siji upokojenci so akaj so dobili v
zahodni Evropi in je , svojimi borcev Vaša Smajevič, ki je med	“tojhinsld kn ižici vprašalno tx,lo
deli prišel že daleč po vseh ZDA,, drugim omenil nedavni šesti kongres Pokojninski knjizlci vprasalno poio
razstavljal pa je tudi v Tokiu. Dela dunajskei-fi umetnika, ki so
Zveze borcev Jugoslavije v Ohridu, na katerem so bile prisotne tudi
na katero morajo dati točne odgovore in kaj pravzaprav ta vprašal-
Odgovor federacije KPI
Trtaište federacija KPI Je izdala kratko poročilo kot odgovor na poročilo tržaške federacije PSI, kil Je bilo objavljeno pred nekaj dne-Vi glede glasovanja na seji senatorske komisije za šolstvo pred nekaj dnevi glede glasovanja na seji senatorske komisije za šolstvo 30. oktobra. Parlamentarni urad tržaške federacije pripominja, da je bilo ravnanje kaimimslitiičniih parlamentarcev utemeljeno z nujnostjo, da člmprej pride do liberalizacije sprejemov na univerzo, ih to zaradi zavlačevanj vlade in večine leve sredine glede splošne reforme univerz, črtanje č’ena 6 (glede natečajev za stolice) se opraiviču’e z namenom, da se prepreči načrt demokristjanov za odložitev odobritve zakona, kaikor tudi zaradi tega, ker je bilo načelo
o blokiranju že večkrat kršeno z	.	,,,	  „	_	_____
upravnimi ukrepi. Tržaška fodera ' držav, kar ponovno dokazuje, ka »ena vprašanja, kot je evropsKd malnjb pokojen, cija KPI ob zaključku poudarja, ko umetnost ne pozna mej. kako varnost, ki mora temeljiti na «sode- | Mji^J pokojnina je določena da se bo KPI še nadalje vztraj- umetnost združuje .	, . jovanju vseevropskih držav, ve- ^“in^ sme biU Jo"
....................mili.i....
VPRAŠANJA IN ODGOVORI
Zakaj novi obrazci na pokojninskih knjižicah
rta stenah galerije La Lanterna delegacije 60 partizanskih in gveril-
zamenjala dela petih slovenskih sil |	.............. lahlrn ima ni »itmn nnlmimno? Prn-
karjev, ki so tu razstavljali od t0 oktobra, so zvabila na otvoritev zelo veliko občinstva K temu je verjetno pripomoglo tudi to, da je tudi sam dunajski umetnik prišel na otvoritev skupno s svoje lepo gospo. Na otvoritvi smo videli tu di veliko umetnikov in hkrati u got.ovili, da so se tu znašli do mači tržaški likovniki, slovenski likovniki z onstran meje in dunajski umetnik, torej likovniki iz treh
skih- gibanj, med temi tudi delega-	*£
cije iz Afrike in Azije. Poudaril je Je °ki izvira7z živlieniske izkuš-vlogo Zveze borcev v mednarod- na®a’ K1 *?vlra 12 življenjske tzkus
nem merilu, kjer se v skladu s po-	°
nareko-
z Vietnamom. Omenil je tesno so
delovanje Zveze borcev Jugoslavije	"nl^ralcn^ltižib^V
s FIR ter prešel na aktualna poli-	^
tična vprašanja, kot je evropska ^vu gre samo za problem mim
n© borila za reformo univerz.
Večer barvnih diapozitivov v Gregorčičevi dvorani
Snoči je SPDT priredila v Gre garčičevi dvorani v Ulici Geppa I
prvi sezonski družabni večer. Taki | Na ortopedskem oddelku so vče-večeri naj bi bili odslej čimboij raj opoldne sprejeli 75-letno Antonio pogosti, je dejala predsednica Slo Miklavec por Segaia iz Androne venskega planinskega društva, po Iiomagna št. 2. Bila je v fiatu 500,
ki ga je vozil 67-letni Alberto Milani
umetnost združuje.
Razstava del dunajskega umetnika bo v galeriji La Lanterna od prta do />. decembra, nocoj ob tH. uri pa bo v galeriji Torbande na otvoritev razstave olj in temper Giannija Dove ter skulptur, kolažev in akvarelov Roberta Crip-pe.
možnosti naj se člani sestanejo vsak teden ob četrtkih, da skupno lahko delajo nove načrte in da se pomenijo o nedeljskih doživljajih na izletu.
Predsednica dr. Mašerova je tudi povabila vse člane, ki želijo pokazati svoje diapozitive, filme in slike, da se čimprej prijavijo za četrtkov večer.
Ob glasbeni spremljavi je sinoči prikazovala barvne diapozitive o
s Furlanske ceste 417, ko sta se v Drevoredu D’Annunzio zaletela v avto, ki je bil pred njim. Žensko so odpeljali v splošno bolnišnico, kjer se bo morala zdraviti 10 dni.
21-ietni Augusto Chiorri iz Ul. Oliva št. 8 se je ponesrečil s svojim fiatom 500 v Drevoredu Čampi Eli-si Trčil je v tramvaj številka 9, ki tvojihU'počitnicah * u 'gorah ‘selma j ie. pn Čampu Marziu ravnokar me-
Micheluzzi. Popeljala nas je od 1 njaval smer. Z avtom Rdečega kri-
bližnjih krajev kot so Glinščica, Mangart in Kanin v bolj oddaljene predele Dolomitov, m vrh Tofan, ob vznožje Antelaa, na Marmolado In spet v Julijce; v njihove najlep-
ža so ga pripeljali v splošno bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Dobil je razne udarce po obrazu, levem stegnu in boku. Ozdravel bo v petih dneh.
Jugoslovanski predstavnik je na to izrazil željo, da bi prišlo v naj-
njem zakonu manjša od 23.000 oziroma 25.000 lir za upokojence, ki
kraišem času do enotnosti med med- imai° več kot 65 let' Mal° nartK^nTm^zvezatrirbivših borčevski {««£ £'prejemajo minimalno posedaj ločeno nastopajo. Mednarodni i x”|?|1no,J52«1teSi1	imeli nr»
zvezi FIR, pa se je, končno, zahvalil. ^jh d*°c^n0£0 dmJaanjje
za pomoč prizadeti Banjaluki.
Popoldne so udeleženci kongresa položili venec pred spomenike padlim antifašistom v Benetkah,
Rudar je ranil občinskega tajnika
SIRACUSA, 14. - V vasi Roso-lini je 42-letni rudar Giuseppe Cot tonaro ustrelil svojo ločeno ženo in njene goste.
Prišel je k ženi »na obisk« brez posebnega razloga, naenkrat pa je začel streljati. Pri ženski sta bila tedaj na obisku občinski tajnik Giuseppe Scuto in njegova žena. Rudar je ustrelil šestkrat, ne da bi svojo ženo zadel. Ranil je Scu-ta, nato je ušel.
Pred letom in pol se je Cottona-
da pa jim razliko med pripadajočo in minimalno pokojnino doplača socialni zavod. Po prejšnjem pokojninskem zakonu, pa niso imeli pravice do minimalne pokojnine tisti, ki so prejemali dve pokojnini. Vzemimo primer dveh upokojencev moža in ženo, ki sta prejemala vsak lastno minimalno pokojnino. V primeru, da je mož umrl, je žena prejela pokojnino za preživele po možu. Toda ker je prejemala dve pokojnini, nista bili več minimalni pokojnini, temveč dejanski na podlagi višine plačanih socialnih dajatev. Tako se je največkrat zgodilo, da sta bili obe dejanski pokojnini manjši od ene same minimalne pokojnine. In ravno to nedoslednost je popravil novi pokojninski zakon, ko pravi: <Kdor prejema dve pokojnini, eno lastno in eno za preživele, ima pri lastni pokojni-
ni pravico do po zakonu predvidenega minimalnega zneska pokoj nine.» Prav zato, da bi lahko čim hitreje uresničil to zakonsko določ bo, je socialni zavod razdelil ome njene obrazce, da bo imel jasen pregled nad vsemi upokojenci, ki prejemajo dve pokojnini. Poglejmo sedaj tri različne primere, kako se bodo po novem zakonu izplačevale minimalne pokojnine upokojencem, ki prejemajo dve pokojnini:
-	Upokojenec prejema lastno pokoj nino manjšo od minimalne in po kojnino za preživele manjšo od minimalne pokojnine. Po novem zakonu bo pokojnina za preživele še vedno manjša od minimalne pokojnine, lastna pokojnina pa bo znašala 23.000 ali 25.000 lir.
-	Upokojenec prejema lastno po kojnino manjšo od minimalne in pokojnino za preživele višjo od minimalne pokojnine. Po novem zakonu bo ostala pokojnina za preživele nespremenjena, lastna pokojnina pa se bo povišala na 23.000 oz. 25.000 Ur.
-	Upokojenec prejema lastno pokojnino višjo od minimalne in pokojnino za preživele nižjo od minimalne pokojnine. V tem primeru ostanejo po novem zakonu obe pokojnini nespremenjeni.
Videli smo, da je v primeru dveh pokojnin, pokojnina za preživele še vedno tista, ki ostaja nižja od minimalne. Vendar je v zakonu predviden tudi primer, ko je tudi v pri meru dveh pokojnin višina pokojnine za preživele vsaj minimalna. To je v primeru, ko ima pokojnina za preživele več naslovnikov, ali jasneje, ko prejemajo pokojnino za preživele istočasno žena in otroci ali otroci in bratje ali starši umrlega upokojenca. V tem primeru je po zakonu določeno, da mora znašati pokojnina za preživele najmanj 23 tisoč lir.
bi izboljšali način obiskovanja; doslej so bild namreč obiski dovo ljeni le vsake tri mesece enkrat :n samo za dve uri. Velikokrat pa deportirancev nd bilo mogoče obi slradi1 ^raidi prevelike oddaljenosti taborišča.
Predstavniki Rdečega križa so o Otekali tudd politične ujetnike ki »o v Ječi z navadnimi zločinci in z njimi neorirnemo ravnajo. V decembru j s bilo v ječi 300 po-Utačnoh ujetnikov, vendar predstav ndkom Rdečega križa niso dovolili, da bi obiskali tistih Grkov, ki so jih aretiran po atentatu na prvega mdmtetra Papadopulosa Tudi za politične deportirance je Mednarodni odbor Rdečega križa prosil za izboljšave, vendar je do teh le deloma prišlo.
Smrtna nesreča vojaka
MILAN, 14. — Dva tovornjaka sta zmečkala vojaka, ki je bil v
DUNAJ, 14.	— Avstrijski mini-
strski svet Je odobril načrt za grad. nje prve avstrijske atomske centrale. Pri kapitalu 300 milijonov šilingov so soudeležene avstrijska električna družba in krajevne električne družbe.
Z gradnjo bodo začeli sredi prihodnjega leta v kraju Tull-ln v južni Avstriji. Center naj bi začel z delo-vanjem leta 1975.
I pobegnil iz Ljubljane. Pod Prl skom jugoslovanske armade so 1 8. maja zvečer umaknili iz LJ« ljane tudi domobranci, ki so skupaj z nemškimi četami Pr -jij na Koroško, kjer so jih razoro« zavezniki in strpali v ujetniška 18 borišča.
Namesto prisrčnega sprejo«18' novih uniform in angleških tenl s katerimi bi se čez nekaj dni a11 goslavno vrnili v Ljubljano, ko1 ob begu zatrdno obljubili, so r pisanju nekega Petra Klepca v migrantskem zborniku «Tabor» živeli nekaj drugega: »Obsodili nas v sramoto, da smo kolab°‘ cionisti in izdajalci...«
KONEC
PO NAPOVEDI REŽISERJA BOLCHlJA
« Bratje Kara mažo vi} v kratkem na televiziji
Katja Moguy si bo brez pomoči svojega slavnega očeta utrla pot v filmsko umetnost
RIM, 14. — Režiser Sandro Bol-chi je na tiskovni konferenci izjavil, da so rBratje Karamazovi» nedvomno njegovo najboljše delo, medtem ko je orisal novinarjem prvi dve televizijski oddaji.
Prihodnjo nedeljo bomo namreč lahko gledali na televizijskih ekranih prvo oddajo televizijske realizacije romana Fiodora Dostojevskega, ki ga bodo predva-iali v sedmih oddajah.
Televizija želi s takimi odda-lami spoznavati ljudi z vsemi važnejšimi deli iz svetovne književnosti. Sandro Bolchi je pred tem zrežiral že «Zaročenca», Mlin na Padu*, «Nesrečnike», Moje teče« in druga dela. Uprizoritev :<Bratov Karamazov» primerjajo z «Odisejo», ki so jo po televiziji oddajali lansko leto. V sKarama-zovih» bodo nastopali Salvo Ran-done, Lea Massari, Carla Gravi-na, Fosco Giachetti, Corrado Pa-ni, Umberto Orsini, Antonio Bat-tistella, Sergio Tofano, Laura Carli. Mariolian Bovo, Massimo Serato, Roldano Lupi, Carlo D’Angelo, Lucio Rama in drugi.
Odprto pismo
Aleksandra Solženicina
MOSKVA, 14.	— Aleksander
Solženicin je poslal ruskemu pisateljskemu združenju odprto pismo, v katerem jih opozarja, da bodo v kratkem prisostvovali izgonu drugih literatov, pravi, da so sovjetski pisatelji, ki se zbirajo okoli šolohova nazadnjaški, vendar se bo kmalu uveljavila liberalna komponenta. Svoje pismo nadaljuje z mislijo, da se človeštvo loči od živalstva po besedi in mišljenju, oboje pa mora biti svobodno. Pismo je zaključil z besedami, da je čas, da bi se ruski pisatelji spomnili, da so predvsem pripadniki člove štva.
Goldonijeva »Prebrisana vdova«
bo uprizorjena na Reki
REKA, 14. — Spomladi bodo na Reki uprizorili Goldonijevo komedijoi «Prebrisana vdova*. Gledališče tlvan Zajc» je namreč povabilo Nica Pepeja, da bi prevzel režijo dela. Pepe je se-
daj na evropski turneji, kjef dava o «commedii deli’ar te*-
Julic Andrews se je poročila
HOLLYWOOD, 14. - J^e £ drews, nepozabna Mary P°W ,t iz istoimenskega filma,
prejšnjo sredo poročila
se te
serjem Blakeom Eduiardsori ^ svoji vili v Hollywoodu. igralka in režiser sta bila tem že enkrat poročena je pred kratkim režiral filM june
Ung Lili*.
katerem je
Andrews nastopala. Za interf^ ladjo filma Mary Popp»wS*'m; igralka dobila leta 1964 <>skar'm-zanjo meniio. da je najbolje "^ čana filmska igralka najbolj o ie znana po svoji interpteW «Zvoki glasbe*.
Tudi Mal ima svoje oporečnike
LA SPEZ1A, 14. - Pevcu '“j ke glasbe Malu. ki sodelujeJj ansamblu «Primiti"es*. so m „ predstavo v gledališču *Ast[a\
■ zelfs»
jajca. Malovi
•motf
s id'
La Spezii vrgli na oder žele™ kmalu nrekinih dele nnnrecr" ,,
vo in
tako. da je pevec lahko ne no šel iz gledališča.
V Veroni odprli
gledališče «Filarmonico»
fld'
VERONA, 14. - Včeraj f ' novo odprli gledališče nico* v Veroni, ki so 9a 1944 porušile bombe. Stavo ^ arhitekt Filippim zgradil PP ,.„0 Črtu ,ki ga je izdelal za prvo gradnjo iz leta ^ ^
Sinoči so začeli sezono s ,Jjtr jo in deveto Beethovnovo s gonijo, imenovani tEroica* *«. ir rale*. V naslednjih dneh vajali še drugih sedem Bee novih simfonij in uverturo riolan*	.
Simfonijo je izvajal	ffi-
kester pod vodstvom me, solisti so bili sopvau ^ Elan Mikova, tenorist Oldr,c sar, mezosopranistka M ar d cova in basist Eduard Hare ’
lOruga Amerika» vedno večja
Štiri petine Južnega Vietnama osvobojene
k . “8® Amerika* vedno odločne-_ zahteva konec vojne v Vdetna-«druga Amerika* je vedno vedno širša in se vanjo .ucujejo tudi ljudje, ki so bili zahi.S1' ,na, stra™ tistih, ki so daii^ . ln kil ^ zahtevajo na-fia* Vat1“e wjne in «vojaško zma-Vjg p tej azijski deželi. Kakšni c&lnk • e prehajajo na stran mi-,s^' nam bo povedal na-v lJ1 Primer: 15. oktobra bd bila in f*>vorkji proti vojni v Vietnamu sattla Moratorij korakala tudi hči lin-. ameriškega obrambnega lof'j ra. in načelnika Pentagona, tilii ^vidnejši predstavnik ame-^ ^ jastrebov.
tistih Arn°rikl Je torej vedno več iazw ,iri katerih je prevladala »kav*’ v^asih n*0®*1® samo ču-iq ' Custva zaradi nepotrebnega Pri ° z'°pinskega pre.ivainja krvi. vPliv»t|Bl0®ifl ie verjetno najbolj (kwj„ dejstvo, da so bile vse 'torta. e ameriške žrtve popol-jotva brez. llaska, kajti pol mili-ameriških vojakov ni v Viet-to, d “»seglo nič drugega kot t>v a J® povzročilo oigromno žr-drugi strani in velikanska ■ en'a v Južnem in Severnem
v ,nnh
Vsem ',Uz*lt‘n_1 Vietnamu je kljub in . ameriškim oboroženim silam ziinšk;K angažiranju domačih kvi-08Vnhre 6,101 štiri petine dežele •tortaS?16’ od 17 milijonov viet-bojftn 'h ljudi, jiih 11 živi na osvo-ozemlju. To je izjavila novjein 11 ®in> članica začasne juž-de> jamske revolucionarne vla--k' tudi povedala, da narod-iti n volucioniEimi odbori delujejo juž^/J.ktično vladajo v 40 od 44 Hi jjoetnamskih provinc. Narod-svniiu <>lucionarni komiteji imajo v Jtijna nakah tudi pet velikih mest Vietnama.
Ho, P® je to bolj ali manj zna-lijL "d so. sami Američani že ve-HeitM* Priznali, da brž ko se od umaknejo, prevzamejo za hanjj • a®*; osvobodilne sile. Zu-Ham„, ®«iister začasne južnoviet-sm0 j* ylade Ngujen Ti Bin, ki r®diio-4 '’e. omenili, je beograjski fj televizdjii dala izjavo, v kate-Wa.v avezi s tem med drugim
V^na vlada vrši v Južnem skifl^niu svojo oblatit preko Ijud-®° forevolucwnarnih odborov, ki Prj 1 l[ pretežni večini izvoljeni Harjj-P'°šnih volitvah. Revolucio-Oih °bla.it obstaja tudi v mno-l'^no ttb *n naseljih, ki so še sovražnikovo zasedbo.» v8 .razlaga je našemu člo-bo^ij’ ki je preživljal narodnoos vola p1 .torbo pri nas na Krasu, slte^riškem, v Istri, na Vipav-Prj ’ Povsem razumljiva, saj smo tituli3S v P°letju 1944 prav tako V^vohive jn	navzočnosti
^ ki e®a okupatorja so odbori Vršj]|n. rvarodnoosvobodiilni odbori •r ^0 upravno vlogo.
minister začasne južno-k o rt?ke revolucionarne vlade le tjfjavnosti revolucionarne vla-«Hjj edala tudi naslednje:
*tti° vedno opiramo na Ijud-?tue' j"3 bi rešili gospodarske tepe j n stimuliramo pobudo, izkuš-medsebojno pomoč med r^ilrJ>tn' Agrarna politika osvo-^nar„ ^ron,e in začasne revolu-%le ne vlade ima za cilj uresni-%luBesla «zemij0 tistim, ki jo 1141 rezaV°*' ln t0 na "uči« ki bo Hn konkretnim pogojem Juž-ba v'etnama.»
tii^Pariška konferenca dostej ni d« l “°seči sporazuma, da rii na-W “Okretne rešitve «je temu *e hm lr7nasta politika ZDA, ki N>a<ho° nodejo odstopiti od svoje \nh ne Politike v Vietnamu, od da bi južnoviet-»)ci emu ljudstvu vsi'ile ameri Ktireo kolonialistični režim».
__Se nas tiče — je nadalje-jg" se bomo še naprej trudili ifišlg ’ da 5j pariška konferenca lovilno rešitev južnoviet !?9q vprašanja na osnovi na-v (0(?, 0hQInega programa deve-k. de pa bi se po krivdi ""kin "voraia v juznem Vietnamu
>^n Ti Bin je v tem inler-?°8f®jski rad'ote'evizijii po-tod", da se1 osvobodilno gi Vietnamu trudi za ustano-
to prevzeti nase
N<w sesane koalicijske vlade z Sizir’ da bi koalicijska vlada or-)	8 sP^°^ne demokratične in
svobodnie volitve v vsem %5ja Vietnamu. Ta vlada bi hiti sestavljena od pred-?Ni, \Jyv vseh političnih sil v de-{tvtfgi 550 za mir. neodvisnost in jeir* dežele, dejansko za to, %H{j Vietnamu zagotovil že že-«Sj sporazum izpred 74 let.
NaCer Pf1 je razcepljenost Viet-JSnj." ie poudarila minister za *adei>e — posledica a me-i%rn naPoda, kajti prebiva stvo MtiQa9Q Vietnama in Južnega f en n ie hiio praktično vedno
rin»ne!larori in tudi sedaj teži k ^e|e življenju, k zedinjenju ho,sg k vzpostavitvi normalnih
. Oj, T n deželi.»
«l°vi(uncu homo navedli, da so S^a^^msko začasno revolu-(kj vlado priznale že vlade
s * r
d° 7. t.m. je bilo v Ko-|j u evropsko zasedanje stro-tii' o u' na katerem so razprav-
5^raw?ra7 aJ? bolje 0 P?.trof' l<a ‘Vt,, Zasedanje je sklicala
V. zhsm dr.avstvena organizacija, tii t)li,/ja.nju so obravnavali že i5 Zrt7aj<!?e pretiravanje v uživate Pfep1' Ne 8re za zaskrblju-Vji&a ^'ruvanje z ekonomskega, Njte .Predvsem z zdravstvenega twtee» 11 v mnogih predelih bolj h* hsria Svet® se opaža, da ima fckjT.Poraba zdravil zelo kvar-'kkce na ljudi.
|
h Ji
Milena Dravie, ena bolj znanih jugoslovanskih filmskih umetnic
PRED NOCOJŠNJIM KONCERTOM V KULTURNEM DOMU
Jacobus Gallus Carniolus in njega plodno življenje
Nihče točno ne ve, kje se je rodil • Dolgo je popotoval po svetu Štiri knjige maš, na stotine motetov in na desetine madrigalov
—No Gallusa in njegov pomen med Slovenci je sredi preteklega stoletja prvi opozoril skladatelj Kamilo Mašek. Kasneje so se zanj začeli zanimati tudi drugi pisci; njihove razprave so temeljile v glavnem na izsledkih tujih avtorjev. Globlje je posegel muzikolog Josip Mantuani, ki je zbral o njem mnogo gradiva in jjostavil trdnejše temelje za nadaljnje raziskovanje življenja in dela tega našega velikega umetnika. Šele dr. Dragotin Cvetko, čigar znanstveno delovanje na področju muzikologije je rodilo doslej bogate sadove, je s svojo monografijo o Jakobu Gallusu podal zares strnjeno podobo življenja in delovanja in orisal njegovo osebnost.
Biografski podatki o skladateljevem življenju so pomanjkljivi ter je njegova zgodnja mladost zavita v temo. Znana je le letnica rojstva in prav gotovo je, da se je rodil na Kranjskem. Najvažnejši vir za to je obrobni napis, ki so ga odtisnili po izvir-
llllllllllllllllllllll||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||limill||m,mim,limm,m,Mll„im||lmi,|||||m||||m|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||m||||||||||mm||||
ČLOVEKOVI NAPORI ZA OSVAJANJE LUNE
Conrad, Gordon in Bean junaki drugega podviga
Vsi trije kozmonavti izhajajo iz mornariških vrst
CHARLES CONRAD
«Prvo pilotsko kabino sem iz delal, ko sem bil star kakih devet let... Spominjam se, da sem delal pilotske sedeže in kabine na tleh, na podu svoje sobe... Za to sem uporabljal zaboje za milo in stolice... Nato sem vanje sedal in si zamišljal, da letim...*
To so spomini Charlesa Conrada izpred 30 let, ko se je začel pripravljati za bodočo kariero. Nje govo zanimanje za letalstvo je spodbujal tudi njegov oče, ki je v času prve svetovne vojne letel v balonu.
Danes je star 39 let in je bil določen za poveljnika poleta «A-pollo 12*, torej za drugo pristajanje na Luni.
Toda Charles Conrad je bil že dvakrat v vesolju: v avgustu 1965 je pilotiral vesoljsko ladjo «Ge mini -5» in z njo 120 krat obletel Zemljo. On in Gordon Cooper sta postavila tudi rekord v dolžini vesoljskega poleta — s poletom od 190 ur in 56 minut.
Leto pozneje, 12. septembra 1966, je bil Charles Conrad komandni pilot v vesoljski ladji «Ge-mini 11». Tedaj ga je spremljal Richard Gordon, ki je bil določen sedaj v «Apollo 12» za pilota Lu ninega modula.
Pri poletu vesoljske ladje «Ge mini 11» je Charles Conrad izvedel razne manevre na krožni poti, manevre, s katerimi naj bi v najkrajšem času dosegel srečanje in spajanje s prej izstreljeno «A-geno».
Charles Conrad se je rodil v Philadelphiji (Pensilvanija) 2. ju nija 1930. Potem ko je diplomiral na univerzi v stroki aeronavtične tehnike, je 1953. leta stopil v voj no mornarico kot letalski kadet in obiskoval še mornariško šolo za poskusne pilote. Pozneje je postal učitelj letenja in inženir v mornariškem letalstvu.
Charles Conrad je razmeroma nizek, v primerjavi z ostalimi a meriškimi kozmonavti. Visok je 169 cm, tehta 62 kg in pol, je pla volas in plave so tudi njegove oči. Oženil se je leta 1953 z Jane Jo-gus iz Teksasa. Oženil se je prav na dan, ko je diplomiral na univerzi v Princetonu. Zakonca Conrad imata štiri otroke: 14 letnega Petra, 12 letnega Thomasa, 10 let nega Andrea in 9 letnega Christo phera. Njun ali njihov dom je v predmestju Houstona v bližini centra za vesoljsko polete s posadko
RICHARD GORDON
Pred nekaj leti je neki ameriški časopis objavil sliko atipične ame riške družine*. Da je ta družina daleč od tipične, se je moglo zve deti iz tega, kar je bilo pod sliko. Za mlado gospo na sliki je pisalo naslednje: «Noguje in vzgaja šest svojih otrok, mlado opico in ene ga — astronavta*.
Bil je govor o gospe Gordon, astronavt, ki ga je «negovala in vzgajala* pa je pilot komandnega modula «ApoUo 12» — Richard Gordon.
V času, ko je bila objavljena že omenjena fotografija, se je astronavt Richard Gordon pripravljal za svoj prvi vesoljski polet. Polet vesoljske ladje «Gemini 11» je bil prvi skupni podvig Richarda Gordona in Charlesa Conrada v vesolju. Tedanja Gordonova na loga je bila, da skupno s Conra-dom izpelje manever spajanja s prej izstreljeno «Ageno» in da dvakrat stopi v vesoljsko praznino.
Gordonovi uspehi v času polete «Gemini 11» so bili zaključek dolgih priprav za astronavtsko ka riero. Preden je bil imenovan za pilota komandnega modula «Apol lo 12», je bil rezervni pilot komandnega modula vesoljske ladje cApollo 8». Izredna letalska ka
riera je Richardu Gordonu omogočila, da so ga izbrali za kozmonavta. Bil je zmagovalec na Ben-diksovi tekmi od Los Angelesa do New Yorka v maju 1961. Postavil je tedaj nov hitrostni rekord od 1391,6 km na uro ter trans onti-ncntalni rekord v času 2 ur in 47 minut. Ko je osvojil Bendiksovo trofejo, je imel za seboj že desetletno pilotsko kariero.
Richard Gordon, ki je po činu kapitan fregate, se je rodil 5. oktobra 1929 v Seattlu v državi Wa-shington. Končal je srednjo šolo in se vpisal na univerzo, kjer je 1951. leta končal prvo stopnjo študija kemije. Istega leta je stopil v vojno mornarico in nato diplomiral v posebni letalski in mornariški šoli za poskusne pilote. Za astronavta so ga izbrali v oktobru 1963. leta.
Richard Gordon je visok 170 cm, tehta 68 kg, je rjavih las in tudi njegove oči so svetlorjave. Oženil se je z Barbaro Field iz Seattla, s katero je imel šest otrok: 15-letno Karlin, 14 letnega Richarda, 11-letnega Lorenza, 10-
letnega Thomasa, 10-letnega Jamesa in 8-letno Diano. Njun dom je v Houstonu (Teksas), v bližini centra za vesoljske polete s po sadko.
ALAIN DEAN
Poročnik Alain Bean je poročnik fregate. Za seboj ima 14 let službe v vojni mornarici in je bil imenovan za pilota Luninega modula pri poletu vesoljske ladje «Apollo 12» za drugi pristanek na Luni. Njegova kolega Charles Conrad in Richard Gordon sta se že preizkusila v vesolju, medtem ko je to za Alaina Beana prva »vesoljska prigoda*. Za kozmonavta so Alaina Beana izbrali v oktobru 1963. leta. Doslej je bil imenovan ali bolje določen za rezervnega komandnega pilota za polet vesoljske ladje «Gemini 10» in za rezervnega pilota Luninega modula za »Apollo 8».
Alain Bean se je rodil v Whee-leju (Teksas) 15. marca 1932. le-
(Nadaljevanje na 6. strani)
SOBOTA, 15. NOVEMBRA 1969
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne: 12.10 Iz starih časov: 13.30 Glasba po željah; 14.45 Z glasbo po svetu; 15.55 Oddaja za avtomobiliste; 16.10 Zborovsko petje; 16.30 Operetna glasba; 17.30 Program za mladino: 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni zbor; 19.10 Po društvih in krožkih; 19.25 Orkester in pevci; 20.00 Šport; 20 50 J. Lukeš: «Deset minut pred 12.» (kriminalka); 21.45 Ples.
TRST
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran;
14.00	Za prijatelje glasbe; 14.35 Domači avtorji.
KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 14.30, 19.15 Po ročila; 6.40 Glasba za dobro jutro;
7.40	Vesela glasba; 8.00 Popevke; J.30 Operetna glasba; 9.00 Malo oesed in veliko glasbe; 9.45 An sambel James; 10.00 Prijetna glasna; 10.30 Orkester Anderson; 11.00 Plošče; 11.30 Današnji pevci; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.00 V ritmu z mladimi; 15.31) Od Soče do Drave; 16.00 PrimorsKa in nje ni ljudje; 16.40 Orkestri; 17.00 Iz-orali ste; 17.30 Pesem in ritem;
18.00	in 19.30 Prenos RL; 19.00 Poje A. Franklin; 22,10 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.(K), 13.00, 15.00, 20 00 Po ročila; 8.30 Jutranje popevke; 9.30 Filmske novosti; 9.35 in 11.30 Ura glasbe; 12.05 Kontrapunkt; 13.15 Radijske kronike: 14.40 m 15.10 popevke; 16.00 Spored za mladi no; 16.30 Znanstvena oddaja; 17.10 Mi; 18.00 Veliki variete; 19.30 Lu na park; 20.15 Plošče in skeči;
21.00	Glasbeni pogovori; 22.20 So dobni ital. skladatelji.
II. PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Po ročila: 8.40 Orkester; 9.05 Vprašanja in odgovori; 9.40 in 11.35 Te lefonski pogovori; 10.40 Glasbeni variete; 13.00 Program z Rito Pa vone; 13.30 Poje O. Vanoni; 14.45 Glasbeni kotiček; 15.18 Koncert;
17.40	Plošče za najmlajše; 18.35 Glasbeni aperitiv; 19.00 Glasbeni intervjuji; 20.00 Glasbeno-govorni spored; 21.00 Canzonissima.
III. PROGRAM
10.00	Koncert; 11,15 Baletna glasba; 12.20 Madrigali; 14.30 Sme tana in Borodin; 15.3U III. deja nje Wagnerjevega «Parsifala» 17.40 Jazz; 18.30 Lahka glasba
19.15	Koncert; 20.00 Simf. koncert
22.30	J. Benavente: «Mož vaše vdove*, komedija.
RLODIFUZI JA
8.45 Rousselova simfonija; 9.30 Od gotike do baroka; 10.00 Vi val dijev koncert; 10.45 M. Castelnuo vo; 12.00 Sopranistka Berberian;
13.30	Malipierove skladbe.
SLOVENIJA
6.00,	7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Na današnji dan;
7.45	Inform. oddaja; 8.08 Glasbe na matineja; 9.05 Kako otroci po svetu žive; 9.35 Čez travnike žele ne; 9.50 »Naš avtostop*; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Pianisti in Cho pin; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domači ansambli; 13.30 Priporo čajo vam...; 14.05 Glasbena prav Ijica; 14.25 Melodije; 15.40 Sopra nistka M. Caballe; 16.00 Vsak dan za vas; 17.35 Iz znanih filmov;
17.45	Jezikovni pogovori; 18.00 Ak tualnosti; 18.15 Dobimo se ob isti uri; 18.45 S knjižnega trga; 19.15 Pihalni orkester; 20.00 »Nove me lodije*; 21.15 Eurodiscparade;
22.15	Oddaja za izseljence; 23.05 S pesmijo v novi teden.
ITAL. TELEVIZIJA
12.30 Angleščina; 13.00 Komični filmi; 13.30 Dnevnik; 17.00 Spo red za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Velika prigoda; 19.10 Parlamen tami pregled; 19.45 Nabožna oddaja; 19.50 šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 Canzonissima; 22.30 En lik, ena zgodba; 23.15 Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 TV film »La bandiera a scacchi»; 22.05 Dumas: »Grof Montecristo*.
JUG. TELEVIZIJA
20.00,	23.00 Poročila; 9.35 TV v šoli; 13.45 Prenos športnega dogodka; 17.45 Narodna glasba: 18.15 Otroci Evrope; 19.15 S kamero po svetu: Brazilija; 19.40 Za boljši jezik; 19.45 Cikcak. 20.35 Skopje 69; — zabavna glasba: 21.35 Rezervirano za smeh: Stan in Olio; 21.50 Novi rod — film;
nem lesorezu v četrtem zvezku Gallusove zbirke Opus musieum in se glasi rJACOBUS HANDL GALLUS D1CTUS CARNIOLUS AETATIS SUE XL. ANNO MDCX», Slovenskega priimka Petelin skladatelj ni uporabljal, podrobnejša obde ava gradiva, kolikor ga je na razpolago, govori v prid tezi, da je ime llandl izpeljano iz slovenskega Petelina, kakor je verjetno tudi Handl izšel iz latiniziranega Gallusa. Nekateri prejšnji pisci so postavljali kot rojstni kraj dolenjsko Ribnico, drugi ldrim ter	oorn. pač
Jacobus Gallus Carniolus po neki stari gravuri
Dr. Valens Vodušek, umetniški vodja Slovenskega okteta
kraje, kjer je omenjen rod Petelinov. Po mnenju Dragotina Cvetka, nobena od gornjih trditev ne more povsem držati. Dokazano je le, da je doma iz slovenske pokrajine na Kranjskem.
Kdaj je Gallus odšel iz ožje domovine in kje se je šolat, ni znana.—Nekateri domnevajo,, da je prejel prvi glasbeni pouk v stiškem samostanu in da se je kasneje solat m Reki, v Trstu pa tudi v Benetkah pri slovitem mojstru Andreju Gabrielliju. Znano je, da se je nekaj časa mudil v Melku na Nižjeavstrijskem, dokazano pa je le, da je bil leta 1574 zaposlen kot pevec v dunajski dvorni kapeli.
Življenjska pot je Gallusa zanesla v razna mesta in samostane v Nižji Avstriji, na Češko, na Moravsko in v Slezijo, kjer je spoznal pomembne glasbenike liste dobe, ki so prav gotovo vplivali na ob ikovanje njegove glasbene osebnosti. Obsežno dejavnost je Gallus razvil kot vodja kapele škofa Pavlovskega v O-lomucu, kjer je deloval od 1580 do 1585. Mnogo je komponiral, opravljal pa je tudi številne dolžnosti kapelnika Leta 1585 je Gallus zapustil Olomuc in odšel
v	Prago. Vzrok za ta korak moremo iskati v slabih materia nih razmerah, veliki zaposlenosti in pa želji, da bi v Pragi tiskal svoje skladbe, ki jih je napisal že lepo število.
Skromni so podatki o Gallusovem Irivanju v Pragi. Zanesljivo pa je deloval kot kapelnik in organist v cerkvi sv. Jana na Bregu Komponiral je za potrebe svojega kora in s tem množil svoj opus, hkrati pa je skrbel za natis skladb.
Gallus je umrl v Pragi v juliju 1591. leta. Iz raznih virov iz pesnitev, ki so jih poeti zapisali za Gallusa, iz uvodov k svojim skladbam, ki jih je napisal skladatelj sam, iz izbire nabožnih in posvetnih tekstov, ki jih je izbiral za glasbeno oblikovanje ter iz drugih podatkov je dokazano, da je skladatelj svoje poslanstvo pojmoval visoko etično. Bil je pravi humanist, sicer prepričan katolik, ki pa se ni izognil stikom z ljudmi drugega verskega pre pričanja. Znano je, da so tudi prolestanti radi segali po njego
vi	h skladbah
Med najvažnejša Gallusova dela spadajo štiri knjige maš iSelec-tiores guedam missae». Druga velika Gallusova izdaja so moteti, ki so izšli v štirih zvezkih kot «Upus musicurm. Skupno jih je 374 oziroma 445, če upoštevamo, da imajo nekateri dva ali celo vec delov, od katerih je vsak zase samostojna celota. Melodije, ki jih je uporabljal, je Gallus vzel iz koralov ali se je posiužil priljubljenega ljudskega napeva. Mnoge napeve, oziroma teme pa je zasnoval sam.
Zadnji Gallusov tisk je posrečen madrigalom. Izdal je tri knjige, skupno 53 madrigalov pod naslovom tHarmoniae morales». Tiste pa, ki jih pred svojo smrtjo ni utegnil izdati, skupno 47 je izdal njegov brat Jurij pod naslovom «Moralia». Poleg omenjenih Gallusovih del je izšlo v tisku še nekaj posameznih skladb
Dr. Dragotin Cvetko v svoji mo nografiji z naslednjimi besedami označuje ustvarjalni pomen velikega slovenskega ustvarjalca:
»Gallus si je med ustvarjanjem
jasno izoblikoval svoja naziranja. Vedel je, kaj želi in kam hoče Čeravno ga je deloma še vezala preteklost, pri čemer je bila kriva tudi njegova tesna vključenost prizadevanja na področju cerkvene glasbe, ni pustil, da bi mu ta zastrla pogled v nova stilna dogajanja. Vanje se je odločno usmeril in novih naziranj ni realiziral le v madrigalih, temveč tudi mašah in motetih. Ni jim samo sledil, temveč je glede tehnike kompozicijskega stavka tudi sam dal svoj delež. Predstavlja samostojno osebnost, ki je na prehodu iz klasične vokalne polifonije homofonijo v srednjeevropskem prostoru bistveno sodelovala pri premagovanju starega in uveljav Ijanju novega. Skupno z drugimi napredno usmerjenimi ustvarjalci je pomagal zaključevati tradicijo in pripravljati zmago novih stilnih naziranj.
«Ub razvojni vlogi gre Gallusu še umetniški pomen. V svojih skladbah se je povzpel na visoko stopnjo. Njegov arhitektonsko zanimivi kompozicijski stavek poudarja izrazne elemente, ki so vodili skladateljevo delo. Z močno, pristno ustvarjalno potenco in in-vencijo si je znal Gallus izklesati izraz, ki z ene strani razodeva njega samega in njegovo umetni ško osebnost in z druge kaže značilnosti evropske glasbe Humani stične dobe z vso in zlasti njeno renesančno stilno problematiko.»
— r
12 UMETNOSTNIH GALERIJ
Demetrij Cej v Kulturnem domu
Tako rekoč v domači hiši poteka že druga velika ratstava ael Demetrija Ceja, saj je v ualkon-ski dvorani Slovenskega gieaah šča v Kul.urnem aumu, kjer je Cej scenograf. Odkar je pred devetimi leti, tedaj v tržiščih ladje delnicah zaposleni Cej prvič samostojno razstavil v Trstu, je pre hodil dolgo pot mnogih razstav in sodelovanj na tekmovanjih ex lem pore, ki so mu prinesla več na grad. Najvišjo letos v Miljah. Videli so ga že tudi Rim, riaga m Dunaj. Ni pa Cej postavljal na lej poti mejnikov svojemu slikarstvu, kajti po stalnosti slikarskega izraza, ki se ne spreminja, a vendar neprestano ume.nišku raste, bi se dal njegov razvoj primer ja tj s Spa-‘čdlovim.
Ne daje pa Cej v svojih delih prednosti kraški tematiki, temveč se vsebinsko izživlja v svojstvenem oblikovanju nekakih prispodob namišljenih mest, v katerih se križata in spajata pravljičnost sta rega Bizanca m racionalnost Zahoda: rezultanta pač komponent Demetrijeve mladosti v Sroijt m povratka v Italijo.
Te vrs.e vseotna velikih platen prevlaauje na ruzstavi m je podana izključno v črno belih risbah. Znacuno v ujin jv, ua /e v oOl ca j mri razgleain mesi sicer s mi šemo povezane sesiuvine Lej v svojih podooan razčlenil m ureail v zelo učinkovito igro navpičnic, ki se v svoji gosti zaporeanosli ponavljanja spreminjajo v vtaez vodoravnosti. Taka igra prevar se pa nadaljuje luai v zrcaljenju teh mest. je pa lu vse nekaj različnega. kakor pa simetrična zrcalna slika. Dejali bi, da je to ona dru ga, skrivna duhovna plat kraja, ln ravno v tej zagonetni dvojnosti je tajinstvem čar Cejevin poaob mest, boj mea resničnostjo snovi m prevaro njih videza, ki se nudi našim očem. Saj as.o temna ozadju neba z ugašajočim soncem ome njeno še bolj podčrtujejo Vendar pa ne,zdaj vedno luroono veličastni razgledi mest postajajo v zadnji dooi vedrejši, posebno v sliki z ex tempore na Repentabru
Razjasnitev barv pa opažamo močneje v delih, ki se na tej razstavi znatno odmikajo od značilnosti dosedanjih Cejevih ustvaritev. Sta to veliki platni «Praga» in pa «Adijo, stara zemlja!*, ki sta torej tudi vsebinsko aktualnejši.
Popolnoma spremenjen pa se nam kaže Cej v dveh reliefno izstopajočih podobah «Amfitruo» in <<Portret Ivana Cankarja*, ki sta izdelani iz obžganih oblog poliste-rolske vene.
Čeprav sta to pc, naprednosti dojetja zelo zanimivi deli, pa menimo. da bo šele čas mogel poka zati, koliko zares koreninita v pristnosti tistega Ceja, ki nam ga je tako jasno odkril Filibert Benedetič v uvodni besedi kataloga.
MILKO BAMBIČ
ZA NAS IZREDNO VAŽNO 00KUMENTARN0 GRADIVO
lz knjige «AuJa 1V»
Vsi procesi proti Slovencem in Hrvatom ter drugim antifašistom ii Jul. Krujine pred fašističnim Posebnim tribunalom (1927-1943)
22.
Predsednik Griffinl —
Sodba štev 4U od 3 . 2. 1943.
Poročevalec Presti.
V oktobru leta 1942 aretirajo v Dornberku (Go) kmeta v trenutku, ko skuia kupiti od italijanskih vojakov orožje in strelivo. (Pripadnost upor niškim tolpam.)
Bric Andrea, Dornberk (Go) 6. 12. 1908, kmet	24	1
Predsednik Griffinl —
Sodba štev. 42 od 3 2. 1943.
Poročevalec Presti.
Nedokazana pripadnost označenih dveh k goriškim partizanskim organizacijam. (Pripadnost uporniškim tolpam poslušanje sovražnikovega radiaJ
Peternelj Leopoldo. Cerkno (Go) 13. 11	1910,
krojač
Mezek Giacomo, Cerkno (Go) 4. 7 1899, kmet
1 6 — oproščen
Predsednik Griffinl —
Sodba štev. 43 od 3 2. 1943 Poročevalec Presti.
Karabinjerji, ki skušajo na vsak način prekiniti pomoč, Ki jo prebivalstvo daje partizanom, aretirajo v avgustu 1942 brez vsakega dokaza v črnem vrhu nad Idrijo dva človeka (Pripadnost uporniškim tolpam.)
Micuz Giovanni, črni vrh (Go) 16 5. 1913, mesar Habe Francesco, črni vrh (Go) 2. 12 1901, po srednik
oproščen
oproščen
Predsednik Gnffini
Sodba štev 45 od 5 2 1943 Poročevalec Masala
Dva kmeta aata streho partizanom, ki operirajo na Goriškem v novembru 1942. (Vojaško podpiranje
Špacapan Stefano, Ozeljan (Go) 11 li 1894 Toplicar Giuseppe, Šempas (Go) 5 3 1869
kmet
kmet
sovražnika.)
2 — — 2 - —
Predsednik Suppiej —
Sodba štev 63 od 10 3	1943
Poročevalec Lanari.
V oktobru 1942 neki lzda)ulec ovadi tri označene kot oskrbovalce partizanskih formacij goriške pokrajine. (Pripadnost uporniškim tolpam.)
Bele Francesco, Solkan (Go) 10 3 1896, kmet Plesnigar Sofia, Ravnica (Goi 15	5	1900, $
spodinja
Višin Paola, Gorica 13. 11. 1890, trgovka
26 — —
24 — — 5 - —
Predsednik Suppiej
Sodba štev. 64 od 10 3, 1943 Poročevalec Lanari,
Kmet iz Bovca (Gorica) skuša v oktobru 1942 pripraviti nekaj italijanskih vojakov, da bi mu prodali orožje (Sčuvanie vojakov k nepokorščini.)
Kravanja Giuseppe, Soča (Go) 30 10 1902. kmet 4 — _
Predsednik Suppiej —
Sodba štev 65 od 10. 3 1943.
Poročevalec Lanari
V avgustu 1942 aretirajo v Kojskem (Gorica) kmeta ker je v stiku s partizanskimi formacijami Sodba ugotavlja, da «partizanskemu gibanju pristopajo vsi sloji, vsak deluje v svojem krogu, toda vsi so enako nevarni, tistt, ki uporabljajo orožje, kakor tisti, ki ga dobavlja ali oskrbuje s hrano» (Pripadnost upornim tolpam).
Grebenjak Giuseppe, Kojsko (Go) 6. 1 1907, kmet 24 - —
Predsednik Le Metre —
Sodba štev. 67 od 17. 3. 1943.
Poročevfotee »taitari » *
Komunistična organizacija v Matuljih (Reka) v letu 1942 (Ustanovitev komunističnega združenja, pripadanje istemu in propaganda.)
Milich Alberto, Matulji (Reka) 7, 6 1910, zidar Puz Giuseppe, Matulji (Reka) 30. 5 1912, delavec Dukic Antonio, Matulji (Reka) 16. 1. 1907, kovač Babich Vittorio, Matulji (Reka) 26 4 1915, kovač Morot Spiridione. Matulji (Rekai 3.111913 mizar Posaric Francesco, Matulji (Reka) 29. 3	1912,
delavec
13 — — 15 - -6 - — oproščen 6 - -
6 - —
Predsednik Le Metre
Sodba štev. 69 od 18 3 1943 Poročevalec Milazzo
V poletju 1942 neki mlinar iz Vipave (Gorica) podpira partizane in ima v hiši skladišče orožja. (Pripadnost upornim tolpam.)
Sorta Stamslao, Vipava (Go) 11 li 1892 mlinar 24 — —
Predsednik Le Metre —
Sodba štev 70 od 18 3. 1943,
Poročevalec Milazzo
Prva dva obtoženca, aretirana januarja 1943. sta člana komunistične celice, ki deluje v Idriji. Dejavnost obstaja v navajanju ljudi, da se vključijo v partizansko vojsko, v sestavljanju m razpečavanju letakov, itd Partizan Njedi pa je obsojen na smrt v odsotnosti. (Pripadnost uporniškim tolpam.)
Kogej Leopoldo, Idrija (Go) 27 10 1905 mizar	30 - —
Murovec Francesco, Cerkno (Go) 8.10 1913, delavec	30 - —
Niedi Leopoldo, Idrija (Go) 14 11 1923 kmet obsojen na smrt
Predsednik Le Metre —
Sodba štev. 71š od 18. 3 1943 Poročevalec Milazzo
V septembru 1942 aretirajo dva delavca, ker sta zbirala živež in denar za partizane, ki operirajo na tržaškem področju. (Pripadnost uporniškim tolpam.)
Mohorič Nicolč, Idrija (Go) 28 11 1905 mlekar Kobal Federico Ljubljana 13	11	1921 strojnik
24
24
Sodba štev. 7? od 18. 3 1943 Predsednik Le Metre — Poročevalec Milazzo
Propaganda, zbiranje orožja, ščuvanje za priključitev partizanom to je dejavnost, ki sta jo vršita dva delavca u goriške pokrajine do njune aretacije v juniju 1942. (Pripadnost uporniškim tolpam.)
Mauri Francesco, Grahovo (Go) 12.4.1908 delavec Pajntar Giacomo Granovo (Go) 25.7.1910 delavec
26	-
26	-
od 20 3 1943 Predsednik Suppiej —
Sodba štev 74 Poročevalec Presti
Oproščen zaradi pomanjkanja dokazov delavec, ki očitajo da «nt spoštoval Mussolinija» (Žalitev sdučeja«)
Kauclo Lodovico Nemčija 2 7 1909 dimnikar oproščen
< Nadaljevan n tteai
.............................Il.l.l.........................................................
OVEN (od 21.3. do 20.4.) S svo-
mu
				
jimi delovnimi uspehi si boste pridobili zaupanje predstojnikov. Vaše razumevanje bo ljubljeni osebi v oporo.
BIK (od 21.4. do 21.5.) Bodite potrpežljivi glede nekega dela, ki ste se zanj močno zavzeli. Večja spre jemljivost za vse kritike.
DVOJČKA (od 22.5. do 22.6.) Ne bojte se nove odgovornosti. S svojim nestalnim razpoloženjem ne boste rešili problemov.
BIK (od 23.6. do 22.7.) Nudile se vam bodo ugodne finančne priložnosti. S svojim razburljivim znača jem ne boste dosegli pomirjenja.
HOROSKOP
LEV (od 23.7. do 22.8.) Skušajte se postaviti po robu najbolj nevar nim nasprotnikom. Sklenili boste za mmi v a poznanstva.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne zaupajte preveč načrtom sodelavcev. Potrudite se, da bi razvedrili družinsko vzdušje.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) če se ukvarjate s trgovino, bodite previdni. Novost v vaših čustvenih od nosih.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.)
Srečanje i vplivnimi osebami. Vzdušje razumevanja na delu in doma.
STRELEC (od 22.11. do 20 12.) Potrebna bo skrajna potrpežljivost. Zvečer bo prijetno le doma.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Dosegli boste to, kar ste si že dolgo želeli. Previdnost tokrat ne bo odveč.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Dopoldne bo vse prav, ne bo pa tako popoldne. Več razvedrila ne bi škodovalo niti vam niti vašim.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Uveljavili se boste pri predstojnikih. V ljubezni nič novega.
u
Vreme včeraj: Naj višja temperatura 16, najn/žja 14.6, ob 19. uri 14.6 stopinje. zračni tlak 1012,2 neredno narašča, veter 8 km/h vzhodnik, jugo-vzhodnik, vlaga 93 odst., padavine 45,8 nun, nebo pooblačcno, morje skoraj mlinno, temperatura morja 16A stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SOBOTA, 15 novemf'»
LEOPOLD
Sonce vziide ob 7.04 im zaton«
16.35 — Dolžina dneva 9.31
- IR
na vzide ob 12.48 in zatone ob
Jutri, NEDELJA, 16. novemri*
ALBERT
SEJA DEŽELNEGA SVETA
Nove kritike opozicije v razpravi o deželnem obračunu in proračunu
Končno so izvolili na pravičen način šest deželnih predstavnikov v upravni svet videmske bolnišnice
Tudi včeraj se je v deželnem sve. tu nadaljevala razprava o proračunu in obračunu. Vanjo so po segl-i trije svetovalo!:	Bergomas
(KPI), Bettom (PSIUP) in Ramam (KD).
Pred razpravo so izvolili šest deželnih predstavnikov v upravni svet Videmske bolnišnice. Izvoliti bi jih morali že v torek, toda zaradi spletk nekaterih damokrist-jamskih desničarjev je prišlo do spora ih prerekanja, tako da so morali odložiti Izvolitev na vče-4-t*ryi dan. V ta namen so se pred sejo tudi sestali vodje vseli svetovalskih skupin in se domenili o načinu volitev oziroma o tem: katere kandidate je treba izvoliti. Tako so izvolili v upravni svet •udi dva deželna predstavnika iz leve opozicije in se ravnali na ta način po zakonskih predpisih. Za večino so bili izvoljeni v upravni svet prof. Luoiamo Florlano <KD), kav. Gherardo Ma-scherin (PSU), dr. Alfreda Picco (KD) in rag. Aldo Feruglio (PSI), za opozicijo Giuseppe De Paolis (KPI) in industrijski izvedenec Elio Na-dalutti (PSIUP).
V razpravi o proračunu je prvi spregovoril komunist Bergomas, ki je obravnaval številna vprašanja. Začel je s položajem v podjetju Soivay v Tržiču, kjer bodo zaradi opustitve sedanje dejavnosti in prehoda lastnine začeli novo, to je nadcmesfcitveno dejavnost, pri čemer posreduje tudi dežela. Bergomas je dejal, da bi morah najti drugačno rešitev, to je da bi prevzel podjetje IRI ter prispeval k oživitvi gospodarstva sploh. Toda pri nas nadaljujejo vedno po stari poti ter pospešujejo zasebno industrializacijo.
Svetovalec Bergomas je zatem polemiziral s trditvami poročevalca Bianchdndja, po katerih naj bd bil proračun za leto 1969 boljši s so delnega stališča in s tem naprednejši. Po Bergamasovam mnenju ni nobene resne politične sp-remem be ter se še nadalje krepijo monopoli. Obravnaval je tudi položaj v podjetju Safog v Gorici in položaj v industriji na Goriškem sploh. Zatem je prešel k socialni medičini in dejal, da dežela o tem mnogo govoru, da pa ni, zlasti kar se tržiiških ladjedelnic tiče, še ničesar stalila.
Svetovalec Bettold (PSIUP) je govoril o proračunu s političnega gledišča in je pri tem omenil, da sovpada sedanja razprava z ostrimi sindikalnimi boji in s socialno napetostjo, ker nočejo delodajalca u-godStt upravičenim zahtevam delavcev. Omenil je razčlenjene borbe proti delodajalcem in tudi proti javnim oblastem, če se ne lotijo reševanja vprašanj delavcev. Pri tem je pripomnil, da se nekatere krajevne uprave ukvarjajo z vprašanji delavcev, ker se zavedajo, da se delavska vprašanja ne končajo 6 sklenitvijo delovnih pogodb, saj je treba rešiti tudi druga važna življenjska vprašanja deiovndh ljudi, kot so stanovanjska kriza, draginja itd.
Po Battellijevem mnenju ne kaže proračun razumevanja za nove težnje in potrebe delavcev, ki hočejo biti navzoči pri reševanju vseh gospodarskih in socialnih vprašan; Kar se. položaja v deželi tiče, je BettoiLi dejal, da se je zaposlitev skrčila, da se je izseljevanje nadaljevalo, da niso ustvarila novih delovnih most, kot so zagotavljali
s prvim petletnim načrtom, da je politika spodbujanja z deželnimi prispevki propadla, da je pri Ge-scalu, ki se ukvarja oziroma bi se moral ukvarjati z gradnjo stanovanj za delavce, zelo vehk nered itd.
Demokristjan Ramami je imel pre-oej temperamenten govor, v katerem se je razburjal zlasti zaradi položaja v zdravstvu, kjer da vlada zmešnjava, povzpetniištvo in komolčarstvo, zlasti kar se tiče medlicins/fcih fakultet. Pritožil se jc tudi nad tem, da se troši preveč denarja na razne «papirje» in tako še bolj omejuje denar, ki Je na razpolago za znanstvene raziskave (in tega je v primeri z drugimi državami silno malo). Precej obširno je obravnaval vprašanje pasivnih ostankov. Poudaril je tudi potrebo, da bi se vsaj na deželni ravni programske napoved: uresničile v dejavnih načrtih. V
zvezi s tem je potrebna bolj odločna podiitika.
Razprava o proračunu se bo nadaljevala v ponedeljek ob 9.30 uri.
Stanovanja za študente v hotelu Milano
Spričo velikega števila študentov, ki so zaprosili za stanovanje, je vodstvo tržaške univerze poskrbelo za povečanje števila razpoložljivih mest. glede na nezadostno kapaciteto študentovskega doma. V ta namen je univerza sklenila pogodbo z vodstvom hotela Milano, ki bo od 1. decembra s svojimi 170 posteljami na razpolago univerzitetni ustanovi. Na ta način bodo krili dobo do otvoritve novega študentovskega doma, ki ga zdaj gradijo.
Delegacija iz Celovca danes v Trstu
Danes pride v Trst, kot gost tržaške občine, delegacija celovške občine, ki jo vodi župan inž. Hans Aiussenviinfcler, sestavljajo pa jo dr. Elisaibeibte Roemer, dr. Josef Plat-zer in dr. Johan Lessdaik. Celovški župan bo tako vrnil obisk JJtpamu Spaociniju, ki je bil pred nekaj meseci v Celovcu.
Goste bodo sprejeli župan in člani odbora danes ob 12. uri na županstvu. Gosti si bodo ogledali me-hanografske naprave, naftovod in muzej Revoltella, zvečer pa bodlo v gledališču Verdi prisostvovali pre. mieri opere «Francesca da Rimini)). Delegacija iz Celovca bo ostala v Trstu tudi v nedeljo dopoldne iin si bo ogledala center za teoretsko fiziiko ter Miramanski grad.
SEJA PRVE DEŽELNE KOMISIJE
Odobren zakonski osnutek o spremembah letošnjega proračuna
Za zakonski osnutek so glasovali samo svetovalci levosredinskih strank
Posredovanje posl. Škerka glede INAIl
Poslanec Albin ššerk je bil včeraj na osrednjem sedežu ustanove INAIL v Rimu, kjer je izrazil proteste tržaških stanovalcev zaradi ravnanja in ukrepov tržaškega vodstva omenjene ustanove. V odsotnosti predsednika je poslanec škerk govoril z dr. Russom ter ga je obvestil o stališču tržaškega občinskega sveta ter mu izročil resolucijo odbora.

Z ZADNJE SEJE ZDRUŽENJA TRGOVCEV
Tržaški poslovni krogi za gradnjo avto teste Trst-Postojna-Ljabijana
Poudarjena pomanjkljivost pristaniških naprav . Na relaciji Opčine-Trst naj se uvede znižana železniška tarifa
Te dnd je bil v prostorih Združenja trgovcev iz tržaške pokrajina občni zbor odseka za zunanjo trgovino in trgovino na debelo. Pred sedik dr. Hausbrandt in glavni ravnatelj geom. Geppi sta ob tej priliki prikazala članom sodelovanje predstavnikov združenja na nedavnem zasedanju o vlogi Trsta v trgovinskih stikih med Evropsko gospodarsko skupnostjo in tretjimi deželami, ki ga je organizirala tržaška trgovinska zbornica.
Sledila je živahna razprava o zadnjem razvoju mednarodne trgovine, zlasti kar zadeva tokove, ki se pretakajo čez naše področje, ter o infrastrukturah in storitvah, s katerim razpolaga naše področje. Trgovci so v tej zvezd naglasili pomanjkljivosti našega prometnega sistema, ter podčrtali nujnost, spe-IVave sodobne avto ceste čez Opčine, Fernetiče, Sežano in Postojno v smeri proti Ljubljani. Prav tako nujno se postavlja vprašanje izgradnje tovbrnfškega-- postajalh *-pri Fernetičih, ki naj razpolaga vsemi napravami, kd so potrebne m popolno poslovanje carinarnice. Za Trst je nadalje poglavitnega pomena tudi sodobna cestna povezava z Avstrijo in Južno Nemčijo, pri čemer sta najvažnejši infrastrukturi avto cesta Vidam - Trbiž - Kokovo in modernizirana obstoječa cesta v smeri Videm Monte Croce Camdco z ustreznim predorom pod istoimenskim prelazom.
Glede poslovanja našega pristanišča so trgovci naglasili, da ]e nujno odpraviti nekatere grobe pomanjkljivosti v njegovi tehnični o-premi ter spremeniti tudi dosedanji zastarali sistem dela. Posegi
DANES OB 17.30 NA TRGU SV. ANTONA
Protiiašistična manifestacija tržaške napredne mladine
Zatreti je treba izzitvanje fašističnih tolp
Danes ob 17.30 bo na Trgu sv. Antona protifašistična manifestacija, Iti jo organizirajo mladinske federacije PSI, KPI, PRI in PSIUP Omenjene mladinske federacije organizirajo skupno protifašistično manifestacijo, da opozorijo javnost in oblasti ia delovanje in izzivanje fašističnih tolp, kd prihajajo do izraza v raznih oblikah tudi v Trstu, kakor v drugih krajih I-talije. V Trstu je po občasnih pojavih fašističnih tolp, skrunitvi spo-mernikov padlim in mazanju manifestov prišlo zdaj do napadov z orožjem na mlade demokrate in antifašiste in do motenja partizanske spominske svečanosti.
V vsedržavnem okvdiru Je po hujskaških člankih v tisku proti stavkajočim delavcem in po vesteh o obstoju in delovanju polvojaških vežbaldšč prišlo do vrste napadov na zborovanja in sedeže demokratičnih organizacij. Tak način dobro premišljenega nasilja s strani fašističnih skupin, poudarjajo mladinske federacije, je treba spraviti v okvir sedanjega političnega po-ležaja. Po vsej državi se razvija in krepi borba delavstva na vseh sektorjih. Enotnost in strnjenost ter nove oblike organizacije in borbe omogočajo delavcem, da se uspešno upirajo politiki izkorišča, nja in podrejanja delodajalcem. Delodajalci hočejo preprečiti kakršno
koli obliko delavske oblasti v tovarnah, kličejo na pomoč policijo in strašijo z močno Vlado. Fašistične provokacije spadajo v *a okvir in imajo namen, pripraviti javno mnenje, da bi pasivno sprejelo skrajne ukrepe državnih oblasti. Napredna mladina je solidarna z delavstvom in se zaveda nujnosti borbe proti provokacijam reakcionarnih sil, obenem pa zagotovitve delavskih pravic v tovarnah in v družbi.
Zahvala združenja za borbo proti tumorjem
Ob zaključku tedna za zbiranje fondov za tržaško sekcijo Italijanskega združenja za borbo proti tumorjem, se predsednik dr. Loren-bo Pogher Iskreno zahvaljuje vsem, ki so prispevali k uspehu pobude, še posebno oblastem, šolskemu skrbniku, tisku, ACEGAT, pevskemu zboru ((Tartini)) in Krožku za kulturo in umetnost. Posebna pohvala gre tudi dijakom in dijakinjam, gojenkam zavoda za bolničarke, skavtom in vsem, ki so pomagali pri zbiranju prispevkov. Prav tako gre vsa pohvala in priznanje damam izvršnega odbora, ki so požrtvovalno pripravile in vodile akcijo.
Za žrtve potresa v Banjaluki
Danica Legiša (Devin) 5.000, Karla Bandi 1.500. iz Gropade Zora Križmančdč (43) 1.000, Kristina Križmamčič (75), 1.000, Julija Križmamčič (40) 1.000 in Avguštin Kalc (82 ) 500 lir, Mario in Živa Sedmak 2.000, Josip Marc (Bazovica 163 ) 2.000, Antonija Pečar 1.000, Milan Cuk 2.000. P. J. Bolčlč 10.000, družini Kozina in Bubola (Boljunec, 166 ) 3.500, Ladi Jazbec 3.000.
S prejšnjim zneskom 1,669,000 skupno 1,692.500 Ur
ZBIRANJE DENARNIH PRISPEVKOV ZA ŽRTVE POTRESA v BANJALUKI se nadaljuje v uredništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 od 9. do 19. ure in od 9. do 14. ure v upravi v Ul. sv. Frančiška 20.
na tem področju so toliko bolj (potrebni in nujni, so naglasili go-vormflti, Iti so se udeležili razprave, ker nameravajo v Kopitu v bližnji prihodnosti opraviti vrsto modernizacij skiih del in nabaviti nove tehnične opreme za skupno 12 milijard Mir izdatkov; v zvezi s poslovanjem luke je nadalje treba zagotoviti nemoteno delovanje proste carinske cone, prizadetim o. peraterjem pa naj se enkrat za vselej zagotovi, da poslovanja v okviru teh con ne bodo mogle v ničemer omejiti ali kako drugače zavreti restriktivne določbe Evropske gospodarske skupnosti.
Trgovci so nadalje razpravljali o trgovini z lesom čez Trst ter izrazili skrb prizadetih poslovnih krogov spričo postopnega upadanja tega prometa. Naglasili so potrebo po dokončni izpopolnitvi tehničnih naprav v Lesnem skladišču, za katere so že na razpolago potrebna finančna sredstva, ter po izvedbi- predvidenih melioracijskih del na obrežnih napravah.
Glede pristaniških tarif so se trgovci odločno izrekli za to, dia bi uprava državnih železnic uvedla za promet na relaciji Opčine _ pristanišče, posebno tarifo, ki naj bi upoštevala, da gre pravzaprav v bistvu za dve točki, ki sta med seboj v takšni poslovni in zemljepisni zvezi, kakor če bi obe pripadali istemu pristaniškemu sistemu. Takšna «notranja» tarifa bi bila seveda znatno nižja od sedanje, ki Je nesorazmerno visoka in zaradi katere močno trpi konkurenčnost naše luke.
Med razpravo so trgovci naglasili tudi številne pomanjkljivosti v strukturi pomorskih zvez Iz naše luke ter v tej zvezi podčrtati, da so danes zveze neustrezne zlasti na relacijah s Severno in Južno Ameriko ter z Daljnim vzhodom.
Na koncu so trgovci Izvolili iz svoje srede poslance, ki Jih bodo predstavljali v vodilnem odboru Združenja -trgovcev iz tržaške pokrajine, Izvoljeni so bili naslednji o-peraterjl: D. Castro, S. D’Agnollo, dr. Hausbrandt, G, Petruooo in dr. E. Vaitta, katerim pa bodo dolžnost, no stali ob strani še načelnik odseka za kavo dr. L. Paschl, načelnik odseka za razno blago G. Fanjek, načelnik odseka za les dr. V. Spi-notti, načelnik odseka za sadje in povrtnina in agrume C. Mustacchd, načelnik za prehrambeno blago dr. P. Jamar, načelnik odseka za premog in druga goriva S. Franco ter načelnik odseka za vino in likerje C. Carboni.
ka o pogajanjih s KD, PRI, PSU in SS za oceno leve sredine v tržaški občini ter ga odobril. Odbor poziva odposlanstvo stranke, naj nadaljnje pogajanja z odločnostjo, ki jo je pokazalo doslej.«
Pokrajinski tajnik je namreč orisal najbolj zapletene plati težkih pogajanj, ki so jih prekinili zaradi skupščin Krščanske demokracije v teh dneh. Doslej ni namreč videti še nobenega izhoda za ta pogajanja. —
Na vpogled davčni seznami
Tržaško županstvo sporoča, da Je od 14. t. m. na vpogled občinstvu za 20 dni na oglasni deski na županstvu (Trg Granatleri 3) besedilo sklepa občinskega odbora z dne 12.11. skupno s seznami in spremembami glede občinskih davkov za leto" ri''-e leto na podlagi uradnih ugotovitev.
Terracini v Trstu
V ponedeljek, 17. novembra ob 20 uri priredi Avtonomna tržaška federacija KPI proslavo 52-letnice oktobrske revolucije v pokrajinskem obsegu in sicer v dvorani Ljudskega doma v Ul. Madonnina št .19.
Ob tej priliki bo govoril sanator Umberto Terracini. vodja komunistične skupine v senatu o temi: »Ideali sovjetskega oktobra in borbe KPI za preokret v Italiji in za socializem«.
Nastopila bo trebenska godba na pihala ((Parma«.
Prva spopolnjena komisija deželnega sveta, ki se je sestala pod predsedstvom svetovalca Cociannija, je z večino glasov odobrila zakonski osnutek o spremembah deželnega gozdarskega podjetja za finančno leto 1969. Proti zakonskemu o-snutku so glasovali svetovalci KPI, PSIUP in PLI, vzdržal pa se je svetovalec LSS. O zakonskem osnutku je poročal svetovalec Ginaldi, seje pa sta se udeležila tudi predsednik deželnega odbora Berzanti in odbornik za finance Tripani. Pred glasovanjem so podali glasovalne izjave svetovalci Metus (KD), Morpurgo (PLI), Pittoni (PSI), Dal Mas (PSU) in Moschioni (KPI).
Gre za drugi zakonski osnutek o spremembah proračuna za finančno leto 1969. S tem zakonskim osnutkom bodo vpisali v proračun večje dohodke, kot so bili v začetku predvideni, in s tem tudi izdatke. Te spremembe se tičejo 5 milijard in 150 milijonov lir dohodka več, medtem ko so stornirali iz enega poglavja proračuna v drugo okrog 568 milijonov lir.
V	začetku seje je poročevalec Ginaldi poudaril važnost usmeritve odbora pri spremembah proračuna. Pri teh spremembah so namreč upoštevali zahteve sindikatov. Predsednik Berzanti pa je poudaril najbolj važne posege, ki jih predvideva omenjeni zakonski osnutek.
V	splošni razpravi je prvi spregovoril komunist Moschioni, ki je priznal odboru, da je izpolnil obveznost glede urbanistične ureditve oglejske občine. Dejal pa je, da mala vsota nakazil na splošno^ ne spreminja celotne usmeritve dežele. Svetovalec Martinis (KD) je dejal, da bi bilo dobro, da bi poskrbeli za razne posege, da se odpravijo težave pri prevozih v odročnih krajih. Mi-sovec Wondrich je prosil za pojasnila glede raznih nakazanih sredstev s posebnim poudarkom na malo industrijo in prevoze. Svetovalec Pittoni (PSI) pa je rekel, da bi morali prispevati več denarja za gradnjo ljudskih in cenenih stanovanj in je v ta namen predlagal spreminjevalni predlog, katerega je komisija kasneje odobrila.
Po govoru svetovalca de Rinaldi-nija (DK), ki je rekel, da se strinja s splošno usmeritvijo zakonskega osnutka, je liberalec Morpurgo priznal predsedniku Berzantiju, da je izpolnil obljube glede jamstvenega sklada za malo industrijo. Rekel pa je, da si pridrži dokončno sodbo o tem, ko bo predložen ukrep. Tudi komunist Bosari je rekel, da je treba nameniti več denarja za gradnjo ljudskih stanovanj, medtem ko je socialdemokrat Dal Mas izjavil, da se strinja z zakonskim osnutkom ter poudaril, da je treba pospeševati tudi razvoj male industrije. Tudi predsednik komisije Cocianni je dejal, da je treba posvečati večjo pozornost ljudskim gradnjam, saj je pri tem zaposlenih tudi mnogo delavcev. Socialproletarec Bettoli je dejal, da bi lahko porabili denar v bolj važne namene in je, kakor že drugi zahteval več sredstev za ljudske gradnje. Demokristjan Del Gobbo je pohvalil zakonski osnutek, medtem ko je njegov strankarski kolega Urli govoril predvsem o
gradbeni dejavnosti. Vsem so odgovorili predsednik Berzanti, odbornik Tripani in poročevalec Ginaldi.
Uspela stavka v cementni industriji
Po predvčerajšnji veliki deželni stavki kovinarjev in pohodu po mestu se je včeraj sindikalna borba nekoliko umirila v pričakovanju rezultatov pogajanj v Rimu, Včeraj je bilo le nekaj krajših razčlenjenih stavk v nekaterih kovinarskih podjetjih.
Se vedno pa traja tridnevna stavka delavcev cementarn, ki je tudi včeraj popolnoma uspela.
V ponedeljek ob 17.30 bo v prostorih Delavske zbornice enoten sestanek članov vodstvenih odborov vseh treh sindikalnih organizacij kovinarjev, članov sindikalnih odborov v podjetjih ln članov notranjih komisij. Na sestanku bodo razpravljali o pogajanjih med delodajalci in sindikati za sklenitev nove delavne pogodbe za kovinarsko stroko ter o kompromisnih predlogih ministra za delo Donata Cattina.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
KULTURNI DOM
V soboto, 22. novembra ob 21. uri PREMIERSKI ABONMA
V	nedeljo, 23. novembra ob 16. uri ABONMA NEDELJSKI
POPOLD. — Red «B»
V	sredo, 26. novembra ob 20. uri MLADINSKI ABONMA v
SREDO
V	četrtek, 27. novembra ob 20. uri MLADINSKI ABONMA »
ČETRTEK
V	soboto, 6. decembra ob 20.30 ABONMA RED «A» (pn*
sobota po premieri)
V	nedelio. 7. decembra ob 16. uri OKOLIŠKI ABONMA
JAKA STOKA
MOČ UNIFORME
bunka s petjem v treh dejanjih
Kostumi:	MARIJA VIDAU
Scena:	DEMETRIJ CEJ
Glasba:	motive H. O. VOGRIČA izvaja	A.	ROJC
Režija:	MARIO URSIC
Osebe: Pavel	Cviren, krojač — Silvij Kobal;	Agata,	njegova
žena — Zlata Rodoškova; Milek, krojaški pomagač — Liri* Bogateč; Majer, agent — Boris Cavazza, Jelenc, župan — ko Lukeš; Kožuh — Danilo Turk; Slak lovec — Stane Raf' tresen; Trček — Alojz Milič; Pečka — Stane Starešinič: Ek-sekutor — Adrijan Rustja; Jernej, hlapec — Dušan Jazbec, Liza — Lidija Kozlovičeva.
Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav; ob nedeljah in praznikih eno uri pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. zervaci.je na tel. 734265.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiMtinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiu
V UL. GENOVA 6
Nova poslovalnica Tržaške hranilnice
Brez vsake slovesnosti so sinoči v Ul. Genova štev. 6, to je v palači, ki pripada mestnemu podjetju Ace-gat, odprli novo poslovalnico Tržaške hranilnice. Gre za nov storitveni center, kakršnega so pred časom odprli v prostorih nekdanje kavarne «Milano» v Ul. Giulia. Poslovalnica bo sprejemala vplačila na račun Acegata, telefonske družbe SIP, stanovanjske najemnine in podobno. Odprtja so se udeležili predsednik hranilnice dr. Jaut, glavni ravnatelj dr. Delise, predsednik A-cegata dr. De Carli, ter številni drugi povabljenci. Poslovalnica je v pritličju Acegatove palače, in sicer v prostorih, kjer je mestno podjetje svoj čas prodajalo električne naprave za gospodinjstvo, štedilnike in druge orodne artikle. Za občinstvo bo poslovalnica odprta od ponedeljka dalje.
Resolucija PSI v zvezi s pogajanji s strankami leve sredine
Pokrajinski odbor PSI je na seji 13. t. m. po poročilu pokrajinskega tajnika o rezultatih sestankov med predstavniki KD, PSI, PRI, PSU in SS glede ocene sporazumov leve sredine sprejel naslednjo resolucijo:
((Pokrajinski vodstveni odbor ie poslušal poročilo političnega tajni-
PR0MET V TRŽAŠKEM PRISTANIŠČU
V prvih devetih mesecih v pristanišču 3.379 ladij
Pripeljale so 16.317.158 ton blaga (vključno s petrolejem) in 110.719 potnikov, odpeljale pa 1.710.921 ton blaga in 111.508 potnikov
V prvih devetih mesecih letošnjega leta je priplulo v naše pristanišče 3.379 ladij (od tega 2.411 italijanskih) s skupno tomažo 8 milijonov 612.913 ton. Pripeljale so 16,317.158 ton blaga (vključen surovi petrolej za naftovod Trst-Ingolstadlt) in 110.719 potnikov, odpeljale pa 1,710.921 ton blaga in 111.508 potndtaov. Skupen promet je torej znašal 18,028.079 ton blaga in 222.227 potnikov.
Blagovna sestava pomorskega pro. meita je bila naslednja:
Genova, jo je podri na tla, ko je prečkala cestišče, da bi šla proti Korzu. Občinski stražnik Luconi Leopoldo, ki je bil pri tem prisoten, je ženski takoj priskočil na pomoč in jo tudi pospremil v splošno bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedskem oddelku s prognozo 20 do 30 dni.
Rude	579.080 ton	
Premog	249.156	»
Mineralna olja	15,395.052	»
Razsuto blago žita dn oljčna	180,453	»
semena	59.448	»
Les	71.033	»
Kosovno blago Gorivo in drugo	1,187.143	»
blago za ladje	306.711	»
SKUPAJ	18,028.079 ton	
Posamezne zaledne države so v istem razdobju sodelovale z naslednjimi ddeži (v tonah, železnica in cesta skupaj):
Italija	1,706.761
Avstrija	590.754
Češkoslovaška	33.701
Francija	22.479
Vzhodna Nemčija	8.676
Jugoslavija	140.412
Romunija	5.610
Švica	50.565
Madžarska	18.250
Zahodna Nemčija	160.964
SKUPAJ	2,747.620 t.
V odvozu v smeri	proti Zah.
Nemčiji moremo prišteti dobave surovega petroleja po naftovodu, ki so v prvih dlevetih mesecih letošnjega leta dosegle 12,216.227 ton.
Prometne nesreče
51-letna Vittoria Fabi iz Ul. Burlo št. 1 se je ponesrečila pri Ponte-
rossu. 20-letni Giorgio Adamič iz Ul. Capodistria 39, namenjen v UL
22-letni Livio Križman iz Ul. San Patrizio 4/1 je vozil po Drevoredu D’Anmumzio, ko mu je križal pot 27-letni Lucio Benvenuti s fiatom 850, ki je nameraval v Ul. Settefontane. Na kraj nesreče sta takoj prihitela cestna policija in pa avto Rdečega križa. Oba fanta so takoj odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so ju sprejeli na nevrokirurškem oddelku s prognozo sedmih dni. Križman se je udaril v levo koleno, stegno, bok in glavo, ranil pa po čelu. Benvenuti se je poškodoval po čelu in glavi.
Gledališča
POLITEAMA HOSSETTI
Danes ob 16,30 In ob 20,30 ter v nedeljo ob 16.30 zadnji predstavi Pe trolinijeve komedije «Ch'ccignoia» nakar se bo preselila v Videm in Pordenon, Ponovno bo na sporedu v PoLteama Rossetti od petka, 21. do nedelje, 23. t.m. V glavni vlogi nastopa Mario Scaccia, poleg njega pa še Gianna Giachettl, Ireneo Petruz-zi, Carla Macellomi, Silvana De San-t's, Torivio Travagllni, Carlo Tato in Edoardo Sala. Režija Maurizio Scaparro.
VERDI
Pri blagajni gledališča Verdi (tel. 23-988) se nadaljuje prodaja vstopnic za prvo predstavo Zandonaijeve o-pere «Francesca da Rimini«, ki bo danes ob 20.30 za red A v parterju in ložah ter za red B na galerijah in balkonih. Opero bo dirigral Olivi« ro de Fabritiis, režiral pa Carlo Piccinato. Scene po osnutkih arh. Ti-ta Varisca so Izdelale gledališke delavnice pod vodstvom Maria Rossja. Zbor Je uvežbal Gaetano Riccltelli.
V glavni vlogi bo nastopila sopranistka Luisa Maragliano, Paolo pa bo tenorist Ruggero Bondino. Drugi pevcii bodo: Gloria Paulizza, Enzo Viaro, Gampiero Malaspina, Plero De Palma, Giovanna Di Rocco, Mari-sa Zotti, Laura Zaninf, Rose Marie de Rive, Anita Caminada, Raimondo BotteghelHI, Paolo Mazzotta in Lucio Rolll.
Prosvetno društvo Vesna - Križ in prosvetno društvo Tabor -Opčine priredita danes, 15. novembra ob 20.30 v Ljudskem domu v Križu komedijo Cvetka Golarja v treh dejanjih
Vdova Rošlinka
Ob tej priliki se bo občinstvu predstavil tudi novo ustanovljeni moški pevski zbor prosvetnega društva Tabor - Opčine pod vodstvom prof. Svetka Grgiča.
Vljudno vabljeni
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 14. novembra 1969 se je v Trstu rodilo 15 otrok, umnlo pa Je 18 oseb.
UMRLI SO: 67-letni Rodalfo Drach-sler, 54-letni Guerrlno Kravos, 1 dan stara Bettlna Pilipponl, 82-letina Te-resa Bratuš vd. Rizz', 80-letna Maria Zanetil vd. V ošili a, 664ebna Rita Benedetti por. Dorzi, 564etni Vito Pozzetto, 63-letni Giorgio Felizzon 884 e trna Emili a S a rdel z vd. Rossi, 75-letnd Carlo Foglietio, 70-letna Ada D’Aless'o vd. Orlando, 854etna En-za Jurcev vd. Kirigin, 67-letn-l Carlo di Mauro, 88-letna Di n ka Kratic vd Margon, 87-lebna Maria Zenbilomo vd, Schranz, 43-letnii Silvano Chicco, 64-letrvi Giordano Metz, 824ebnl Mar-celi o Fulizlo.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
AlTEsculapio, Ul. Roma 15. INAM, Al Cammello, Drevored 20. septem-bra 4, Aila Maddalena, Ul. Istria 43. Dr. Codenmatz, Ul, Tor S. Plero 2
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.38 do 8.30)
Busolinl, Ul. P. Revoltella 41. Fiz. zul-Cignola, Korzo Italija 14. Pran-dimi, Ul. T. Vecellio 24. Serravallo, Trg Cavana 1.
Presenečeni vlomilec udaril moža po glavi
43-letni Stelio Redionii, ki stanuje v Ulici V t gnala 12, se je vračal domov, ko je opazil pri avtu svoje žene fanta, kd je odpiral vrata. Stopil je do njega ln ga skušal ustaviti, ko ga je nekdo, kd je prišel za njim in ga Redomi prej nd opazil, udaril po glavi. Oba fanta sta se potem spustila v tek in izginita, ne da bi .ju kdo ustavil.
Redomi je telefoniral agentom letečega oddelka, kd so takoj prišli dn si ogledali avto, vendar niso dobili kakih posebnih znakov. Ker je bdi Redomi ranjen, so ga pospremili v bolnišnico, kjer sa? mu nuditi prvo pomoč. Ozdravel bo v osmih dneh.
Policaja skuša odkriti, kdo ste bita mlada tatova dm napadalca.
■ Ob prisotnosti predstavnikov občinske uprave so včeraj dopoldne izročiti v ribarnici v ’ Naselju S. Serglo hladdine naprave za ribe.
BOSTON
bostTk
::::::::
Lepila - Lepilni trakovi za vsakršno rabo
Pooblaščena trgovina
ZANCHI
TRST - Ul. Coroneo, 4 Tel. 29-684
NA SPLOSNO ZELJO OBČINSTVA V ponedeljek, 24. t. m. ob 16. uri
LEVSTIK - MAHNIČ
MARTIN KRPAN
ZADNJIC V KULTURNEM DOMU!
Glasbena matica — Trst
Danes, 15. novembra
slovenski oktet
Jože Kores Danilo Čadež Andrej Štrukelj Tone Kozlevčar Marjan Stefančič Peter Čare Božo Grošelj Peter Ambrožič
Umetniški vodja
dr. Vstens Vodušek KULTURNI DOM Začetek ob 21. uri
Vstopnice so razprodane!
Ljudska prosveta
V Marijinem domu pri Sv. Ivanu v Trstu nastopi v nedeljo, 16. no vembra ob 17. uri svetoivanskl pevski zbor im recitira Iz svoj h pesmi Marija Mlotova. Vabljeni I
Naziouale 16.00 «11 mucchio selvag-gio«. Technlcolor. — Prepovedano mladini pod 14. letom.
Fenlce 16.00 «11 pistolero delFAve Maria«. Leonard Mann, Luciana Pa luzzi. Technlcolor.
Grattacteio 16.00 «L'albero di Nata-le«. VVilllam Holden, Vlrna Lisi. Bourvvil.
Eden 16.00 «La caduta degll del«. Dirk Bogarde, 1. rhullm Prepove dano mladini pod 18. letom.
Excelsior 15.00 »NelFanno del Slgno-re». Nino Manfredi, E. M. Salerno, Claudia Cardlnale. tl, Tognazzl. A Sordi.
Ritz 15.30 «Amore mio alutaml«, Monica Vite, Alberto Sordi.
Fllodrammatlco 16.30 «La ragazza detla notte«. C. Jourdan, J. Perrln. Technlcolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Alabarda 16.30 «Sentenza dl morte«. Thomas Miililan. Technlcolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Aurora 16.30 «Una sull’altra». Jean Sorel, Marisa Medi, Elsa Martinel-11. Technlcolor. Prepovedano mla-d'ni pod 18. letom.
Cristallo 16 30 «La legtone del dan-natl». Jack Palance, Curd Jungers. Technlcolor.
Capitol 16.00 «11 cervello«. David NI-ven, Jean Paul Belmondo. Technl color.
Impero 16,30 «L’lncredib«le furto dl Mister Girasole«. Technlcolor.
Vittorio Veneto 16.15 «Un bellissimo novembre«. Gina Lollobrlglda, G. Ferzetti. Technlcolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Ideale 16.00 «L’uomo dalla oravatta dl cuoio«. Citat Eastvvood, Susan Clark, Lee J. Cobb. Technlcolor.
Abbazia 16.00 ((FrSlein doktor«. S. Kendall, K. Moore, Capuclne. Te-chnlcolor.
Astra 16.30 «1 berrettl verdi«. John Wayne, Davis J ansen, Vul Kut-toc. Techmicolor.
KINO NA OPČINAH
danes ob 18. url Technlcolor kriminalni avanturistični film: LA NOTTE DEL GIORNO DOPO Igrajo: M. Brando, R. Boone, R. Moreno
KINO <|R|S> PROSEK
danes ob 19.30 Technlcolor od Walt Dismeya film:
iu libro della giungla
K Dimu je dodan še dokumentar *\L RAGAZZO e L’AQUILA» Starši, pripeljite svoje otroke in se boste skupno zabavali
V Sloven^^ klubu , . bp predvaiaL v torek. 18. novembra ob
ALJOŠA ŽERJAL
nekatere svoje zadnje f®0* MEHIKA, RIŽARNA. ČERNIGOJEVA IZKUSTVA in druge.
Na zanimiv večer našega
znanega filmskega amaterja, je požel že vrsto priznani
mednarodnih nagrad, vlju®« vabimo vse člane in prija**11
Slovenskega kluba.
PROSVETNO DRUŠTVO SLAVEC — RICMANJE
ot>
priredi v soboto, 22. t. »• f 20.30 v društveni dvorani Ricmanjih ob priliki pod^1 Gallusovih odličij
družabni večtf
Nastopil bo domači P0'')j zbor in pesnica Marija bo recitirala svoje pesmi-Vljudno vabljeni!
PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK -KONTOVEL priredi v nedeljo, 16. nv-bra ob 20. uri v prosveti domu na Proseku
VEČER SLOVENSKIH BALAD IN ROMANC
ki Jih bo pripovedoval Raztresen, član SlovensK gledališča in režiser naše d1*1
ske skupine.
Vabimo k številni m
PROSVETNO DRUŠTVO SLAVKO ŠKAMPERLE
vabi vse svoje člane n®
OBČNI ZBOR
ki ho v četrtek, 20. nove«11

ob 20.30 in ob 21. url v gem sklicanju.

ETLl, to Je turistična ustan^ja. j Ujanskih delavcev CGIL, spt>fiicP ^ sprejema vpisovanje za ves' ..mH* koncu turistične sezone 7-
de**1"
ter za Izlete o božiču ln
tu. Informacije na sedežu V dares 8, tel. 50-431.

TRŽAŠKA KNJIGA*^
FrančUk*
TRST
Ulica sv.
Tel. 61-792
Novo:
SMOLE: Krst pri Savic^ ^
Darovi in prispevki
V počastitev spomnia P° Grmeka daruje Mario Grb«c za Dijaško mat eo
ZAHVALA
Vsem prijateljem iz Sa,le^ji)I
sočustvovali in žalovali z toplo zahvaljujemo.,
dru2I^V
VVILLIAM
Trst - Salež
^Morski dnevnik
IZPRED TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Drago plačano vlamljanje v parkirane avtomobile
%alni prodajalec «mušolov» oproščen obtožbe, da se je upiral javnemu funkcionarju
fezp t2,8!^ J°vo Markovič iz Da že voa a^rac v Jugoslaviji, ki je JosinCnme?ecev v 'rrstu" in 20-letni vlsjli. ,anJai iz Novega Sada res Ptenn* v avtohiobile? Policija je *ala kS”?. 0 10,11 - ol)a pa sta zani-p^ootozbo. Ujeli so ju 2. oktobra "a ’ ,9. J.e nekdo opozoril policijo i«ter»lirn'J1V1 osebi. Višji narednik s D,.]oddelka, ki je šel na kraj *>Ui>lii,	avtom, je res opazil
ran,.„osebo v notranjosti parki-je nar,^ V!a' Da bi zasačil se tlim; k približeval z ugasnjeni	osumljencu, a ta mu je
*> nrm”. „nosot11. Agenti seveda ni-k _ Pustih in ko so ga dohiteli, ter pa identificirali za Markoviča kovi?"-odpeljali na kvesturo. Mar !il j*6 zanikal obtožbe in je izrabila nie’ c,a. ie morda vdiral v Jem |,.m,latlenič z rdečim pulover-daljil --S® ie-lz Ub Boccaccio od
natie pnsel Pr.e.išnji aretiral Banjai, to je priimek lil j„n.ega' je kmalu priznal, da 5feča]a Jankovič, s katerim sta se staj0 v Psrku pred železniško pobile, ’vr„j?dlagal vlome v avtomo-Mpir-i oJ-em ko je Markovič s silo febitoa voz,la" je on pazil na mo-Presenečenja. Policija je %[•(; j" da so bili trije avti s silo Oičesar ^ n* '2 n.Ph zmanjkalo
k« je Markovič vztrajno ,0,?!:07be, je Banjad včeraj
dr. Draga Štoke preklical prvotne izjave in se skliceval, da je vse priznal, ker so ga v policijskem avtu pretepli.
Sodišče jima seveda ni verjelo m je Markoviča obsodilo na 1 leto zapora in 40.000 lir globe, Banjaia pa pogojno, zaradi česar je odredilo tudi njegovo izpustitev na svobodo, na 9 mesecev zaporne in na 30.000 lir denarne kazni.
Predsednik Corsi, tožilec Pascoli, zapisnikar Corrado, obramba Cie-rici.
* # #
Dva mestna redarja sta avgusta letos zasačila 56-letnega Giordana Levinija iz Ul. Grandi z dvema vre čarna mehkužcev, ah bolje «mušo-lov», ki jih je ponujal mimoidočim. Ker Levini ni imel dovoljenja za prodajo in ker mehkužci niso šli skozi zdravstveni pregled, sta mu hotela blago zapleniti. Možakar pa ni pustil in je bil pripravljen plačati globo. Ker mu mestna redarja, ki sta ga odpeljala na policijsko postajo, nista mogla do živega, sta po klicala na pomoč agente letečega oddelka, ki jih je vodil višji nared nik Deiiia. Tudi ta mu je hotel za pleniti mehkužce, a Levini tudi tokrat ni popustil. Branil se je na vse pretege in le s silo so ga spravili v policijski avto in ga odpeljali na kvesturo.
Posledica tega je bila prijava so dišču pod obtožbo, da je nudil odpor javnemu funkcionarju. Levini je pred sodniki ostro protestiral, da
s°dišcem s pomočjo tolmača
•UIIUUI,,...M,....................
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Koprska luka presegla 'otošnji plan prometa
G
^<n,,ralni tovor se je v primerjavi z lani povečal za 20 %,
a^° Pa za 100 °]o - Veliko povečanje prometa v tranzitu
jtopf.
Sij Jfa luka je že dosegla le-Ston Prometa — to je mili-®tti na generalnega tovora. Pri t izrCj ^antika le še malenkost te ifuuutve planiranjih 600 tiso«; Hfern Pri!rnerjavi z enakim razraščal Iani s® J® generalni tovor i>a Za 20 od sto, promet z nat-aapeij Za 100 °d sto. To je velik 86 dolžina operativne pit nfms ni povečala. Dober ko-JVitrPreij so napravili tudi v v P1 Prometu. Letos so za-? iani 400 tisoč ton, medtem ko 31l 97nV enakem razdobju reali-[tet c.tisoč ton. Tranzitni pro-ilL. J6 povečal z Zah. Nemci-

... .	in Madžarsko, g
'biauri	Pa se fe nekblii
&
°PaI° sta obiskala dva Mednarodne banke iz ^u ^tona. Na terenu sta si o-
la- Na terenu sta si o-.Predvidene -turistične ob-NUs’ JP sodijo v načrt Obala — ra,'siiro0^or J® 1)11 ° možnostih etične« a Predvsem velikega tu-3 jjpa naselja med Portoro-in^iranom z zmogljivostjo aL^lav1 težišč. Domači turistič-bokavci so se pozanimali za “ tiaiLpPd katerimi bi lahko šU “eaj pri Mednarodna banki.
L1 ki-o-- Jhvri do v Metiiiiu v 5Hice a,lnJ svečana proslava 25-tf' 0bU5ttanovitve priKade Ponta-
In jutri bo v Metliki v :ana prt e brigai
C ni-o-/'1 priložnosti bo sreča-? Trsu ^ehh borcev te brigade ti Tržiča in Furlanije. Glav-Mfo esnost bo pred spominsko SnvL Suhorju pod Gorjanci, h7Wn .Brigado ustanovili. Pričati i,,«, se Po slovesnosti v Me-% eade'e-ulo okrog 100 nekda-
! sJfS*
je? včeraj ponesrečila, ko je posprav-ljala po kuhinji. Spodrsnilo ji je in je obležala na tleh. Takoj so telefonirali Rdečemu križu in jo odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so
ni nudil odpora. Vodnika je seveda odrinil, ker se je hotel polastiti mehkužcev, a upreti se mu ni mogel, ker so mu roke zvili na hrbet in ga gnali v avto.
Levini, ki si je hotel s prodajo mehkužcev zaokrožiti revno pokojnino 23.000 lir, je bil že kaznovan a najbolj je sodnike presenetila obsodba iz 1944. leta na 17 let zapora za umor. Predsednik je hotel vedeti od njega, za kaj gre, toda Levini mu je zabrusil, da je to njegova zadeva, ki se njega ne tiče.
Medtem ko je tožilec zahteval ob sodbo, je sodišče Levinija oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov.
Sodnik Corsi, tožilec Pascoli, zapisnikar Corrado, obramba odv. Sca-ramuzza.
# * #
Pred pretorjem pa se je morala zagovarjati 53 letna Danica Savič vd. Petronio iz Zagreba, katero so sinova in hčerka njenega pokojnega moža, ki se je drugič oženil z njo, obtožili prevare.
Njen mož Albert, ki je v starosti 66 let umrl 3. februarja 1967. leta v Zagrebu, je sicer delal v Zagrebu, a je imel naloženega nekaj denarja tudi v tržaški «Banca del I-avo-ro». Denar je Petronio večkrat dvigal in to je storila tudi Savičeva, ki je imela posebno dovoljenje. In tako je tri dni po moževi smrti, pa čeprav dovoljenje ni bilo več veljavno, dvignila 200.000 lir, s katerimi je poravnala stroške pogreba in tudi nekaj moževih dolgov.
O tem so zvedeli' moževi najožji svojci, to je direktni dediči, ki so mačeho prijavili sodišču in se prijavili tudi kot zasebna stranka. Ženska, ki ne obvlada italijanščine, je s pomočjo prevajalca Edija Košute pojasnila, da ni hotela nobenega prevarati, pač pa je hotela le poravnati dolgove, za kar je imela tudi dve priči. Ker so bde njene besede še kar prepričljive, jo je sodnik oprostil obtožbe zaradi pomanjkanja dokazov.
Sodnik Barbagalio, tožilec Pado vani, zas. stranka odv. Coen, o-bramba odv. Clarici.
Obsojen zaradi umora brata
Pictrobonov primer decembra na kasaciji
16. decembra bodo pred kasa-na oddelku za pljučno kirurgijo ugo- I oljskim sodiščem v Rimu obrav-tovili, da je dobila precej hud uda- | navali primer Giovannija Pietrobo-
roO ir Uokrn 7/lnn..iil	1____ 1	__1	•	_ • r*	-i
rec v rebra. Zdraviti se bo morala mesec dni.
Izognil se je avtu in podrl motociklista ’
Da bi se izognil avtu, ki bi bil kmalu trčil vanj, je 19-letni Gian-franco Rosa s svojim fiatom 600 tiči 1 v vespista, ki je prihajal z nasprotne smeri. 29 letni Sergio Ga-lessi z ženo Rendo Chert, 19 let staro, je bil namenjen k Sv. Ivanu, ko se je Rosa zaletel vanj in ga podrl na tla. Galessija in ženo so z avtom Rdečega križa prepeljali v splošno bolnišnico, kjer so oba sprejeli na ortopedskem oddelku. Galessi se je poškodoval po levem kolenu, levi rami in ličnici, verjetno ima tudi nalomljeno stegnenico. 0-kreval bo v dobrem mesecu. Žena se je ranila po desni nogi in desnem delu obraza, ozdravela pa bo v osmih dneh.
na, ki ga je 5. aprila 1966 porotno sodišče v Trstu oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov, obtožbe umora brata Giuseppa. 9. decembra istega leta pa je porotno prizivno sodišče razveljavilo prvotno. razsodbo, in Pietrobuna . obsodilo na 12 let ječe in na 3 leta zdravljenja v umobolnici. Vlogo na kasacijo sta vložila tržaški odvetnik R. Ghezzi in njegov rimski kolega A. Panaim.
Ponesrečil se je v predoru
Na nevrokirurškem oddelku so včeraj zjutraj sprejeli 61-letnega u-pokojenca Valentina Rosina iz Ulice Flavia 82 zaradi ran na glavi, zlomljene ključnice in možganskega pretresa. Ponesrečil se je, ko je z motorjem «ciao» vozil po predoru San-drinelli in mu je zaradi spolzke ceste spodrsnilo. V bolnišnico so ga prepeljali z avtom Rdečega križa. Zdravniki so izrekli prognozo 30 dni.
ncev med njimi tu-žlve v Kopru, Piranu so naja-
Sv°.io udeležbo
fotohia Marija Bernetič, Mara
I'Kita ‘ mari.ia Bernetič, iviara , va,no Bacicchi, Giorgio pv n drugi organizatorji bri-0r>tanot.
^danjc v Tržiču
^ turistični plovbi
Jis^68 111 jutri bo v Tržiču štu S jn Usedanje o sistemu prista-1 dežni- Etičnih pristanišč v na-piko • *' to zasedanje vlada Zammanje, saj prav potnanj-S0j 1)11 mer ni h pristanov zavira htfieJ t()vrstne ladjedelske indu-jjfiredj, d^avi in v naši deželi. Jfiefe te" Je pod pokroviteljstvom .v nw,Ur'a|iije . Julijske krajine
t^tiij) ^mizaciji pokrajinskih turi-ji%8 .Ustanov iz Trsta, Gorice, .Slo la Pordenona. Organizacij-? Ij jUmru predseduje inž. Fran-r'°dti0 * 'z Trsta, ki bo imel tudi 3 , P°ročilo. Iz Trsta bodo na 8 !\|rw'|l(lanju sodelovali še dr. 3gos^ar< s tržaške univerze o ^9!^ farskih aspektih deželne i? gen„ ' Giorgio Valussi, docent Unj^ra^*<0 ekonomijo pri trza-h!--NiH*rzi in P°ver.icni profesor ,3 „ tn° in geografsko ekono-a Pravni fakulteti, ki bo po-ir^a' .tUrisJ'čnih pristaniščih v S GirfS . stvarnosti naše obale, v^ai 0°r.gio Tamburini, ki bo po-i%, , jadralnem športu in o na-3i . 1 so zanj potrebni, ter de-3go, v,e.mvalec odv. Daniele Mor-MtjLV bo podal poročilo o per-a deželnih posegov na tem filo, Posebno zanimivo bo po-»erDiti kl Sa bo podal odv. Aldo l? boL° «perspektivah turistične-k h!fStva v tržaški pokrajini*, navezovala na turistični !»k'*>ral promet:- Terpin bo zlasti zastarelo zakonodajo in 3* bo « ^meljite reforme. Naka-možnosti za razvoj tur K3a8a ,porr|orstva z ureditvijo Pristanov od Lazareta do
■iifiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiitiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiuiiiiiiiii
ŽUPAN MARTINA V NOVI GORICI
Razgovori krajevnih predstavnikov o pristanu za tovornjake in cestah
Tudi v Rimu je imel župan razgovore o sporu občine z E NEL
Goriški župan Martina je bil v petek zjutraj v Novi Gorici, na povabilo predsednika tamkajšnje občinske skupnosti inž. Rudija Ši-maca. Z njim sta bila tudi odbornik za javna dela Lupieri in izdelovalec načrta za pristanišče za tovornjake inž. Cuttini. V občinski palači v Novi Gorici so se sestali na posvet ter tako s političnega kot S tehničnega stališča obravnavali problem pristanišča za tovornjake ter problem cestnih povezav, vključno z avto cesto, za katere pripravljajo načrte tudi na jugoslovanski strani.
V četrtek zvečer pa se župan Martina vrnil iz Rima, kjer je imel tretji sestanek z glavnim vodstvom ENEL, da bi poiskali ustrezno rešitev spora med občinskimi podjetja v Gorici in ustanovo ENEL. Ob tej priliki je župan obiskal tudi razne druge ministrske urade, kjer je obravnaval upravne zadeve go-riške občine.
Včeraj dveurna stavka v svilami v Štandrežu
Včeraj so trije tekstilni sindikati organizirali 2-uirno stavko v svilar-ni v Štandrežu, ki je popolnoma uspela in so pri njej sodelovali vsi delavci.
Stavko so proglasili iz protesta ker vodstvo odlaga začetek pogajanj za določitev proizvodne nagrade, povišanju doklade za menzo in za revizijo položaja vajencev.
Rajonski posvet KD v Stražicah
Krajevna sekcija KD za Straži-ce, Podgoro in Pevmo je te dni organizirala sestanek predstavnikov
v^letn!* ie v kuhinji
' Ceca uPokojenka Elvira Rea „
kovini iz Ul. Rittmeyer se KD z volivci tega okraja. Sestan-
ka so se udeležili poleg župana Martine še deželni odbornik Tri-pani, občinska odbornika Agati in Lupieri, dr. Cian, deželni svetovalec Cocianni in drugi.
Ob tej priliki so obravnavali krajevne probleme, kot so odvoz smeti, javna razsvetljava, otroški vrtec, igrišče za mladino in podobno. Predstavniki občinske uprave so zagotovili zborovalcem, da se bodo zanimali za rešitev njihovih problemov.
Cesto v Podpori bodo razširili
Občinski delavci so začeli te dni podirati zid na spodnjem delu Attemsovega pahka v Podigori ob Ulici IV. novembra. V skladu z regulacijskim načrtom za Gorico, ki predvideva da bo šla obvozna tovorna cesta po Ul. Brigata Ouneo in IV. novembra skozi Podgoro In tako razbremenila žaleandšlki podvoz v Ul. Aqulleia, bodo začeli rae-širjevati spodnji del Ul. IV. novembra, ki bo dosegla skoro 16 metrov širine.
PO DVEH SUŠNM MESECIH TRIJE DNEVI NALIVOV
Soča in Vipava poplavili v Sovodnjah V zaselku Vas (20 hiš) bilo 80 cm vode
Iz ogroženih domov so odpeljali okoli 40 glav živine - Prebivalci so noč prečuli ali pa jo prespali pri svojcih - Preplah zavoljo neprestanega dežja
Ogromna materialna škoda v Posočju: porušeni mostovi in ceste
m
mm«
* *|
1111
spilili
Pri Petejanovih so si kar iz gnoja zgradili nasip, da jim voda ni zalila dvorišča in hiše
Iz tržiške bolnišnice
Indirektna žrtev včerajšnje povodnji je bil 18-letnd Ivo Furios iz Romk, led se je včeraj okrog 15. ure peljal s svojim skuterjem proti Cervignanu. Na mostu v Pierisu je gledal v naraslo Sočo in izgubil kontrolo nad vozilom ter se s precejšnjo silo zaletel v avto volksvvagen, ki je vozili pred njim. Odpeljali so ga v trbiško bolnišnico, kjer so ga sprejeli c pridržano prognozo na zdravljenju zaradi udarca v lobanjo, na .brado, rane na desni nogi in dru gih poškodb.
Za 20 dna so pridržali na zdravljenju tudi Stanislava Ferfoljo iz Doberdoba, Tržaška cesta 6, ki so mu zdravniki ugotovi® zlom leve stegnenice.
Prebivalci Vasi, spodnjega dela Sovodenj ,na sotočju Vipave in Soče so včerajšnji dan preživeli v ne prestani skrbi, kakšne bodo končne posledice poplave hiš, hlevov, cest in njiv. V zadnjih sedmih letih so morali večkrat zapustiti bivališča, toda kaj takšnega, kar so -doživeli včeraj, pa še nikoli. Narasla Soča je včeraj poplavila njive, ki so, samo 200 metrov od šole. V Vasi je bila v osmih hišah voda 70 cm visoko. Prebivalci so odpeljali na varno vso živino, nekateri tudi najnujnejše osebne stvari. Najbolj kritično je bilo stanje okoli 15. ure, ko je Soča dosegla najvišjo raven. Negotovost je trajala do 17. ure; takrat je voda pričela prav narahlo upadati. To je bil prvi znak, da je največja nevarnost mimo, kljub temu pa prebivalci danes ponoči niso spali. Bojazen za premoženje jih je držala pokonci, pa tudi skrb, če zaradi neprestanega deževja vodovje ne bo ponovno naraslo.
Kmalu po 12. uri smo prišli v Vas, kjer so ravno takrat pripre-gli še poslednje živali za traktor je ter jih odpeljali na varno. Na traktorje so naložili tudi prašiče. Pri neki hiši, kjer so šli zjutraj vsi na delo, pa so sosedje kokoši Spravili na višji kraj.
Pred vhodom v Vas so na obeh straneh parkirali avtomobili, ki so jih ogroženi lastniki spravili h kraju ali pa so jih pustili tamkaj, ko so se pripeljali z dela in se niso mogli pripeljati do svojih hiš.
Poslužili smo se tovornjaka, ki se je odpeljal do predzadnje hiše v spodnjem delu Vasi, kjer je bil tok Soče že precej deroč. Voda je dosegla 80 cm višine. Domačini so na tovornjak pričeli nalagati svoje blago, taiko da smo se za povratek morali poslužiti krepkih ramen nekega mladeniča, da nas je prenesel na varno in kolikor toliko suh kraj. Po cesti je voda dr-la kot potok, katerega strugo so predstavljale hiše in ograje. Pri Petejanovih so nahitroma napeljali s samokolnico gnoj k vhodu na dvorišče, ki je zajezil prodiranje vode na dvorišče in morda tudi v hišo.
Od 8. do 13. ure je Soča narasla za en meter. Reka je preplavila bregove ter se na ovinku pri topolih, nekako na najbolj severnem delu Sovodenj usmerila čez njive naravnost proti Vasi. Pod vodo je bila vsa ogromna površina med Štandrežem in Sovodnjami. Izredno visoka je bila tudi Vipava. Ni dosegla najvišjega vodostaja in zato v Vasi včeraj ni povzročila škode. Kadar Vipava močno narase, takrat poplavi «Gorišco», kakor domačini rečejo zgornjemu delu Vasi.
Najbolj je bila prizadeta družina Franca Petejana, kjer je bila voda najbolj deroča, pa tudi pri njegovem nečaku in Danilu Petejanu. Jože Petejan, «Tajčin» po domače, ki jih ima 78, je dejal, da tako narasle Soče še ni videl. Istega mnenja je bil tudi Peter Tomšič, ki ima tudi za seboj precej let. Domačini so vedeli povedati, da sto let ni bilo takšnih poplav, v zadnjih sedmih letih pa je voda že trikrat vdrla v bivališča.
Popoldne smo se vrnili v Vas in sreča® župana Jožeta Ceščuta, pod župana Janka Cotiča in občinskega tajnika dr. Stefana Bukovca Ravnokar so se vrnili z županstva, od koder je tajnik telefoniral v Bovec, dia bd kaj točnejšega zve-
del, kakšen je položaj v zgornjem delu Soče. Vrnil se je z ohrabrujočimi vestmi. Popoldne je za krajši čas prenehalo deževati in je Soča v zgornjem delu upadla. Zanikal je govorice, češ da je d«.« poplave prišlo zato, ker so odprli zaitvornice v hddroceotralah. Pove .dal je, ,d«.,sa..je- v..Zgornjem Po-Boftju utrgal oblak in da je Soča močno narasla skupno z vsemi pri-, toki.
Popoldne so se v Vas pripeljali tudi gasiilcd z gumijastimi čolni, karabinjerji pa so pripeljali na kraj samohodno vojaško . oklopno vozilo, da bi posredovalo, če bi bilo potrebno. Domačini so iz hlevov odpeljali okoli 40 glav živine. Nocojšnjo noč so prebedeli pri svojih hišah a!i pa so odšli spat k svojcem na varno.
Na poplavljenih njivah Je poginila vsa divjačina. Posebno divji zajca so postali hitra žrtev p> plav, ker pred vodo ne morejo pobegniti. Nekaj zajcev so polovili in jih odnesli na varno.
Narasla Vipava je vdrla v spodnje prostore kartonažne tovarne Lacego v Rubijah, kjer so najprej delavci s črpalkami odstranjeval! vodo, potem pa so se jim pridružili še gasilci. Tovarna je tik ob reki ter jo rešuje zid, Id so ga zgradi® okoli nje.
Zelo hud je položaj v Zgornjem Posočju, Iger tri dni neprestano dežuje. Običajno znaša pni Doblar jih pretok vode 60 do 80 kubičnih metrov na sekundo, včeraj pa so zabeležili 2.500 kub. metrov. Postopoma so ukini® obratovanje pri Doblarjih, Plavah in na HE Gradišče na Vipavi Tudi vse manjše HE v zgornjem toku Soče ne delujejo. Zato skrt® za preskrbo z elektriko samo elektrarna Hubelj v Vipavi. Za kritje potreb pa se preskrbujejo z elektriko iz Slovenije, Hrvaške in delno iz Italije
ToLrniin je bdi včeraj odrezan od ostaMh krajev, ker so narasle reke ln podrle mostove ali preplavile ceste. V Treniti je Soča odnesla del
glavne poti ln je odprta samo za enosmerni promet. V čezsoškem I-ogu Je odnesla leseni most, pa-av tako pri Volarjih. Tolminka je podrla most v bližini Dijaškega dama v Tolminu. Nar sla je tudi Bača; ob sotočju z Idr.j«» je v nevarnosti 17 stanovanjskih in gospodarskih objektov. V okolici Kanala. Anhovega in Deskel so izselili deset družin. Ker je bila včeraj po-poidne glavna cesta pri Desklah pod vodo. Je bil po njej možen samo tovorni promet.
Upoštevajoč neposredno materialno škodo, ki so jo povzročile raz-diivj-ane vode. in pa zastoj v proizvodnji električne energije znaša v Posočju škoda zaradi sedanjih poplav okoli 300 milijonov dinarjev.
O poplavah poročajo tudi iz Idrije. Zaprta je cesta Idrija - Godovič. Poplave so tudi v okolici Ilirske Bistrice. Zaradi ogromnih de-žeyniih padavin je nastala občutna materialna škoda na Gorenjskem. kjer so vode prestopile bregove ter porušile mostove in ceste.
Na celotnem področju Evrope so v letošnji jeseni občutili pomanjkanje padavin, ker je docela Izsušilo akumulacijska jezera in reke In so elektrarne proizvajale izredno malo električnega toka. V številnih obratih so bili prisiljeni omejevati uporabo elektrike. Po sko. raj dveh mesecih pa je alpsko področje zajel ciklon z obilnimi padavinami. Zaradi toplih zračnih gmot dežuje tudi v visokih legah, kar je razmeroma redek pojav za sedanji čas. Ohladitev bi povzročilo snežne padavine v hribih. :ki bi na mah izboljšale položaj.
Poemo zvečer, ko pišemo to poročilo, na Goriškem še vedno silno dežuje, razlog več za povečanje negotovosti in zaskrbljenosti.
Zaradi nepremehnega dežja je prišlo do poplav tudi v Nadiški dolini. Reka Aboma je poplavila pot med Sovodnjami in Ažlo. Učenci iz vsal Trpes danes niso mogli v šolo, ker so biile vse poti nedostopne. Stanje je bilo včeraj zelo slabo tu<ii v Učji, kjer je bila oe-sta prekinjena zaradi vode in plazov, kjer so jo kolikor Je bilo mogoče popraviti in spet dovoliti promet.
Podpis pogodbi1 o prodaji Solvaya
Včeraj zjutraj so v Tržiču podpisali začasni akt o prodaji tovarn ne podjetja Solvay v Tržiču. Pogodba bo veljala, ko jo bo podpisal tudi deželni odbornik za industrijo Dulci. Ta pridržek je posledica obveznosti, ki jo je sprejel odbornik za delavce Solvaya iz Tržiča in ki jo hoče vsekakor izpolniti. Dulci je namreč zagotovil delavcem, da bo osnovni pogoj za novo nadomestitveno dejavnost ta, da ohranijo svoje dosedanje prejemke. Skratka, nova družba Phoenix mora dajati delavcem enake pla če, kot so jih prejemali pri Sol-vavu. V zvezi s tem bo danes zjutraj na odborništvu za industrijo v Trstu važen sestanek, ki se ga bodo udeležili predstavniki družb Solvay in Phoenix, tržiški župan.

■x|iim
Soča in Vipava sta preplavili obsežno področje pri Sovodnjah. Kamorkoli seže pogled, vse je pokrito z rjavkasto vodo naraslih rek
ciiaiiatMiaia«iiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaii«giiaiiaiiaiiitiaiiian*iiiitiMaiaMtiatiiii<i«tiisasiiiMiiM(iifliiiaaaacaaa««>iiiaiiiiMa
MEDNARODNO ZBOROVANJE V GORICI
Program prvega dneva srednjeevropskega srečanja
Goste bosta pozdravila goriški župan in predstavnik dežele
Danes popoldne ob 18. uri se bo začelo v palači Attems v Gorici IV. srednjeevropsko srečanje kulturnikov in znanstvenikov, ki ga kot druga leta pripravlja revija »Iniziativa Isontina* s pomočjo deželne uprave in pod okriljem med narodne organizacije UNESCO.
Predstavnike držav tega področja, ki se bodo danes ponovno zbrali v Gorici, da bi obravnavali kulturne probleme, ki so skupni celotnemu srednjeevropskemu področju, bo pozdravil v imenu Gorice njen predstavnik župan Martina.
Voda je preplavila so vedenjska dvorišča
«ia njim bo govoril predstavnik deželne uprave in tajnik tega srečanja prof. Rocco Rocco. Kot smo že včeraj poročali, bo nato podal prvo poročilo dr. Zettl, tajnik avstrijskega zavoda v Rimu. Kongre sisti si bodo nato ogledali razstavo goriškega tiska v preteklosti, ki je v prostorih državne knjižnice v Gorici in kjer jih bo sprejel ter vodil ravnatelj te knjižnice dr. Manzim. Prvi dan bodo zaključili s svečano večerjo v hotelu Trans-alpina.
Jutri ob 9.30 se bodo nadaljevale razprave pod naslovom »Srednja Evropa danes*, s poročili, posegi in debato, ki se bodo nadaljevale tudi v ponedeljek in torek dopol-dne. Popoldnevi pa so določeni za turistične oglede raznih krajev in v tem okviru jih bo v nedeljo ob 19. uri sprejel videmski župan in predsednik tamkajšnje pokrajinske uprave.
sindikalisti in člani notranje komisije. Po Dulcijevem poročilu bo načelnik osebja Solvaya poročal predstavnikom družbe Phoenix o plačah v Solvayu, ki bodo morali izjaviti, da jih sprejmejo ali ne. šele če bo odgovor pritrdilen, bo Dulci podpisal akt in bo s tem rešeno to pereče in zapleteno v pr*-šanje.

i -s m
u.£
Mnogo divjih zajcev je utonilo, nekaj pa so jih lovci vendarle v zadnjem hipu ujeli in odnesli na varno
V nedeljo, 16. t. m. ob 17.30 v dvorani P. d. «Jezero» v DOBERDOBU gostuje dramska družina TABOR z OPČIN z veseloigro « VDOV A ROŠLINKA* Sodeluje pevski zbor «Tabor-i pod vodstvom Cveta Grgiča. Vabljeni!
Včeraj so se prijavili še novi ugledni udeleženci, ki bodo prispe-va.H k razpravi o skupnih problemih. Te dni so organizatorji srečanja izdali tudi obsežno knjigo s poročili, diskusijo in dokumenti o tretjem srednjeevropskem srečanju, ki se je odvijalo lani na Goriškem gradu.
Iz, goriškega matičnega urada
Na gKJrišltem maibiičmetn uradu so dne 12. i-n 13. t. m, prijavili 7 rojstev ln 9 smrti.
Rojstva: Stefane Francescht, Mir. ta Pahod, Rosanna Bigc-t)to, isa-bella. Miohell, Mamico Stanoich, Matilde Menegaldo lin Laura Betetti.
Smrti: Upokojenka 76-let.na Marija OtnigerH vd. Grfllo: upokojenec 74-letni Pietro Markovič; upokojenka 88-letna Lu-lgia Petah vd Bonlvento; upokojenec 74-letni Glu. seippe Peterim; brivec 074etmi E-gidio Bomines; gospodinja 78-letma Anrnlia Trampuš vd. Bertossl: že-otrok 54etna Ghlaira Sentieri in lezničar 65-letnl Pieiro Compussi;
CORSO. 17.15—22.00: «11 cervellon, D. Ni ven in Bourvil; ameriški k-i nemaskopski film v barvah.
VERDI. 16.00: «11 maggiolino tut-to mattoii, D. James in M. Lee. Walt Disneyev film kinemaskope v barvah.
MODERNISSIMO. 16.30, 19.15, 22: «11 buono, il brutto, i! cattivo«, L. Van Cleef, Cl. Eastwood. Italijanski kinemaskope v barvah.
V1TTORIA. 17.15—21.30: «Le sorel-le->, S. Strassberg tn A. Delom; barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE. 17.15—21.30: «La car-tima dd bambun, D. Duryea In G. Ericson; ameriški barvni film.
Zrr'/V
AZZURRO. 17.30:	«L’isola delile
svedesa«, C. Diamans in N. Se-gurlni. Barvni film.
EXCELSIOR. 16.00: «11 leome d’im-verno«, P. OToole tn C. Hepburn, kinemaskop v barvah.
PRINCIPE. 17.30: «Isadora», V. Red-grave in G. Fox. Barvni film.
S. MICHELE. 17.00: «Tarzan 11 fl-glio deli a Junglau, M. Hendry; v barvah.
!\oro (iorirn
SOČA (Nova Gorica): «DlvJe oko»,
italijiamsko-amerišlti barvni film ob 18. in 20.
DESKLE: «Lamiel», francoski barvni film — ob 19.30.
RENČE: «Bitka v Ardeni-h«, ameriški barvni film — ob 19.30.
ŠEMPAS:	«Pla-volasl maščevalec«,
ameriški barvni film — ob 20.
KANAL: «Smrt, v očeh 11, angleški barvni film — ob 20.
SVOBODA (Šempeter):	«Bobni
vzdolž Mahauka«, ameriško-angle-škd barvni film — ob 18. in 20.
PKVACINA:	«Custer z zahoda«,
francoski barvni film — ob 20!
POTUJOČI KINO - PREDMEJA: «Angelika, čudovita ljubimka«, francoski barvni — ob 19.30.
dežurni lekarni
GORICA
Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna CRISTOFOLETTI
Travnik, tel. 29-72.
TR2IC
Danes ves dan im ponoči je ▼
Tržiču odprta lekarna dr. Rismoo-
do. Ul. Toti 52, tel. 72-701.
DEŽURNA CVETLIČARNA
Jutri bo v Gorici odprta cvetličarna MICHELI FERDINANDO,
novorojenček MaMde Menegaldo. ’ I Ul. XXIV. matJa 22, tel. 23-39.
ODBOJKA
MOŠKA B LIGA
Drevi gostovanje Bora pri ekipi CUS v Turinu
Tudi v tej tekmi Bor ni favorit
©revi bo Borova molita ekipa na. »topila v Turinu proti tamkajšnji Šesterici CUS. Borovci zasledujejo v tem začetnem delu prvenstva prvo zmago. Do sedaj so obe tekmi predali svojima nasprotnikoma. Oba nastopa pa nista bila lahka itn upali bi si trditi, da sita bila izida že vnaprej znana. Proti Pagmiinu so sicer «plavl» zaigrali dobro, njihova sobotna igra proti Mine!liju pa jih je popolnoma rehabilitirala. Sestava koledarja nd vsaj v prvih kolih naklonjena Boru in tudi drevlž-njl nasprotni k OUS spada med e-lito A skupine B lige. V obeh dosedanjih nastopih so piemantezi obakrat zmagali lin to z lahkoto. Med drugim so v soboto odpravili tudi lansko drugouvrščeno Celano.
Prognoza ni torej za tretji na-»top naklonjena borovcem, za katere pa smo prepričani, da bodo do zadnjega grenili življenje nasprotniku in pričakujemo, da bodo ponovili, če ne v celoti, pa vsaj del_ no tako Igro, kot so jo predvajali v soboto.
ATLETIKA
Nataša Urbančič lopet v Avstralijo
Nataša Urbančič te Celja, znana-»loveniSka metalka kopja in jugoslovanska državna rekorderka, se bo vrnila v Avstralijo. Kot je znano je ta odlična aitletinja do lani bivala nekaj čaisa v Avstraliji, kjer je prldino trenirala lin je tudi dosegla več res dobrih rezultatov. Prav zaradi teh so jo vključili v
ŠD Polet z Opčin priredi od 25. decembra do 4. januarja
ZIMOVANJE v Kranjski gori združeno s smučarskim tečajem. Vpisovanje ie danes, 15. t.m., od 15. do 16. ure na sedežu druitva, v Prosvetnem domu na Opčinah.
jugoslovansko reprezentanco in je v Mehiki dosegla zadovoljivo uvrstitev.
Urbančičava je prej delala v Avstraliji v neki melbournski bolnišnici, zdaj pa bo v službi na jugoslovanskem veleposlaništvu. Cez dio-bro leto pa se bo vrnila v domovino in bo nastopila v jugoslovanski atletski reprezentanci na nekaterih večjih prireditvah, kot bodo balkanske igre, mala olimpiada v Muenchnu, evropsko prvenstvo v Helsinkih. na sredozemskih Igrah, glavni oilj pa ji bo seveda nastop na olimpijskih igrah na Bavarskem.
Na odbojkarskem turnirju v Pragi
Kalija-ČSSR II 3:2
PRAGA, 14. — Italijanska študentska reprezentanca je po u-epešnem nastopu proti Sovjetski zvezi odpravila danes drugo postavo Češkoslovaške s 3:2 (15:3, 10:15, 12:15, 16:14, 15:8).
Ostali tekmi turnirja pa sta dali naslednja izida: Češkoslovaška A-Ceškoslovašfca B 3:0 (15:6, 15:5 In 15:12); Sovjetska zveza — Romunija 3:0 (15:6, 15:2, 15:8).
Borovec Sergij Veljak, ki ekipo tudi trenira, je v tekmi z Minelli-jem (na sliki med tolčenjem) piecej doprinesel k lepi igri svoje šesterke. Bo njegov delež tudi drevi v Turinu tako odločilen, ali morda še bolj ...?
ATLETIKA
Pod okriljem PD Lonjer-Katinara
Kros v Lonjerju za mladinski pokal
Lonjerska mladina priredi v nedeljo, 23. t. m. ob 10,30 v Lonjerju, pod okriljem PD Lonjer -Katinara tekmovanje v krosu za «Prvf mladinski pokal«.
Tekmovanja se lahko udeležijo društva in posamezniki, ki so razdeljeni na kategorije: naraščajniki (do 15. leta starosti), mladinci (do 18. leta starosti), člani.
Vpisovanje na sedežu prosvetnega društva od četrtka dalje od 20. do 21. ure ter v nedeljo pred tekom.
KOŠARKA
Izidi povratnega kola prvega dela turnirja za pokal evropskih prvakov:
V	Madridu: Real Madrid (šp.) — Sporting Lialboina (Pont.) 128:56;
V	Varšavi: Legija Varšava (Pol.)
—	DSBV Punch (Hd.) 84:79;
V	Budimpešti: Homved Budimpešta (Madž.) — Osnabrtibk (Zah. Nam.) 92:59;
V	Bukarešti: Dinamo Bukarešta (Rom.) — Partizani Tirana (Alb.) 95:76;
VMaldniesu: Racdmg Malines (Bel.i
—	Broughimuiir Edimburg (Škotska) 144:120.
V	naslednje kolo so se tako
uvrstile naslednje peterke:	Real
Madrid, Legija Varšava, Homved Budimpešta, Dinamo Bukarešta ter Racdng Malines.

NAMIZNI TENIS
Blesteča kariera 18-letne M. Resler
Trenutno je že med favoritinjami za evropsko prvenstvo
DOMAČI ŠPORT
DANES
Sobota, 15. novembra 1969
ODBOJKA
Moška B liga
21.00	v Turinu
CUS — Bor
JUTRI
Nedelja, 16. novembra 1969
NAMIZNI TENIS
Moška B liga
10.00	v Trstu, stadion «1. maij» Bor — CGS
KOŠARKA
Naraščajniška liga — fantje
09.30	na Opčinah Polet — Italsider
• * *
Naraščajniška liga — dekleta
11.00	na Opčinah Polet — Ricreatorl
NOGOMET
3. amaterska liga
14.30	v Križu Vesna B —■ Duino
Za 18-letao Mirjano Resler se zdaj uresničuje to kar so ji strokovnjaki šele pred letom dni na povedovali in sicer blestečo namiznoteniško kariero.
2e pri 17 letih je postala Resler-jeva evropska mladinska prvakinja in v Istem letu tudi prvič jugoslovanska državna prvakinja. Po 6 letih zaporednih zmag Cirile Pirc na državnem prvenstvu, je Reslerjerva tedaj precej nepričakovano prekinila uspešno serijo Pir-
Najboljša jugoslovanska namiznoteniška igralka Mirjana Reslerjeva
čeve.
Mirjana Resler se poslužuje japonske drže loparja, ki jo v Evropi zelo malokdo uporablja. Tak način igre namreč zahteva izredno fizično kondicijo, saj je treba igrati skoraj izključno s forhendom; je pa z druge strani bolj zanesljiv, ker Je treba obvladati manj udarcev kot s klasičnim načinom igranja.
Evropska mladinska prvakinja se je znašla nenadoma sama kot daleč najboljša jugoslovanska igralka in vsi so začeli računati nanjo ob vsakem nastopu jugoslovanske reprezentance. Naložili so ji breme, katero komaj 16-letno dekle še ni moglo nositi. Najbrž je bil ta glavni vzrok delne krize, ki je sledila zmagovitemu evropskemu prvenstvu. Mnogo igralcev se v takih krizah «izgubi» in vse kar so obetali, se več ne izpolni. Resler-jevi se to ni zgodilo. Z novo vnemo se je spet udeleževala prvenstev in turnirjev, včasih bolj uspešno, dirugič manj.
Ko Jo danes srečamo na drugem mestu 18. mednarodnega prvenstva Jugoslavije, samo za romunsko prvakinjo Alexandrovo, potem ko je že vodila z 2:0, tedaj ni več dvoma, da je Reslerjeva že v samem evropskem vrhu in jo zato lahko celo prištevamo med glavne favorite na prihodnjem evropskem prvenstvu.
T—ar
HOKEJ NA LEDU
LJUBLJANA, 14. — V tekmi veljavni za alpski pokal je ljubljanska Olimpija premagala italijanski klub Gardena Ortdsed s 4:0 (0:0, 2:0, 2:0). Tekmo si je ogledalo 3000 gledalcev.
V NOVI GORICI
VZPON NA ANAPUBN0 2 IN 4
Doslej najpomembnejši dosežek jugoslovanskega alpinizma
■v
Člani himalajske odprave se že vračajo v domovino
POGLED NA ANAPURNO 2 S SEVEROVZHODA
Psi in taborišča ni julni strini grebtni m iz ni C« m Črtkano.
Tak je v prerezu prikaz vrhov Anapurne 2 in 4, na katera se je povzpelo skupno pet slovenj alpinistov. Smer vzpona je narisana s črto (trikotniki so taborišča), kjer pa je črta prekinjena otw
čuje pot po drugi strani grebena
Krstni nastop goriškega Doma
Goričanke so tekmo zgubile predvsem zaradi neizkušenosti
V sredo je ženska ekipa goričkega Doma igrala prijateljsko tekmo v odbojki proti ekipi Partizana te Nove Gorice. Tekma je ibdila v telovadnici v Novi Gorici, kjer so zmagale domačinke z rezultatom 3:0 in v setih: 15-3, 15-5, 15-11.
že po rezultatih iz posameznih setov je razvidno, kako je tekma potekala. Odbojkarice Doma so tokrat igrale prvič z neko drugo ekipo in se jim je neizkušenost poznala, šele v končnem delu tret-
jega seta jim je uspelo nekoliko zaustaviti učinkovite napade z nasprotnega polja, vendar končni u-speh in zmaga odbojkaric Partizana nista bila nikoli v dvomu.
Ekipi sta nastopili v naslednjih postavah:
PARTIZAN: Špacapan, Nanut, To-mej, Kosiček, Simoniti, Marušič, Blenku.š, Murovec, Vuga.
DOM: Dornik, Buzzi, Miklus, Pavlin, Baittaino, Prinčič, Devetak in DAuttdilio.
Jugoslovanska, alpinistična himalajska odpirava se v teh dneh vrača proti domovini. Prispela so tudi že prva pisma udeležencev samih, ki doslej neposredno niso mogli v Ljubljano poročati o svojih u-spehih. Večina dosedanjih vesti je namreč prišla le preko poročevalskih agencij. Vesti so bile zato nekoliko nepopolne, zdaj pa je podvig slovenskih alpinistov že precej znan tudi v podrobnostih.
V prvih dneh po prihodu v Nepal so se plezalci najprej aklimatizirali, nato pa so začeli polagoma prodirati proti vrhu Anapurne 2. četrti tabor je bil v višini 8.950 rr.etrov, 15. oktobra pa so postavili 350 metrov višje peti tabor. Ta je bil tik pod vrhom Anapurne 4 in zanimivo je, da je bil celo nekoliko višje od šestega tabora, ki so ga postavili 21. oktobra v višini 7.250 metrov, šesti tabor je bil obenem zadnja baza pod glavnim vrhom Anapurne. Ker je pri postavljanju pete baze prišlo do slabega vremena z vetrom in snegom, so jo postavljali več dni.
21. Oktobra so trije člani odprave: vodja Kunaver, Golob in dr. Andlovič Izkoristili lepo vreme in so se povzpeli na stranski cilj, na 7.524 metrov visoko Anapurno 4. Imeli so lep razgled, pot pa ni bila pretirano dolga.
Dan kasneje, 22. oktobra, sta začela Drašler In Maležič iz šestega taboriška končni naskok na Ana-
..........................................................................umi.............mil......iimiiiii.......um.............iumuiim...................................

BRESCIA
Gaili; Gori, Botti, Bercellioo, Zecchtai; Salvi, De Paoli, Vol-pi, Menichelli.
BOLOGNA
Adani; Roversi, Ardizzon; Ore-£ci, Battdsodo, Gregor!; Face, Muiesan, Turna, SavOldi.
CAGLIARI
Albentosi; Martiradonna, Maneta, Cera, Niocolai, Tamasini, Domenghiini, Gori, Greatti, Rd-va.
JUVENTUS
Tancredi; Marini, Ouccoreddu, Roveta (Costama), Sailvodare, Marchettd (Purtao), Haider, Del Sol, Leonardi, Vieri, Paivaflld .
FIORENTINA
Superchii; Rogora, Longanl; E-spaslto, Fenramte, Briei; Chla-ruigii, Merilo, Maraschd, De Sisti, AmarUdo.
BARI
Spalazzl; Loseto, Coiauttl (Galij); ZuckowskJ (Colauittl), Spi-mj, Muooini; Para, Furlamds,
Spadetto, Pienti, Cane.
L. VICENZA
Bardiin (Pianta); Volpato, De Petri; Biaslolo, Caraotimi, Ca-losi; Damjani, Seal a, Vitah, a. nesinho, Facchta.
INTER
Vieri; Burgnloh (Bellugl), Fac-chetti, Bedin, Lamditad, Ceha (Sarez); Suarez (Jair), Mazzo-la, Bonlnsegna, Bertimi, Jair (Reif).
MILAN
Oudlctai; AnquiUetti, Schmellin. ger; Rosato (Trapattoni), Ma-latrasi (Rosato), Santin; Ro-gnoni, Lodetti, Oambta, Fontana (Fogll), Prati.
NAPOLI
Zoff; Pogllana, Mombicolo (Al-bano); Z u r 1 i n i, Pamzanato, Blanchi; Bosdaves (Oanzi), Im. prota (Juiliano), Altaftai, Man. tefusco. Barisan.
PALERMO
Ferrettl; Sgrazzutti, Gluberto-
nii; Pasetti, Bertuolo, Landri; Pellizzaro, Reja, Alario (Cau-sio), Lanotai, Ferrari.
LAZIO
Pullaro; Papadopulo, Wdlean; Goivarinato, Polemtes, Marchesl; Massa, Mazzola, Cbtaaglia, Ohio, Morrone (Namni).
ROMA
Giniulfl; ScairaitH, Spinosi; Sal-vori, Bet, Santartai; Cappelli-ni, Lamdini, Padno, Oapello, Gor. dava.
SAMPDORIA
Battaira; Sabadini, Collebta; Sabaitini, Spanio, Garbarini; Morelli, Salvi, Gristin, Benettd. Prustalupl.
TORINO
Sattolo; Poletti, Depetrini; Puia, Oereser, Agroppi; Carelld, Ferrini, Sal, Mloschtao, Pulici.
VERONA
Pizzaballa; Rlpari, Ranghlno; Mascetti, Babtistoni, Steinti; D’Amato (Orazi), Madde, Cle-ricd, Ferrari, Bui.
purno 2. Po zelo neugodni hoji po težkem snegu sta prišla na vrh ob 18.50, ko je 'bil že mrak. Na vrhu sta pustila kisikovo bombo, med sestopom pa je dobil v nočnem mrazu Drašler ozebline na rokah in nogah. Noč sta prespala v taboru 6, nato pa se je odprava začela vračati v dolino. 28. oktobra so podprli bazni tabor, 8. novembra pa so že bili v nepalski prestolnici, v Katmanduju.
če izvzamemo Drašlerjev e ozebline, je vzpon minul brez nesreč. Alpinisti so uspeli odnesti s seboj vso opremo, kil so jo uporabili pri tem vzponu in se bodo torej lahko z njo okoristili tudi pri prihodnjih podobnih podvigih.
Vzpon slovenske odprave Je doslej najpomembnejši dosežek jugoslovanskega alpinizma sploh, o tem podvigu pa so pisali tudi mnogi tu. ji časopisi.
lUCANJt
Trije mladinski troboji med sosednjimi deželami
Pred dnevi so se sestali v Ljubljani predstavniki Slovenije, Koroške in Julijske krajdne, da bd se dogovorili o letošnjih skupnih tekmovanjih med smučarji teh treh sosednih dežel. Sklenili so, da bo-
iiiiimuiiitmiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Brescia . Bologna Cagliari — Juventus Fiorentina - Bari Vicenza . Inter Milan - Napol! Palermo . Lazio Roma - Sampdoria Torino . Verona Catanzaro . Atalanta
>>
X 2 1 1
X 1 X 1 X 1
1
X
Modena . Catania	1	X
Temana - Perugia	1	
Padova Udinese	1	X
Potenza ■ Salernitana	1	
i (»ii		F 1
=	lEEFr	>=Tir„ .. trlS.		
1. — prvi	1 1 1	
drugi	X	2 1
2. — prvi	2	
drugi	X	
3. — prvi	2	1
drugi	1	2
4. — prvi	1	1
drugi	X	2
5. — prvi	1	
drugi	2	
6. — prvi	2	2
drugi	1	X
sicer v vseh treh disciplio8^i, Za mladince so sestav®
do tudi letos organizirali natoe troboje mladih smučaj
___
nji tekmovalni koledar:	^
SKOKI: 4. Januarja v 1& ali Beljaku;
TEKI: 15. marca v VELESLALOM: 1. marca bižu.	J)
V vseh disciplinah bod® ^ pile poleg mladincev tudi .h*# ke, razen v tekih. To dis ^1 goje namreč med dekle® Sloveniji. Poleg tega bodo bditi vse ekipe starostno poleg starejših mladincev b#)*'! rali biti v vsaki ekipa tu« mladinci ta naraščajniki.
SPDT obvešča, da bo v 18. novembra od 17.30 j* ^ v prostorih PD I. CAN*'* Ulica Montecchi 6/IV
SEJEM RABLJE^ SMUČARSKE
ZA MLADINO
Kdor bi želel opremo Pr0<jj!|-ali tudi zamenjati, naj j® V nese najkasneje do 16.0® Sejma se lahko seveda 8 leže tudi odrasli-
lil- w
Informacije na telefonski “V
93-236 od 13.30 do
;trani> v
ALAIN BEAN
(Nadaljevanje s 3.
ta in je torej najmlajši od Alain Bean je diplomiral ji na univerzi v Teksasu, opravil prvo stopnjo aero*18 tehnike.	, $
V času študija je priP8”lj£ $ za rezervne mornariške «lChj, f ko je diplomiral na un’v®Lri-'f avtomatično postal n10!; \$>‘ častnik. Ko je končal tu« ^ ske vaje, so ga poslali z® otf leta v mornariško letalsk® ^ rišče v Jacksonvillu na * Alain Bean je obiskoval tu®^* nariško šolo za poskusne P. j* Patuxentu (Maryland) h. ^ f je končal, so ga imenovali .. lf skusnega pilota. Kot takšen \t tel že na vseh tipih amerj?^ tal. V času svoje mornar15*,,
riere je letel nad 3500 ur aktivcih.
n«
Po činu je poročnik f■
- -	-	‘	70
sok je 176,5 cm, tehta 70 ^ temnorjavih las in oči. Je oženjen s Sue R®® j(lij

ROART BRADFORD
Zamorski • gospod Bog in gospodje Izraelci
Humor ameriških črncev
«To je lahka uganka,« se je zasmejal Salomon. «Ko Je slavil svojo petdesetletnico.«
«Preveč ste modri, veličanstvo,« je rekla Saba, «Tako lep kralj in povrh še tako moder, bi md kmalu zmešal glavo. Rajši vas ne bom nič več vprašala.«
«Ah, ne, draga gospa, vprašajte me še kaj,« se je dobrikal Salomon.
«No, Sire!« je rekla Saba. «Jaz, pa vi! Kako naj bi vas ugnala jaz, preprosta ženska, vas, intelektualca!«
«Ne govori, deklica!« je vztrajal kralj Salomon. «Vsaj še enkrat vprašaj nekaj moje veličanstvo.
«Dobro! Toda že vnaprej
vem, da boste tudi na tole pravilno odgovorili,« je rekla Saba, «ampak to je vseeno, vprašala vas bom vendarle kdo je v tukajšnjem mestu najbolj izobražen in naj lepši krailj 7»
«To je kralj,« je odgovoril stari kralj Salomon in bil ves srečen, «ki tukaj sedi in zaljubljeno gleda najlepše in najbistrejšo kraljico ter se ne meni za to, kaj sd ljudje o njem mislijo ali kaj bodo temu rekli.«
In tako sta še nekaj časa skupaj sedela in kramljala, nazadnje pa je kralj Salomon šel ter si postavil jeruzalemski tempelj. In ko je umrl, je ostalo po njem devetsto devet-indevedeset žen, raztresenih po njegovi palači.
ZELENI PAŠNIKI
Ko je stari kralj Salomon umrl, so se kralji za njim menjavali tako hitro, da včasih še sam gospod Bog ni vedel, kdo je prav v tistem trenutku kralj in kdo ni. Zato je rekel sam pri sebi: »Takole ne bo šlo. če se moj izvoljeni narod ne zna držati enega kralja vsaj tako dolgo, da se z njim seznanim, potem res ne vem, kiako bo. Jaz ne maram s tem nič imeti.«
Takrat je bdi v sosednem mestu kralj, po imenu Nebu-kadnezar, Id je o tem izvedel in izjavil: «Well, dokler je Gospod vlekel z gospodi Izraelci za Isto vrv, niso vedeli, kaj bd od same prevzetnosti. Zdaj pa, ko je Gospod stopil v ozadje in samo od daleč o-pazuje, kaj se godi, pojdem tja in bom pošteno zaropotal. In tako je tudi storil.
Postavil je svojo armado in šel.
«Stoj! Kdo je?« je zavpil nanje Izraelec, ki je stal na straži.
((Prinašam vam žalostno novico,« je odgovoril kralj Ne-bukadnezar..
«Ali niste kralj in se ne ime-
nujete Nebukadnezar«? je zaklical vojak na straži.
«Tako mi res pravijo,« Je odgovoril Nebukadnezar. «In kako se imenujete vi?«
«Danijel,» je straža odgovorila.
»Tako, Danijel?« je rekel Nebukadnezar, ((prinašam ti prav žalostne novice. Oznanjam ti, da sem prinesel novico, da sem sklenil narediti v vašem mestu drevi bengalski ogenj, kakršnega še niste videli.«
«Ampak bolje storiš, če daš našemu mestu mir,« je rekel Danijel. «če narediš kraval v našem mestu, narediš kraval v mestu Gospodovem, to si zapomni!«
((Izvohal sem trenutek, ko Gospoda ni doma in ne pazi,« je rekel Nebukadnezar.
«Ampak mene nisi izvohal, jaz sem doma in dobro pazim,« mu je odgovoril Danijel.
((Slučajno ne,» se je šopiril Nebukadnezar, «jaz bom s teboj obračunal. Nakrmil bom s teboj mlade leve v svojem zverinjaku.«
In vojaki so prijeli ter zvezali Danijela, Nebukadmezar-jeva armada pa je vkorakala
v mesto in vse obrnila narobe. Opijanili so se in začeli razbijati vse od kraja. In ko je prišel šerif ter jih hotel aretirati, so zaprli šerifa v njegovo lastno ječo. Razbili so vsa okna in podrli plotove pri vseh vrtovih. Izgnali so vse moške in ženske v srajcah na ulico in grozili malim otrokom.
«Kra]j Nebukadnezar,« je zaklicala kraljica, gospa Nebu-kadnezarjeva, ko se je Nebukadnezar vrnil domov, «ali si oplenil tisto mesto?«
«Ali sem ga oplenil?« je ponovil kralj. ((Kraljica Nebu-kadnezarica, nisem ga oplenil, ampak vse sem narobe obrnil in razbil na kosoe.«
«No, pa si mi prinesel od tam kaj za spomin?« je vprašala kraljica. ((Prinesel sem nekoliko lepih čaš iz pravega zlata in nekaj židovskih mladeničev, da bom z njimi nakrmil svoje leve,« je odgovoril.
«Ti prineseš vselej kaj zase in za svoje leve,« je rekla kraljica, «nikoli pa še nisi nič prinesel, da bi imela s čim kuriti. In jaz nesrečna ženska moram sedeti ves dan doma in kraljevati, pri tem pa zmr-
n4»r.4»i <•(,«
zovati.«
«Veš kaj, kraljica,« je dejal Nebukadnezar, «pokažem td, da sem dober človek. Daj si prinesti tiste židovske mladeniče in zakuri z njimdJ«
Prinesli so ji torej nekoliko tistih izraelskih mladeničev ter jih pometali v ogenj. Toda preden so začeli tako kruto ravnati z mladeniči, je posegel vmes gospod Bog. «Nič se ne bojte, kar mimo se dajte vreči v ogenj,« jim je rekel gospod Bog, «bom že poskrbel, da ne boste zgoreli.« In ko so vrgli mlade Žide v ogenj, je ogenj le nekolikokrat zaplapolal in ugasnil.
«Ni čuda, da nočejo goreti,« je rekel kralj Nebukadnezar, «saj nimate dračja, da bi podkurili.« Prinesli so torej borovih trsk in jih podžgali. In trske so vzplamtele in dobro gorele, toda izraelski mladeniči so mimo sedeli na žerjavici, ko da ni nič. ((Prinesi ml zimsko suknjo, kralj Nabu-kadnezar!« je rekel eden izmed izraelskih mladeničev. »Tukaj vleče, zebe me, nerad bi se prehladil in dobil nahod ali pa vnetje pljuč.«
«No, tole je pa že preveč,«
o»o4*o*0»o»n»n«*o^o«»< >»n«»n«n»r>«»n«n«o«r
je zaklical kralj Nebukadnezar. «Rajšl pojdem in nakrmim svoje leve. Privedite mi Danijela, vrgel ga bom levom, naj se nažro.»
Privedli so Danijela, a Danijel se ni maral bati. že prej je namreč govoril z gospodom Bogom o levih.
«Tile levi niso lačni,« je rekel Danijel.
«To je vseeno, ostani med njimi, dokler ne prebavijo in bodo spet lačni,« je odgovoril kralj.
((Dobro,« je rekel Danijel, «prosal pa bi, da bi ukazali prinesti v kletko posteljo in kaj za pod zob, ker bi se mi slabo spalo, če bi moral spati na golih tleh in bi ne imel ničesar pod glavo razen leva, dokler bi te pošasti ne prebavile in se spustile vame.«
«To se dogovori sam z levi,« ga je zavrnil Nebukadnezar. «Moram itd ter si obleči večerno kraljevsko obleko in se umiti in pripraviti za veliko večerno recepoijo.«
Tisti večer je res kralj Nebukadnezar prirejal veliko požrtijo in slavnosten ples. Vsi odličniki, in sploh vsak, kdor je kaj pomenil, so bili povab-
ki mu je rodila dvoje otrok-.ijn«* ima 13 let, Emy pa 6 let- » $ dom je v bližini ameriškežjji11 tra za vesoljske polete s P0^ v Houstonu.	j
ljend; vse sobarice in * ■$> ce so plesale in pele tef j^jl le na kak inštrument, pa so imeli polne roke ^ zakaj morali so odta85^ steklenice likerjev in sodčke.	. d*
((Povabil sem vas _.w slavnostni ples,« je r®v Nebukadnezar, «in up®*®’ se vsi dobro zabavate.« ^ «Vaše veličanstvo,« Je f calo ljudstvo, «dobro ^ bavamo.«	p j*
«Torej je vsakdo sre# vprašal Nebukadnezar-«Mar se to na nas	ne	$
je enoglasno odgovoril v rod.
<(To rad slišim, kar te se kakor doma,«	J®	ji®
Nebukadnezar. Nekater* f K ški so začeli piti žg»nje g fj steklenic, nekatere že®5 Ar ga imele tudi kmalu	#
in so padle pod mizo spale. Sploh se je vsa 0 / vedla tako, da Je škandal.	“
«Kje so tiste lepe čistega zlata, ki sem	-
del izraelskim otrok®0*, K® je zdajci spomnil bukadnezar.	^
(Nadaljevanje

UREDNIŠTVO: TRSI - Ul* MONTECCHI 6, II., TELEFON 93-808 ta 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Magglo 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338, 954123 - NAROČNINA- mesečno ^ 'K vnaprej, četrtletna 2 250 lir, polletna 4.400 Ur, celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu ta nedeljo 50 para (50 starta dinarjev), mesečno 10 din O .MK) starta dinarjev), letno 100 din (10.009 starih dinarjev) — Poštni teko« račun- Založništvo triaigeg> tl ^ Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS. Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravnl 250. osmrtnice’ 150 Ur -	Mali ogI**’
beseda — Oglasi za tržaško ta goriško pokrajino se naročajo pri upravi — Iz vseh drugih pokrajin ItaUJe pri «Soeiet& PubbUdtk ItaUana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ta tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst