tffimttfflmrmtmmmnrrfflmm
AMERICAN NEWS. PAPER PRINTED IN SLOVENIAN LANGUAGE
B»wtiffim>i<iiiiiii>tmunnm»tt
ISSUED MONDAY WEDNESDAY. FRIDAY
jststnmmmn
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
"Attttfnrau If0Ut£	NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
NO. 48.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY APRIL 25th, 1927.
LETO XXIX.—'VOL. XXIX.
Od fare sv. Vida
VELIKONOČNA KOLEKTA ZNAŠA NAD TRI TISOČ DOLARJEV
Farani fare sv. Vida so s? za Velikonoč jako lepo odzvali, kar se tiče kolekte. Od odrastlih je bilo darovanega $2,898.19, od mladine pa znesek $386.86, skupaj torej svo-ta $3,285.05. Vodstvo župnije se na tem mestu prav lepo zahvaljuje vsem dobrim ljudem, onim, ki so pripomogli k najlepšemu redu ob przani-kih, nadalje pa tudi vsem odbornikom in kolektorjem, zlasti pa pevcem za lepo petje pri cerkvenih svečanostih. Pevci so vztrajali do zadnjega. Vsem skupaj iskrena zahvala.
V	nedeljo 24. aprila je bila pri fari sv. Vida svečanost prvega sv. obhajila. Vsega skupaj je bilo 216 obhajan-cev, ki so prvič pristopili k mizi Gospodovi. Bil je v resnici veličasten prizor. Med drugimi se je nahajala tudi neka deklica, ki je .z dovoljenjem starišev pristopila v katoliško vero. Na veliko soboto je bila krščena, in v nedeljo je prvič prejela zakrament sv. Rešnjega Telesa. Deklica je sedaj učenka 4. razreda šole sv. Vida.
Nadalje ste tudi dve od-rastli osebi pristopili v katoliško vero in ste postali člana fare sv. Vida. Obenem sta pristopila v nedeljo k sv. obhajilu. To je Mr. Fred Kever, ki se je poročil z Miss Frances Kromar, in Mr. Louis Haller.
V	nedeljo po prvi maši se je pričela pri fari sv. Vida 40 urna pobožnost. Ljudi se prosi, da pridejo danes in jutri k cerkvenim opravilom in prejmejo sv. zakramente. Zadostno število duhovnikov je na razpolago za spovedova-nje. Sklep pobožnosti bo v torek zvečer.
Prosi se konečno vse one, ki imajo kaj izvanrednega iz stare domovine, kot kake čipke, inštrumente, obleke ali kaj enakega, kar je pristne slovenskega, da prinesejo dotično vsak čas v župnišče, nakar bo poslano na razstave 3. in 4. maja v Hollenden Hotelu. Vsak dobi po razstavi svoje blago vrnjeno. Dajte, da nas spoznajo drugi, koli-•ko smo vredni.
Jako važna seja faranov fare sv. Vida, ki se zanimajo za novo cerkev, se vrši v sredo 27. aprila. V slogi je moč. Pridite vsi, ki se zanimate za faro, prav gotovo na to sejo, ker je treba rešiti važno točko.
— Največji in najsijajnejši ples te sezone v Clevelandu se prav gotovo vrši v soboto, 30. aprila, ko priredi svoj let-ples ženska organizacija Community Welfare Club. Zadnja leta se je njih plesa udeležilo vselej do 1000 oseb, 'n tudi letos se pričakuje številnega poseta. Plesna vese-[ica se vrši v veliki dvorani S. Narodnega Doma na St. Clair Ave. Vstopnina je 75c. Pri plesu igra dobro poznani iz-vrstni orkester Silvertone in Novak Trio. Pripravite se za soboto!
Sprememba vlade.
HARRY L. DAVIS JE POGOREL NA NAJVIŠJI SOD-NIJI S PREDLOGI
Harry L. Davis, bivši župan mesta Cleveland, ki je za odpravo P. R. sistema volitev in za odpravo manager sistema mestne vlade, je zgubil svojo tožbo na najvišji sodni-ji države Ohio glede posebnih volitev v Clevelandu. Davis je nabral skoro 50,000 podpisov za odpravo P. R. sistema in manager sistema mestne vlade. Te podpise je vložil pri volivnem odboru, in ko je slednji podpise preštel, in ko je izročil mestni zbornici, ki naj bi razpisala volitve. Mestna zbornica pa tega ni hotela storiti, radičesar je Davis tožil na najvišjo sodnijo, da pri-sili councilmane, da razpišejo izvanredne volitve. Najvišja sodnija je pa sedaj odločila, da bi moral Davis vložiti svoje podpise in zahtevo za volitve najprvo pri mestni zbornici. Ker pa tega ni storil, ne more zahtevati izvan-rednih volitev. Ako hoče Davis sedaj imeti volitve, mora iti najprvo k volivnemu odboru in zahtevati nazaj svoje podpise in predloge za spremembo mestnega Carterja. Ako dobi te podpise nazaj, tedaj jih mora vložiti pri mestni .zbornici. Ta pa zopet lahko spremeni originalne Davisove predloge, razven ako sodnija kaj takega prepove. V City Hall so bili zadnjo soboto silno veseli, ker odločitev najvišje sodnije pomeni popolno zmago za seda njo mestno administracijo. Sedaj je sigurno, da letos ne bomo imeli izvanrednih volitev glede spremembe mestne vlade, in sedajni sistem mestne vlade bo prevladoval še najmanj dve leti. Davis pa trdi, da ne odneha prej, dokler ne doseže izvanrednih volitev za spremembo čarterja. -o-
NOVO ZDRAVILO ZA KRVNI PRITISK.
Berlin, 23. aprila. Nemški zdravniki so pronašli novo metodo za zdravljenje prehudega pritiska krvi. Zdravniki odpro žilo in spustijo v kri deset kubičnih centimetro\ čiste vode. To razredči kri že v dveh do treh urah, in krvni pritisk postane skoro nor malen.
— Državna zbornica v Co-lumbusu je prenehala s poslovanjem — hvala Bogu! Toda poslanci se vrnejo v Columbus 9. maja, da končajo svoje delo, ki bo vzelo pai dni. Sliši se pa, da je gover-ner Donahey skrajno nevo-Ijen nad državno zbornico, ker ni naredila postav, ki so bistveno potrebne za napredek države. Zato se sumi, da bo governer Donahey sklical zbornico k izvanrednemu zasedanju, pri katerem se bo zbornica pečala s predlogi, katere bo stavil governer. Potrebne so davčne in volivne reforme.
* V Chicagi so aretirali znano "Peaches" Browning, ker se je nespodobno obnašala napram policistu.
Spletke monarhistov
RUSKA VLADA JE DALA ZAPRETI VEČ CARISTIČ-NIH ZAROTNIKOV
Moskva, 23. aprila. Boljše-viška tajna policija naznanja, da je bilo pravkar aretiranih več zarotnikov, ki so se nahajali v službi bivšega velikega kneza Nikolaja. Kje je ta zarotniška družba poslovala, se ni sporočilo v javnosti, toda dokazano je, da je imela za namen na Ruskem zopet upe-ljati monarhijo in razklicati velikega kneza Nikolaja za vladarja. Iz tujezemskih virov so dobivali zarotniki izdatno finančno pomoč. Vojaški vodja zarotnikov je bil bivši monarhistični general Kutepov, ki je v vojni leta 1920 poveljeval manjšemu oddelku anti-boljševiške armade. Zarotniki so se trudili pridobiti si mnenje javnosti za monarhijo. Posegli so tudi v boljševiško armado, kjer so podkupili mnogo častnikov. Veliki knez Nikola-jevič je po izbruhu boljševi-ške revolucije zbežal na Krim, toda ko je bil tudi Krim, zaseden od boljševikov, je bežal preko Carigrada v Italijo. Tekom svetovne vojne je bil Nikolajevič vrhovni poveljnik ruske armade. Pozneje se je naselil blizu Pariza, kjer je začel aktivno kampanjo proti boljševikom in je izbral okoli sebe mnogo pristašev. Nikolaj je že 70 let star.
4E ENA MOKRA PROVINCA V KANADI.
Frederickton, New Brunswick, 23. aprila. Canadska provinca New Brunswick je danes postala "mokra," ko je governer podpisal tozadevno postavo, sprejeto od provi-cialne postavodaje. Sedaj ste le še dve mali canadski provinci, kjer prevladuje pro. hibicija, in sicer provinca Pri-'nce Edwards Islands, in provinca New Scottland. Vse ostale canadske province so odpravile prohibicijo. V Ca-nadi so prej prišli k pameti kot pa mi v Zjedinjenih državah.
—	Pevsko društvo "Edinost" pod vodstvom Mr. Rud. Perdana bo v nedeljo, 1. maja nastopilo v dvorani javne knjižnice na St. Clair ave. in 55. cesta s posebnim pevskim koncertom. Sodelujejo: člani pevskega društva Edinost, nadalje Jeanette Perdan, Ir-maKalan. Koncert se vrši zvečer o'c 7:30, in je vstop na koncert popolnoma brezplačen.
—	Pomnite, da je ta teden posvečen čiščenju. Skrbite, da bodo vaše hiše zunaj in znotraj snažne in čiste. Pospravite po dvoriščih, po vrtovih. Mestna vlada je pripravila dovolj vozov in ljudi, da se odpelje vsa nesnaga proč.
—	Ta teden praznuje poznana slovenska trgovina Wah-čič Department Store na 725 E. 152nd St. v Collinwoodu enajstletnico svojega obstanka. Opozarjamo na tozadevni oglas.
—	Pismo ima pri nas Terezija Kužnik.
Slavni jugoslovanski te^ norist gostuje v Clevelandu.
V sredo, 27. aprila, bo imela elevelandska naselbina čast poslušati enega najfinejših glasov, kar jih premore Jugoslavija. V Narodnem Domu na St. Clair Ave. bo nastopil znameniti dalmatinski bariton ist Mate čulič Dragoni, ki je pred nedavnim dospel v Ameriko in je z največjim uspehom že nastopil na mnogih finih ameriških koncertnih odrih. V Cleveland prihaja potem, ko je v Detroitu in v Chicagi žel največje priznanje od strani ameriških umetniških glasbenih kritikov.
Katera druga jugoslovanska naselbina v Ameriki more bolj pokazati v javnosti za talent svojih so-rojakov kot Cleveland? Do 45,000 cleve-landskih Hrvatov in Slovencev lahko napolni in popolnoma zasede veliko dvorano S. N. Doma ob priliki koncerta Mate Čuliča. Ameriški glasbeni kritiki v Chicagi in Detroitu so bili kar očarani od bogastva in miline njegovega glasu, in so le obžalovali, da baritonist ni že prej prišel v Ameriko, ki zna ceniti tako izvanredno pevsko umetnost
Za koncert v sredo, 27. aprila, je mriotftik izbral najfinejše točke, v katerih pride pevska umetnost do popolnosti. Natančneji program dobite v dvorani, toda iz posebne naklonjenosti napram nam Slovencem je umetnik se odločil, da zapoje nekaj priljubljenih slovenskih popevk in sicer ono krasno "Ukazi," skladba F. S. Vilharja. In prav gotovo bo presenetila vse ljubka pesmica: "Gor čez jezero." Umetnika spremlja na piano dr. William J. Lau-sche, poznani virtuoz na piano.
Mi apeliramo na naše slovensko občinstvo, da naj nikar ne zamudi te prilike in pride v največjem številu v dvorano. Umetnik, katerega časte tujci po celem svetu, pride iz daljne domovine tisoče milj daleč k nam, da nas razveseli s svojim nebeškim glasom, in menda se boste toliko zadevali, da pridete in po-kažete svoje veselje, svojo izobrazbo in kulturo ter pridete v dvorano k koncertu. Upamo, da ne apeliramo zaman na boljši Čut našega naroda!
Vstopnice za koncert se dobijo v našem uradu. Rojaki, sezite po njih!
Mlada v smrt.
— Tlakati bodo začeli Kil deer ave. od 185. cesti do Berwick posestva. Tlakanje bc veljalo okoli $36,000.
19-LETNA MLADA ŽENA ŠLA V SMRT RADI LJUBOSUMNOSTI
cxxxxxxxxxxixxxxxxxTxxxxxr
Jaka vrh TRIGLAVA: "Kamor se ozrem, vsepovsod vidim same konteste, zmešnjave, direndaj, pravi pravcati:
Babilon!
Šest tednov je bila poročena 19 letna Ida Glazer, 5529 Flowerdale avenue, ko jo je prijela tako silna ljubosumnost, da je prijela za morilno orodje in si končala mlado življenje. Mlada Ida je bila druga žena svojega moža. Glaser, njen mož, je dobil razporoko kmalu po Novem letu letos. Svojo drugo ženo je poznal že ko je bila deklica stara 13 let. Pred dvema letoma sta se začela ljubiti, in ko je Glaser dobil razporoko, je takoj poročilo lepo Ido, staro 19 let, dočim ima on 37 let. Oba s.ta se zelo ljubila. Kmalu po poroki pa je mlado ženo obsedla misel, da jo preganja prva njegova žena. Slednja je stanovala v isti ulici kot novoporočeni par, in je morala vsak dan mimo hiše poro-čencev. Mlada Ida je mislila, da zalezuje njenega moža, in postala je silno ljubosumna. Dvakrat je šla do policijskega prosekutorja, da bi slednji ženski prepovedal hoditi mimo njih hiše. Komaj so jo pregovorili na sodniji, naj se potolaži. Toda Ijubosumnosl ie postajala večja. Nič v«č ni mogla živeti. Kakor hitro je kaka druga ženska pogledala njenega moža, je mislila, da ji hoče uropati njegovo ljubezen. Pretečeni četrtek zjutraj, ko je spala poleg svojega moža, je vzela revolver in si ga pritisnila na sence. Kratek potegljaj, revolver se je •prožil, in mladega življenja ni bilo več. Še prej je napisal listek s sledečo vsebino: Tvoja prva žena me je preganjala noč in dan. Jaz niti spati ne morem več. Vem, da ne delam prav, toda pomagati ne morem. Z menoj je vse pri koncu. Mož, ki je spal, dočim se je žena ustrelila, je prestrašen skočil iz postelje >n dobil svojo ženo mrtvo na oostelji. Bil je neizrečeno užalosten, ker je soprog v resnici ljubil. Še -za Veliko noč je bila mlada žena v Detroitu pri svoji materi. V Detroitu je tudi bilo, kjer si je kupila revolver.
10 LET JEČE ZA MORILKO SVOJE HČERE.
Freehold, N. J., 23. aprila. Mrs. Christina Stoble, ki je stara 39 let in je mati desetih otrok, je bila danes spoznana na sodniji krivim, da je ustrelila svojo lastno 16 let staro hčerko. Sodnik Loyd je ob sodil mater na 10 let ječe Mati je ustrelila svojo hčerko, ko jo je dobila v kleti z novo rojenim otrokom.
Topovi za mokre
CLEVELAND BO KMALU PODOBEN OBOROŽENEMU VOJAŠKEMU TABORIŠČU
iTiTHiiiiiiiiiiiminrTi
— Clevelandski škof Rt. Rev. Schrembs je dobil od papeža iz Rima posebno velikonočno svečo kot posebno pri znanje papeža škofu. Škof Schrembs je v nekaj letih, odkar načeljuje clevelandski škofiji, ustanovil že 45 novih katoliških far.
* Canadska provinca Ontario je dala tiskati 300.000 per-mitov za uživanje opojne pijače od strarri turistov.
V Cleveland pride menda še ta teden armada 300 suha-ških zvezinih agentov, ki bodo zastražili obalo Erie jezera od Toledo, Ohio, pa do Erie, Pa. Pa to še ni dovolj Zvezina vlada bo poslala v Canado 300 tajnih agentov, ki bodo skušali dognati, kdo izmed Amerikancev kupuje v Canadi pijačo na debelo, in kako jo pošilja . v Cleveland, oziroma v Ameriko. Moderni inštrument, radio, bo služil suhaškim četam na tej strani jezera kot na oni strani, da so medsebojno v neprestanem stiku. Celo brodovje najur-nejših torpednih rušilcev in jaht, oboroženih do zob, je odposlano na Erie jezero, da bodo patrolirali in lovili tihotapce s pijačo. Obrežna straža bo tudi podvojena. Poveljnik zvezinih suhačev v Clevelandu, Arthur Fenton, je šel nalašč v Washington, da si je izprosil vse potrebno za lov nad bootleggerje. Fenton je izjavil, da so mu dovolili v Washingtonu vse, kar je zahteval. Cleveland in okolica bo tako suha kot Sa'°* harska puščava, je dejal Fen-* ton. Razdelili so cleveland-sko okrožje na dva dela. Enemu načeljuje novi administrator Stone. Ta bo pazil na kotličkarje in na prodajalce žganja, dočim bo Fenton vodil komando na jezeru in lovil tihotapce in bootleggerje. Fenton je izjavil, da bodo vse skupine "suhaških zvezinih agentov oborožene do zob, in streljalo se bo takoj, ko nanese potreba. Nekoč je Krist učil pametne ljudi, kako se naredi in pije dobro vino, če je človek žejen, ameriška vlada pa s kanoni strelja na liudi, ki se ravnajo po naukih Krista.
100.000 brez strehe
OGROMNA POVODENJ V MISSISSIPPI DOLINI, K AR JIH POMNIJO
—	Operna sezona se prične v Clevelandu dne 2. maja in se konča 7. maja. Nikdar ni orišlo v Cleveland še toliko ;vetovno znanih opernih pevcev in pevk kot jih pride letos z Metropolitan Opera družbo ;z New Yorka, ki je najboljša operna družba na svetu. Vsega skupaj se bo predstavilo v Clevelandu osem oper. Menda ena najboljših opernih predstav bo "Mignon," v kateri nastopi Lucrezia Bori, Marion Talley in Gigli. Ta opera se poje v petek popoldne, 6. maja. 20 letna šolska deklica Marion Talley je še nova zvezda v operi, toda njeno ime je že slavno po vsem svetu. Pela bo vlogo Filine v "Mignonu." Vstopnice za opero se dobijo lahko že sedaj pri Drehers na 1226 Huron Rd. Pričakuje se od 70. 000 do 100.000 oseb pri udeležbi vseh osmih opernih predstav.
—	V zadnjem oglasu tvrdke Grdina & Sons Co. je bila ena cena napačno tiskana. Ta-kozvani "Leader 100% mo-droci imajo originalno vrednost $16.00 in ne $26.00 kot je bilo tiskano.
— Preteklo sredo je bil odpeljan v mestno bolnico rojak Ludvik Zabukovec.
Washington, 22. aprila. Položaj poplavljencev ob reki Mississippi je postal tako obupen, da je bil predsednik Coolidge prisiljen izdati narodno proklamacijo, v kateri pozivlje svoje sodržavljane, da pridejo na pomoč poplav-ljencem. Položaj je jako resen, pravi predsednik Coolidge, in da se more skrbeti za tisoče beguncev, ki so morali zapustiti svoja stanovanja, je potrebno na vsak način zbrati takoj mnogo denarja. Predsednik je prepričan, da bo narod podpiral Ameriški Rdeči Križ, ki vodi rešilna dela. 'Kot naznanjajo najnovejša poročila, je nesreča, ki je zadela prebivalce ob Mississippiju največja v zadnjih sto letih. Nikdar nobena povodenj še ni povzročila toliko škode. Število mrtvih je doslej narastlo na 68, toda vsakdo je prepričan, da je v resnici še mnogo več mrtvih, toda se za nje ne more vedeti, ker je povodenj povzročila, da so gotovi kraji nedostopni. Najslabše je v državi Arkansas, zlasti v dolini reke St. Francis Treba je skrbeti za skoro 100.000 ljudi, ki so brez vsakih sredstev za življenje. Governer države Mississippi je pozval vso narodno gardo pod orožje, da pomaga ubogim ljudem, toda to ne bo zadostovalo. Poslal je v Washington nujno brzojavko, v kateri zahteva zvezino armado. Prebivalstvo v mnogih krajih trpi največje pomanjkanje. -o-
JAKO VAŽNO ZA VSE NAŠE TRGOVCE!
V četrtek, 28. aprila, sklicuje "The Better Business Committee" od organizacije St. Clair Merchants Association jako važno sejo, in sicer v Slov. Nar. Domu, dvorana št. 1. ob 8. uri .zvečer. Mi opozarjamo na to važno sejo vse naše trgovce, a podrobno razložimo v prihodnji številki, zakaj bi moral biti vsak slovenski trgovec navzoč na tej seji.
—	Zvezini pravnik v Clevelandu je začel preiskovati kaj ;e narobe s sodnijo vaškega sodnika v Rocky River, kjer sodi protestantovski duhoven Rev. Rutledge. Vaška sodnija ne sme več poslovati radi Drepovedi najvišjega sodišča. Toda če ne smejo direktno, pa delajo indirektno, kot se je pritožil odvetnik Briggs. Vaški biriči dobijo svojo žrtev v Clevelandu, jo pripeljejo na sodnijo v-Rocky River in tam prigovarjajo grešniku, naj se spozna krivim, nakar bo obsojen na $250.00. Ako pa ne, tedaj ga pošljejo na zvezino sodnijo. Ker pa ima vsak strah pred zvezino sodnijo, plača pa molči. Toda tudi to je nepostavno, in zvezina sodnija bo tudi v tem slučaju uvedla preiskavo, da se ne bodo javno norčevali iz postave.
—	Mrs. Jennie Košiček, ki je dobila 6. nagrado v konte-stu glede štetja zajcev in piš^ čancev, je darovala vso na* grado, $2.00, Slov. mladinski soli.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME);
ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY
NAROi Za Ameriko .........$4.00 Za Evropo-------m. .$5.50	5NINA; Za Cleveland po pošti . .$5 Posamezna številka____3c
Vsa pisma, dopisi in denar naj se pošilja na Ameriška Domovin« 6117 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. Tel. Randolph 628.	
JAMES DEBEVEC, Publisher,	LOUIS J. PIRC, Editor
Read by 35,000 Slovenians in the City of Clevelnad and elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit—foreign in language only	
Entered as second class mattor January 5th, 1909, at the post office at Cleveland, Ohio under the Act of March 3rd, 1879.	
1f|f)it	No. 48. Mon. April 25th, '27.
Volitve v jeseni.
Odkar imamo novi mestni carter zadnja štiri leta v Cle-velandu, ni bilo še toliko mešanice v mestni politiki kot je letos. Da sedajni mestni carter ne odgovarja potrebam in razmeram v mestu je razvidno iz številnih protestov in pro-ti-predlogov za spremembo čarterja. Bivši župan Davis je s pomočjo svojih pristašev tekom par tednov nabral nad 50,000 podpisov med državljani v Cevelandu glede sprt membe čarterja. Raditega so se politikarji zapletli v tako hud boj, da mora sedaj najvišja sodnija v Columbusu odločevati.
Na vsak način pa bo prišlo do te ali one spremembe glede načina izvolitve mestnih councilmanov in mestnega managerja. Pritisk je od štirih različnih strani tako velik, da se bo nekaj gotovo zgodilo. In pri tem moramo paziti na naše interese v naselbini. Doslej imamo enega Slovenca v mestni zbornici. Naš boj mora biti v oni smeri, kjer ne bomo samo obdržali dosedanjo pozicijo, pač pa jo še povečamo, razširimo. Za enim zastopnikom v mestni zbornici mora priti drugi. To ni nikakor pretirana zahteva, pač pa se s slogo in skupnim nastopom naših rojakov in bratov Hrvatov popolnoma lahko naredi.
Število Slovencev državljanov v IV. volivnem distriktu je zadn'je dve leti jako narastlo. Poleg novih državljanov, poleg otrok slovenskih starišev, ki so zadnje dve leti postali polnoletni in lahko volijo, se seli v IV. distrikt zadnje čase mnogo naših ljudi. Mi mirne vesti računamo, da je v IV. volivnem distriktu najmanj 4000 naših ljudi, ki so opravičeni vršiti državljansko dolžnost. V tem volivnem distriktu znaša količnik približno 3000. To je, toliko mora kandidat povprečno dobiti glasov, da je izvoljen. Councilman Sulz-man je v onem distriktu najbolj priljubljen. Gotovo bi deloval za našega kandidata, in če pritisnejo naši ljudje za njim, je zmaga absolutno gotova, in v mestni zbornici bosta delala postave dva naša rojaka >
V IV. distriktu je danes tfted drugimi zastopniki tudi councilmanka Mrs. Helen Green, fanatična suhačinja, sovražnica naših ljudi, oziroma ljudi, ki niso turojene ameri-kanske krvi. Glasovala je vselej za vsako postavo, kjer so nam pretili udarci in šikane. Ta Mrs. Green je zadnjih volitvah z največjo mujo prišla v mestno zbornico. Prepričani smo, da je dobila več sto slovenskih glasov, ker jo dotlej še nismo poznali. S skupnimi močmi jo letos z našimi glasovi lahko pošljemo v zaslužen pokoj.
Naše geslo torej pri 'letošnjih mestnih volitvah mora
biti: Dva Slovenca v mestno zbornico clevelandsko!
* * *
Znano vam je gotovo, da je ranjki politikar, William J. Bryan, bil eden najbolj rabiatnih prohibicijonistov. On je mnogo povzročil, da se je pi*ohibicija upeljala. Toda Bryan je bil prohibicijonist samo kar se tiče pijače. Glede živeža je pa bil pravi — požeruh! Sloan Gordon, znani ameriški časnikar, ki je spremljal Bryana tekom njegove predsedniške kampanje leta 1900, pripoveduje, da je Bryan nekega jutra na neki plantaži v Virginiji povžil za zajutrek sledeče: Najprvo je dobil veliko melono. Potem je povžil dve jerebici, velik kos virginske šunke in pol ducata jajec. Za vsem tem je dobil šest srednje velikih "keksov" iz ajdove moke, kar vse je plavalo v surovem maslu. Vse to je pridno zalival z mnogimi škudelicami kave in se zakladal s pečenim krompirjem, predno je vstal od mize, da gre ljudem pridigati o zmernosti. In Wm. J. Bryan je umrl v spanju, potem ko je pravkar zavžil zelo bogato kosilo, in to na vroč poletni dan v vroči državi Tennessee. Vsakdo ve, da je bil Bryan prohibicijonist, toda ali je bil mož zmeren?
DOPISI KONTESTANTOV
Cleveland, Ohio. Cenjeno uredništvo. Tudi mene kot marsikaterega druzega je zanimala velikonočna izdaja vašega lista, posebno pa zanimiv članek izpod peresa Rev. Mat. Jagra: "Kako moramo spoštovati svoj rod." Resnične so dotične vrstice. Priporočal bi, da ako mladina ne zna čitati slovensko, naj pa ji stariši prečitajo dotični članek. Po mojem mnenju so vsi potrebni enakega poučila.
Zajčki in piščanci, zares jih je bilo veliko. Prišel sem do zaključka pri štetju, da' je 5120 zajcev, vštete ste dve zajklji (?) in 5774 piščet. Pozdrav!
Joseph Kogoj.
Thompson, Ohio. Cenjena "Ameriška Domovina." Či-tal sem, da boste dali nagrado v kontestu, onemu, ki bo najbolj dobro seštel vse piščance in zajCke v velikonočni izda-
ji. Jaz sem jih seštel in sem dobil 5783 piščancev in 5199 zajcev. Najbolj mi je ugajal članek "Moj oče," katerega je spisal Ivan Zorman. Pisal je o ljubezni do svojega očeta, kako se ga spominja vsako pomlad in zlasti o Velikonočnem času. Tudi jaz mu sledim, in meni se taki člani najbolj dopadejo. Pozdrav!
John Glavich.
Cleveland - Newburgh, O.
Pošiljam vam rešitev uganjke glede zajcev in piščancev in vam povem, da mi je najbolj ugajal članek izpod peresa Rev. Matt Jagra "Kako moramo spoštovati svoj rod!" S pozdravom
John Rogelj.
Cleveland, O. Cenjeno uredništvo! Sporočam vam izid mojega štetja zajcev in piščet v velikonočni številki "Am. Domovine." Zajcev sem naštel 4993, piščet pa 6003. S zanimanjem sem pre-
bral vse članke in povesti, vsi so prav dobri, najbolj mi je pa ugajal članek: "Kako moramo spoštovati svoj rod!" S spoštovanjem vaš dolgoletni naročnik
Frank Kranjc.
Cleveland, O. Do 15. aprila nisem videla v velikonočni izdaji več kakor 2 zajca na prvi strani, in na tretji strani pa 10 zajcev, pa d ve "čikici" z velikimi ušesi, toda vsak dan sem jih potem več videla, in do danes sem jih naštela vseh skupaj 10,973. Oprosti te, če nisem prav štela, pa vi popravite, ampak meni se zdi to ogromno število, bolj sem štela, več jih je bilo, in saj veste kako je hudo za one, ki malokdaj štejejo. Vas pozdravljam,
Jennie Košiček.
Cleveland, Ohio, Cenjeni urednik: Tudi jaz sem se namenila, da grem v vaš kon-test koliko je zajcev in piščancev v velikonočni izdaji "Ameriške Domovine." Oh, kar na tisoče jih je bilo. Gospod urednik, moram vam povedati, da sem tako štela, da sem k^r po tri zajčke in piščance naenkrat videla. Oprostita torej, ako bodo moje številke nepravilne. Kako sem bila vesela, ko je bilo štetje gotovo! Kdor bo nagrado dobil, vrjemite mi, da jo bo pošteno zaslužil. Upam, da nam v kratkem še kaj enakega preskrbite. Vaša velikonočna izdaja je imela vse lepe članke, najbolj pa mi je ugajal Father Jagra članek "Kako moramo spoštovati svoj rod. Tudi mojim stari-šem, strijcu in teti je ugajal Rev. Jagrov članek. Vsi prosijo, da bi se Rev. Jager še kaj oglasili v javnosti.
Erma Rose Sintich,
učenka 5. razreda.
Cleveland - Newburgh, O.
Cenjeno uredništvo. Tu vam pošiljam število zajcev in piščancev, katere sem naštela v velikonočni izdaji vašega časopisa. Zajcev je 5169, piščancev pa 5796. Članek, ki mi je najbolj ugajal je pa tisti, ki pravi: "Malo gore — malo dole, stari doktore, zato ker je resnica, kar ste napisali. Vsak naj sam sebe pogleda, potem pa naj druge sodi.
Mrs. Mary Ule.
Cleveland, O. Cenjeno uredništvo. Našla sem 5038 zajcev in 5802 piščancev. Med zajci in piščanci je bilo več pohabljenih in te sem po-sebej štela. Pohabljenih zajcev je 62, pohabljenih piščancev pa 59. Ne vem, če se ti vmes štejejo, torej sem jih posebej zapisala. V velikonočni številki "Ameriške* Domovine" mi je najbolj ugajal članek "Kraljeve evropske lepotice čakajo ženinov," ker je tako izvanredno dandanes slišati v naši demokratični Ameriki o evropejskih princesah. Sicer so me pa zanimali vsi članki v "Ameriški Domovini" in list prav rada čitam. S pozdravom
Albina J. Wahčič, Notre Dame College.
Cleveland, Ohio. Pišem vam glede kontesta, da sem namreč štela zajce in piščance, katerih sem naštela 11020. Ker je bil več polovic zajcev in piščancev, sem dve polovici štela za enega celega. Najraje v vašem časopisu berem povesti, zlasti me pa zanima povest "Zaročenca." Tudi lepe oglase imate, in kar se tiče slovenskih listov "Ameriška Domovina" beats 'em all!" S pozdravom,
Mrs. J. Perko.
Cleveland, O. Jaz sem naštel 10952 zajcev in piščancev. Kar je bilo samo "zad-
MARION TALLEY
- i
The sensational Kansas City school-girl who will be greeted by a capacity audience in Cleveland Public Auditorium when she sings in the matinee, "Mignon," given by the Metropolitan Opera Company, May 6.
njih polovic" nisem štel, kar je pa bilo samih glav sem pa štel. Članki so bili vsi dobri in zanimivi, tako da ne vem kateremu bi dal prednost. Za enkrat mislim, da jo je Rev. Jager najbolj pogruntal.
Jos. Brodnik.
Cleveland, O. Oprostite, ker sem se tudi jaz udeležil štetja piščancev in zajcev v velikonočni številki. Naštel sem vseh skupaj 10946 piščancev in zajcev. Najlepši članek je Rev. M. Jagra, ker je zelo koristen za slovenski narod. Z odličnim spoštovanjem
Rud. Praznik,
učenec 7. razreda.
Cleveland, O. V velikonočni izdaji je bilo naslikanih 10685 zajcev in piščancev. Kaj mi je najbolj ugajalo v omenjeni številki? Reči moram, da mi je najbolj ugajal opis enajst kraljevih princez. Ko sem omenjeni članek pre-čital, sem si takoj želel, da bi bil princ. S pozdravom
Ivan Zalaznik.
Cleveland, O. Naštela sem v velikonočni številki Ameriške Domovine 11062 zajcev in piščancev. Najbolj me je zanimal članek "Malo gore — malo dole, stari doktore. Res sem se morala smejati. Pozdrav,
Louise Slak.
Cleveland, O. Po mojem štetju je v velikonočni številki 11198 zajcev in piščancev natiskanih. Najbolj se mi je dopadel članek Rev. Jagra, ker je resnica ,da se naša mladina premalo zanima za slovenski jezik. S pozdravom, Jennie Lnnder.
Cleveland, O. Pri nas smo našteli 11078 zajcev in piščancev. Cenjeni g. urednik, ne zamerite mi, ker se mi tako roka trese in sicer iz vzroka, ker se bojim, da bom dobil prvo nagrado. Najbolj mi je v velikonočni številki ugajal članek, kjer se piše o napredku S. D. Zveze, ki ga je spisal Mr. John Gornik. S Dozdravom,
Joseph Paulich.
Cleveland - Newburgh, O.
Uredništvo Am. Domovine. V velikonočni številki sem naštela 10149 piščancev in zajcev. Msilim, da sem prav štela, dasi so me motili drugi otroci, ki so se zunaj igrali in skakali, jaz sem pa vaše zajce in piščance študirala. Upam, da dobim prvo nagrado, in tako bo ves moj trud poplačan. Z največjim veseljem sem či-tala v velikonočni številki po-
vest o "Irhasti obleki." Jaz sem stara 12 let in sem učenka 7. razreda v šoli sv. Lovrenca. Vaša
Frances Mervar.
Barberton, O. Cenjeno uredništvo. Že precej pozno v soboto popoldne primem list "Ameriška Domovina" v roke. Kot navadno sem tudi ta dan najprvo pgoledala naslovno stran. Takoj me zbodejo v oči velikonočni zajčki in piščanci. Povedala sem takoj otrokom, da imata dovolj dela za nedeljo. Mislila sem, da bosta pozabila, pa sem se zmotila. Nazadnje sem morala še sama pomagati, nista prej mirovala. Izid je sledeč: 11253 zajcev in piščancev. — Glede člankov je pa zelo teško izreči sodbo Zdi se mi, vsaj kolikor je meni znano, da toliko raznovrstnega in dobrega berila še ni bilo nikdar naenkrat v Am. Domovini. Najbolj pazno sem pa čitala Rev. Jagrov spis: "Kako moramo spoštovati svoj rod." Toda ne mislite, da računam na kako nagrado, napravila sem le veselje otrokom. S pozdravom,
Mrs. A. Poljanec.
Collinwood - Cleveland, O.
Naznanjam vam, da sem tudi jaz večkrat preštela piščance in zajce v velikonočni številki in rezultat štetja je sledeč: 10156. Kar se tiče člankov v velikonočni izdaji lista mi je najbolj ugajal spis "Irhasta obleka" od Rev. Gnidoveca. Pričakujoč ce*kina, vas pozdravlja,
Mrs. Josephine Terček.
Cleveland, O. Cenjeni g. urednik. Tu vam pošiljam število velikonočnih zajčkov in piščancev, katerih je po mojem štetju 11211. Kar se tiče črtic in spisov v velikonočni izdaji, je bilo vse lepo, najbolj pa mi ugaja članek Mr. A. Grdine, ki je za naše razmere koristen in poučen. Želeč vam dober uspeh, ostajam vaša naročnica
Mrs. Frances Bernetich.
Cleveland, O. V velikonočni številki je bilo 10 zajcev, 1 piščanec, 2 po pol zajca, en po pol piščanec, dva preoblečena zajca, 10 pravih zajcev, eden dvetretinski zajec, 2 kruljava zajca, osem dobro rejenih zajcev. Najbolj mi je ugajal članek "Malo gore — malo dole, stari doktore."
Mrs. Mihael Zupan.
Cleveland, O. Tu vam pošiljam število zajcev in piščancev, katerih je 11304. Najbolj mi je ugajal v velikonočni številki članek, ki ga je
spisal A. Grdina, ker je vse resnica, kar je napisanega. Saj je res, da se Slovenci vse preveč držijo starih navad. S pozdravom,
Cecilija Zupančič.
Cleveland, O. Čitala sem v Ameriški Domovini, da dobi nagrado kdor zna dobro šteti zajce in piščance. Zato sem se potrudila in sem preštela. Naštela sem 10755 zajcev in piščancev. Članek, ki mi je najbolj ugajal v velikonočni številki je "Malo gore
—	malo dole, stari doktore, ker poveste kar gre Prosveti. Jaz sem stara 14 let in hodim v sv. Vida šolo.
Mary Pustotnik.
Cleveland, O. Na tem kosu papirja vam pošljem po mojem najboljšem štetju število zajcev in piščancev, kot so bili naslikani v velikonočni številki. Najprvo sem seštel piščance in teh je 5572, potem pa zajce in teh je bilo 5214, vseh skupaj 10786. Ko sem čital članke v veikonočni številki mi je najbolj ugajalo od Mr. Debevca, farmarja iz Madisona, ki pripoveduje, kako so farmarji peči zapustili in začeli delati. In menda naše elevelandske Lizike že komaj pričakujejo, kdaj jih pripeljemo k njim na svež zrak. Tudi jaz že teško pričakujem, kdaj se znajdem tam doli pod močnim hrastom v lepi senci. Pozdrav!
Jos. Rogelj.
Cleveland, O. V velikonočni številki "Ameriške Domovine" je ravno toliko zajcev in piščancev kolikor ste jih tiskali.
Frank Likovic.
Cleveland, O. Tu vam pošiljam število piščancev. in zajcev, katerih vseh skupaj je 10521. Dopisi so bili vsi dobri, najbolj pa mi je ugajal Rev. Jagra članek "Kako moramo spoštovati svoj rod."
Mrs. Mary Ausec.
Lorain, Ohio. V velikonočni številki je bilo 10597 piščancev in zajcev. Članek "Slovenski Cleveland leta 1900" mi je najbolj ugajal ker tako lepo opisuje skromen začetek ponosnega slovenskega Clevelanda.
Mrs. Frances Breščak.
Collinwood - Cleveland, O.
Sem bralec "Ameriške Domovine" ter eden izmed konten-stantov. Moj odgovor je: 10 zajčkov, pet piščancev, en piščanec ter dva zajčka v človeški podobi. Najbolj mi je ugajal spis Mr. Ivan Zor-mana. Jaz svojega očeta nisem poznal. Bil sem malo preko štiri leta star, ko je odšel oče v obljubljeno deželo. Izbruhnila je svetovna vojna in bilo mu je mogoče nas tri dobiti sem. Trudil se je dolgih 12 let v to svrho. Končno se mu je uspešilo, a umrl je malo pred našim prihodom
—	v začetku spomladi. (Bil je tudi mali članek o tem v vašem cenj. listu.) V mojem smislu tragedija, ki bi jo bralec popolnoma razumel kot v sličnem Ivan Zormanovem spisu "Moj oče." Poleg tega pa mi je tudi v pravem pomenu besede ugajal članek "Malo gore — malo dole, stari doktore!" Vzrok: fakt in zdrav humor. S pozdravom
Adolph Goltschcr.
PODROBNO POROČILO O NAJGROZNEJšI NESREČI NA MORJU.
(Posneto z "Clev. Amerike' z dne 19. aprila, 1912.)
(Nadaljevanje)
Naložili smo vse rešilne čolne z ženskami in otroci." To je bilo zadnje poročilo, ki so ga poslali junaški mornarji med svet. Pa tudi popotniki ob času, ko je brezžični
so bili galantni in srčni. Milijonarji, arhitekti, visoki častniki, učenjaki so se umikali slabo oblečeni, revni kmetčki ženi iz Evrope, ki je šla s svojimi kričečimi otroci na ladijo. Nihče se ni silil naprej, ženske in otroci so imele vso prednost.
Kapitan ladije Carpathia poroča, da mora le počasi naprej, radi silne množine ledu, ki je zbran okoli njegove ladije. Pričakuje se ga v New York v petek zjutraj, in tedaj se bo šele natančno zvedelo, kako grozna je bila smrt na morskem velikanu.
Kdor se spominja potopljenega francoskega parnika Bourgogne, leta 1898, ko je tudi kakih 40 Slovencev utonilo, med njimi župnik iz Ca-lumeta, Rev. Hodnik, je tedaj bral, da so se ljudje iz nesrečne ladije držali v svojih rešilnih pasovih cele dnij nad vodo. Deset dnij po nesreči so poslali posebno ladijo na lice mesta, ki je dobila še nad sto trupelj, ki so plavala nad vodo, seveda mrtva. White Star kompanija je sedaj najela posebno kabeljsko ladijo, ki je že odpljula na lice nesreče in bo iskala za trupli. Ta ladija bo tudi poiskala Ti-tanik, oziroma se natančno prepričala, kako je prišlo do nesreče. Mogoče, da njeni vrhovi še vedno štrle iz vode. Mornarji pravijo, da globoči-na vode na onem mestu, kjer se je Titanic potopil, znaša eno ali dve milje. Titanic se ne bi mogel potopiti, če bi bil udarjen samo ob strani. Dobiti je moral poškodbo prav na dnu, da je voda lahko udr-la v vse prostore velikanskega orjaka naenkrat.
Druga poročila zopet pravijo ,da je kapitan Smith vozil preveč po severni poti. Ladije, ki plovejo iz Evrope v Ameriko imajo dve poti. Eno rabijt) v poletju in jeseni, drugo pa po zimi in spomladi. Letna pot, ki vodi bolj severno, je krajša od zimske, toda tudi veliko bolj nevarna. Namesto da bi kapitan Smith vozil po zimski poti bolj južno po Atlantiku, si je zbral nevarno severno pot, da bi prišel čimprej v New York, ker je hotel pokazati, da je Titanic morska palača, objednem pa tudi zelo hitra ladija.
Največji udarec za Titani-ca pa je bilo dejstvo, ker ladija ni imela dovolj rešilnih čolnov. Če bi bilo slednjih dovolj, tedaj bi bili vsi potniki rešeni. Toda komaj za treti-no navzočih ljudi j je bilo dovolj prostora na rešilnih čolnih. Drugi so morali čakati večjih ladij, da pridejo na pomoč. Ta je prišla prepozno, in tako so našli žalostno smrt.
Največja žalost vlada v Southamptonu, na Angleškem, kjer je 95 odstotkov vseh mornarjev na Titanicu doma. Ena ulica v mestu, kjer so zgubili v vsaki hiši enega prebivalca. K mestnemu županu je prišlo stotine in tisoče žen, bratov, očetov, sester, hčerk in sinov ter vpraševali, če je kdo izmed njih rešen. Mestni župan je ustanovil posebno blagajno, iz katere se" bo delila podpora onim, ki so zgubili svoje hranitelje. Tudi londonski župan je obljubil pomagati. Stotine prijetnih domov v Southamptonu je zgubilo svoje gospodarje.
Jako hudo bodejo prizadete tudi zavarovalne družbe. Ljudje, ki so bili na potopljenem parniku, so bili zavarovani za kakih 8 milijonov dolarjev. Nekatere kompanije bodejo morale baje prenehati s trgovino, ker ne bodejo mogle plačati svoto, za katere so bili posamezniki zavarovani.
>,; >;t
Še nekaj naukov iz te strašne nesreče. Pripetila se je
(Dalje na 3. strani)
ss
APRIL 1927 Mo Ta We Th Fr Sa
^ramr
4lf5"
11 12 13 14 15 16 18 19 20 21 22 23
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
v S. N. Domu, St. Clair Ave.
April
Sobota 30. aprila, — The Community Welfare Club. Velika veselica s plesom.
Maj
Nedelja 1. maja — Društvo Sv. Marije Magdalene št. 162 K. S. K. J. Velika slavnost.
Nedelja 8. maja — Društvo sv. Ane št. 4. SDZ. — Velika plesna veselica.
Nedelja 15. maja — Dramatično društvo Triglav. Predstava.
Nedelja 22. maja — Društvo Srca Marije (staro). Velika slavnost — obhajanje 30-letnice obsoja.
(Nadaljevanje iz 2. strani)
hrzojav v splošni rabi, ob času, ko graditelji ladij ne vedo veČ, kaj bi zgradili bolj popolna kot so že, zgodilo se je času, ko je potovanje po jjiorju ravno tako varno, ka-W počivanje v domači hiši, "ezgoda je prišla ob času, ko So znane mornarjem vse mor-vode in vsa pota po mor-Pripetila se je nesreča o ^koršnji še nismo slišali v 2godovini sveta. , Popolna in resnična zgodba te grozovite nesreče naj-f ne bo nikdar povedana. Mj se je zgodilo na Atlantiku v trenutku, ko je plavajo-Ca Palača zadela ob naravni j^držek, tega nihče ne ve, ^r v istem trenutku ni nihče Mislil na kaj druzega kot na r^itev. Toda če človek pa-2no zasleduje vse, kar se be-in govori o tej nesreči, te-(®j je prepričan, da bere in |°Vori o klasični tragediji ^lantika in morja sploh. To !e očividno zgodba junaštva 111 požrtvovalnosti. Ljudje to .širnem svetu berejo z rosami očmi o dogodkih, kako mornarji zaničevali smrt i11 hiteli na vseh konceh in frajih, da rešijo žene in otro-Nič ni bolj moškega kot j110? sam, ki ve, kdaj se po-rebuje njegova možatost. Nikdar nismo imeli bolj ja-Stle slike pred seboj, kako ne-j-^ožen je človek, kako maj-kadar se
REVČEK ANDREJČEK vprizoril 'Orel' 17. aprila v Knausovi dvorani.
bori z naravo. adija, ki je predstavljala Nvečjo svetovno umetnost ln dovršeno delo, leži dve ^'lji globoko v vodi. Pet-^jsto človeških trupelj leži ^ Pod njo. Milijonar in naj-Jčji berač počivata skupaj, ^ sta hrana za ribe. Največjega pomena pri tem J3 je brezžični brzojav. Res, g ni rešil vse, toda rešil je ljudem življenje. Da ni brezžičnega brzojava, sVet še danes ne bi vedel, kaj ve je zgodilo s Titanicom, in ^ svet bi se čudil v kakih 14 jnevih, ker je ogromna ladi-pako naenkrat zginila. Nih-J ne bi vedel, kam je prešla, J^e ne bi vede, kje se je j°topila. Morje molči in ne ^ skrivnosti.
posedaj se še ni moglo dojeti, ali je bila ladija preve-da bi bila varna, ali je . slabo vodstvo. Sedaj
trdijo, da ni imela do-
s ■
rešilnih čolnov kar je res-fi?, ker rešeni bi bili vsi z Lenimi čolni, katerih ni bi-{Wolj. ladjedelnicah na Angle-jq'fi delajo še več parnikov, godejo še večji kot Titanic. &rn'm1vo je, če jih bodejo naprej, ali jih bodejo Za obče dobro pa je, izve vse natančno, kar ie zgodilo. Kolikorkoli r0K bodejo dobile sedaj pa-rK°dne družbe iz te nesre-bo vseeno še premalo, da pokrije zguba 1512 živ-
(Konec.)
Jdpirajte trgovce in V . Jetja, ki imajo oglas ^»em listu.
Dvorana natlačeno polna, zlasti prve vrste sedeži popolnoma zasedeni: dobro znamenje. Avdijenca je bila pripravljena na nekaj posebnega in je nestrpno pričakovala nastopa. Niso se toliko brigali za sviranje tamburaš-kega zbora: vseh oči so bile uprte na oder, pa kaj, ko je zagrinjalo zastiralo pogled tja zadaj v tisto usodno do-movje Hrastarjevo. Točnost je lepa čednost in Orlu se mora to priznati, čast mu!
Točno ob 8. se dvigne za-stor in začne se zgodba Hra-starjeve Maričke in Ane, katero skozi spremlja Andrej-ček kot nekak viden angelj varih. V splošnem je bila vprizoritev zadovoljiva, vendar ne brez teh in onih po-greškov in tudi večjih pomanjkljivosti, ki bi se z lahkoto dale odpraviti. Jako dvomim, ali so vsi posušalci mogli slišati, kaj so na odru govorili: razen Janeza, Ane in Špele so bili vsi nekoliko pretihi. No, pa seveda, zaradi bolne Maričke!
Hrastar, kot bogat kmet bi moral v posameznih slučajih nastopati bolj samozavestno, biti bolj razburjen, bolj hud, in nasprotno potem bolj čustven in mil, kar bi se moralo vse kazati, tako razburjenost kakor milina v govorici in v kretnjah. Ima pa zmožnosti, da se bo razvil v izvrstnega igralca. Njegova hči Ana je ugajala v vsem, posebno prizor z Dornikom je v resnici lahko v dno srca užalil njena ga moža Toneta. Pokazala je s kretnjami, očmi in z govorom, pokazala vse kot je bilo potreba. In kes njen je bil tudi notranji: v resnici je Ana moč, ki si bo ž njo Orel precej opomogel. Manj je ugajala Marička, dasi je bila v nekaterih prizorih prvovrstna: omenim naj samo sceno z Dornikom, ko hoče rešiti čast svoje sestre. Če se bo le nekoliko potrudila in se uživila v svojo vlogo bo lahko dobra igralka. Tudi slovenščina ji ne dela težav. Špela je bila čisto pristna kmetska punca: odločna in korajžna, samo kolovrata ni še nikoli videla: vsaj vrteti bi se ga pa že morala naučiti: saj presti tako ni imela kaj! Micka Nosanka bi bila lahko boljša!
Tako zaljubljenega fanta, obenem pa tako nekako mrzlega kot je bil v svoji vlogi France, je pa težko kje dobiti, najbrž bi ga moral Janez opoldne z laterno iskati: to se pravi, da France veliko misli kaj naj on predstavlja v svoji vlogi. S tem pa ni rečeno, da ne bi mogel postati še prvovrsten igralec, Čerav no ne za take vrste vloge, pa za drugačne: saj na odru potrebujejo vsakovrstnih zria-čajev. Za Janeza se pa kar bojim, da bi se prevzel, če bi ga tako pohvalil kot on zasluži: to je bilo kar kot is kra, električna iskra je šla
skozi poslušalce, kadar je on nastopil. Njegovo ječanje je bilo, bi rekel, kar naravno. Njegove kretnje tako primerne, da bi rad vedel za človeka, kateremu njegov nastop ne bi bil v vsem ugajal, samo jerbas s srno je preveč z lahkoto vzdignil in nesel. Bog te živi, Janez! Še Metropolitan Opera Co. bi si lahko čestitala na taki moči! Tone je v resnici dal Ančki povod, da je začela škiliti čez plot!
Kaj pa naj rečem o starem Andrejčku? Ja, radi smo ga videli na odru! Včasih bi želeli, da bi vkljub svojim letom, svoji oslabelosti in v svoji skrbi za Maričkino spanje bil vendarle nekoliko glasnejši. Pel je jako dobro in posebno je ugajalo mesto o ostriženih laseh in namazanem licu, ko je pel: Krasili včasih so lasje dekleta naša in žene, bile so sramežljive vse, ponižne ino pametne. Zdaj pa lase si strižejo, in z barvami se mažejo, a pamet ne podaljša se, če se ostrižejo lasje. O ti neumni svet, o ti ostrižen' svet!
Če bi se nekoliko manj tresel, bi morda ne bilo preveč napačno! Je pa Andrejček igralski talent, ki se tudi potrudi, da se v svojo vlogo res uživi in jo skuša kar mogoče naravno predstavljati: in njemu se je to prav dobro posrečilo. Omenim naj še Dorni-ka, ki bi moral biti nekoliko bolj silen v prizoru, ko hoče strgati (listek Ani; 'iSicer >je dobro rešil svojo ne ravno lahko vlogo! Druge vloge so bile podavane zadovoljivo, vendar bi bile semintje lahko boljše, zlasti Nosanka bi mogla precej bolje vse napraviti!
Scenerija je bila za oderske razmere in revščino še precej dobra. Da se to ali ono reč pozabi pripraviti, je človeška slabost! Le kaj kmalu naj Orel zopet nastopi s kako večjo prireditvijo!
-o-
STRAHOTE JAPONSKEGA POTRESA.
Po podatkih, ki jih zbirajo japonska oblastva, je bila zadnja potresna katastrofa, o kateri smo na kratko že poročali, mnogo hujša kakor se je prvotno mislilo. Iz dosedanjih poročil je razvidno, da je zadela Japonsko ena največjih nesreč, kar jih pomni zgo dovina. Doslej so oblastva zbrala točne podatke o pokrajini Tango, kjer je zahteval potres 1699 človeških žrtev. Porušenih je bilo 4548 hiš. Prizadeti kraji nudijo sliko strašnega razdejanja in nepopisne bede. Prebival stvo je ostalo brez krova in hrane. Beda in trpljenje nesrečnih žrtev je tem večje, ker je začelo naslednje dni potem na Japonskem deževati. Nalivom je sledil vihar in kmalu je začelo snežiti. V nekaterih krajih je zapadlo en meter snega.
Potresni sunki so se zadnje dni še neprestano ponavljali. Ljudje žive noč in dan v strahu za svoje življenje. V hišah, ki jim je potres vsaj deloma prizanesel, so stanovalci sicer ostali, vendar so pa v neprestanem strahu, da porušijo nad .njimi strehe, ker potresni sunki še niso ponehali. Pomožna akcija je zelo otež-kočena, ker so železniške proge na mnogih krajih porušene. Največji japonski železniški most se je podrl. Na železniških nasipih so nastale pri potresu globoke in široke razpoke, tako da je promet na mnogih železnicah popolnoma ustavljen.
Viharji onemogočajo sedaj tudi zračni promet. Cela vrsta naselbin in manjših mest je do tal razdejana. Od
mest Mineyama, Kaya, Machi in Animo so ostale samo goreče razvaline. Nalivi in viharji so uničili še to, kar je ostalo po potresu. Vse prizadete pokrajine nudijo grozno sliko. Gosti oblaki dima se vale še sedaj nad razdejanimi mesti in vasmi. Iz aeroplana se vidijo med razvalinami celi kupi človeških trupel.
Kako katastrofalen je bil potres, je razvidno iz uradnega poročila, ki pravi, da je bil to od leta 1854. največji potres na Japonskem. Pomožna akcija gre večinoma iz mest Kobe in Osaka, kjer potres ni povzročil toliko škode. Na Japonskem je sedaj ne-broj beguncev, ki beže v paniki iz mesta v mesto. Cesta iz Myaze v Miniamo je polna teh siromakov, prezeblih, izmučenih in gladnih tako, da ne morejo več hoditi. Begunci pripovedujejo, da je mesto Miniama tako razdejano, da se komaj še pozna, kje je stalo.
MESTNE NOVICE
—	Našel se je potni list izdan na ime Anton Marolt od avstrijske vlade leta 1910. Ravno tako se je našel njegov prvi državljanski papir. Ako se rojak zglasi v našem uradu dobi zgubljeno nazaj.
—	Državni pravnik Stanton bo začel te dni s preiskavo ko. ronerjevega urada. Koroner je oni uradnik, ki vodi avtopsijo na truplih ljudi, ki so umrli sumljive smrti. Preiskavo so zahtevali člani od zveze pogrebnikov v Cleve-landu. Koronerju dr. Ham-mondu se očita, da ni hotel izročiti mrtvih trupel ubitih sorodnikom, ki so trupla zahtevali. Da je večkrat odredil avtopsijo trupla, ne da bi sorodniki v to privolili in sum-nja, da je dotična oseba na sumljiv način umrla, ni bila baš velika. Nadalje se očita, da je računal za avtopsijo trupel več kot pa predpisuje postava. Ni postopal enako z vsemi pogrebniki, pač pa je dajal gotovim pogrebnikom posebne privilegije, katere je zopet odrekal drugim pogrebnikom.
ZOPET 25 NOVIH DRŽAVLJANOV.
Pretekli četrtek se je vršilo na Common Pleas sodniji sodnijsko zaslišanje za državljanstvo in ob tej priliki je bilo sprejetih 14 naših ljudi za ameriške državljane. Njih imena so: Tom Stožnik, Peter Kepic, Rud. Koletič, Anton Nardin, Peter Kenič, Matevž Mesec, Frank Urbiha, Matt Lucich, Steve Sitar, John Mezger, Math Peršič, Frank Kramer, Jos. Rudolf, Andy Bavdek. V petek, 22. aprila pa se je vršilo drugo .zaslišanje na zvezini sodniji in tu je dobilo 11 naših ljudi ameriško državljansko pravico. Angel Plesničar, John Kapel, Frank Lipovec, M. Simono vich, Anna Verderbar, Josephine Gabriel, Anna Habenc, Jos. Laušin, John Suvak in Frank Zabukovec, skupaj 25 novih ameriških državljanov. Zadnjič smo izkazali 254 novih naših državljanov od Novega leta sem, danes 25, skupaj 279 letos. In še pridejo. Vsem novim slovenskim državljanom naše iskrene čas-titke!
Stanovanje
obstoječe iz treh sob, se da v najem. Spodaj. Pozvejte na 1133 Norwood.
(49)
Auburn avtomobil
se proda, touring kara za 7 oseb, v jako dobrem stanju. Jako pocCni. 18603 Chapman Ave.	(49)
Proda se
hiša za 2 družini, vsaka 4 sobe, jako moderno zidana, garaža za 2 avtomobila.
Istotam je naprodaj tudi pohištvo, skoro novo, za štiri sobe, piano in pre-ša za grozdje.
Naprodaj je tudi lot 50x150 na E 232nd St. Euclid Village.
Proda se tudi več hišnega orodja in drugih stvari. Vse to mora biti prodano v dveh tednih, toraj se dobi jako poceni. Vprašajte na 898 E. 141st St. blizu Fisher Body Co.	(49»
Odda se
najem tri prostorne sobe za malo družino, spodaj je kopalnica. Garaža na razpolago. Poizve se po 6. uri zvečer, v soboto popoldne in v nedeljo ves dan na 436 E. 158th St. (49)
Naprodaj hiša
6 sob za eno druži'no. Cena same $4950. Gotovine $800 ali več, drugo na lahke obroke. Vprašajte pri JOHN PRIŠEL, 15908 Parkgrove Ave. Tel. Eddy 4684-W	(Fri 50)
Priporočilo!
Ako potrebujete hišo, lot ali hočete mortgage, ali če bi radi zamenjali vaše posestvo za drugo, pokličite po telefonu ali pa pridite do JOHN PRIŠEL, 15908 Parkgrove Ave. Tel. Eddy 4684-W.	)Fri 50)
Naprodaj
je hiša, 7 sob, takoj $1500. Blizu ulič ne železnice. Vprašajte na 391 E. 163rd St.	(49)
Soba
se da v najem pri mirni družini poštenemu fafntu. 1068 E. 67th St. zgo-rej.	(49)
V najem
se dajo tri ali štiri sobe. Vprašajte na 1011 E. 64th St.	(48)

S
Rs

The
Community Welfare Club
priredi
V SOBOTO, 30. APRILA, 1927
SVOJ letni PLES
v veliki dvorani Slov. Narodnega Doma, 641 1 St. Clair Ave.
Igra Silverton orchestra. Vstopnina 75c
Soba
se da v najem za enega fanta. Vprašajte na 1172 E. 58th St.	(48)
Na stanovanje
s hrano ali brez se sprejme enega fanta. 1012 E. 63rd St. zgorej. (48)
Tri sobe
se dajo v najem. Vse prenovljeno. 1079 E. 64th St. spodaj.	(48)
Pet sob
se da v najem. Novo- opremljene sobe. Kopališče, parna gorkota, garaža. 6710 St. Clair Ave.	(48)
Štiri sobe
se dajo v najem, zgorej. Vprašajte na 15257 Saranac Rd.	(48)
Naprodaj
je hiša za dve družini. Devet sob. Se proda zelo poceni. 6511 Metta Ave.
(48)
Naznanilo.
Kadar želite imeti vaš avto popravljen pravilno in po nizki ceni, pridite k nam. Mi popravljamo vsakovrstne avtomobile, ravnamo in varimo fen-derje, bumperje in ogrodja, osi in sploh izvršujemo vsa avtomobilska popravila. Vse 'naše delo je tudi garantirano. Rojakom se priporočamo v obila naročila.
Zuzek & Bradly's Garage
1343 E. 105th St. blizu Superior Ave.
Tel. Cedar 1284	(49)
Prodam
pod ceno 1923 Chevrolet touring avto, v najboljšem stanju. Samo $65.00. Proda se tudi 1924 Ford truck, ena tona, v zelo dobrem stanju. Cena $35.00. Vprašajte na 1343 E. 105th St. Tel. Cedar 1284.	(49)
Naprodaj
je hiša za eno družino, 7 sob, garaža za dva avtomobila ob tlakani in plačani cesti, prav blizu cestne železnice, v trgovskem delu Collinwooda. Lastnik gre iz mesta in proda to hišo, vredno $7000 za samo $6500. Vprašajte pri Hribar, 954 E. 144th St. (49)
Hiša naprodaj
za dve družini, 4 sobe zgorej, štiri spodaj, jako nizka cena, samo $7500. Vprašajte pri Hribar, 954 E. 144th St. Tel. Glenville 2500.	(49)
MALI OGLASI
Naprodaj
imamo hišo z 10 sobami, dve leti stara. Vse modei'no naprave. Cena samo $9,500. Se zamenja tudi za hišo za eno družino.
August Kaušek, Realtor
1020 E. 185th St. Ken more 335
Louis Petrich
Peč
naprodaj, na plin ali premog, se proda zelo poceni. V najboljšem stanju. Anton Ogrinc, 440 E. 158th St. (50)
Priporočilo!
Nad dvajset let sem že redno in pošteno posloval z rojaki v Clevelandu glede pošiljanja denarja v staro domovino ali pri prodaji parobrodnih kart za vse linije. Uljudno se priporočam rojakom še za-naprej, ker so lahko prepričani, da bodo pri meni vsak čas najbolj pošteno in točno postrežem, kar se tiče pošiljanja denarja v staro domovino ali prodaje parobrodnih listkov Se priporočam.
Anton Bobek 6104 St. Clair Ave.
Cleveland, O. (X)
Iščejo se
tri čedne sobe za stanovanje. Vpraša se na 1245 E. 59th Place. (48)
PAZITE NA SVOJE ZDRAVJE
X - ray preiskava za $1.00
X-Žarki vidijo notranjost života kot vidijo oči zunanjost.
Nikakega ugibanja
Moje osebno opazovanje metod po evropskih klinikah na Dunaju, Berlinu, Parizu, Londonu, Rimu in po drugih klinikah skupno z mojim 26 letnimi skušnjami v zdravljenju akutnih in kroničkih moških in ženskih bolezni, mi daje prednost v njih zdravljenju in hitri olajšavi.
Moj urad je opremljen z najnovejšim X-Ray, električnimi napravami Quartz Ultra-vijoletnimi žarki, kemičnim in mikroskopičnim laboratorjem, kar mi orno-Koča napraviti pravo klinično diagnozo in da določim pravi vzrok vaše bolezni Nikako ugibanje. Po novi metodi olajšam pretrganje in zlato žilo brez noža. Odstranim tonsils brez bolečin ali izgube krvi.
Ne glejte kaj vam je ali kako ste že obupani,Ne obupajte, pridite k meni. Jaz sem pomagal tisočerim bolnikom ki so moje najboljše priporočilo, in kar sem storil zanje, storim lahko tudi za vas. Tekom zadnjih petnajstih let vbrizgavam serum direktno v krvni tok za močan krvni pritisk, živčne in želodčne nerede, zabasanost, asthma, ledvične bolezni, jeternc bolezni, revmatizem in vse druge bolezni, ki se tičejo krvnega toka. Za kronične bolezni in krvno infekcijo rabim prof. Ehrlichovo krvno zdravilo "606" (Salvarsan) in "914" (Neosalvarsan). Če je vaša bolezen neozdravljiva, vam bom to povedal. Če je ozdravljiva pa boste ozdravili vnajkrajšem času mogoče in to po ceni, katero zmorete. Ako ste bolni na kakršenkoli način, pridite k meni in se odkrito pogovorite z menoj v vašem jeziku. Jaz posvečam osebno pažnjo vsem bolnikom. Ženske bolniške postrežnice.
Doctor Bailey, "Specialist"
2. nadst. 1104 PROSPECT AVE. Prospect Bldg.
CLEVELAND, OHIO.
Prvo poslopje vzhodno od Winton hotela. Mi govorimo slovensko in hrvaško. Uradne ure: 9:30 do 7:30 vsak dan; ob nedeljah 10. do 1. popoldne.
»IZREŽITE TA OGLAS IN GA OHRANITE ZA KASNEJSO RABO.I
NAZNANHOJN ZAHVALA.
Tužnim srcem sporočamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da nam je kruta smrt pobrala iz naše srede ljubljeno mater in soprogo
Rosie Vidmar
katera je preminula v nedeljo, 17. aprila, 1927, po dolgi in mučni bolezni. Zapušča soproga, dva otroka, inater in dve sestri. Pogreb se je vršil v sredo, 20. aprila, iz hiše žalosti na pokopališče
Calvaria.
štejemo si v dolžnost, da se na tem mestu najiskreneje zahvaljujemo vsem, kateri ste jo obiskali tekom njene bolezni in nam stali na strani' ob britki izgubi. Zahvala vsem, kateri ste jo prišli pokropit ob mrtvaškem odru in nas tolažili. Iskrena zahvala onim, kateri ste darovali vence in spremili drago pokojno na mirodvor. Še posebej se zahvaljujemo družinam in posameznikom: Društvu "Slovak Grove," št. 84, W. O. W., Mr. Frank Baronu, Mr. Anton Jaklič, Mr. Joe Sajovec, Mr. A. Stare, Mr. J. Petrovžič, Mr. in Mrs. Gottreb Kuebler, Mr. Kostanjšek, Mrs. Komorich, Mr. J. Marvar, Mr. John Help, Mr. in Mrs. Slavin, Mr. in Mrs. Kieindienst, Mr. Coleman, Mr. Juratovic, Mr. J. Klaus, Mr. M. Urankar, Mr. John Prah, Mr. Joe Logar, uslužbencem Cleveland Home Brew "Co. in tvrdki Cleveland Home Brew Co., Mr. in Mrs. Maier in Mr. A. Schneider za darovane vence in udeležbo pogreba. Zahvala tudi pogrebniku Jos. Že-letu za krasno urejen pogreb ter g. kaplanu Jager za mašo za-dušnico in spremitev na mirodvor.
Še enkrat vsem najiskrenejša zahvala, Ti predraga pokoj-nica pa počivaj v miru v hladni ameriški žemljici!
TONY VIDMAR, soprog, ANDY in TONY VIDMAR (BARON), sinčka, MARGARET KUŽNAR, mati, TONČKA KUMARIC in MARY KLEINDIENST, sestri.
ZAROCENCA
MILANSKA ZGODBA IZ 17. STOLETJA
Poslovenil Dr. Andrej Budal.

(Nadaljevanje)
Vojaštvo se je tiste čase skladalo po večini še iz slučajnih najemnikov, ki so jih vojskovodje po poklicu nabirali po naročilu tega ali onega kneza, včasih tudi na svoj račun, da so se pozneje z vojaki vred komu prodali. Bolj nego plače so ljudi vlekle v ta poklic nade na ropanje in vsi čari razuzdanega življenja. Stalne in splošne discipline ni bilo in bi se tudi ne bila mogla tako lahko skladati z deloma neomejeno oblastjo raznih vojskovodij. Ti posebej pa todi niso bili zelo natančni glede discipline in če bi tudi hoteli biti, ne vidimo, kako bi jo bili mogli s pridom ustanoviti in vzdrževati; kajti vojniki take pasme bi se bili uprli zoper novotarskega poveljnika, ki bi si bil vtepel v glavo, da odpravi plenitve, ali pa bi ga bili vsaj pustili, naj sam gleda svoje zastave. Ker so razen tega knezi, ko so tako rekoč najemali to svojat, gledali bolj na to, da bi imeli mnogo ljudi ter s tem zagotovili svoja podjetja, nego da bi pazili na sorazmerje med številom in svojo plačilno zmožnostjo, ki je bila navadno zelo majhna, so plače prihajale večinoma pozno, na račun, po malem in ropanje po deželah, ki jih je to zadelo, postalo nekako tiho domenjeno dopolnilo plač. Malo manj slaven nego Wallensteinovo ime je oni njegovi izrek, da je lažje vzdrževati vojsko sto tisoč mož nego vojsko dvanajst tisoč mož. Vojska pa, o kateri govorimo, je bila po večini sestavljena iz ljndi, ki so pod njegovim poveljstvom opusto-šili Nemčijo v oni ob sebi in po njenih učinkih med vsemi vojnami slavni vojni, ki je pozneje po svojem trajanju dobila ime "tridesetletna vojna," takrat pa je trajala šele enajsto leto. Bil je v njej celo njegov lastni polk pod vodstvom nekega njegovega namestnika; izmed drugih poveljnikov jih je največ že prej poveljevalo pod njim in bilo je med njimi tudi več takih, ki jih je štiri leta pozneje zadelo, da so 'pomagali pri njegovem žalostnem koncu, kakor je vsakomur znan.
Bilo je osem tisoč pešcev in sedem tisoč konjenikov. Ko so prihajali dol iz Valtel-line, da bi šli na Mantovan-sko, so morali slediti vsemu toku Adde ob dveh rokavih jezera in nato spet ob reki do njenega izliva v Pad; končno so morali korakati dobršno dolgo še ob Padu samem. Vsega vkup je znašalo to osem dni v milanski vojvodi-ni.
Velik del prebivalcev je zbežal v gore; odnesli so s seboj, kar so imeli najboljšega, in odgnali živino pred seboj. Drugi so ostali, ker niso hoteli zapustiti kakega bolnika, ali da obvarujejo hišo po žara ali da pazijo na skrite zakopane dragocenosti; drugi zato, ker niso imeli kaj izgubiti, ali so celo računali, da kaj pridobijo. Ko je dospe) prvi oddelek v kraj, kjer se je vojska ustavila, se je brž razpršil po tem in bližnjih krajih ter jih naravnost izropal: kar se je dalo porabitoi ali odnesti, je izginilo, ostalo so uničili ali štrli; pohištvo se je spremenilo v drva za ogenj, hiše so postale hlevi — da ne govorimo o udarcih, ranah in
posilstvih. Vse iznajdbe in vse zvijače, da bi ljudje rešili svoje blago, so bile večinoma brezuspešne, včasih so prinesle še večyo škodo. Vojaki, ki so mnogo bolje poznali vse prekanjenosti tudi te vojne, so st kali po vseh luknjah v hiši. rušili zidove in jih razkopavali ;prav lahko so po vtovih spoznali sveže nasuto prst; hodili so celo v gore plenit živino; hodili so po votlinah in pod vodstvom kakega domačega lopova iskali kakega bogatina, ki se je skrival po njih; vlekli so ga na njegov dom, ga mučili z grožnjami in udarci ter ga prisilili, da jim je pokazal skriti zaklad.
Končno so se odpravili; odšli so; slišati je bilo, kako je v dalji zamiral glas bobnov in trobent; sledilo je nekaj ur strahu polnega miru; nato se je oglasilo znova to prekleto bobnanje, znova to prekleto trobentanje, ki je oznanjalo nov oddelek. Ker ni bilo več plena, so ti s tem večjo bes-nostjo uničili, kar je še ostalo, žgali po prejšnji četi izpraznjene sode, vrata sob, v katerih ni bilo ničesar več, in zažigali tudi hiše; tem besne-je so seveda ravnali tudi z ljudmi. In tako se je to ponavljalo vedno huje, dolgih dvajset dni, kajti na toliko oddelkov je bila vojska razdeljena.
Colico je bil prvi kraj voj-vodine, ki so ga ti besi zasedli; nato so se vrgli na Bel-lano; iz tega kraja so vstopili v Valsassino ter se razpršili; odtod pa so poplavili ozemlje okrog Lecca.
DEVET IN DVAJSETO •POGLAVJE.
Tu najdemo med ubogimi prestrašenci osebe, ki jih poznamo.
Kdor ni videl don Abbondi-ja tisti dan, ko so se obenem razširile vesti o pohodu vojske, o njenem bližanju in o njenem vedenju, ne ve prav, kaj je zadrega in strah. Prihajajo; trideset tisoč jih je, štirideset tisoč, petdeset tisoč; hudiči so, krivoverci, Antikristi; oplenili so Cortenuo-vo; zažgali so Primaluno: pustošijo Introbbio, Pasturo Barsio; dsopeli so v Baabbio; jutri bodo tu — taki so bili glasovi, ki so šli od ust do ust; obenem so ljudje tekali, se spet ustavljali, se hrupno posvetovali, omahovali, naj li bežijo ali ostanejo, ženske so se zbirale, si grabile z rokam' v lase. Don Abbondio, odločen, da beži, odločen prej nego vsi drugi in bolj nego vs; drugi, je vendar videl na vsaki poti, ki bi si jo lahko izbral, v vsakem kraju, kamor bi se lahko zatekel, nepremagljive ovire in strahovite nevarnosti. "Kaj naj storim?" je vzklikal. "Kam naj grem?' Gore niso bile gotove, negle-de na težavnost gorskih poti; razvedelo se je že, da plezajo "lancknehti" kakor mačke pc njih, če le imajo kako znamenje ali upanje, da bo ka< plena. Jezero je bilo vihar no; pihal je močen veter; razen tega je večina brodnikov iz strahu, da bodo prisiljeni prevažati vojake ali prtljaeo. zbežala s svojimi ladjami na drugi breg; tiste maloštevilne, ki so bile ostale, so nato odšle prepolne ljudi in govorilo se je, da so radi prevelike teže in viharja vsak trenutek
v nevarnosti. Da bi se umaknil kam daleč in ne po cesti, koder je morala iti vojska, ni bilo mogoče dobiti ne koles-lja, ne konja, ne drugega sredstva; peš pa bi don Abbondio ne bil mogel daleč priti in se je bal, da ga spotoma dohitijo. Bergamaško ozemlje ni bilo tako oddaljeno, da bi ga njegove noge ne bile mogle prinesti tja brez odpo-čivanja; a bilo je znano, da so iz Bergama v naglici poslali škadron "klobučičarjev" (beneških konjenikov z malimi klobuki), ki naj bi se razvrstili ob meji, da obdržijo "lancknehte" v strahu; oni sami pa niso bili nič manjši poosebljeni hudiči nego ti in so tudi sami počenjali vse zlo, kolikor so ga mogli. Ubožec je tekal obračaje oči in napol iz sebe po sobi, hodil je za Perpetuo, da z njo ugotovi kakšen sklep; toda Perpetua je imela opravka s tem, da zbere, kar je bilo najboljšega v hiši, da vse poskrije na podstrešju in po zakotjih, tekala je mimo vsa prestrašena in v skrbeh, s- polnimi rokami in polnim naročjem in odgovarjala: "Brž, brž bo vse to na varnem, nato pa storiva tudi midva kakor drugi." Don Abbondio bi jo bil rad pridr-žal ter razpravljal z njo o različnih možnostih, toda ona je imela toliko dela, mudilo se ji je, strah je navdajal tudi njo, obenem pa tudi taka razjar-jenost radi gospodarjevega strahu, da se je bilo v takih okolnostih tako težko pomeniti z njo kakor še nikoli. "Saj si drugi pomagajo; si bova že tudi midva. Oprostite, a drugega res ne znate kakor biti na poti. Ali mislite, da drugi ne skrbijo za to, da si ohranijo kožo celo? Ali mislite, da se gredo vojaki vojskovat proti varrj? Lahko bi tudi kje kaj pomagali v takih stiskah, mesto da se samo zapletate človeku pod noge in jočete in ovirate." S takimi in podobnimi odgovori se ga je skušala odkrižati, kajti sklenila je že, da ga prime, ko bo to opravilo kolikor mogoče dobro končano, za roko kakor otroka in ga odveHe kam v goro. Prepuščen tako samemu sebi je stopil k oknu, gledal, napenjal uho in če je videl iti koga mimo, je klical z glasom, ki je bil napol jok, napol očitanje: "Izkažite to ljubav svojemu ubogemu ku-ratu ter mu poiščite konja, mulo ali osla. Ali je mogoče, da mi nihče noče pomagati? Joj, kakšni ljudje! Počakajte me vsaj, da grem z vami; počakajte, da vas bo petnajst ali dvajset in me odpeljete s seboj, da ne ostanem sam zapuščen. Ali me hočete pustiti v rokah psov? Ali ne veste, da so po večini luterani in smatrajo za zaslužno delo če ubijejo duhovnika? Ali me hočete pustiti tu, da me zadene mučeniška smrt? Joj, kakšni ljudje! Joj, kakšni ljudje!"
Toda komu je govoril take stvari? Moškim, ki so hodili mimo upognjeni pod težo svojega ubožnega blaga, misleč na ono, ki so ga pustili doma, poganjajoč svoje kra-vice pred seboj, vodeč za seboj otroke, ki so bili tudi obloženi, da so komaj nosili, in ženske s tistimi otroci, ki niso mogli hoditi. Nekateri so toiščali naprej, ne ck bi odgovorili ali pogledali gor; ta ali oni je rekel: "Ej, gospod, napravite tudi vi, kakor morete; srečni vi, ki vam ni treba misliti na družino! Pomagajte si, potrudite se."
"O jaz revež!" je vzklikal don Abbondio. "Joj, kakšni ljudje! Kakšna srca! Nikjer ni krščanske ljubezni, vsakdo misli nase in nihče noče misliti name." In spet je šel iskat Perpetuo.
"Oj, to je prav," je rekla ta; ' in denar?"
"Kako naredimo?"
"Dajte ga meni, zakopljem ga tu na domačem vrtu vkup z jedilnim orodjem."
"Toda ..."
"Toda, toda; dajte sem; obdržite si kak groš za to, kar bi morda trebalo, vse drugo že jaz opravim." Don Abbondio je ubogal, stopil k skrinji, vzel svoj zakladek iz nje ter ga izročil Perpetui, ki je rekla: "Zakopljem ga na vrtu pod smokvo" in odšla. Čez malo se je spet prikazala s košem, v katerem je bilo nekaj brašna, in z majhno prazno košarico; v to je začela naglo polagati na dno, nekaj svojega in gospodarjevega perila, rekoč: "Vsaj brevir ponesete vi?"
"Toda kam greva?"
"Kam gredo vsi drugi? Predvsem greva na cesto in tam bova slišala in videla, kaj bo najboje storiti."
V tem hipu je vstopila Neža s košarico na ramenih in z izrazom človeka, ki prihaja, da napravi važen predlog.
Tudi Neža je bila odločena, da ne bo čakala takih gostov sama v hiši, kakor je bila, zlasti ker je imela še nekaj tistega neimenovančevega zlata, in nekaj časa ni vedela, kam bi se umaknila. Baš ostanek onih zlatov, ki so ji v mesecih lakote tako prav prišli, je bil glavni vzrok njenih skrbi in njene neodločnosti, ker je bila slišala, da so bili v že zasedenih krajih oni, ki so imeli denar, v najstrašnejšem položaju, izpostavljeni obenem nasilju tujcev in zalezo vanju sovaščanov. Res je bilo sicer, da ni o bogastvu, ki ji je padlo, kakor pravijo, z neba, nikomur ničesar izdala razen don Abbondiju, h kateremu je zdaj pa zdaj prišla, da izmenja po eden zlat, ter mu vsakikrat pustila tudi kaj malega za kakega še večjega reveža, nego je bila sama.
(Dalje prihodnjič)
A. J. BUDNICK &C0.
PLUMBERJI, UPELJAVA GORKOTE.
Mi upeljemo gorko vodo in kopališče v vašo hišo in imate 12 mesecev čas za plačati.
Točna postrežba. Zmerne cene.
6703 St. Clair Ave. Tel. Rand. 3289
(M. F.)


PLACATE TAKOJ! Dv» procent« odbitka, ako takoj plačate za premog. Blue Diamond v kosib, Ohio In Kentucky Lump, Pocahontas, Trd Premoč in koks. Mi imamo kredit ie od leta 1858. Ako plačate vozniku, odtegnite 2%.
THE YATES COAL CO. 1261 Marquette St. Rand. 280
Dobra gospodinja.
Gospodinja služkinji: "Kaj, vsaka dva tedna hočete imeti en dan prost? Tega še mojemu možu ne dovolim."
PRIPOROČILO!
Priporočani se vsem bratom Slovencem in Hrvatom za vsakovrstna plumberska dela, nova in popravila. Vse delo je prvovrstno in garantirano.
Slovenian Plumbing & Heating Co.
4921 ST. CLAIR AVE. Tel. Rand. 1284 STAN. 15801 WATERLOO RD. Tel. Eddy 7122
tnntiim»»i»»n8i»iiiiii88*
DR. J. V. ŽUPNIK
ZOBOZDRAVNIK
•131 ST. CLAIR AVE. V Knauaovem poslopju Nad North American bank* Vhod samo lz 12. casta Govorimo slovensko- 10 lat aa St. Clair At«.
imiutintiim»i;iiitiiiiiiiimiiimm;::at
POZOR! POZOR!
Mi izdelujemo fnrnsss. kleparska dela. splotna popravila, vsa dala ti medenina in bakra. Točna postraiba oh vsakam fasn. 8« priporolama »a obila naročila.
Complete Sheet Metal Work.
F. J. DOLINAR
1403 E. 55th ST.
Randolph 4736


V1	6220 St. Clair Ave. ^^
Pennsylvania 2063.
Stara zanesljiva tvrdka V ČIŠČENJU, BARVANJU IN POPRAVLJANJU
OBLEK
Pridemo iskat in pripeljemo na dom. I. SMUK, poslovodja
PRESKRBITE SI VSTOPNICE SEDAJ
METROPOLITAN OPERA COMPANY
GIULIO GATTI-CASAZZA EDWARD ZIECLER - -
■ - generalni direktor pomož. general direktor
vprizori s sodelovanjem
. MESTA CLEVELAND
sezono osmih oper v
PUBLIC AVDITORIJU
Al DA, 2. maja TURANDOT, 3. maja LA TRAVIATA, 4. maja FORZA DEL DESTINO, 5. maja MIGNON, popoldne, 6. maja l.OHENGRIN, 6. maja l.A BOHEME, 7. maja IL TROVATORE, 7. maja
Vstopnice pri DREHER'S
1226 HURON ROAD, CLEVELAND Cene $7, $0, $5, $4, $3, $2, $1. Nič davka.
NORWOOD gledališče
6210 St. Clair Ave
V pondeljek, torek, sredo, 25. 26. 27 aprila
NAJFINEJŠA SLIKA TEGA LETA! Lillian Gish nastopi
v
"THE SCARLET LETTER"
Ali je bila grešnica ali angel j?
GISH
SCARLET LETTER
^Victor seastrom^^/^
vJ a	picture

Kriva sta bila ljubezni. Rila je zaznamovana z žigom sramote, toda imena moža ni hotela izdati. In potem, v strašnem dramatičnem trenutku se je sam izdal!
V "White Sister" je Miss Gish dosegla nove veličine umetnosti, v sliki "Scarlet fetter" je pa prekosila same sebe! To je največja ljubezenska drama sveta — milijoni jo ljubijo — in kaj enakega še niste videli v premikajočih slikah.
Poleg tega nastopi tudi
JACK MULHALL
"GOD GAVE ME 20C."
Vstopnina 25c; otroci 10c.
jFrank J^aKrajJreK
Slo-*JenjkJ VogrtbniK
1105 fiorboood *Road 'Randolph 4-983
15222 Saranac Rd.
Eddy 4031
A. F. SVETEK CO.
SLOVENSKI POGREBNIH.
Bolniški voz na razpolago. Mi smo pripravljeni postreči vam ste blizu ali oddaljeni za enako postrežbo in ceno.
le
Traveling East ov West
A restful night on Lake Erie will add enjoyment to your trip.
Three Palatial C&B Steamers
The Great Ship "SEEANDBEE"—"CITY OF ERIE" ,
and "CITY OF BUFFALO" Unlimited facilitiea. Including large airy clean staterooms that ensure a long nlght'i refreshing sleep. Excellent dining room service.
DAILY MAY Ut TO NOVEMBER Uth Each Way Every Night Between
Cleveland and Buffalo
Leaving »t 9:00 p. m., arriving at 7:30 a. nu
Eastern Standard Time NEW ERIE DIVISION	, .
via C&B Steamer "CITY OF ERIE". Leaves Cleveland and Buffalo on alternate nights, July Jtd to Sept. 6tn.
Read Down	Read Up
4:30 p. m. Leave .. Cleveland, O. .. Arrive 6:00 a. 10:J0.p. m. Arrive . . . Erie, Pa. . . . Leave 12:00 m- n-12:00 m.n. Leave . . . Erie, I'a.. . . Arrive 10.30 p."» 6:00a.m. Arrive . . Buffalo. N. Y. . . Leave 5:30p. m. CwintilioHifor Niagara l-alli. i.aitlmand Canadian I'oOtt'
Ask your ticket agent or tourist agency for tickets via I C &. B Line. Your tail tl^fa^i* KQ'hI "n our SteamcrsJ
New Automobile Rate $5.00 and up y
Fare $5.50
THE CLEVELAND AND IIUIIALO
TRANSIT COMPANY E. 9th 8trvol 1'icr Cleveland, O.
01020101235390000002480002010202000153020002020001484848482348484848020000020202000000010001000002480248480102000200020201000210020200015348484800010002020001010200020001