Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
G o r 1 z 1 a , Rlva Piazzutta, 18 - tel. 3177 PODUREDNIŠTVO:
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603
Polletna naročnina..............L	1.250
Letna naročnina.................L	2.500
Letna inozemstvo................L	3.500
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
F'M		
	9	
		
k\\\
Leto XVIII. - Štev. 41 (919)
Gorica - četrtek, 13. oktobra 1966 - Trst
Posamezna številka L 50
Kaj nam je potrebno
Goriški nadškof msgr. Pangrazio je ob pričetku novega delovnega leta napisal okrožnico, v kateri je svojim vernikom priporočil nekaj zadev, ki so mu zelo pri srcu in od katerih je v mnogočem odvisno versko in duhovno življenje tako posameznikov kot župnij ter škofije. Gre za sledeče stvari:
OBČESTVENI DUH
Krščansko življenje je po svojem bistvu občestveno, saj je Cerkev Kristusovo skrivnostno Telo, kar znači, da je organizem, v katerem udje delujejo v tesni medsebojni povezavi.
Občestveni duh predpostavlja enotnost v mišljenju, ki naj bo zgrajena na jasnih načelih naše vere; tej enotnosti bo samo po sebi sledila enotnost življenja, katere prvi in značilni izraz je življenje v milosti božji, to je tisto življenje, ki ima svoje korenine v ljubezni do Boga in se potem izraža v dobrih delih v korist bližnjega.
Enotnost mišljenja in življenja se u-stvarja najbolj uspešno v okviru župnije in škofije. Verniki, ki vidijo v svojem škofu in župniku svojega duhovnega očeta, se bodo čutili eno tudi med seboj in si prizadevali, da delajo dobro potom apostolata in z iskrenim pričanjem svojega krščanstva v svetu.
LITURGIČNO ŽIVLJENJE
Uvedba živih jezikov v bogoslužju Cerkve je še bolj poudarila dejstvo, da je namen bogoslužnih obredov vzbuditi v vseh navzočih zavest, da so božje ljudstvo in živ organizem.
Evharistična skrivnost, ki jo predstavlja sv. maša, pa je središče vsega bogoslužja in celotnega krščanskega življenja. Zato je sv. maša, zlasti ob prazničnih dnevih, višek občestvene povezanosti. Ta povezanost pride do izraza na različne načine.
Najprej se čutimo pri sv. maši vsi ob Jezusu kot ena duša in eno srce. Družijo nas vezi ljubezni, pa tudi spoznanje, da smo božja družina in zato dolžni to izpovedovati ne le z besedami, temveč tudi in predvsem z življenjem.
Molitev in skupno petje sta izraz dviganja našega duha k Bogu, veseli izraz naše vere in mogočna hvalnica Njemu, ki mu dolgujemo vse. Nujno je zato potrebno, da molimo in pojemo vsi. Slovenskim vernikom bo pri tem brez dvoma učinkovito pomagala pravkar izšla knjižica »Naša daritev«, ki naj bi si jo nabavili res vsi brez izjeme in se je pri vsakem obisku sv. maše v polni meri posluževali.
Vsi verniki naj bi visoko cenili tudi bogoslužje besede, ki je obseženo v prvem delu sv. maše. Tako berilo in evangelij kot beseda duhovnika lahko mnogo pripomorejo, če jih pazljivo poslušamo, k poglobljenju in razširitvi našega verskega znanja.
Kar se tiče prave evharistične daritve, je treba vernike stalno opozarjati na to veliko skrivnost in jih navajati, da bodo vedno bolj dojemali Kristusovo darovanje ln se vedno z večjim doživetjem udeleževali dogajanja na oltarju, ko se Jezus vedno znova daruje za naše grehe in skrivnostno obnavlja svojo rešeniško smrt na križu.
NI pa daritve brez uživanja njenih sadov. Zato je sv. obhajilo Integralen del sv. maše, h kateremu so povabljeni vsi navzoči brez izjeme, saj gre za »sveto večerjo, v kateri se prejema kruh, ki Je prišel iz nebes«.
Ne more se govoriti, da smo v polni meri prisostvovali sv. maši, če smo se Izmaknili sv. obhajilu. Brez nadaljnega bi se lahko mnogo vernikov vsakič približalo obhajlnl mizi, če bi bolje doumeli pomen evharističnega kruha. Tako Rialo se zahteva za dobro sv. obhajilo: biti prost smrtnega greha In Imeti hrepenenje po združitvi z evharističnim Bogom.
POŽIVITI POUK KATEKIZMA
V	naši pokrajini se nudi verouk otrokom v ljudskih šolah. To je velika prednost, ki je drugod po državi ne uživajo. Pa vendar: to je premalo, če hočemo, da bo naša mladina kasneje versko zadostno izobražena.
Zato delujejo v okviru vseh župnij farne šole za katekizem. Njih namen je poleg poglobitve verskega znanja, ki ga prejemajo otroci v šolah, te otroke že v rani mladosti vključiti v farno življenje. Naj bi krščanski starši smatrali za svojo veliko dolžnost, da svoje otroke pošiljajo tudi v farne šole. Biti v tem oziru brezbrižen pomeni naložiti si versko odgovornost pred Bogom, ki bo enkrat terjal od njih obračun, kako so oblikovali duše tistih, ki jih jim je bil zaupal.
POMEN KATOLIŠKIH ORGANIZACIJ
Na zadnjem koncilu je bila z vso nujnostjo poudarjena potreba laičnih apostolov v življenju Cerkve. Tudi oni so soodgovorni pri reševanju duš in zato dolžni sodelovati po svojih močeh pri poslanstvu Cerkve.
Apostolsko delo pa že po svoji naravi zahteva neke organizacije. Za izvedbo liturgičnega življenja n. pr. je treba pripraviti ministrante, pevce, bralce beril in raznih mašnih molitev; za izvedbo kate-hetičnega pouka je treba pripraviti kader katehistov, sestaviti učni načrt, najti primerne prostore.., Z eno besedo: potrebna je organizacija, delitev dela.
Cerkev že dolgo vrsto let nenehno vztraja na posebnem tipu laiške organizacije, ki naj sodeluje s škofom in dušnimi pastirji pri hierarhičnem apostolatu. Ta organizacija je Katoliška akcija. Imela naj bi jo vsaka župnija in za čim več področij poklicnega življenja. In če ni mogoče prav izpeljati apostolata v obliki Katoliške akcije, naj se pa misli in poskusi na kak drug organiziran način apostolske dejavnosti. Toda na vsak način je treba poskrbeti, da bodo v vsaki fari i-meli laiki možnost, da velikodušno, obilno in z veseljem pomagajo pri delu za reševanje duš.
In naj bi se vsi zavedali silnega pomena katoliškega tiska, zlasti pa škofijskih in krajevnih verskih časopisov. Brez dvoma spada v to vrsto časopisja tudi naš »Katoliški glas«, ki gotovo ne bi smel manjkati v nobeni slovenski družini, ki še čuti katoliško in ji je mar versko življenje ter krščanska bodočnost njihovih otrok. Katoliški tisk je neobhodno potrebno sredstvo za življenje po veri, zato se mu na noben način ne smemo odreči, temveč mu posvečati vso pozornost ter ga z ljubeznijo brati, materialno podpirati in širiti.
Z odstranitvijo Rankoviča in njegove skupine z oblasti je ponovno stopilo v ospredje vprašanje o vlogi komunistične partije v državnem političnem in upravnem sistemu, ki je že dolgo tlelo pod pepelom, a si nihče ni upal odkrito priti z njim na dan. Vleklo se je namreč že od leta 1960 dalje, kot je dejal Edvard Kardelj na zadnjem zasedanju osrednjega odbora Zveze komunistov Slovenije. Po njegovem je brionski plenum zelo odkrito opozoril na resno krizo v delovanju Zveze komunistov. Vprašanje, ki se postavlja jugoslovanskim voditeljem, je naslednje : praksa je neizpodbitno dokazala, da stalinistični sistem istovetenja partije z vsemi organi državne oblasti ne gre več. Tako pojmovanje vloge komunistične partije nujno zahteva centralistično ureditev in vladanje z administrativnimi ukrepi od zgoraj.
Ko so pa jugoslovanski voditelji spričo posebnih razmer, v katerih se je po sporu s kominfor-mom znašla Jugoslavija, sprejeli vrsto ukrepov v smeri liberaliza-
cije gospodarstva, so morali ta kurz tudi ideološko utemeljiti, da ne bi izpadli kot navadni empi-riki. Izdelali so tako imenovani sistem samoupravljanja, katerega namen je decentralizacija oblasti in uprave. Nekaj korakov v tej smeri je bilo storjenih na področju gospodarskih in drugih skupnosti, vendar so tudi tu bile velike težave, kot priča primer Rankoviča.
V tem času so se znatno izboljšale življenjske razmere, kar je sad milejše carinske in notranje politike. Letos je npr. Jugoslavija bila sprejeta v GATT (mednarodni sporazum o carinah zahodnih držav) ter na stežaj odprla vrata tujim turistom.
Vsi navedeni ukrepi, ki so omogočili dvig življenjske ravni, so sprožili mehanizem ukrepanja, ki je partijo potisnil v stran. Logična posledica je prepričanje večine ljudi, da je za procvit države poglavitna industrijska specializacija in strokovni kadri. Praktično vzeto, medtem ko se je v gospodarstvu nekaj premaknilo, je politični si-
Po sobotnih neredih je Trst spet dobil miren izraz. Občinski delavci so kaj naglo odstranili ruševine in razbitine s cest, toda kljub temu bo Trst še dalj časa kazal rane tega nesmiselnega divjanja. Preteklo nedeljo so ljudje množično hodili na kraje, kjer so bili izgredi najhujši: trg Garibaldi, podrti zid na ulici Molino a Vento, razbite izložbe trgovine Arlston, zlasti pa vandalsko razbiti prostori krščanskih sindikatov ACLI pri Sv. Jakobu.
To razdejanje ni prav nič prav prišlo tržaški sekciji komunistične partije. Toliko govorijo komunisti zadnje čase o potrebi dialoga s katoličani, sedaj pa prav razgrajači, nahujskani od komunistov, razbijejo prostore delavskega združenja, ki prav tako brani interese delavcev kot komunisti, le da jih pri tem vodijo krščanska načela. Na trgu Sv. Jakoba je zato smatral pokrajinski tajnik komunistične partije Sema za primerno, da se je opravičil za ta napad in ga naprtil neodgovornim elementom, vodstvu tržaškega ACLI-ja pa predlagal, naj se izvede med delavstvom nabirka za popravo škode. Vodstvo ACLI-ja je to ponudbo odklonilo z utemeljitvijo, da je nesporno ugotovljena krivda komunistične partije, ki je takoj po objavi dokončnega načrta za ureditev -dr-
Po škofovski konferenci v Vietnamu
Msgr. Pignedoli, ki je skozi deset dni predsedoval po izrečnem nalogu sv. očeta vsenarodni konferenci vietnamskih škofov, se je konec preteklega tedna vrnil v Rim, da poroča sv. očetu o svoji opravljeni nalogi. V razgovoru s časnikarji je povedal naslednje:
V	Vietnamu tvorijo katoličani 10% vsega prebivalstva (poldrag milijon od štiri«-najstih). Dasi manjšina so dolgo časa (pod predsednikom Dieraom) imeli oblast v svojih rokaih. Pod vplivom velike skupine
600.000	katoličanov, ki so pobegnili pred Hočtminhom iz Sev. Vietnama, so južno-vietnatnski 'katoličani odbijali stalno vsak poskus razgovorov z oblastniki Sev. Vietnama. Nasprotno pa so se vietnamski budisti vedno zavzemali za razgovore in za iskanje poti do pomirjenja. Tako je prišlo do popolne ločive med obema verstvoma, do praA'ih »duševnih barikad«.
Ob priliki obiska v Vietnamu je msgr. Pignedoli porabil ves čas za sestanke in razgovore. Rad bi bil obiskal podeželje in naselbine katoličanov, pa mu to ni bilo
mogoče storiti zaradi pomanjkanja časa. Najvažnejši je bil zanj sestanek Sveta vietnamskihver, ki se ga je udeležila tudi tista budistična struja, kj vodi višji budistični inštitut v Saigonu. Ta skupina ni bila nikdar preveč naklonjena vojaškemu režimu, pa tudi ne katoličanom. Vendar se je sestanka udeležila in se pokazala razpoložena za razgovor. Zelo dober vtis je napravila papeška poslanica, v kateri je rečeno, da »je treba razpršiti nesporazume in odstraniti ovire, ki neopravičeno razdvajajo sinove istega naroda, pospeševati medsebojno spoštovanje ter se boriti skupaj za verske, kulturne, socialne in moralne vrednote.«
Velik odmev je imelo tud; pastirsko pismo vietnamskih škofov ob zaključku konference, kjer so naslovili na južnovietnam-ske katoličane poziv, naj sodelujejo pri gradnji nove družbe, naj gojijo dialog in so strpni drag do drugega. Mirno naj se priključijo vsaki stranki, čeprav ni katoliška, samo da ji gre za dobro domovine in da hoče spoštovati verske vrednote.
žavnega ladjedelstva pretekli petek pozvala množice, naj se »strnjeno dvignejo« proti vladnim sklepom.
V	ponedeljek je moral nato v poslanski zbornici minister za notranje zadeve Ta-• viani odgovarjati predvsem na vprašanja, ki so jih vložili razni komunistični poslanci glede tržaških dogodkov. Seveda šo vsi vlado obtožil; kot krivca zadnjih neredov ter policijo označili kot povzročitelja vsega divjanja v mestu. Volk dolži jagnje, da mu vodo kali! Pa je bila policija prej kot odločna vse preveč pasivna vsaj na začetku demonstracij.
Notranji minister Taviani je v odgovor na komunistične obsodbe predvsem odločno zanikal, da b; bilo kje prišlo do »policijskega nasilja«. Pač pa je dejsvo, da je tako v Trstu kot v Genovi prišlo do nasilja demonstrantov, in to takih, kj z delavskim in sindikalnim gibanjem nimajo nobene zveze. Tržaški demokristjanski ‘poslanec Belci je bil še bolj odločen v izjavah. Komuniste je naravnost obtožil, da so zavestno sejali paniko, saj so dali po koprski radijski postaji objaviti vest, da sta bila ubita dva demonstranta, kar je bilo navadno izkrivljanje dejstev.
Med tem so policijske oblasti v Trstu v nedeljo zvečer zaključile zasliševanje vseh, ki so jih med demonstracijami aretirali. Od vseh priprtih so policijske oblasti prijavile sodišču 289 oseb v glavnem zaradi upiranja in žaljenja pripadnikov javne varnosti, nedovoljenega zborovanja, postavljanja pregrad po cestah, povzročitve škode ter telesnih poškodb. Od teh prijavljenih je bilo 89 oseb prepeljanih v koronejske prostore, ostalih dve sto so pa spustili na začasno svobodo.
Sobotni spopad; so povzročili 79 ranjencev; med njimi je hilo 31 karabinerjev, 21 agentov javne varnosti ter dva uslužbenca s kvesture. Med njimi je bil najhuje poškodovan 36-1 etn i agent Luparello, .ki je prejel hude rane po levem očesu ter udarce po obrazu in na desni bok. V začetku neredov je bilo v vsem Trstu 600 varuhov javnega reda, popoldne v soboto se je pa njih število znatno povečalo z dotokom novih sil od drugod.
Tržaški župan dr. Franzil je izjavil, da so demonstranti napravili za dva milijona škode na mestnih transportnih vozilih, prav toliko pa je bilo izostanka na dohodkih, ker mnogo vozov ni moglo v redu krožiti po svojih progah. Zato bo ACEGAT vložil pri prokuri tožbo zoper priprte demonstrante za poravnavo nastale škode.
stem ostal nespremenjen in se zato stalno spopada z novo stvarnostjo. Na gospodarskem področju je dopusten neke vrste pluralizem in s tem konkurenca, na političnem življenju je pa partija ohranila absoluten monopol. Ker se pa politični sistem in gospodarstvo medsebojno pogojujeta, se nujno postavlja vprašanje reforme tudi političnega sistema. Ker se partija ni še znala dosledno prilagoditi tej logični zakonitosti, je zašla v samovoljstvo in stagnacijo, tako da sami komunisti ne vidijo več jasno, kakšna vloga jim še pritiče v novi stvarnosti. Njeni starejši člani se zadovoljijo z uživanjem sadov blagostanja, mlajši pa so v raznih oblikah zavzeli negativen odnos do nje.
POSKUSI REŠITI PARTIJO
Prav vloga komunistične partije je danes glavni problem jugoslovanskih voditeljev, ki se zlasti po Rankovičevem odžagan ju javlja zelo akutno. O tem so razpravljali na raznih republiških plenumih in tudi na zadnji, tj. peti seji plenuma Zveze komunistov Jugoslavije, ki je bila prejšnji teden v Beogradu.
Zadrski profesor Mihajlov je rešitev iz te dileme videl v dopustitvi opozicijske politične socialistične organizacije, kar je po sedanji ustavi formalno dopustno. Toda šel je predaleč za pojme komunističnih ideologov in so ga zaradi tega obsodili. On je vprašanje pogumno rešil tako, da mora vloga Zveze komunistov slabeti. Kardelj, Tito, Todorovič in drugi pa hočejo z novimi prijemi okrepiti vlogo partije. Kardelj je na plenumu Zveze komunistov Slovenije pred kratkim dejal: »Ni treba dokazovati, da ne more nihče zamenjati vodilne vloge Zveze komunistov. Slabiti Zvezo komunistov bi bilo isto kot odrekati se odgovornosti za usodo socializma v naši deželi.« Z drugimi besedami : vloga partije ne sme slabeti, temveč mora ostati vodilna ne samo teoretično, ampak tudi v vsakdanji praksi.
Tito je dejal: »Smo revolucionarna partija in še zmeraj v revolucionarni fazi našega razvoja. Zato imamo pravico uporabiti vsa potrebna sredstva, da zagotovimo pravilno smer socialističnega razvoja.«
Kot vidimo, smo še precej daleč celo od teoretične možnosti, da bi se lahko razvil kakršen koli politični pluralizem. Po mnenju poznavalcev razmer s tem še ni rešen problem odnosov med političnim in gospodarskim sistemom, kakor tudi ne problem demokratizacije političnega sistema samega. Kardelj sam, ki je po eni strani dopustil dimisijo vlade, če ji skupščina odreče zaupnico, je pa po drugi strani dejal, govoreč o vlogi SZDL (Socialistična zveza delovnega ljudstva), da njena bistvena vloga ni izbira kandidatov (kar so doslej zatrjevali), temveč le vodenje volivne propagande. Kandidate naj torej določa po svojih ljudeh v socialistični zvezi sama partija.
Kot se zdi, je za vodilne komuniste jasno, da morajo ohraniti politični monopol. Ali se bo dalo dolgo zapirati oči pred stvarnostjo, ki je taka, kot je? To je pa drugo vprašanje, ki ga razne reorganizacije ne bodo rešile.
Mednarodni teološki kongres v Rimu
Naša (laritCV, 4. izdaja Iz Jugoslavije
Mednarodnega kongresa o teologiji II. vatikanskega koncila, ki se je vršil v tednu od 26. septembra do 1. oktobra v Rimu in so ga organizirale papeške rimske univerze, se je udeležilo nad 1500 bogoslovnih profesorjev in teloškili pisateljev z vsega sveta. Tudi Slovencev nas je bilo lepo število posebno iz Rima in iz Ljubljane, od koder je prišlo na kongres šest profesorjev teološke fakultete.
Predavanja so se vršila v lepih prostorih Katoliške akcije Domus pacis in novega filozofskega zavoda Propaganda F ide, kjer je rektor naš rojak dr. Maks Jezernik. Ker stoje ta poslopja izven mestnega središča, smo imeli na razpolago zastonjski prevoz na posebnih avtobusih.
V	častnem odboru kongresa je bila poleg pomembnih teologov in škofen’ tudi vrsta kardinalov, med njimi zagrebški kardinal Šeper, ukrajinski kardinal Slipvj, dunajski kardinal Konig in drugi od Piz-zarda, Ottavianija in Ruffinija do Bea, Alfrinka in Suenensa. Kdor je zasledcnml potek koncila, bo hitro spoznal, da je v odboru zastopana pre\’idnejša in radikalnejša skupina koncilskih očetov. Izvršni odbor so sestavljali rektorji rimskih univerz in nekatere druge teološke osebnosti. Glavni tajnik je bil rimski hrvaški frančiškan p. Melada.
Vsakdanja polurna skupna predavanja in četrturna poročila, ki so bila navadno razdeljena v tri sekcije, so obravnavata pokoncilsko teološko problematiko: Skrivnost Cerkve — Zbor škofov in izvor škofovske službe — Marija in Cerkev — Gospodova navzočnost v bogočastnem občestvu — Misijonsko poslanstvo Cerkve in njen odnos do nekrščanskih verstev — Teološki pojem zgodovine odrešenja — Skrivnost svetega pisma in tradicije — Verska svoboda — Teološki temelji razgovora Cerkve s svetom — Ekumenizem.
Nastopili so teologi najraznovrstnejših narodnosti, redov in struj, med njimi nekateri izredno znameniti, kot na primer: Karel Rahner, Jungmann, Congar, Danie-lou, De Lubac, Tromp, Bencrit, Thils itd. Med govorniki je bil tudi bolgarski minorit Eldarov, hrvatski frančiškan p. Batič in p. Duda ter naš rojak dr. Janez Vodopivec, profesor na Propaganda Fide. Njegov nagovor je nosil naslov: Obnova in molitev kot duša vsega ekumenskega gibanja.
Predavanja — vsa v latinskem jeziku — so udeležencem odprla široko panoramo
koncilske teologije. Bilo pa je, žal, premalo časa za debato, ki se je mogla le delno razviti.
Na tečaju je bil tudi odposlanec carigrajskega patriarha Atenagora, podprior protestantske meniške skupnosti iz Taize v Franciji ter znameniti protestantski teolog Karel Barth. (Sv. oče ga je sprejel v posebni avdienci.)
Predzadnji popoldan smo vsi udeleženci tečaja mogli brezplačno prisostvovati novemu veličastnemu svetopisemskemu filmu Dina De Laurentisa: La Bibbia.
Isti večer smo se zbrali slovenski udeleženci na skupno poslovilno večerjo in utrdili vezi medsebojnega spoznanja, ki mora privesti do bolj načrtnega sodelovanja pri ustvarjanju naše slovenske teološke znanosti.
V	soboto, I. oktobra dopoldne je najprej bila slovesna koncelebracija v baziliki sv. Petra, nato pa nas je sprejel sv, oče Pavel VI., ki je v svojem govoru izrazil svoje veselje in hvaležnost nad uspehom teološkega kongresa, nato pa nakazal smernice za pravi razvoj teološke znanosti v skladu s cerkvenim učiteljstvom in v korist vsega krščanskega ljudstva. Sv. oče je z očetovsko skrbjo poglavarja Cerkve prosil teologe, naj njemu in vsemu škofovskemu zboru pomagajo pri varovanju in razglašanju resnice. Pri odgovornem delu naj med sabo sodelujejo in vselej naj jih vodi duh resnične krščanske ljubezni.
Sveti oče je v spomin na to srečanje vsakemu poklonil svojo stiko s podpisom in vodilom iz Apostolskih del v grščini: Diamartirasthai to euangelion tes hdritos tou Theoii — Spričujte blagovest o božji milosti (Apd 20, 24).
Zaključnih predavanj v soboto popoldne se je udeležilo tudi več kardinalov in škofov. Zadnji je predaval florentinski kardinal Florit in sicer splošno o nalogah pokoncilske teologije. Nato se je rektor gre-gorianske univerze zahvalil vsem sodelavcem in prebral kot nekako resolucijo sklepe, ki bi se jih naj teologi držali in tako sodelovali pri obnovi teologije po želji in Zgledu II. vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora. Kongresi za posamezne teološke stroke v raznih svetovnih teoloških središčih naj pokoncilsko teologijo vedno bolj poglabljajo in pospešujejo njen razvoj.
Mednarodni kongres o teologiji II. vatikanskega koncila smo zaključili s skupno zahvalno pesmijo. Dr. Stanko Janežič
rjz življenja Cerkvi
Kardinal Lercaro ostane
Kardinal Lercaro, nadškof v Bologn; in predsednik sveta za liturgijo, je zaprosil sv. očeta, naj ga v duhu koncilskih odločb razreši škofovske službe v Bologni in naj m.u odvzame kardinalsko čast, da se bo lahko v tišini posvetil skrbi za mladino. Kardinal bo v kratkem dosegel starost 75 lett. Sv. oče je prosil kardinala Lercara, naj še nadalje ostane v Bologni in vodi svet za liturgijo.
Delovanje gibanja »Pax romana«
V poletnem času se je vršil v Lvonu v Franciji 26. svetovni kongres mednarodnega katoliškega gibanja »Pax romana«. Obravnaval je »Svobodo in odgovornost intelektualcev in študentov v Cerkvi po koncilu«. Kakor znano »Pax romana« združuje gibanja katoliških študentov in intelektualcev po svetu. Zveza je bila ustanovljena leta 1921. Slovenski dijaki so bili vanjo včlanjeni že od njenega prvega kongresa leta 1921. Leta 1938 je Slovenija nudila zborovalni kraj za kongres tega gibanja, ki je zboroval na Bledu v mesecu avgustu. Po drugi svetovni vojni se je gibanje zelo razmahnilo po vsem katoliškem svetu, tudi izven Evrope. Generalno tajništvo ima sedež v švicarskem mestu Fri-bourgu.
Zasedal je svet za liturgijo
V teh dneh ima v Rimu svoje 7. zasedanje svet za liturgijo, kj ga sestavlja 47 kardinalov in škafov iz razmih delov sveta. K svetu spadajo tudi izvedenci, kj so v drugi polovici septembra pripravili potrebni material za pregled, razpravo in odobritev. Pri zasedanju je tudi pet predstavnikov nekatoliških verskih skupnosti. Delovni program obsega razpravo o koledarju, o svetopisemskih odlomkih, ki naj se berejo pri sv. maši, o molitvah in pred-glasjiih, o instrukciji za češčenje sv. Reš-njega Telesa, o novi strukturi brevirja, o krstu odraslih, o poročnem obredu in o
nekaterih spremembah »Cerimoniale Epi-scoporum«.
Latinskoameriški kongres za laični apostolat
O od 7. do 8. oktobra je bil v Buenos Airesu prvi latinskoameriški kongres za laični apostolat. Na njem so razpravljali v luči latinskoameriške stvarnosti o najprimernejših metodah za izvedbo koncilskih sklepov po vsej latinskoameriški celini.
Liturgični tečaji na Južnem Tirolskem
Milanska katoliška univerza Presvetega Srca je pripravila v svojem kulturnem središču Mendelpass (Južna Tirolska) tečaj o temi »Uvod v študij liturgičnega leta«. S tem tečajem hoče pomagati katoliškim laikom, prodreti še bolj v skrivnost liturgije in v nje obnovo, kj jo' je sprožil koncil. Predavanja so se vršila od 18. do 26. septembra.
Romanje mašnih bralcev
Kakor je znano, se priporoča, naj pri sv. maši sodelujejo tudi laiki, zlasti kot bralci. Važno je seveda, da taki laiki znajo res doibro brati. V škofiji Sessa Au-runca v srednji Italiji so zbrali take bralce na poseben sestanek, ki se ga je udeležilo 200 fantov. Skupaj so poromali v Castelgandolfo, kjer so se udeležili svete maše in pri njej sodelovali. Večina fantov je bila oblečena kot mašni strežniki .
Duhovnik pri 75 letih
Dne 21. septembra je bil posvečen v mašnika prof. Ferdinando Padovani. No-vomašnik ima 75 let in je bil eden najbolj znanih in čislanih odvetnikov v mestu Madona. Pri novi maši so bili njegovi štirje sinovi, hčerka, kj je redovnica in vrsta vnukov. Po posvečenju je novomaš-nik stopil takoj v dušnapastirsko delo.
V Trstu so salezijanci na Opčinah znova izdali mašno knjižico »Naša daritev«. To je četrta izdaja te mašne knjižice, kj se je med našimi verniki zelo priljubila in nemalo pripomogla k liturgični obnovi po slovenskih župnijah. To zadnjo izdajo je uredil g. Dušan, Jakomin. Posebnost četrte izdaje je v tem, da je sedaj Naša daritev predvsem zbirka mašnih pesmi.
V njenem tretjem delu je namreč besedilo sto pesmi, ki so primerne, da se pojejo pri maši. Med temi je večina takih, ki se pri nas že dolgo pojejo in se najdejo v zbirki Svete pesmice; nekaj je pa novih, izbranih med tistimi, ki so se v Sloveniji v sedanjem času liturgične obnove najbolj priljubile in jih pojejo že sko-ro povsod, tudi pri nas. To velja posebno za darovanjske, evharistične in obhajilne. Teh smo v preteklosti imeli najmanj in jih je v Sv. Pesmicah malo. V tej 4. izdaji Naše daritve jih pa najdemo pet darovanjskih, osem evharističnih in enajst obhajilnih, če se jih bodo po župnijah verniki vse naučili, ne bo enoličnega petja pri maši, kot je pri italijanskih mašah, kjer žagajo vsako nedeljo in praznik ene in iste pesmi. Besedilo vseh pesmi je tiskano v mastnih in velikih črkah, tako da bodo lahko brali tudi starejši ljudje.
Poleg pesmi za mašo najdemo v knjigi tudi vse spremenljive mašne speve za vse nedelje in zapovedane praznike v letu.
Tudi ti so mastno tiskani. Namen teh spevov je, da bi jih ob nedeljah in pra-znikih. tudi verniki skupno z mašnikam molili in ne samo bralec ali duhovnik, kot je sedaj navada. Ponekod to že delajo in je prav lepo slišati, kako vsa cer- . kev glasno bere mašne speve, 'ki so včasih zelo pomenljivi. To naj bi se s pomočjo nove knjižice vpeljalo povsod.
V	prvem delu ima Naša daritev celotno mašno besedilo, tako zvami stalni del, in to samo v slovenščini. To besedilo je v drobnem tisku. Služi naj vernikom, ko sami sledijo sv. maši, da morejo z mašnikom opravljati vse mašne molitve.
»Naša daritev« je tudi v novi izdaji o-hranila isto velikost kot ,v prejšnjih izdajah, le število strani se je povečalo; ima jih 112, in so v črnobelem tisku. V upanju, da bodo duhovniki oskrbeli za svoje cerkve večje število izvodov nove knjige, je ta bila natiskana v razmeroma visoki nakladi in je zato tuidi njena cena razmeroma nizka. Gotovo je, da bo nova knjiga mnogo pripomogla, da bodo v cerkvi pri maši vsi peli, ker bodo lahko vsi imeli v rokah lepo tiskano besedilo pesmi in vseh mašnih spisov. Kakor so prve izdaje Naše daritve pomagale, da so se naši verniki naučili liturgično prisostvovati sv. maši, tako naj nova izdaja pomaga, da se bodo povsod naučil; skupno in liturgično peti.
(r + r)
Z GORIŠKEGA
Obisk slovenskih knjižničarjev v Gorici in Trstu
Knjižničarji iz Slovenije, 100 po številu, ki so imeli prejšnji teden zborovanje v Kopru, so prišli v soboto popoldne tudi na ogled našega mesta. Ogledali so si državno študijsko knjižnica, kjer jih je sprejel ravnatelj dr. Manzin, ki jim je tudi razložil način delovanja in razkazal vse prostore. Nato so odšli na goriški grad in si ogledali tudi Tominčevo razstavo. Potem so se odpeljali v Doberdob, kjer jim je župan Jarc razkazal občinsko dvojezično knjižnico. V popoldanskih urah so knjižničarji iz Slovenije nadaljevali pot v Trst in si tam ogledali univerzitetno knjižnico, slovensko narodno in študijsko knjižnico ter druge zanimivosti Trsta, ki pa so jih zaradi neredov, ki so prav takrat bili v mestu, morali precej skrčiti.
Kongres lekarnarjev na gradu
Na goriškem gradu se je v soboto, 8. oktobra začel 11. vsedržavni kongres akademije za zgodovino itailijanske farmacije. Kongresa so se kot gostje udeležili tudi 3 farmacevti iz Slovenije. Na kongres je prišlo okrog 100 farmacevtov, katere je pozdravil župan Martina in izrazil zadovoljstvo, da je bila Gorica izbrana za tako važen kongres. Navzoči so bili tudi drugi predstavniki goriških in tržaških oblasti. Kongresiste je pozdravil nato predsednik farmacevtske zbornice goriške pokrajine dr. Fumaneri in za njim še pokrajinski zdravnik dr. Montagna. Predstavnik akademije dr. Canavo je goriški farmacevtski zbomioi poklonil lep dar. Predsednik akademije dr. Vitolo je nato poročal o delovanju v preteklem letu. Med kongresiste so nato razdelili .nagrade in diplome. Shod se je zaključil v ponedeljek.
Za srednješolce sovodenjske občine
Ta teden, začenši od ponedeljka, je na savodenjskem občinskem uradu na vpogled sezsnam dijakov, k; obiskujejo nižje in višje ter strokovne šole. Dodeljena jim bo podpora za knjige in za vožnjo in sicer bo dobilo podporo 41 dijakov enotne srednje šole, 6 dijakov višjih srednjih šol in
4	dijaki iz strokovne šole. Podrobna pojasnila se lahko dobijo na županstvu.
Šentmaverci zahtevajo otroški vrtec
Pretekli teden so družinski očetje iz Štmavra predložili županu prošnjo za otvoritev otroškega vrtca v vasi, ki bi ga obiskovalo trinajst otrok.
Prošnjo je podprl odbornik dr. Sfiligoj s posebnim pismom, ki ga je predložil županu Martini.
Še vedno izreden obmejni promet
Tudi v preteklem septembru je bil obmejni promet zelo živahen in je, izvzem Si onega v juliju in avgustu, daleč prekosil vse prejšnje mesece. Skozi obmejni blok pri Rdeči hiši je potovalo 380.187 oseb s potnimi listi in 175.758 s prepustnicami.
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Pogreb prelata dr. Blumla
Prelat dr. Bitimi počiva sedaj v grobnici celovških kanonikov v celovški stolnici. Pogreb je bil veličasten, tri četrtine tistih, ki so ga pospremili na zadnji poti, so bili iste krvi kot on — Slovenci.
Zaradi zvestobe svojemu narodu je moral pokojni prelat že v mladih letih dosti pretrpeti. Po avstrijski zasedbi Koroške je svoje bogoslovske študije nadaljeval v Mariboru, končal pa v Ljubljani na teološki fakulteti. V mašnika je bil posvečen v celovški stolnici, pa kljub temu zanj vsled tedanjih političnih razmer v domači škofiji ni bilo prostora. Na svojo pest je tedaj odšel na Dunaj, da tam z nadaljnjim bogoslovnim študijem koristno porabi svojo »brezposelnost«.
Leta 1933 je bil povabljen za bogoslovnega profesorja na dunajsko univerzo. Takoj so se pojavile zahrbtne intrige proti sprejemu Slovenca v profesorski zbor dunajske univerze; zato ga je tedanji celovški škof imenoval za kanonika svoje škofije ter mu poverli vodstvo dušnopastir-skega urada za vso škofijo.
Leta 1941 ga je proslula Gestapo pregnala iz koroške dežele, v katero se je mogel vrniti šele po razsulu Hitlerjeve Nemčije.
Pri pogrebu se je spet pokazalo, da so Slovenci na Koroškem še vedno narod druge vrste. Sv. maša je bila latinska z nemškim berilom in evangelijem ter nemškimi pogrebnimi molitvami. V desetih letih od smirti rasgr. Valentina Podgorca je bilo opaziti ta »napredek«, da je bil zmoljen en Očenaš v slovenščini, škof dr. Kostner pa je spregovoril nekaj slovenskih stavkov in se prej opravičil, čemu govori tudi malce po slovensko (pri pogrebu msgr. Podgorca ni bilo besede po slovensko izrečene). Za navzoče Slovence so bile vse te mrvice prej v ponižanje kot v ponos, zlasti ko je škof pogrebne molitve za slovenskim duhovnikom opravil nemško z utemeljitvijo, da vsi ljudje tudi nemško razumejo.
O,	le kdaj bo duh koncila prodrl tudi v celovško kurijo?
Poročenci ob svojem duhovniku
Vatikanski tednik L’ Osservatore roma-no detla domenica poroča, da je g. Anton Iskra 18. septembra v Rimu na poseben način obhajal 25-letnico mašniškega posvečenja. V cerkvi Imena Marijinega, ki jo oskrbuje že več let, so se zbrali1 v lepem številu pri njegovi jubilejni maši zakonci, ki jih je on poročil. V času njegovega oskrbovanja se je v cerkvi poročilo 3000 zakoncev. Z vsemi skuša g. Iskra ostati v zvezi in slediti njihovim življenjskim korakom.
Odkritje spominske plošče Vinku Vodopivcu
iPreteklo nedeljo popoldne je bila slovesno odkrita pred cerkvijo v Kromberku spominska plašča ljudskemu skladatelju duhovniku Vinku Vodopivcu. Svečanosti se je udeležilo več tisoč ljudi, mnogi tudi iz Gorice in goriškega podeželja s tostran meje.
Spominska plošča nosi napis: »Tu je snoval — in note tkal — ljudski skladatelj
—	župnik — VINKO VODOPIVEC«. V župnišču so v bivši delovni sob; slavljenca uredili muzej njegove zapuščine. Ohranjen je tudi klavir, na katerem je poskušal svoje kompozicije.
V	imenu kluba starih goriških študentov, ki so maturirali v Gorici do leta 1915, je pozdravil vse navzoče Franc Gorkič. Omenil je, da je isti klub lani poskrbel za odkritje spominskih plošč dr-Antonu Gregorčiču na Vršnem in Andreju Gabrščku v Kobaridu, letos pa Vinku Vodopivcu, ki je v Kromberku živel in deloval polnih 45 let.
Prof. Rado Bednarik je imel slavnostni govor in zlasti prikazal njegovo glasbeno delo. Vodopivec je ustvaril nad tisoč skladb, od katerih so nekatere že ponarodele. Njegovo delo sta tudi spevoigri »Srce in denar« ter »Kovačev študent«. Ce bi še živel, bi bil letos 16. januarja dopolnil 88 let. Umrl je leta 1952.
Številnim drugim pozdravom je sledilo pokladanje vencev, nato pa je nastopilo več zborov z Vodopivčevimi pesmimi, med njimi zbor »Mirko Filej« iz Gorice pod vodstvom g. Z. Klanjščka. Na koncu so vsi navzoči zbori skupno zapel; znano Vodopivčevo skladbo »Pobratimija«.
Število bogoslovcev v Sloveniji stalno raste
Začetek novega akademskega leta na teološki fakulteti v Ljubljani je bil slovesno odprt z nadškofovo službo božjo v stolnici dne 11. oktobra ob 9. uri.
Ljubljanska nadškofija ima letos 101 bogoslovca, mariborska pa 80. V ljubljanski nadškofij; ni bilo to število po vojni še nikoli doseženo. V tem niso všteti bogoslovci raznih redovnih družin, k; jih je tudi veliko.
Teološka fakulteta je izdala tretji in četrti zvezek Bogoslovnega vestnika.
Stoletnica stolnice v Djakovu
Prejšnjo nedeljo so v Djakovu praznovali 100-letniico mestne stolnice. Proslave so se udeležili kardinal Šeper, 9 škofov, vrsta duhovnikov in redovnikov in 10.000 vernikov. Bili so prisotni tudi predstavniki državnih oblasti. Pri proslava je govoril kardinal Šeper, ki se je predvsem spomnil včlikega djakovskega škofa Strossma-jerja, ki je stolnico zgradil in postavil temelje za hrvaško univerzo v Zagrebu in za jugoslovansko akademijo znanosti in umetnosti. Pri gradnji stolnice so ga vadile tri ideje: cerkev naj služi silav-i božji, edinosti med Cerkvami, slog; in ljubezni v., narodu.
Od 25. do 29. septembra so bile velike cerkvene proslave tudi v Šibeniku, kjer so se spominjali 900-letnice ustanovitve mesta. Proslave se je udeležil kardinal šeper s 15 škofi.
Nove žrtve v Hirošimi
V	prvih devetih mesecih tega leta je v Hirošimi umrlo 9 oseb na posledicah izžarevanja prve atomske bombe, ki je padla na to nesrečno mesto pred 21 leti, Nad 50 oseb pa je pod stalnim nadzorstvom v ameriški bolnišnici na griču nad mestom.
Iz Beneške Slovenije
Oskrunjena kapelica na Matajurju
Z vrha Matajurja, ki je visok 1643 metrov, je čudovit razgled po vsej beneško-slovenski zemlji. Na vrhu gore so naši rojaki že pred prvo svetovno vojno postavili stolp z zaobljubljeno kapelico. Kapelica je imela na pročelju vklesano posvetilo v slovenščini. Prva svetovna vojna je kapelico razdejala, zadnja vojna je pa uničila tudi temelje.
Po drugi svetovni vojni so domačini na pobudo domačega župnika Guiona postavili novo kapelo. Stavba ima štirikotno obliko z lopo pred vhodom. Nad pročeljem se dviga značilna beneška lina za zvonove. Kapela se dviga na širok; pod-zidani ploščadi ,cd koder vidiš vso Benečijo. Svetišče je posvečeno Odrešeniku sveta. Naši rojaki radi obiskujejo to svetišče, kjer jih, tako pravijo, »Kristus še na prav poseben način tolaži«.
To svetišče, ki je vsakemu slovenskemu rojaku zelo pri srou, so sredi septembra »neznani vandali« oskrunili. Razbili so vse šipe na oknih lope prod vhodom, v svetišče. Poškodovali so tudi kamniti grb nad vhodom.
Naš; rojaki, ki že stoletja tam žive ir> mirno obdelujejo revno zemljo, so ogorčeni nad podlim dejanjem. Boli jih, da bo tudi to »kulturno dejanje« ostalo nepojasnjeno.
Na mejah slovenstva Za slovensko šolstvo in splošno zaščito
Pretekli mesec sta dva Slovenca iz Ljubljane obiskala več krajev Slovenske Be-nečije. Svoje vtise sta potem objavila v verskem listu »Družina«. Zanimivo je bralo poročilo, ki jasno pokaže, kako boleče vpliva na ljudi, ki prihajajo iz države s komunističnim režimom, mačehovsko rav Panje cerkvenih krogov in demokratične Italije z manjšino, ki se je prostovoljno fred sto leti zaupala Italiji, pa je do sedaj v^dno bila oropana vseh pravic, ki neki Manjšini pritičejo.
Prvj gospodarji Beneške Slovenije so Franki, nato oglejski patriarh. V za -četku 15. stoletja pa je Beneška Slovenija Pnšla pod oblast beneške republike. Ko te leta 1797 Napoleon pokoril Benetke, se te tu zvrstilo več gospodarjev, leta 1866 Pa so izvedli plebiscit. Ker je bila Avstrija med Beneškimi Slovenci zelo osovra-^na, so se rajši odločili za Italijo. 21. oktobra 1866 je italijanska vojska dokonč-110 zasedla Beneško Slovenijo.
V	14. stoletju je slaviti oglejski patriarh Itertrand nameraval ustanoviti v Čedadu Univerzo, kjer naj bi se izobraževali Furani, Slovenci, Nemci in Madžari. Zato je Poslal v Rim poslance, k; naj bi pri pa-Pežu dobili dovoljenje. Papež in cesar nd-sfa imela nič proti novi univerzi, uprl pa Se je škof v Padovi, ker se je zbal za pr-Verstvo svoje univerze.
Ko bi se patriarhu Bertrandu načrt posrečil, bi prav beneški Slovenc; zaorali ledino v slovenski kulturi.
PRI »ŽIVI« MARIJI
Skoro neopazno smo prekoračili Idrijco. Nekdo v avtu nas je opomnil na Aškerčevo Pesem »Atila in slovenska kraljica«. V tej deželi je torej tista slavna landarska ja-®a, kj jo omenja pesnik.
Čedad je v zgodovini Slovencev odigral važno vlogo. Samo površno smo si ga ogledi. Namenili smo se najprej na Staro g°ro, ki jo Italijani imenujejo Castelmonte. ^faltirana gorska cesta je res lepo speljana. Niti čutiš ne, kdaj se povzpneš na v®no. Čedalje lepši razgled se je odpiral, ^Prav ni bilo najlepše vreme. Zaslutili sttio vse tri doline, ki sestavljajo Beneško Slovenijo: idrijsko, nadiško in tersko. Zem-'■i® ni kaj prida rodovitna, zato so morali Vterieikj Slovenci že od nekdaj v tujino kruhom.
Prijatelja, k; sta nas spremljala, sta tedela veliko povedati, ker zelo dobro podata zgodovino in sedanjo problematiko kit krajev.
~~ Ta gora je mejnik med beneškim in sWenskim svetom. Tisti vrh zraven pa je Nk, kjer naj bi Slovenci odločilno prežgali Langobarde in določili narodnostno žjo. Takrat je svetišče na Stari gori Žibrž že stalo. Stara legenda pripoveduje 0 tekmi s hudičem, kj ga sv. Mihael še Vfidno tišči pod nogami v kripti Marijine-^ svetišča. Prvotna cerkev je bila verjet-Posvečena sv. Mihaelu. Marijina cer-^ je nastala pozneje. Marijin kip je got-sld. Zaradi izredne miline na obrazu mu Stavijo »živa« Marija.
Cerkev in samostan vzbujata videz trdnjave. Spodaj urejujejo velikanski pairkiir-*** Prostor. Na hribčku pod cerkvijo je Vsajen velikanski križ, k; je viden daleč Kokoli.
Stara gora je versko središče Beneške ^Ovalni,je in, seveda, najbolj priljubljena v^ja pot. Svetišče ima tako pripravno eB°> da je vidno skoro iz vsake vasi be-Ž>ke deželice. Nanjo opozarjajo tudi blešči svetilniki, kj jih vzhajajoče ali zaha-tejoče sonce prižiga na velikih steklenih Žlih,
Prvič otroka že mati v naročju pri-na božjo pot, pozneje pa vsak roma ^ večkrat na leto. Sem prihajajo fantje,
preden gredo k vojakom, možje, preden se izselijo in ko se spet vrnejo domov. Prav gotovo je ta božja pot veliko pomagala, da so beneški Slovenci ohranili vero in jezik do današnjih dni.
Zanimalo nas je, kako je danes na Stari gori poskrbljeno za slovenske romarje.
—	Žal se je na Stari gori marsikaj spremenilo. Leta 1913, tik pred prvo sveotvno vojno, so odstranili slovenske duhovnike, ki so oskrbovali svetišče skozi tisoč let. Upravo so prevzeli kapucini beneške province. Veliko starih slovenskih pobožnosti so odpravili, tudi slovenska pesem ni več tako pogosto odmevala pod oboki Marijine cerkve.
Čeprav je bil navaden delavnik, je bilo v cerkvi precej romarjev. Na eni od spovednic je stal napis »italiano, sloveno«. Vprašali smo po patru Metodu, slovenskem spovedniku. V zakristiji smo zvedeli, da so ga pred nekaj dnevi prestavili v Trst. Za spovedovanje številnih slovenskih romarjev je tako ostal samo en pater in še ta komaj malo lomi slovensko. Vprašanje je, kako se bodo slovenski verniki spovedovali. Mnogo jih prihaja tudi iz Jugoslavije; tem je italijanščina tuja. In končno, vsak kristjan ima pravico o-praviti spoved v svojem materinem jeziku. Ce pomislimo, da je veliko slovenskih patrov kapucinov po različnih italijanskih mestih, je res nemogoče razumeti, zakaj ni tukaj nobenega. V naših obmejnih mestih, zlasti tam, kjer prihaja veliko tujcev, je gotovo duhovnik, ki spoveduje v več jezikih.
Prijaznega brata zakristana, ki je seveda govoril samo italijansko, smo vprašali, če bo prišel v samostan kakšen pater, ki bo tekoče govoril slovensko. Ni vedel odgovora.
Vsi smo bili nekoliko prizadeti. Sveti Pavel, ki je bil vsem vse, bi verjetno nekoliko zarobantil.
V	trgovini, ki je bogato založena z različnimi spominki, nam je prodajalka na slovenski pozdrav prijazno odgovorila in pomenil; smo se v lepi slovenščini.
Vprašanje
Deželni svetovalec Slovenske skupnosti dr. Škerk je postavil predsedniku deželnega odbora dr. Berzantiju sledeče vprašanje;
Predpostavljajoč, da so že drugi kolegi predložili deželnemu svetu razne povezane probleme; povdarjajoč, da iz bodočih programov, ki jih je določil CIPE glede ladjedelništva in na splošno tržaškega ter tržiškega gospodarstva, ne izhaja nadomestilo za to, kar bo preosnovano ali odpravljeno; da ni videti zadostnega jamstva glede izvajanja programov, z nevarnostjo, da utegnejo ostati le neizpolnjene obljube; da ni zajamčeno stanje sedanje zaposlitve, posebno v kolateralnih ter drugih dejavnostih, kjer je prisotnost Slovencev posebno številna; da se je potemtakem bati zastoja v teh dejavnostih, čemur bi sledila brezposelnost ter emigracija prizadetih zaposlenih ter njih družin, vprašuje predsedmka odbora, kakšne korake je odbor napravil in kakšne namerava storiti:
a) da se zagotovi Trstu in Tržiču zaposlitev ne samo v dosedanji meri, temveč da se še poveča;
b) da se zajamči domačemu osebju prednost v stužbah;
c) da se zajamči izvajanje programa.
Vodstvo III. reda sporoča vsem tretje-rednicam, da bodo odslej njihovi mesečni shodi vsako tretjo nedeljo ob 3h popoldne in ne več ob 4h.
V	okviru prizadevanj Slovenske demokratske zveze v Gorici za ureditev nekaterih važnih vprašanj, ki se tičejo narodnih pravic slovenske manjšine v Italiji, je pretekli teden, 4. oktobra šel v Rim občinski odbornik in član vodstva SDZ dr. Avgust Sfiligoj. Imel je razgovore na pravosodnem in prosvetnem ministrstvu. Na ministrstvu za pravosodje je posredoval za čimprejšnje izglasovanje zakona, ki dovoljuje slovenska imena in ki mora priti sedaj v razpravo pred senat. Poslanska zbornica je namreč zakon že sprejela. Na tem ministrstvu so dr. Sfiligoju obljubili, da bodo upoštevali prošnjo ter da se bodo zanimali za ugoditev. Upati je, da bo razprava o tem v senatu že ta mesec, že spomladi je dr. Sfiligoj uspešno interveniral za ta zakon in dosegel, da je pravosodno ministrstvo zakon predložilo poslanski zbornici, ki ga je odobrila. Osnutek tega zakona je že prej pripravil poslanec Fenoaltea. Dr. Sfiligoj se je večkrat telefonično razgovarjal z državnim podtajnikom za pravosodje posl. Misasi-jem. Na pravosodnem ministrstvu je dr. Sfiligoj prikazal tudi nujnost zaščitnega zakona v vsakem pogledu, tudi kar zadeva rabo slovenskega jezika na sodiščih in v javnih odnosih.
O dr. škerkovem zakonu o preganjanju žaljivcev jezikovnih manjšin in pripadnikov istih, ki ga je deželni svet izglasoval, na pravosodnem ministrstvu, kjer je dr. Sfiligoj vprašal za pojasnila, niso vedeli ničesar. Zvedel pa je, da je ta zakon pri predsedstvu vlade, ki ga preučuje in je že zahtevalo od dežele vse zapisnike o razpravi, ki se je tozadevno vršila.
Na ministrstvu za prosveto je dr. Sfiligoj predložil spomenico z zahtevami za dokončno ureditev vseh vprašanj v zvezi s praktičnim izvajanjem zakona za slovenske šole. Spomenica prinaša zahteve za osnovne in srednje šole.
Glede osnovnih šol zahteva imenovanje stalnega šolskega nadzornika za Tržaško in enega za Goriško. Nadzornika morata popolnoma obvladati slovenski jezik. Poleg tega je treba ustanoviti pet didaktičnih okrožij na Tržaškem ozemlju ter dve za goriško pokrajino. Razpisati je treba natečaje za ta mesta in kandidatje morajo popolnoma obvladati slovenski jezik. Kar zadeva natečaje za učiteljska mesta, je treba razpisati 100 mest na osnovnih šolah na Tržaškem, z dodatkom 10 odstotkov. Za goriško pokrajino je treba razpisati natečaj za 43 mest na osnovnih šolah z dodatkom 10 odstotkov. Natečaji se morajo vršiti v slovenskem jeziku pred izpraševalnimi slovenskimi komisijami.
Za srednje šole s slovenskim učnim jezikom je treba istotako urediti število stolic za nižje in višje srednje šole. Urediti je treba prve natečaje z vsemi olajšavami, izvirajočimi iz zakona 1012 iz leta 1961, ter mesta ravnateljev za srednje šole in druge stopnje. Ustaliti se mora tudi položaj upravnega osebja teh šol.
Kar se tiče srednjih šol poudarja omenjena spomenica tudi potrebo po ustanovitvi strokovnih zavodov, in sicer trgovskega strokovnega zavoda v Gorici ter trgovskega in industrijskega zavoda v Trstu. Poskrbeti je treba tudi za primerne učbenike srednjih šol, ki primanjkujejo. Slednjič se zavzema za ohranitev šolskega športnega odseka.
Na ministrstvu za prosveto je imel dr. Sfiligoj razgovor z odgovornim visokim funkcionarjem. Ta je pojasnil, da se je natečaj za formacijo staležev (ruoli) zakasnil, ker se morajo najprej formirati stolice, tako za nižjo kot za višjo srednjo
šolo. Povedal pa je, da so stolice za nižje šole že sestavljene in predložene ministrskemu svetu v odobritev. Sestavljajo se še stolice za višje šole. Ko bodo stolice odobrene, bodo takoj razpisani natečaji za staleže. Izrecno je visoki funkcionar povedal, da se slovenski jezik smatra kot materni jezik in ne kot tuj jezik. Zaradi tega se bodo natečaja za slovenščino lahko udeležili le tisti kandidatje, ki imajo za to potrebno spričevalo. Posebno pažnjo je ministrstvo posvetilo italijanskemu jeziku. Ta bo tvoril samostojno stolico. Kandidatje za to stolico pa bodo morali obvladati slovenski jezik, podobno kakor
je to že veljavno za nemške šole na Tirolskem. Vse točke spomenice bo ministrstvo pozorno preučilo.
Za ustanovitev strokovnih zavodov ni načelno nobene ovire. Moti samo londonska spomenica, ki v zadevi šolstva priznava pristojnost mešane italijansko-jugo-slovanske komisije. Vendar na pripombo dr. Sfiligoja, da ta spomenica ne velja za Goriško, je omenjeni funkcionar to dejstvo priznal, vendar je pristavil, da bi ustanovitev zavoda v Gorici in ne tudi v Trstu psihološko slabo vplivala. Vsaj za Gorico, je pripomnil, bo zadeva ugodno rešena v prihodnjem letu z ustanovitvijo zavoda.
Trst in ladjedelnice
V petek, 7. oktobra se je sestal v Rimu Medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje (CIPE) in sprejel važne sklepe o preureditvi ladjedelniške industrije v Italiji. Ta sklep je bil že dolgo pričakovali, saj je bilo znano, da ga pripravljajo. Vsa javnost se strinja, da je treba ladjedelnice preurediti, po možnosti združiti in modernizirati, da bodo lahko konkurirale z drugimi. Če tega ne b; bilo, b, pošledic ne čutilo samo gospodarstvo in pomorstvo, ampak tudi delavci, zaposleni v ladjedel-niški industriji. Pri tem pa je nastalo važno vprašanje, kje naj bodo ladjedelnice koncentrirane. Kot največji ladjedelniiški središči sta prišla v poštev Trst in Genova. In tu se je začela huda borba. Genova je hotela vso torto zase. Trst je spoznal nevarnost in se postavil na noge.
Ko smo v petek zvedeli za sklepe, smo videli, da je CIPE dal več Genovi kot Trstu.
KAJ DOBI TRST?
V Trstu bo sedež Italcantieri, to je urada za načrtovanje in razpečavanje vseh ladij, ki se bodo gradile v Italiji. Tržiške ladjedelnice bodo povečali, ladjedelnico Sv. Marka pa bodo združili z arzenalom v novo podjetje za popravljanje ladij »San Marco-Arsenale Triestino«. Družbi IRI-FIAT bosta ustanovili v Trstu veliko tovarno za Dieselove motorje. IRI da denar za razvoj Skedenj ske železarne, za graditev čistilnega doka v Miljah, suhega doka v Trstu, za razvoj »Bullonerie Europeenne« (veliki žeblji) in za popravilo Lloydove upravne palače. IRI je dalje pripravljena pristopiti k snujoči se deželni finančni družbi. V Trstu bodo okrepili še delavnico za graditev mostov in žerjavov ter mu dali več kontajnerjev in dogradili krožni železniški predor. Sklep CIPE še pravi, da v prihodnjih treh letih ne bo odpustov delavcev, ki bodo po ukinitvi ladjedelnice brez prekinitve delovnega razmerja sprejeti v nova podjetja in da bodo sprejeli do 100 novih mladih moči. To b; bilo v glavnem vse.
NEMIREN ODMEV V TRSTU
Ko so bil; ti sklepi objavljeni, so nastale v Trstu velike delavske demonstracije proti ukinitvi ladjedelnice Sv. Marka. Med demonstracijami je prišlo tudi do neredov in nekaterih obsoje vrednih primerov vandalizma. Dejstvo je, da Trstu vzamejo ladjedelnice. V nadomestilo obljubljajo nekatere stvari, za katere lahko damo priznanje tistim tržaškim političnim in sindikalnim zastopnikom, ki so v Rimu odločno nastopili ter preprečili še hujše. Slabo je, da se niso prej zmenili vsi Tržačani za obrambo skupnih koristi, med-
tem ko zdaj eni in drugi izkoriščajo to važno zadevo — k; je pač rešena kakor je — v volivne namene.
NAŠI POMISLEKI
Naš list je že junija dal gostoljubnost resolucij; Slovenske skupnosti, ki je pozvala vse k združitvi za obrambo ladjedelnice in je bilo v njej rečeno med dru-giim: Slovenska skupnost se tudi v imenu slovenskega prebivalstva pridružuje vsem protestom proti nameravanemu ukrepu, (ukinitvi ladjedelnice Sv. Marka, op. ur.) in vsem akcijam, da podjetja z državno soudeležbo upoštevajo tržaški gospodarski položaj, visoke strokovne sposobnosti več kot sto let starega udejstvovanja Tržačanov na področju ladjedelništva ter zagotovijo ne samo obstoj ladjedelnice Sv. Marka, ampak ustanovijo dovolj delovnih mest...« Resolucija nosi datum 23.6.1966.
Nismo strokovnjaki in ne vemo, koliko bodo koristili Trstu in njegovemu prebivalstvu, gospodarstvu ;n zlasti prizadetemu delavstvu novi sklep; CIPE. Želimo, da bi se stanje izboljšalo in ne poslabšalo. Priznavamo dobro voljo tistim, ki so v zadnjem trenutku izsilili, kar se je dalo. Razumemo in odobravamo pa tudi protest in ogorčenost tržaškega prebivalstva, v kolikor ni šel preko meje zakonitosti ter se izrodil v vandalizem.
Kot Slovenci postavljamo še nekaj vprašanj, mimo katerih ne moremo v tern usodnem trenutku. Kaj bo po preureditvi ladjedelništva, to je po ukinitvi ladjedelnice Sv. Marka s tistim; malimi industrijskimi ter obrtniškimi podjetji, ki delajo za ladjedelnice in ki zaposlujejo znatno število Slovencev (poleg tistih, ki so zaposleni v sam; ladjedelnici)? Ali bo tudi njim zagotovljeno delo? Kakšno novo delovno silo bodo zaposlila v Trstu nova in preurejena podjetja? Ali bodo prišli novi ljudje od drugod in bodo domačini (torej tudi Slovenci) izključeni? Ali bodo imeli prednost domačini? Če ne, bi se ponovil žalostni primer izseljevanja Tržačanov. In še eno vprašanje naj nam bo dovoljeno: doslej smo večkrat doživeli, da Rim ni izpolnil vseh svojih obljub. Ali bo izvedel sklepe, ki jih je sprejel CIPE, zlasti tiste, ki imajo obliko obljub?
Te pripombe in ta vprašanja ter pomisleke smo morali postaviti, ker iz srca želimo, da b; Trst s sedanjimi; spremembami res kaj bistvenega dobil in napredoval, ne pa izgubil in nazadoval.
Tržaške gg. duhovnike obveščamo, da dobijo tudi letošnjo »Misijonsko nedeljo« v knjigarni Fortunat. Prosimo lepo, da jo tam dvignejo.
fill|||itiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiHiiii!iiiiiiiiiiiiiiMiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
tv,
^TON VAN DE VELDE
Srce zma
3on vzdihne: »Ali s takšnimi dohodki ne Sferno igrati veselih rontnikov?« In po-se obrne nenadoma k Nandu: »Povej, and, kako prideš v strokovno zvezo?«
'"^a, to stane — čakaj malo — to stane 'e sto frankov in dva morata jamčiti ...«
^ekaj časa slišiš samo žuboreči samomor male Licntje. Dve sto frankov? Jonu ^ So druga vrata zadrlesknila pred no-in bedak bo šel tepen spat.
Greeta spet ne more zatisniti oči; to ^ jo daje otrok pod srcem: »Ljubi Bog, ^šlji nekoliko sonca v čas njegovega ^istva!«
^ zadnji kamrici smrči Nand kakor Vlved. On je edini med odraslimi, ki lvalsko mirno spi. Jon mu zavida.
ZVEZDA SE UTRNE. JODO NA OBZORJU. TETA JE OBČUTLJIVA.
Nesrečni rok je tu. Zadnji dan meseca sedita Jon in Gresta za mizo in se sklanjata nad blagajniško knjigo. V kleti cepi Nand drva .Ritem udarja enakomerno po veži in nezavedno sta se utopila oba Ger-ritsa v njegove udarce. Njune oči ne vidijo nič več številk; misli jima ginejo v trud-nosti od tegob in skrbi. Vrtajoča zavest, da se te drži smola in da se je za nič na svetu ne znebiš, skoraj ne boli več; vedno trpljenje otopi telo in dušo. Mirno in tiho pravi Jon:
»Pesm; je konec, otrok, zdaj greva lahko s trebuhom za kruhom.«
Greeta si z rokami narahlo potegne po životu. To je kretnja sočutja, z njo poboža otroka, k; naj bi prišel skoraj na svet. Zena išče pomoči v materi. Ah, dokler obdrži otroka in njega, kj ji je otroke dal, svet rte more docela obubožati! Enega človeku ne odvzemo, silne moči njegove srčne krvi. Tudi na okleščenem steblu lahko cveto lepe rože.
Ko da je uganil njene misli in, čeprav ne veruje svojim besedam, prerokuje Jon: »Se bo že še uredilo. Nasedli smo na čer, toda blizu brega smo.« In po kratkem odmoru: »Danes pričakujem Lovvieja; povedati mora, kaj namerava s hišo in šta-cuno. Dobavitelji ... lahko spet naložijo svojo kramo, toda tega ne bodo storili; .bolje je, da opustiva štacuno, ko da greva s poprom in žefranom n,a boben.«
Na mizi postavljata Peer in Lientja fantastične hiše iz polen, ki jih je nacepil Nand. Človek bi vsakokrat zbezljal; zakaj sleherna hiša se koj podre. Nand pomaga postavljati, na levi Lientji, na desni Peeru. Kako neki to ,da tako velik mož ne zna postavljati trdnejših hiš? Očka b; jih znal mnogo bolje. »Nak,« prav; Jon, »očka bi ga še bolj lomil.«
Prišel je Lovvie. »To je vendar sramota, gospa, toliko mesecev ste zaostali z najemnino in zdaj hočete pustiti štacuno na cedilu. To je svinjarija!«
»Poslušaj, Lovvie,« pravi Jon, »tu velja samo: ali — ali. Vi ste podedovali, mi-
dva ne. Poiščite nekoga, ki več zmore. V vašo lastno korist je, da zginemo.«
»Že, toda pri moji kr-...«
»Ne, Lovvie, nič pri tvoji kr-...! To je neumnost. Kjer nič ni, še ujma ne vzame. Ko najdem detlo, dobite svoj denar.«
Lovviejevo izražanje se unese. »I no, pač ni drugače. Samo listek m; obesi v izložbo: Trgovina se odda. In dobavitelji ... hm, bodo pač morali počakati. Kdaj se boste preselili?«
Jon pomisli: »Kadar najdemo drugo stanovanje«
»In kaj bo s štacuno, ko vas ne bo več tukaj?«
»Nand naj ostane. On lahko razkazuje hišo in štacuno, če se kdo oglasi.«
Lovvie odide. »Dandanes je pa, pri moji krščeni duši, res zguba z najemniki. Ljudje bi radi ne vem kaj, a nimajo niti žeblja, da bi ga kam zabili.«
Jon posmehljivo gleda za njim. Odkar je podedoval, dobiva Lovvie manire novopečenega bogatina. Najprej težak, nato hišni posestnik. Neta, kaj si misliš o tem
v svojih nebesih?
Popoldne pride h Gerritsovim stric Jodo na obisk. Mož kar cvete. Najprej potegne na dan zavitek pralinejev in potem začne pripovedovati o' potovanju. Jodo se ne zaveda, da so podobe iz sainj, ki jih čara prednje — sonce, ovetje, sinjina in prvovrsten hotel — ljudem z Wolveste samo v trpljenje. V hiši obešenca je tako lahko govoriti o vrvi. Jon in Greeta se dobro držita in se poskušata smehljati: »Z vama sva vesela, Jodo!« In stric žlobudra v mladostnem navdušenju kar naprej: o Phi-nettinih toaletah in sobe so bile po šestdeset frankov dnevno in kuhar je služil še pri marki ju de Latourju. »Drago, seveda, toda kaj hočemo, kaj ne?« Smeje se in zapali havano. »In kako je kaj tukaj? Nisem mogel priti prej; Phinetta je hotela vsekakor za nekaj dni v Bruselj, da bi si pri Hirschu ogledala noro modo in si nakupila pri Braknontu pohištva, pri dvornem dobavitelju. Ali nima pravega okusa, Jon?« Ljubi Bog, kako je Jodo v oblakih!	(se	nadaljuje)
RZASKE
Msgr. Lojze Škerl imenovan za škofovega vikarja tržaške škofije
V	torek, 11. o-ktobra je stopil v veljavo koncilski odlok o pastirski službi škofov. Ta dan je izredno važen za versko življenje slovenskih vernikov tržaške škofije. Gospod nadškof je namreč imenoval msgr. dr. Lojzeta Škerla, stolnega kanonika, za škofovega vikarja in mu naložil skrb za slovenske vernike v škofiji. To mesto predvideva koncilski odlok o službi škofov v točki 27, kjer je rečeno: »V škofijski kuriji ima prvo mesto služba generalnega vikarja. Kadar pa to zahteva pravilno vodstvo škofije, da more škof imenovati enega al; več škofovih vikarjev, ki imajo po samem pravu na določenem delu škofije ali pri1 določeni vrsti opravil ali glede vernikov določenega obreda -tisto oblast, ki jo obče pravo daje generalnemu vikarju.«
G. nadškof je tržaškim duhovnikom novega škofovega vikarja predstavil v ponedeljek popoldne na pastoralni konferenci v semenišču. Imenovanje so vsi duhovniki toplo pozdravili. Posebno navdušeno so ploskali, ko se je msgr. Lojze Škerl zahvalil za imenovanje, se priporočil za molitev in prosil za sodelovanje.
Msgr. Škerlu k visokemu in odgovornemu imenovanju iskreno čestitamo. Radi bomo zanj molili, da bi ga Bog vodil pri iskanju primernih poti za uspešno organiziranje dušnopastirskega dela med našimi ljudmi in mu pri delu po svojih močeh pomagali. Hvaležni smo g. nadškofu, da tako naglo in z veliko uvidevnostjo uresničuje navodila koncila.
Poziv tržaškega škofa k pomiritvi duhov
Ugoden odmev v vseh krogih tržaškega prebivalstva je imel poziv, ki ga je tržaški škof msgr. Santin naslovil na svoje vernike z namenom, da prispeva k pomiritvi razbičanih duhov.
»Zaskrbljeni se sprašujemo, komu naj bi bili služili boleči dogodki preteklo soboto. Menim, da niso bili v korist delavcem in ne mestu. Razumem, da se da odločitve rimske vlade različno oceniti in imeti različne poglede. Toda ena stvar je izraziti svoje mnenje, druga pa predati se vandalskemu pustošenju. Zase sem bil vedno mnenja, da je treba našo ladjedelnico modernizirati in ji pomagati do razvoja. Ni pa stvar nerazgledanih, da oni odločijo, kaj je za stvar najbolje. Izvedenci so se sedaj izjavili. Ni razloga, da jim ne bi zaupali, da so hoteli samo to, kar bo v korist delovnih slojev. Napove-
NOVICE
dana rešitev jamči zaposlitev vsem, povečanje dela in proizvodnje, bo torej podprla splošno blaginjo. Zato je prav, da se vrneta v mesto strpnost in medsebojno razumevanje.«
Svet duhovnikov v tržaški škofiji
Koncilski odlok o službi’ škofov naroča škofom, naj si izberejo nekaj duhovnikov, ki jim bodo v pomoč pri vodstvu škofije. Lahko jih imenuje škof sam, ali da duhovnikom priliko, da jih izberejo iz svoje srede.
Tržaški g. nadškof je izbral drugi demokratični način. V svet duhovnikov pridejo štirje dekani po svoji službi (za Slovence dekan -msgr. Franc Šibenik), 12 duhovnikov pa je bilo izvoljenih. Svet bo torej štel 16 članov.
Pastoralne vizitacije na Tržaškem
V	nedeljo so imeli na Proseku pastoralno vizitacijo. G. nadškof je prišel na Prosek ob desetih. Po sprejemu je imel slovensko službo -božjo z nagovorom. Popoldne ob 15,30 so bile molitve za mrtve in evharistični blagoslov. Ob 16,30 je bila služba božja v italijanskem jeziku.
Za naslednje nedelje in praznike so predvidene vizitacije v sledečem redu: G. nadškof bo 16. oktobra obiska-! Ricma-nj-e, 30. oktobra Dolino, 6. novembra Boršt in Bolju-nec, 20. novembra pa Štra-mar. Za obisk Peska ni še določen dan.
Sestanek SDZ v Gorici
ipRIŠKE
NOVICE
Zadnjo nedeljo se je vršil v -m,ali dvorani Katoliškega doma širši sestanek Slovenske demokratske zveze v Gorici. Udeležili so se ga somišljeniki m prijatelji iz mesta in s podeželja. Dnevni red je obsegal poročila vodstva ter izvoljenih zastopnikov in slučajnosti.
Sestanek je otvoril in vodil predsednik SDZ dr. Kacin, ki je tudi poročal namesto občinskega odbornika dr. Sfiligoja, odsotnega iz zdravstvenih -razlogov. V svojem poročilu je prikazal dosedanje delovanje Slovenske demokratske zveze v upravnih odborih leve sredine ter delo organizacije na področju zaščite slovenske narodne manjšine. Iz poročila je razvidno, da je Krščanska demokracija pripravljena podpirat-; napore SDZ za dosego zaščitnega zakona. V nadaljevanju poročila je dr. Kacin seznanil navzoče s posredovanji, ki jih je prejšnji teden imel v Rimu dr. Sfiligoj na raznih ministrstvih. 0 tem poročamo na drugem mestu.
V	splošni debati se je nato razril razgovor o zadevi slovenskih imen. Izkazalo se je, da so vsi soglasni odločno vztrajati pri zahtevi za končno pravično ureditev te zadeve. Zna-no je namreč, da je zakon že pred parlamentom in čaka na skorajšnjo razpravo v senatu. Enako so navzoči poudarili potrebo po novih stavbah za slovenske šole, za kar je pred nekaj leti go-riška občina že nakazala potrebni znesek. Treba je še najt; primeren prostor za te zgradbe.
Pokrajinski svetovalec dr. Kranner je v
Šolske novice s Tržaškega
Dne 1. oktobra so se ponovno odprla šolska vrata in se je začelo novo šolsko leto. V slovenske osnovne šole na Tržaškem je letos vpisanih skupno 1054 učencev, medtem ko jih je bilo lani 1033. Zanimivo je, da so letos nekoliko močnejši prvj razredi osnovnih šol, ki štejejo skupno 226 otrok, medtem ko so jih lani šteli 189.
V enotno srednjo šolo je letos vpisanih skupno 626 učencev, medtem ko jih je bilo lani 656. V višje srednje šole (realna in klasična gimnazija, trgovska akademija in učiteljišče) se je vpisalo skupno 370 dijakov in dijakinj (lani 367).
Pri vodstvu osnovnih šol so letos nastale precejšnje spremembe. Upokojena sta bila didaktična ravnatelja g. Ferdinand Ferluga in ga. Pavla Lekan, ki sta vodila ravnateljstvo pri Sv. Ivanu, oziroma Sv. Jakobu. Ti dve ravnateljstvi bo letos vodil g. Josip Šinigoj, dosedanji ravnatelj na Opčinah in v Nabrežini. Dosedanji ravnatelj v Dolini g. Miro Tavčar je letos prevzel ravnateljstvo v Nabrežini, na njegovo mesto pa je bil imenovan g. Velimir Pavletič. Didaktično ravnateljstvo na Opčinah pa je bilo poverjeno g. Juliju Pavletiču.
V tej zvezi pripominjamo, da so šolske oblasti letos zadovoljivo rešile vprašanje ravnatelja za nabrežinsko didaktično ravnateljstvo ,ki je bilo lani poverjeno ravnatelju z Opčin, letos pa so eni sami osebi poverili dve ravnateljstvi v mestu (pri Sv. Ivanu in Sv. Jakobu).
Spremembe so nastale tudi na višjih srednjih šolah. Dosedanji ravnatelj učiteljišča dr. Anton Karin je bil imenovan za ravnatelja realne in klasične gimnazije. Za ravnatelja učiteljišča je bila imenovana dr. Laura Abram, ki- je obenem ohranila
svojem poročilu najprej podal kratek pregled o pogajanjih za sestavo nove večine leve sredine na Goriškem, ko je Slovenska demokratska zveza uradno pristopila k novi večini in tako stvarno prispevala k praktični rešitvi vseh upravnih vprašanj. Nato je prikazal še nekatere najbolj važne zadeve, ki o njih odloča pokrajinska uprava (ceste, umobolnica itd.).
Debata, v katero je poseglo mnogo prisotnih, je nato pokazala še razne druge probleme, ki jih moramo reševati v okviru naše politične organizacije.
Sestanka so se udeležili Občinski odbornik; in svetovalci Slovenske liste iz Gorice, Krmina, Števerjana, Sovodenj in Doberdoba.
V	NEDEIJO 23. oktobra bo misijonska nedelja. Marijina družba v Gorici pripravlja misijonsko prireditev s srečolo-vom v korist misijonom.
Vsi prisrčno vabljeni v Katoliški dom!
ravnateljsko mesto na enotni srednji šoli prj Sv. Ivanu in na Katinari.
Dosedanji ravnatelj višje trgovske šole profesor .Turina je ostal na istem mestu.
Kakor je znano, velja že nekaj let za slovenske osnovne šole na Tržaškem zaokroženo, omejeno število razredov, in sicer 100. Torej »numerus clausus«, ne glede na narastek števila učencev. če ena šola pridobi razred, gre to na račun druge. Tako imamo v novem šolskem letu po en razred več na osnovnih šolah v Riomanjih, v Sv. Križu in v Bazovici, po en razred manj pa na šolah pri Sv. Jakobu, v ulici sv. Frančiška in v Rojanu.
Slovenska osnovna šola v ulici sv. Frančiška je bila premeščena iz prejšnjega poslopja št. 42 v poslopje št. 25 srednje šole »Stuparich«, kjer je bila nekdaj slovenska pripravnica.
Razpisan je natečaj za sestavo berila za
I.	razred osnovne šole, kakor tudi natečaj za pomožne knjige ali priročnike za
III.,	IV. in V. razred osnovne šole. Učenci vseh razredov bodo dobili berila, za nekatere učence pa bodo zmanjkale pomožne knjige. Te bodo nadomestili s knjigami, k; jih slovenske šole na Tržaškem dobijo iz Jugoslavije na podlagi dogovora mešanega odbora iz leta 1964. Pomanjkanje knjig za slovenske šole je že kronično in vzbuja nezadovoljstvo otrok ter staršev. Upati je, da bo po razpisu natečaja zadeva rešena vsaj za prihodnje šolsko leto.
V	okviru dogovora za kulturne izmenjave so pred dnevi odšli na tečaj za izpopolnjevanje v slovenščini na ljubljanski univerzi nekateri slovenski šolnik; s Tržaškega, in sicer učitelja Bruno Kralj in Fortunat Šušteršič ter profesorji Nada Pertot, Samo Pahor, Marija Pierazzi in Marija Kenda.
V NEDELJO 16. OKTOBRA BO V KATOLIŠKEM DOMU KULTURNI VEČER posvečen
TISOČLETNICI KRŠČANSKE POLJSKE
G. Vinko Zaletel bo kazal skioptične slike iz poljske zgodovine. Začetek ob 16,30. — Isti gospod bo predavanje ponovil zvečer ob 19,30 v Štandrežu in v ponedeljek zvečer v Števerjanu. — Gospoda Zaletela že sedaj lepo pozdravljamo in se veselimo njegovih lepih slik.
Vstop prost! Vsi prisrčno vabljeni!
ski cerkvi je nato goriški župan Martina prižgal votivno luč v spomin padlih prve svetovne vojne.
Sledila je nadškofova maša z govorom, v katerem je poudaril pomen današnjega praznika, ki je združil vso deželo v spominu na padle prve vojne in ob češčenju poslanca miru sv. Frančiška. »Bodite vsi, kakor je bil on, ponosni, da ste svobodni, da lahko delujete kakor vam narekuje vest v pravičnosti in poštenju, v ljubezni do Boga in do ljudi,« je zaključil nadškof.
Liturgična knjižica
Te dni pred praznikom Vseh svetih h izšla v Gorici knjižica o pogrebnem obre du in sv. maša za rajne v slovenske® jeziku.
Sv. Cerkev nam nudi po koncilu tudi ta obred v živem jeziku, s katerim prosi usmiljenja rajnim in vliva v srca živ# božjo tolažbo.
Dušni pastirji, ki jo želijo imeti, naj javi jo čimprej število izvodov v Alojzijevišče ker bo naklada omejena. — Cena 100 l#
Ob začetku šolskega leta na Goriškem
S	1. oktobrom so se odprla vrata šolskih učilnic. V Italiji se je začelo novo šolsko leto za 8 in pol milijona šolarjev ter dijakov. Njih število je naraslo v primeri s šolskim letom 1965-66 za približno
300.000.
Nekaj porasta zaznamujemo tud; > v slovenskih šolah na Goriškem. V osnovne šole je vpisanih 438 otrok, k; so takole razdeljeni: Gorica ulica Croce 79, ulica Ran-daccio 9; Štandrež 52; Podgora 16; Pev-ma 21; Š trna ver 10: Števerjan 31; Vale-rišče 19; Jazbine 3; Plešivo 6; Škrljevo 8.
V Doberdobu jih je 59; v Jamljaih 17; v Dolu 22; v Sovodnjah 49; v Rupi 21; v Gaber j ah 3; na Vrhu 13.
Goriško didaktično okrožje šteje 254 otrok v osnovnih šolah, to je 30 več kot lani. Doberdobsko pa 179, 5 več kot lani. Skupaj 438 osnovnošolskih otrok. Število bi moralo biti precej višje. Pripominjamo, da so nekateri slovenski starši kljub vsem opozorilom vpisali svoje otroke v druge šole.
V slovenskih srednjih šolah v Gorici pa je stanje vpisanih sledeče: na enotni srednji (nižji) šoli: 186. Po vseh pedagoških presojah bi morali biti odprti štirje prvi razredi. Zato tudi starši pričakujejo od šolskih oblasti, da se bo to zgodilo, sicer bomo morali, žal, zopet ugotavljati diskriminacije, ker vemo, da na nekaterih italijanskih srednjih šolah ni v prvem razredu niti po 15 učencev.
Na slovenskem višjem državnem učiteljišču je vpisanih 27 dijakov in dijakinj. Na gimnaziji-liceju pa skupno 34.
Slovesnosti v čast sv. Frančišku v Gorici
Prazniku sv. Frančiška Asiškega so v našem mestu dali letos posebno slovesen značaj. Združili so ga s proslavo 50-letnice prve svetovne vojne. Središče proslav je bila kapucinska cerkev v Gorici in trg pred njo, kjer je postavljen spomenik asiškemu ubožcu. Ob tem spomeniku so se v nedeljo zjutraj zbrali predstavniki oblasti dežele Furlanija-Julijska krajina, župani Trsta, Vidma in Gorice in prapori dvajsetih mest dežele. Ob spomenik sv. Frančiška pred kapucinsko cerkvijo so postavili venec, nakar je spregovoril predsednik dežele dr. De Rinaldini, ki je poudaril, kako morajo voditelji javnega življenja delovati po zgledu sv. Frančiška vestno in z ljubeznijo do vseh ljudi.
Pred oltarjem sv. Frančiška v kapucin-
vfc RADIO
TRST A
Spored od 16. do 22. oktobra 1966 Nedelja: 8.30 Kmetijska oddaja. — 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. — 10.15 Od nedelje do nedelje na našem valu. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »Petnajstletni kapitan«. Tretji del. — 12.00 Nabožna glasba. — 12.15 Vera in naš čas.
— 13.00 Odmevi tedna v naš; deželi. —
15.00 S pesmijo naokrog. — 15.30 Ivan Pregelj: »Tolminci«: (10) »Čudna velika noč«, v priredbi Martina Jevnikarja. —
17.15 Obisk v diskoteki, pripravil Janko Ban. — 18.25 Glasba za dobro voljo. —
19.15 Nedeljski vestnik. — 20.30 Iz slovenske folklore: Rado Bednarik: »Pratika za drugo polovico oktobra«. Ponovitev v torek ob 12.00. — 22.00 Nedelja v športu.
— 22.10 Sto let komorne glasbe v Furlaniji.
Ponedeljek: 12.15 Brali smo za vas. —
12.30 Za vsakogar nekaj. — 13.30 Priljubljene melodije. — 18.00 Ne vse, toda o vsem. — 19.15 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti: Vinko Beličič: »Intimni lirik Josip Murn Aleksandrov«. —
21.00 Sodobne črtice in novele: Stanko Janežič: »Otok življenja in smrti«. — 21.30
V	plesnem ritmu, — 22.30 Slovenske skladbe za violino in klavir.
Torek: 13.30 Glasba po željah. — 18.55 Za vedro razpoloženje. — 19.15 Plošče za vas, cjuiz oddaja. — 20.35 Henrv Purcell: «Didona in Enej«, opera v treh dejanjih.
— 21.55 Motivi, k; vam ugajajo.
Sreda: 12.15 Pomenek s poslušavkami.
— 13.30 Glasba iz filmov in revij. — 18.00 Ne vse, toda o vsem. — 19.15 Higiena in zdravje. — 19.30 Zbor »Plubio Camiel« iz Trsta. — 20.35 Simfonični koncert orkestra mestnega glasbenega liceja »Jacopo Tomadini« iz Vidma. V odmoru (približno ob 21.15) Iz pesniških gajev: »Salva-tore Ouasimodo v prevodu Cirila Zlobca«, ocena pref. Josipa Tavčarja.
Četrtek: 12.15 Znanost in tehnika. —
— 13.30 Glasba po željah. — 19.05 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. — 19.35 Plošče, kj so mladim všeč. — 20.35 »Alekstis«, grška drama, ki jo je napisal Evripid. — 23.00 Glasba za lahko noč.
Petek: 12.15 Med tržaškimi stojnicami.
— 13.30 Glasbeno potovanje okoli sveta. —
18.00 Ne vse, toda o vsem. — 18.30 Iz slovenskega glasbenega življenja v preteklih stoletjih. — 19.15 Vatikanski muzeji: Milko Bambič: »Sikstinska kapela«. — 20.35 Gospodarstvo in delo. — 21.00 Koncert operne glasbe simfoničnega orkestra Italijanske radiotelevizije iz Rima. — 22.00 Zvočna paleta.
Sobota: 12.15 Tržaške ulice in trgi. —
13.30 Glasba po željah. — 15.00 Glasbena oddaja za mladino. — 16.00 Volan, oddaja za avtomobiliste. — 17.20 Komentarji o dogodkih po koncilu in v jubilejnem letu.
— 17.30 Razkuštrane pesmi. — 19.00 Pojeta: Catherine Spaak in Gianni Morandi.
— 19.13 Družinski obzornik: »Otroci edinč-ki«. — 19.30 Nastop; zabavnih ansamblov na radiu Trst. — 20.00 Športna tribuna.
— 20.35 Teden v Italiji. — 20.45 Oktet »Planika« iz Gorice. — 21.00 »Prazna hiša«, veseloigra v enem dejanju.
OBVESTILA
Nova delovna mesta za delavske invall
de. Delavski invalidi — to so delavci, ® so se ponesrečili na delu ali zboleli poklicno boleznijo ter so ostali trajno n® sposobni za polno delo — so doslej imti gotove prednosti pri namestitvah v z» sebnih podjetjih, pokojninah in pomot za mladoletne.
Z novim zakonom, ki ga šele pripravlj* jo, pa bodo tudi javni uradi kot so ot žavna, deželna, pokrajinska in ©bčinsP uprava, dolžni sprejeti v službo določd odstotek delavskih invalidov ali osirotelih otrok.
Pokojnina za kmečke žene. Za upokoi’
tev kmečkih žena še vedno traja pred hodna doba. Zato bodo v prihodnjem le#1 imele pravico do starostne pokojnine ^ kmečke žene, ki bodo dopolnile 61 let # imele plačane prispevke za 10 let. Tal® bodo v letu 1967 prosile za pokojni# neposredne obdelovalke, spolovinarke 4 kolone, ki so rojene leta 1905 in 1906.
Brezposelna podpora kmečkim delavce#
Podrejeni kmečki delavci, vpisani v s v uradni seznam, lahko prosijo za brezp selno podporo najkasneje do 30. nove#1 bra. Prošnje na posebnem obrazcu spi* jerna zavod za socialno skrbstvo INP^ Isti zavod ali sindikalne organizacije dat vsa potrebna pojasnila glede sestave pr°^ nje in prilog.
Ing. Janko Ko$
Knjižico »Naša daritev« dobijo župni)' v Marijanišču na Opčinah in v upravi toliškega glasa v Gorici; paketi po 50 vodov. Posamezne knjižice so na p rod3 v knjigarnah.
ZAHVALA
Zavod sv. Družine v Gorici se zaenkl# v imenu p. Jakoba Vučina prav prisrč# zahvaljuje vsem dobrim osebam, ki 5 se velikodušno odzvale prošnji v Katd škem glasu dne 29.9. 1966 in ponudile dar zavetišču jugoslovanskih beguncev Nici šivalni stroj. Sprejeta je bila pri’ ponudba. Stroj je pripravljen in bo dni odposlan na določeno mesto. Dod! jemo naslov p. Jakoba Vučina: Pere J#1 ques Vučina, Mission Catholique. 6, P1' de France. Nice, A. M., France.
DAROVI:
Za Alojzijevišče: Namesto cvetja grob pok. gdč. Zorke Beletove 2.500 ^ Zvanutove; N. N. 2.500; F. B. 10.000; >
2.	3.000; N. N. 1.000; namesto cvetja grob pok. Kriste Krajnik družina Čot#1 Rupa, 8.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: Kovic Oskar, P# namesto cvetja na grob pok. Laclotu V šiču 5.000 lir.
Vsem dobrotnikom Bog povrni!
OGLASI
Za vsak nun višine v širini enega stolp#*
trgovski L 30, osmrtnice L. 50, več #
davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. MoH' Tiska tiskarna Budin v Gorici
Kmcilta panka
GORICA - ul. Morelli 14 - tel. 2206
vam nudi ugodne pogoje za trgovske posle in bančne usluge (tekoči računi, vezane in proste hranilne vloge, posojila, vnovčenje in diskontiranje trgovskih menic, posli z inozemstvom, nakup tuje valute, plačevanje davkov in tako dalje)