V središču Ptuj, Spuhlja • Na stotine tovornjakov, cesta pa brez pločnika O Strani 6 in 7 Štajerski Aktualno Podravje • Je izjava o tretjem odmerku le »ponesrečena«? O Stran 2 Ptuj, petek, 8. oktobra 2021 Letnik LXXIV • št. 78 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,50 EUR Spodnje Podravje • Koruza iskana za energijo, cene za kmete zelo vabljive Letos bo veliko koruze končalo v bioplinarnah Silažna koruza za bioplinarne seje letos pokazala kot donosen posel. Vsaj na Dravskem polju je tako, saj so se tam številni kmetje odločili za tovrstno prodajo. Cena za hektar koruze znaša od 1.400 do 1.800 evrov, rok plačilaje 30 dni. V tem času so bili po besedah odkupovalca vsi poplačani, večina celo prej. Več na strani 2. ^ .' Televiziji Slovenija Nepozabne TV-dogodivščine za otroke S kriškraški in Zofko v novo sezono! i, J Aktualno Ptuj • Po več mesecih le izpraznili lokal pod gledališčem O Stran 2 V središču Dornava • Vrvico prerezali, a lekarna bo še nekaj dni zaprta O Stran 6 Podravje Ormož • Cene vstopnic za zimski bazen znižali O Stran 8 Kmetijstvo Podravje • Akcija KZ Ptuj za starejše od 65 let O Stran 9 Gradbišča na ptujskih cestah Je krivo vreme, arheologija ali premalo delavcev? Aktualno • Kar 94 odstotkov stanovanj v državi je lastniških Z GLASBO DO SRCA Nedelja, 24. oktober 2021, ob 16.00 Športna dvorana Ljudski vrt na Ptuju Foto: CG 2 Štajerski Aktualno petek • 8. oktobra 2021 Spodnje Podravje • Koruza iskana za energijo Letos veliko koruze v bioplinarne Silažna koruza za bioplinarne seje letos pokazala kot donosen posel. Vsaj na Dravskem polju je tako, saj so se tam številni kmetje odločili za tovrstno prodajo. Foto: SD Za silažno koruzo letos veliko povprašujejo v bioplinarnah in jo tudi dobro plačajo. Seveda tisti, ki silaže ne potrebujejo za prehrano svojih živali ali pa imajo koruze preveč oziroma so jo že posejali s ciljem, da jo bodo kasneje prodali za energijo. Robert Širec iz Cirkovc se je odločil, da bo vezni člen med kmeti in bioplinarnami, zato je začel odkupovati silažno koruzo. Do 1.800 evrov za hektar »Lastnik njive nima nobenega drugega dela, kot da nas pokliče, mi najprej ocenimo kakovost pridelka, nato pa pridemo s kombajni, požanjemo koruzo in jo odpeljemo v svojo deponijo, kjer jo dobro potlačimo,« razlaga. »Na deponiji bomo zbrali, siliranje gre namreč h koncu, med 10.000 in 15.000 ton silažne koruze. Cena za hektar koruze je letos do 1.800 evrov, rok plačila je 30 dni, v tem času so bili vsi poplačani, večina celo prej.« Nekaj silaže bodo kupili pohorski kmetje, ki jim koruze letos primanjkuje, velika večina pa bo končala v bioplinarnah. »Največja kupca sta bioplinarni v Vučji vasi in Dobrovniku, odkupuje tudi Arnuš z De-strnika, medtem ko bioplinarni v Sobetincih in Ormožu za zdaj nista bili aktualni.« Ideološko vprašanje Širec bo prihodnji teden začel tudi odkupovati koruzo za zrnje, kajti tudi za koruzni šrot so zainteresirani v bioplinarnah. »Pogoji odkupa bodo enaki kot pri silaži. Ker smo tako finančno kot prostorsko omejeni, lahko zrnja odkupimo do največ 3.000 ton. Tu je pa še ena težava, in sicer so kmetje v začetku leta sklenili pogodbe z odkupovalci za nizke cene. Zdaj so cene seveda višje, a jih vežejo pogodbe.« Foto: CG Prodaja koruze za energijo je že pred časom burila duhove o etičnosti takega početja. »Živimo pač v tržni ekonomiji, kjer vse narekujeta ponudba in povpraševanje,« pravi ptujski kmetijski svetovalec Ivan Brodnjak. »Ali je zdravo koruzo, torej hrano, prav ali ne prav prodajati za energijo, torej ni ekonomsko, ampak ideološko vprašanje. V kar se ne bi spuščal. Bi pa ob tem opozoril, da je življenje na kupljeni koruzi dolgoročno gledano zelo drago.« Siromašenje zemlje »Osebno tudi nimam popolnoma nič proti bioplinarnam, le da bi bilo po moje treba natančneje opredeliti razmerja, koliko česa lahko v njih skurijo. V Nemčiji, na primer, kjer imajo manjše obrate kot pri nas, je jasno, da se lahko v energijo obdela 80 odstotkov gnojevke in le 20 odstotkov koruze. To torej pomeni, da energijo tam večinoma pridobivajo iz dreka, če se izrazim po domače, kamor sodijo tudi razni klavnični odpadki, seveda pa tudi stara in pokvarjena koruza. Zato je logično, da kmet tam zanjo dobi manj denarja, je pa smiselno, da jo proda in da torej ne gre v nič.« Gotovo se prodaja koruze bioplinarni splača nekomu, ki ne kmetu-je, ima pa zemljo, dodaja. »Na njej poseje koruzo, potem pa poišče posrednika, ki jo požanje in odpelje v silažo, in na koncu brez posebnega truda zasluži. S tem ni nič narobe, problem bolj vidim v dolgoročnem siromašenju zemlje. Kadar namreč kmet z njive pospravi koruzo, nanjo odpelje gnojevko in umetna gnojila, da jo znova 'nahrani', v omenjenih primerih pa tega ni. Zato bi bila rešitev, da bi iz bioplinarne nekaj bioplinske gnojevke, ki pri tamkajšnjih postopkih nastaja, vrnili na njivo. Potem bi zemlja dobila potrebne organske snovi in bi bila še naprej rodovitna,« sklene Brodnjak. Senka Dreu Spodnje Podravje • Cepljenje s tretjo dozo še ni uradno registrirano za uporabo Posebno soglasje za cepljenje s tretjo dozo Pred cepljenjem s katerimkoli cepivom proti koronavirusu prejemnik podpiše izjavo, da je seznanjen z morebitnimi stranskimi učinki. V primeru prejema tretje, poživitvene doze, pa je ta izjava o odgovornosti posameznika precej, milo rečeno, »ponesrečeno« spisana in pri marsikom vzbuja dvom. V Sloveniji so trenutno dostopna štiri cepiva proti covidu-19, a je cepljenje s cepivom Janssen, proizvajalca Johnson &Johnson začasno ustavljeno. Le pri tem cepivu se osnovno cepljenje opravi z enim odmerkom, pri preostalih cepivih pa sta potrebna vsaj dva odmerka. Cepivi Comirnaty (Pfizer/BionTech) in Spikevax (Moderna) sta registrirani za osebe, stare 12 let in več, ostali dve cepivi sta registrirani za uporabo pri odraslih, starih 18 let in več. Je izjava o neregistriranem odmerku le »ponesrečena«? Ne glede na to, za katero cepivo gre, pa prejemnik pred cepljenjem podpiše izjavo. Ta pa je v primeru tretje doze precej ponesrečeno spisana. Glasi se: „Seznanjen sem, da 3. odmerek mRNA cepiva proti covidu zaenkrat ni registriran za uporabo. Tretji odmerek na željo osebe, ki se cepi, velja kot uporaba cepiva izven okvira dovoljenja za promet ('off-label uporaba'). Izjavljam, da se 'neregistrirana uporaba' cepiva opravi na mojo željo in s podpisom na tem obrazcu podajam soglasje za tako cepljenje ter sprejemam odgovornost za svojo odločitev." Marsikdo ima ob tem pomisleke, a kot pravi Metka Petek Uhan, direktorica Zdravstvenega doma Ptuj, primerov, da se zgolj zato, ker mora podpisati izjavo, nekdo ne bi odločil za cepljenje, doslej niso imeli: „Tisti, ki pridejo na cepljenje, so dejansko že odločeni in ta izjava ne vpliva na njihovo odločitev." Podpis izjave je sicer obvezen za vse, ne glede na starost. Kdo naj se cepi s tretjim odmerkom NIJZ 3. odmerek za zdaj priporoča oskrbovancem domov za starejše, osebam, stare 70 let in več, in posebej ranljivim kroničnim bolnikom ne glede na starost. S tretjim, poživitvenim odmerkom je sicer možno cepljenje tudi za vse druge, če tako želijo, a ker tretji odmerek cepiva za zdaj ni registriran za uporabo, je prav tako treba podpisati izjavo. „Za tretji odmerek se praviloma uporabi mRNA cepivo. V primeru, ko je uporaba mRNA cepiva kontra-indicirana, se uporabi vektorsko cepivo. Priporočen presledek med osnovnim cepljenjem in tretjim, poživitvenim odmerkom je vsaj šest mesecev. Osebe, ki so dokazano prebolele covid-19 in so bile polno cepljene, tretjega, poživit-venega odmerka ne potrebujejo," pojasnjujejo na NIJZ. Pri cepivih z dvoodmerno shemo je priporočljivo za drugi odmerek uporabiti cepivo istega proizvajalca kot za prvi odmerek. "Mešane sheme" veljajo kot uporaba cepiva izven okvira dovoljenja za promet ("off-label uporaba"), raziskave kažejo, da se pri teh lahko pojavi nekoliko več neželenih učinkov, kot če oseba prejme dva odmerka cepiva istega proizvajalca. Tudi v tem primeru prejemnik podpiše, da je seznanjen, da gre za uporabo izven okvira. Dženana Kmetec Najbolje precepljeni občani Ptuja in Hajdine Podravska regija je še vedno med najslabše precepljenimi v državi. Prav ta teden smo dosegli natančno 50 % preceplje-nost s prvim odmerkom, z obema odmerkoma pa 5 % manj. So pa očitno na ormoškem koncu uspešnejši kot na ptujskem. Med vsemi podravskimi občinami je trenutno delež cepljenih z obema odmerkoma največji v občini Središče ob Dravi (52,7 %), v Ormožu so na 48 %. Na Hajdini in na Ptuju je z obema odmerkoma cepljenih 46 %, kar je največji delež v UE Ptuj. Sledi občina Markovci (45,9 %), kjer pa je krepko višji delež cepljenih samo s prvim odmerkom (54 %) in Gorišnica (43 %). Na repu seznama so še vedno slovenskogoriške občine. Najmanj cepljenih je v Juršincih (33 %), v Trnovski vasi, Svetem Andražu, Sveti Trojici in Cerkvenjaku. Prav v teh petih občinah je najmanj cepljenih tudi v državnem merilu. Foto: CG Izjava, ki jo je treba podpisati ob prejemu tretjega odmerka cepiva, pri marsikom vzbuja strah. Upad zanimanja za cepljenje Septembrski ukrepi Vlade RS so v zadnjih tednih pospešili interes za cepljenje. Zanimanje seje povečalo, sočasno pa tudi delež tako prejemnikov prvega kot tudi drugega in tretjega odmerka cepiva. Nesrečni dogodek, ko je dva tedna po cepljenju umrlo mlado dekle, pa je vzbudil sum in strah in stvari očitno nekoliko postavil na glavo. „Res je, v zadnjih dneh je zanimanje za cepljenje precej upadlo. V ponedeljek smo vsega skupaj s prvo in drugo dozo cepili 187 ljudi. Delamo, kar je v naši moči, da bi se cepilo čim več ljudi, redno smo tudi na terenu, a v nekaterih občinah enostavno ni učinkaugotavlja direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan. Ptuj • Po več mesecih občina končno dosegla svoje Izpraznili lokal pod gledališčem Ključe poslovnega prostora, gostinskega lokala pod Mestnim gledališčem Ptuj, je v ponedeljek simbolično prevzela ptujska občina. V teh prostorih je zadnja leta deloval Legend pub, a so lastniku pred približno letom dni zaradi neplačanih obveznosti prekinili najemno pogodbo. Več mesecev pa je trajalo, da je občina dosegla izpraznitev prostorov. Pred skoraj letom dni je mestni svet obravnaval ugotovitve, povezane z delovanjem Mestnega gledališča Ptuj (MGP) v letih 2018 in 2019. Ena ključnih ugotovitev nadzornikov se je nanašala na domnevne nepravilnosti pri oddajanju lokala pod gledališko stavbo, posledica pa je bila odpoved najemnega razmerja med gostincem in MGP. Ptujska občina vse do začetka letošnjega leta ni bila lastnica gledališke stavbe, saj je bila ta (vključno z lokalom) v upravljanju banke Hetta asset resolution. Konec leta 2020, po pokritju celotnega dolga banki, je lastništvo gledališke stavbe v prešlo v last občine. Ta je letos spomladi naročila etaži-ranje in izpraznitev lokala. Po več mesecih in bojda številnih pozivih je to prejšnji konec tedna tudi sto- ril. „Ključe prostorov, v katerih je deloval lokal, smo zdaj tudi uradno predali Mestni občini Ptuj. Od tu naprej gledališče s tem nima nič," pravi Peter Srpčič, direktor MGP. Namen občine je v tem lokalu ohraniti gostinsko dejavnost. Vprašanje pa ostaja, kako uspešni in hitri bodo tako pri sanaciji kot iskanju novega najemnika. V naslednjih V ponedeljek je direktor MGP Peter Srpčič ključe gostinskega lokala simbolično predal strokovnim delavcem MO Ptuj. mesecih sicer občina namerava začeti obnovo prostora, naročili bodo tudi cenilno poročilo in se na podlagi tega odločili za oddajo v najem: »Z najugodnejšim ponudnikom oz. dražiteljem bo sklenjena najemna pogodba. Poslovni prostor ima namembnost prehramb-nega, gostinskega obrata, zato bo tudi vsebina prostora vezana na samo namembnost.« Na občini pojasnjujejo, da se je uradni prevzem zamaknil zaradi objektivnih okoliščin tako na strani najemnika kot MO občine Ptuj: »Izpeljati je bilo potrebno številne uradne postopke, novo etažiranje, vpis v GURS, potrditi spremembo Odloka o ustanovitvi javnega zavoda MGP na mestnem svetu itn.« Dženana Kmetec Foto: DK petek • 8. oktobra 2021 Aktualno Štajerski 3 Ptuj • Podaljšanje roka za dokončanje del na dveh cestnih odsekih Je krivo vreme, arheologija ali premalo delavcev? Trenutno na Ptuju tečeta dve veliki investiciji v cestno infrastrukturo; prva v Ulici 5. prekomorske, druga na Vičavi. V obeh primerih seje rok za dokončanje del zamaknil. Na Vičavi naj bi bil uraden razlog vreme, v blokovskem naselju arheološke najdbe. Številni občani pa menijo, da ne eno ne drugo ni pravi razlog za podaljšanje del, pač pa dejstvo, da izbrani gradbinci na teren pošiljajo premalo delavcev. Skorajda že pravilo je, da se roki za dokončanje gradbenih del na infrastrukturnih projektih, predvsem vlaganjih v obnovo cest, zamaknejo. Tako je tudi v primeru dveh naložb, ki se trenutno izvajata na Ptuju. Prva faza gradnje ceste v blokovskem naselju, od križišča s Peršo-novo ulico do krožišča z Volkmer-jevo cesto, je velik projekt. Da terminski plan ne bo uresničljiv, so krajani, predvsem tisti, ki na tem območju živijo, opozarjali večkrat. To je tik pred iztekom roka za dokončanje del potrdila tudi ptujska občina. Rok za zaključek gradbenih del na Ulici 5. prekomorske so podaljšali za mesec dni in ga prestavili na 30. oktober. »Do podaljšanja je prišlo zaradi najdbe arheološkega grobišča iz rimske dobe, zaradi katere so bile potrebne podrobnejše arheološke raziskave. S tem so se posledično gradbena dela izvajala počasneje, kot smo prvotno načrtovali,« so razloge pojasnili na MO Ptuj. Predvidoma v tem tednu, od 15. do 25. oktobra, pa bodo začeli asfaltirati celotno dolžino ceste in pločnikov. V tem času bo promet občasno oviran. Gradbena dela se - tako zagotavljajo na občini -zaradi podaljšanja roka ne bodo podražila. Čeprav na občini vztrajajo, da je razlog za podaljšanje del arheologija oziroma odkritja, pa številni občani opozarjajo, da je bilo na gradbišču v tem primeru premalo delavcev za tako obsežno investicijo. Novi zamik del na Vičavi naj bi bil posledica vremenskih razmer. Razlog za podaljšanje roka v Ulici 5. prekomorske naj bi bila arheološka odkritja. Na gradbišču praviloma en ali dva delavca ... Precej podobne težave kot v tem delu mesta imajo tudi krajani v naseljih Vičava in Orešje. Obnavljajo namreč eno zelo prometnih cest, iz Ptuja proti Vurbergu. Tudi tam so krajani nezadovoljni, predvsem s tempom dela. »Dela potekajo prepočasi, na gradbišču je premalo delavcev, da bi se pravočasno zaključila. Sam osebno sem šel gledat na gradbišče večkrat, pa je tam vedno zelo malo delavcev, praviloma en ali dva,« je nezadovoljen Sto-jan Gorišek, krajan naselja Vičava na Ptuju. Rok za dokončanje del je bil s tega ponedeljka prestavljen na konec tedna, a je zdaj jasno, da je tudi ta načrt neuresničljiv. Gorišek pravi, da sta na gradbišču običajno le dva delavca in da je razumljivo, da ne moreta delati hitreje, kot delata: »Nekaj dni celo ni bilo popolnoma nikogar na gradbišču, pa je bilo lepo vreme. Na to sem opozoril občino, ampak nič od tega.« Na ptujski občini so potrdili, da so prejeli pritožbe krajanov. Strokovni delavci naj bi si potek del ogledali na terenu, a naj bi ob njihovem prihodu dela potekala zadovoljivo. V času njihovega pri- hoda naj bi bili na gradbišču štirje delavci: »Do zamika pa je prišlo zaradi vremenskih razmer in ker je in še bo v teh dneh, ko je bilo predvideno dokončanje, znova dež, se bodo dela zagotovo zamaknila v naslednji teden.« Izbrani izvajalec na Vičavi je podjetje BM asfalt, za ureditev 5.320 m2 bo občina plačala okrog sto tisoč evrov. Za izvedbo investicije v Ulici 5. prekomorske pa sta zadolženi občinsko podjetje Javne službe Ptuj in Komunalno podjetje Ptuj, vrednost podpisane pogodbe pa je kar 950.000 evrov. Dženana Kmetec Foto: CG Foto: CG Slovenija, Podravje • Kar 94 odstotkov stanovanj v državi je lastniških Ljubo doma, Slovenec ga ima Eden od stereotipov o državljanih deželice na sončni strani Alp govori o njihovi potrebi po posedovanju lastne strehe nad glavo. Pa ta drži? Seveda, in še kako. Slovenci radi kupujemo domove, saj so nepremičnine za nas ena najvarnejših naložb. Še raje, tako državna statistika, pa gradimo. Po zadnjih podatkih Slovenskega statističnega urada (Surs) iz leta 2018 je namreč kar 66 odstotkov prebivalcev Slovenije živelo v eno- ali dvostanovanjskih hišah. Večinoma ne gre za novogradnje, saj so v povprečju stare 45 let, torej so bile zgrajene v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja. Ko je bilo notranje stranišče luksuz So pa tako hiše kot stanovanja v Sloveniji v kar 94 odstotkih lastniška. Kot je razvidno iz tabele, se je delež nepremičnin v zasebni lasti v zadnjih desetletjih močno dvignil, saj je leta 1971 znašal 72,3, leta 1991 69,9, leta 2018 pa že 94,2 odstotka. Tako močan dvig je v največji meri posledica množičnega odkupa stanovanj po stanovanjskem zakonu, ki ga je Slovenija sprejela kmalu po osamosvojitvi države. V tem času se je krepko izboljšal naš stanovanjski standard. Če je bilo 1971. leta 276 stanovanj na 1.000 prebivalcev in leta 1991 že 357, je iz podatkov zadnjega registrskega popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, ki se nanašajo na leto 2018, razvidno, da je bilo v Sloveniji takrat okoli 852.000 stanovanj ali 412 na 1.000 prebivalcev. Velika večina stanovanj (92,8 %) ima kuhinjo, kopalnico in notranje stranišče, kar se danes zdi marsikomu povsem normalno in nujno, a ni bilo vedno tako. Leta 1971 se je s takšnim standardom lahko pohvalilo le 42 odstotkov stanovanj, a je ta delež do ustanovitve samostojne države leta 1991 že narasel na 85. Notranje stranišče je torej še pred pol stoletja veljalo za razkošje. Kot za- nimivost lahko povemo, da je bilo v Sloveniji leta 1971 brez ustrezne temeljne plošče, kjer so bila tla kar na zemlji, še vedno 3.649 stanovanj. 25 m2 več bivanjskega prostora K boljšim bivanjskim pogojem sodi tudi prostor, zato ne preseneča, da ga imamo doma z leti na voljo več. Ob popisu leta 1971 so bila stanovanja v povprečju v izmeri 56,8 kvadratnega metra, dve desetletji kasneje 68,5, pred tremi leti pa smo v povprečju bivali že na 82,2 kvadratnega metra uporabne stanovanjske površine, torej na dobrih 25 kvadratih več. Povečala se je tudi povprečna površina stanovanja na osebo, in sicer s 16 kvadratnih metrov od leta 1971 na 29 leta 2018. Lastništvo stanovanj in bivalni standard v Sloveniji Delež stanovanj v zasebni lasti (v %) 1 1971 1 1991 1 2018 1 MM 1 Število stanovanj (na 1.000 prebivalcev) 276 357 412 Delež stanovanj, ki imajo kuhinjo, kopalnico in WC (v %) 42 85 92,8 Povprečna uporabna površina stanovanja (v m2) 56,8 68,5 82,2 ■ • -ÏÏ8*. t . „V%» J- ' - '-.r tfg^j-/ 1 s'.i%-%f> * I. v S _ . ' ' ' vJB ' . i v«". C $ v . > ' H • Í . Po statističnih podatkih Slovenci večinoma živimo v lastniških hišah. Statistika Evropske unije se sicer ne sklada povsem s slovensko, zlasti glede lastništva Slovencem tako ljubega doma. Po podatkih, s katerimi razpolaga Eurostat, je bilo med članicami Unije leta 2019 v povprečju 70 odstotkov stanovanj lastniških, kar bi moralo Slovenijo uvrstiti visoko nad tem povprečjem, vendar so ji EU statistiki pripisali »le« 74,8-odstotno posedovanje bivanjske nepremičnine, kar je zgolj povprečje. Po Eurostatu imajo največ stanovanj Romuni (96 %), Madžari (92 %) in Slovaki (91 %), na dnu te lestvice pa so Nemci (51,1 %) in Avstrijci (55,2 %), ki so torej približno pol lastniki, pol pa najemniki. Kaj pa pravi Eurostat? V hišah je leta 2019 živelo 53 odstotkov državljanov EU. Najraje imajo hiške Irci (92 %) ter Hrvati in Belgijci (po 78 %), Slovenija pa je tokrat po Eurostatu uvrščena višje kot po Sursu, saj naj bi pri nas namesto 66 v hišah bivalo kar 71,5 odstotka prebivalcev. Po drugi strani pa so stanovanja najbolj priljubljena v Latviji (66 %), Španiji (65 %) in Estoniji (61 %). Evropejci so pred dvema letoma v povprečju imeli 1,6 sobe na člana gospodinjstva in prav takšna je ocena tudi za Slovenijo. Pri tem sta z 2,2 in 2,1 sobe na osebo rekorderki Malta in Belgija, na repu pa so se z 1,1 sobe znašle Hrvaška, Poljska in Romunija. EU-gospodinjstva so štela 2,3 člana, Slovenija pa je z 2,4 člana na gospodinjstvo v zlati sredini. Največ ljudi biva skupaj na Slovaškem (2,9), Poljskem (2,8) ter na Cipru in na Hrvaškem (po 2,7), najmanj pa v Nemčiji, na Danskem, Finskem in Švedskem, kjer v povprečju skupaj živita po dva člana gospodinjstva. Senka Dreu Foto: CG Vir: SURS 4 Štajerski Podravje petek • 8. oktobra 2021 Trnovska vas • Potekajo še zadnji izkopi za optično omrežje Z optiko kmalu pokrita vsa občina Potem ko je Telekom položil optične kable v vseh naseljih občine Trnovska vas, sta slednjič prišla na vrsto še Sovjak in Črmlja. Župan Alojz Benko je sicer spomladi 2019 napovedal, da bodo vsi občani optično omrežje, ki zagotavlja najvišjo kakovost internetnih storitev, brez katerih danes ne more več večina gospodinjstev, dobili v letu dni, a se to ni v celoti uresničilo zlasti zaradi epidemije. Spomnimo, da so optične kable najprej položili v Bišu, Bišečkem Vrhu, Ločiču in delu Sovjaka, nato pa še v Trnovskem Vrhu in v središču Trnovske vasi, kar pomeni, da sta »nepokrita« ostala še Črmlja in preostali del Sovjaka. »Pred kratkim so delavci kopali jarke v spodnjem delu Črmlje in vanje vstavljali optične kable, zdaj potekajo izkopi še v zgornjem delu, ki meji na Sovjak. Tam obenem urejamo tudi vse potrebno za javno razsvetljavo. Ko bodo dela končana, se bo v bistvu vsaka hiša v občini lahko priključila na optiko, wmmmmm „► '' !r t w 1 " SjUf Polaganje optičnega kabla v CrmljiJ ■■¡^■HH saj bodo z njo pokrita vsa naselja. Kdaj točno bo začel Telekom vpi-hovati optiko, pa še ni povsem jasno, saj ima zaradi situacije in povečanega obsega dela velike zamude. Do konca letošnjega leta vsi občani najverjetneje še ne bodo dostopali do sodobnega priklopa na internet, telefon in televizijo, prihodnje leto pa že zagotovo,« je obljubil župan in dodal, da se gradnja optike resda koncu približuje prepočasi. »Kljub temu menim, da smo lahko zadovoljni, sploh v primerjavi s številnimi drugimi občinami, ki so še daleč od potrebne digitalizacije podeželja.« SD Promocijsko sporočilo ZANIMIVOSTI PREVAJALEC 1. Kdo lahko postane prevajalec? Prevajalec je oseba, ki zapisano ali govorjeno besedilo prenaša iz enega jezika v drugega, pri čemer mora biti pozoren, da ohrani pomen. Če želite postati prevajalec, se morate po uspešno opravljeni splošni maturi vpisati na dvostopenjski študijski program prevajalstva. Pravzaprav se prevajalec nikoli ne neha učiti, saj mora svoj besedni zaklad nenehno bogatiti. Dober prevajalec je spreten z računalnikom in računalniško tehnologijo. Poleg tega mora biti prevajalec tudi natančen in imeti mora čut za jezik. Ker je prevajalec vezan na roke oddaje prevodov, se njegov delovnik prilagaja in nemalokrat se zgodi, da traja več kot 8 ur. Nekateri prevajalci delajo kar od doma, večina pa je zaposlenih v prevajalskih agencijah, kot je npr. Ontario na Ptuju z več kot 15 stalnimi prevajalci in lektorji. Za kakovostno opravljen prevod ni dovolj samo poznavanje izvornega in ciljnega jezika, ampak je izjemnega pomena tudi dobro poznavanje področja, česarse zavedajo tudi vje-zikovnem centru Ontario, kjer so prevajalci specializirani za različna področja (pravo, medicina, gradbeništvo, zavarovalništvo, elektrotehnika, informatika, bančništvo, brošure, časopisi...). 2. Kakšna je razlika med prevajalcem in tolmačem? Če se ne vidite sedeti doma za računalnikom in prevajati, imate pa radi tuje jezike, je morda poklic tolmača pravi za vas. Medtem ko prevajalec prevaja zapisana, tolmač prevaja govorjena besedila. Tako lahko tolmače iz jezikovnega centra Ontario na Ptuju najamete za prevajanje govorjenih besedil na sodiščih, pri notarjih, na konferencah in drugih dogodkih. Prevajalec in tolmač se razlikujeta tudi v opremi, ki jo uporabljata pri svojem delu: prevajalec potrebuje računalnik, dober slovar in dostop do interneta, tolmač pa kabino in slušalke. Dobrega tolmača odlikujejo natančnost in zmožnost visoke koncentracije. 3. Kdo so sodno zapriseženi prevajalci? Sodno zapriseženi prevajalci so prevajalci, ki so uspešno opravili preizkus za sodnega tolmača in prevajajo uradne dokumente, kot so potrdila o izobrazbi (spričevala, diplome), vozniška dovoljenja, rojstni listi, potrdila o nekaznovanosti, bilance, zdravniški izvidi, certifikati, pogodbe, sporazumi, aneksi, sklepi o dedovanju ... Sodnega tolmača imenuje Ministrstvo za pravosodje in je po uspešno opravljenem izpitu vpisan v imenik sodnih tolmačev. Svojo licenco mora vsakih pet let podaljševati in redno hoditi na izobraževanja. Seznam jezikov, iz katerih in v katere prevajajo sodno zapriseženi prevajalci na Ontariu, si lahko ogledate na spletni strani www.ontario.si. POKLICA - TOLMAČ Helio 3*r,er Hola Hei S M A1° tjiitiftii Saluton Zdravo " o^Jlf Olá ¡"lyíw Hallo Merhaba 6U6S0iaí«LD Czeéi M ONTARIO d.o.o. Jh ol"«^ Ahoj flo6pbi ff3eHb - He'° Bonjour Kaixo 3«P Ciao simeo" Bo ffrfcF SŠ 3flpaBCTByÜTe Sai Sveiki Puipht 21 CA,(Ej6(4 Ieiacn 2. . VUÍ?1D OI Hallá h, Hej ^prt Bon ; chaf ti ' Hel VIr: http://vnlocallze.com 4. Kakšne so pasti poklica prevajalca? Dober prevajalec mora polegjezikovnega znanja dobro poznati tudi kulturo, saj je samo tako lahko prevod kakovosten in razumljiv. Pomembno je tudi, da se s prevodom pomen besedila ne spremeni, kar predstavlja še poseben izziv, ko prevajamo besedne igre, ki morda postanejo nesmiselne, če jih prevedemo dobesedno. V takih primerih ima prevajalec še posebej zahtevno nalogo, saj mora za besedno zvezo v prenesenem pomenu poiskati ustreznico v jeziku, v katerega prevaja. Še večje težave pa povzroča prevajanje književnih besedil, pri čemer mora imeti prevajalec vsaj malo literarne žilice. 5. Ali bodo prevajalska orodja zamenjala prevajalce? Prevajalci so še pred nedavnim pri svojem delu uporabljali list papirja in slovar v knjižni obliki, napredek tehnologije pa je njihovo delo precej olajšal. Danes se prevajalci poslužujejo različnih prevajalskih orodij, ki omogočajo hitrejše prevajanje. Tovrstna prevajalska orodja postajajo vse dostopnejša in nekateri celo mislijo, da prevajalcev v prihodnosti ne bodo več potrebovali, vendar prevajalsko orodje nikakor ne more zamenjati človeka in njegovega znanja. Prevod raje prepustite strokovnjakom iz jezikovnega centra Ontario, še posebej, ko gre za prevode življenjepisov, povzetkov, ponudb za službe, spletnih strani ipd., saj vsako besedilo predstavlja vas kot osebo ali firmo. Podjetje Ontarioje bilo ustanovljeno leta 1992 z licenco za prevajanje in izobraževanje. V teh letih so pridobili veliko izkušenj na različnih področjih prevajanja in so ponosni, da danes združujejo le najboljše prevajalce, ki so specializirani za različna področja. Pridružite se zadovoljnim strankam, ki so pisne prevode uradnih in drugih dokumentov ter prevajanje na različnih dogodkih zaupale strokovnjakom iz jezikovnega centra Ontario. Prav tako se lahko obrnete nanje, če se želite naučiti ali poglobiti svoje znanje tujega jezika ali slovenščine. Hajdina • Objavljen razpis za gradnjo kanalizacije Končno zelena luč za začetek gradnje V tem tednu bo predvidoma objavljen razpis za izbiro izvajalca gradbenih del za izgradnjo kanalizacije na Hajdini. Urejali jo bodo na območju Slovenje vasi, Skorbe in Hajdoš. Investicija je vredna milijon evrov. Občina Hajdina si je za gradnjo kanalizacije na Hajdini zagotovila milijon evrov državnih sredstev. Kar dve leti so potrebovali, da so zadostili zahtevam Ministrstva za okolje in prostor ter pripravili potrebno dokumentacijo. „Zdaj smo dejansko končno tako daleč, da se lahko objavi razpis za izbiro izvajalca. Objavili ga bomo ta teden. Če ne bo pritožb, bi pripravljalna dela lahko začeli še letos, obsežnejša gradbena dela pa spomladi naslednje leto. To bi bil precej realen scenarij," pojasnjuje hajdinski župan Stanislav Glažar. Dela na terenu bi končali najpozneje do leta 2023. „Kanalizacija Investicija izgradnje kanalizacije je vredna milijon evrov. se bo urejala na območju Slovenje vasi, Hajdoš in Skorbe, gre za enega večjih in pomembnejših projektov na območju občine v zadnjem času," še dodaja Glažar. DK Cerkvenjak • Rebalans proračuna za nakup nepremičnine Prostor potrebujejo za parkirišče Občina Cerkvenjak za potrebe lokalne skupnosti kupuje zemljišče v središču naselja Cerkvenjak. Na skoraj 1.200 m2 velikem prostoru bodo uredili avtobusno postajališče, javno parkirišče, svoj prostor pa bo tam dobila tudi lokalna tržnica. Kupnina za stanovanjsko hišo z garažo znaša 80.000 evrov. Ker v letošnjem proračunu ni postavke za nakup omenjene nepremičnine, so cerkvenjaški svetniki na dopisni seji odločali o rebalansu. Potrdili so, da se 16.000 evrov za plačilo are lastnikoma zagotovi v aktualnem proračunu, preostanek kupnine v višini 64.000 evrov pa prihodnje leto. Novo avtobusno postajališče in parkirišča pa niso edina novost v središču Cerkvenjaka. Od začetka šolskega leta je namreč v lepši in varčnejši preobleki tudi šolska stavba. Čez poletje so namreč Foto: arhiv šole Podobo središča Cerkvenjaka od začetka šolskega leta krasi tudi obnovljena šolska stavba. stavbo za približno pol milijona evrov energetsko sanirali, investicijo pa so si razdelili ministrstvo za infrastrukturo in občina. Šola je dobila novo termoizolacijsko fasado, stavbno pohištvo, izolirano podstrešje, na katerem bosta knjižnica in kabinet za glasbo, okolica pa je na novo tlakovana. SD Sv. Andraž • Spremenjen pravilnik o oddaji občinskih prostorov Društva lahko najemnino odslužijo Andraški svetniki so potrdili nekoliko spremenjen pravilnik o oddaji dvorane, telovadnice in občinske stavbe. Kot je pojasnila županja Darja Vudler Berlak, je bilo treba obstoječi pravilnik uskladiti z zakonodajo, glavna novost pa je, da občina ničesar več ne more oddati brezplačno. To pomeni, da bo treba tudi domačim društvom po novem zaračunati najemnino. Županja ima na podlagi vloge možnost društvu najemnino znižati za 90 odstotkov, preostalih 10 pa lahko odslužijo, in sicer E(t)noteko v kletnih prostorih občine bo mogoče še naprej najeti brezplačno, a le za prireditve, ki so posebnega pomena za lokalno skupnost. tako, da pokrijejo stroške obratovanja, prostore pa tudi sami očistijo. Ta sredstva oziroma njihovo delo se jim prizna in poračuna z najemnino. Najem občinskih prostorov za prireditve, ki so posebnega pomena za lokalno skupnost, pa ostaja brezplačen. Sem sodijo prireditve občine, vrtca in šole, prav tako pa tudi občni zbori društev ter programi in prireditve z javnih razpisov. V občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah deluje 16 društev: čebelarsko, lovsko, prostovoljno gasilsko, kulturo-umetniško, turistično, upokojensko, imajo tudi štiri športna društva, Rdeči križ, vinogradniško-sadjarsko, nara-voslovno-izobraževalno, društvo gospodinj, mladih in ljubiteljev glasbe. SD Foto: SD petek • 8. oktobra 2021 Podravje Štajerski 5 Ptuj • Občina in Šolski center skupaj obnovila stadion Atletski stadion znova odprt za ljubitelje športa V teh dneh se je končala obnova atletskega stadiona ob Šolskem centru (ŠC) Ptuj, kar pomeni, da bo objekt znova na voljo vsem željnim športa in rekreacije. Vse od začetka letošnjega leta namreč zadrževanje na stadionu ni bilo dovoljeno zaradi njegove dotrajanosti in slabega stanja. K temu so veliki pripomogli posamezniki, ki so tako tekaško stezo kot druge površine uporabljali neprimerno in jih celo namerno uničevali. Atletski stadion ob ŠC Ptuj ima prenovljeno tekaško stezo. Atletski stadion ob ŠC Ptuj bodo med tednom od 7. do 15. ure uporabljale samo šole ŠC Ptuj in Gimnazija Ptuj. Vsak dan od 15. ure naprej pa so površine na voljo tudi vsem drugim obiskovalcem. Foto: CG Omenjeni atletski stadion je sicer v prvi vrsti namenjen športni vadbi srednješolcev, v popoldanskem času pa je priljubljena točka številnih ptujskih družin in rekreativcev. Prav zato se je v reševanje problema vključila tudi Mestna občina Ptuj. Slednja je s ŠC Ptuj podpisala pogodbo o soupravljanju stadiona, s katero sta obe instituciji pristopili k obnovi dela stadiona. Medsebojna razmerja so uredili po vzoru drugih občin, kjer si športno infrastrukturo delijo izobraževalne ustanove in občine, torej dijaki in učenci, v popoldanskih terminih pa občani. Kot je pojasnil Oton Mlakar, direktor Šolskega centra Ptuj, so delno sanirali tekaško stezo in popravili robnike, kar jih je stalo okoli 4.000 evrov. Sredstva je v celoti prispevalo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ki je sicer tudi lastnik objekta. V sodelovanju z Gimnazijo Ptuj so namenili še dodatnih 2.200 evrov za ureditev okolice, ki so jo izvedle Javne službe Ptuj. Posamezniki s kolesi na tekaško stezo Mestna občina Ptuj bo poskrbela za postavitev ograje z vstopnim mestom (vrtljiva vrata), ki bo preprečevalo prehod za kolesa in skuterje. Kot je opozoril Mlakar, se namreč še vedno dogaja, da po- samezniki raztrgajo ograjo ter se s kolesi in skuterji vozijo po tekaški stezi: »Pred kratkim je na primer cela družina kolesarila po tekaški stezi, kolesa pa jim je čez ograjo dvignil kar ,glava družine', kar je nedopustno.« Ptujska občina bo med drugim uredila še dodatno javno razsvetljavo in video nadzor. Vsa navedena dela so v teku, izvajalec pa je občinsko podjetje Javne službe Ptuj. Prispevek ptujske občine je ocenjen na malce manj kot 14.000 evrov (elektrika: 4.800, popravilo ograje in vrata: 6.930 in video nadzor: 2.000 evrov). Poostren nadzor ptujskih redarjev Tako ŠC Ptuj kot Mestna občina Ptuj si želita, da bi uporabniki atletski stadion uporabljali v skladu s tem, čemur je v prvi vrsti namenjen (teku). Na njegovih površinah je prepovedano rolanje, rolkanje, vožnja s kolesi, skuterji ter druge dejavnosti, ki niso primerne za te površine. »Glede na to, da bo stadion v popoldanskem terminu na voljo vsem občanom, si želimo, da bo po sanaciji ostal v takem stanju. Le tako ga bodo lahko koristili vsi tisti, ki se želijo rekreirati. Tako kot ravnamo z lastnim premoženjem, bi si želeli, da se spoštuje tudi tisto, kar je namenjeno skupnemu dobru,« so sporočili s ptujske občine. V skladu z dogovorom med ŠC Ptuj in občino bo mestno redarstvo po odprtju opravljalo poostren nadzor. »Samo upamo lahko, da se vandalizem ne bo več pojavljal v taki meri kot pred zaprtjem. Pri nadzoru lahko pomagajo tudi vsi tisti, ki želijo stadion uporabljati pravilno in jim ni v interesu, da ga vandali, tudi s kolesi in skuterji, ponovno uničijo do te mere, da ga bomo ponovno morali zapreti,« je še dodal Mlakar. Na Mestni občini Ptuj so potrdili, da bodo redarji pogosteje prisotni na tem območju. V tem tednu so na stadionu vsak dan med 18. in 20. uro. Do sedaj so sicer občasno in redko izvajali nadzor na tem območju, največkrat zaradi nepravilnega vodenja psa na javni površini ali ne pobiranja pasjih iztrebkov. Prav tako niso izvedli nobenega postopka zaradi kršitve javnega reda in miru ali kaznivega dejanja namernega poškodovanja tuje stvari. Estera Korošec Ptuj • Izbran nov direktor Lekarn Ptuj Vodenje prevzema Miroslav Mihalič Na razpis za direktorja Lekarn Ptuj so se prijavili trije kandidati. Soglasno podporo je svet zavoda dal Miroslavu Mihaliču, ki bo vodenje tega zavoda prevzel predvidoma konec novembra. Od decembra lani, po odhodu dolgoletne direktorice Darje Potočnik Benčič na Lekarniško zbornico Slovenije, je Lekarne Ptuj kot vršilka dolžnosti vodila Tanja Novak. Ta se na razpis za direktorsko mesto na zadnjem razpisu ni prijavila. Do direktorja s polnimi pooblastili so sicer prišli šele v drugem poskusu. Na prvi razpis, ki je potekal v prvi polovici tega leta, sta bila prijavljena dva kandidata, a svet zavoda nobenega izmed njiju ni prepoznal kot primernega za vodenje zavoda. Zato so razpis avgusta ponovili. Seja sveta zavoda, na kateri so se kandidati predstavljali, je potekala 30. septembra. »Imeli smo precej težko delo, dejansko so se vsi trije odlično predstavili, vsi so tudi ustrezali vsem razpisnim pogojem. Je pa bila odločitev sveta zavoda na koncu sprejeta soglasno, torej z devetimi glasovi,« pojasnjuje Mihael Lah, predsednik sveta zavoda Lekarne Ptuj. Zraven Mihaliča sta se na tokratni razpis prijavili še dve kandidatki, Barbara Munda in Marjeta Rak Namestnik. Nobeden izmed njih trenutno (še) ni zaposlen v Lekarnah Ptuj. Novoizbrani direktor bo predvidoma potrjen oziroma imenovan na naslednji seji sveta. V vmesnem času si morajo namreč pridobiti še soglasja občin ustanoviteljic. »Upamo, da nam bo to uspelo urediti do konca novembra in do takrat imenovati novega direktorja,« še pojasnjuje Lah. Novakovi, ki kot vršilka dolžnosti trenutno opravlja to funkcijo, namreč mandat poteče 1. decembra. Želja sveta zavoda je do takrat izpeljati vse potrebne postopke, saj bo sicer potrebno podaljšanje v. d.-jevstva. Potrditev na občinskih svetih je sicer (praviloma) le formalnost, ki pa terja čas. Dženana Kmetec g h ' Foto: CG Tanji Novak mandat poteče 1. decembra, svet zavoda upa, da jim bo do takrat uspelo pridobiti še vsa soglasja občin ustanoviteljic in imenovati novega direktorja s polnimi pooblastili. Ptuj • Župani podpisali osemmilijonsko pogodbo Gradnja kolesarke se začenja Ta teden so v prostorih ptujske občine štirje župani vključenih občin s Cestnim podjetjem Ptuj (CPP) podpisali pogodbo za gradnjo kolesarske steze na relaciji Ptuj-Hajdina-Kidričevo-Majšperk. Skupna vrednost projekta znaša 8,8 milijona evrov, za gradbena dela bo namenjenih dobrih osem milijonov evrov. Foto: arhiv MO Ptuj CPP kot izbran izvajalec mora dela dokončati v dobrem letu in pol, do 31. marca 2023, zgraditi pa mora 23,4 kilometra kolesarskih povezav. Od tega bo na območju ptujske občine urejenih 2,6, na Hajdini 1,84, v Kidričevem 17,8 in v Majšperku 4,2 kilometra kolesarske steze. V projekt je zajeta tudi gradnja treh mostičkov; gre za dve brvi čez potok Polskava in Framski potok v Kidričevem ter za razširitev že obstoječega mostu čez Dravinjo v Majšperku. Županja MO Ptuj Nuška Gajšek je pozdravila začetek del in med drugim povedala: »Vemo, da pogoji za kolesarjenje v občinah Spodnjega Podravja niso dobri, kljub temu da se stanje v zadnjih letih sicer izboljšuje. Manjka nam kolesarska infrastruktura, ki bi povezovala naselja in sosednje občine z mestnim središčem, tam, kjer obstaja, ni povezana ali pa je v slabem stanju, in kar se prometne varnosti tiče, predstavlja tveganje. Zato je tudi z vidika slednjega to pomemben dan, ki hkrati naslavlja povečanje prometne varnosti.« Gradnjo omenjene kolesarske povezave v višini dobrih pet milijonov evrov financirata EU in državni proračun, 3,6 milijona evrov pa je delež vključenih občin. SKL Sp. Podravje • O dogajanju na sejmu MOS Priznanji Ormožanom in Kidričanom Na letošnjem Mednarodnem obrtno-podjetniškem sejmu (MOS) se je predstavilo 500 razstavljavcev, sejem je obiskalo 37.000 ljudi. Foto: OOZ Ormož Z letošnje predstavitve OOZ Ormož na sejmu MOS, kjer jim je OZS podelila posebno priznanje za celovito skupinsko sejemsko predstavitev izdelkov in storitev Članov. Obrtna zbornica Slovenije (OZS) je na letošnjem MOS-u eno od priznanj namenila Območni obrtno-podjetniški zbornici (OOZ) Ormož. Podeljeno je bilo za celovito skupinsko sejemsko predstavitev izdelkov in storitev članov. „To priznanje veliko pomeni nam, hkrati pa vsem, ki se skupaj z nami trudijo za promocijo naših izdelkov in storitev ter predstavitev naših čudovitih krajev. Zelo smo veseli, da se našemu vabilu za udeležbo na sejmih odzovejo tako naši člani kot tudi druga podjetja iz ormoškega območja, na primer Oljarna Središče ob Dravi, Opsen ter podjetja, ki se ukvarjajo z gostinstvom in turizmom. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem, ki se z nami udeležijo sejmov, ter vodstvu občine Ormož, ki nas pri dejavnostih tudi podpirajo," je povedal sekretar ormoške obrtne zbornice Damjan Štibler. Drugi prejemnik priznanja iz spodnjepodravskega okolja je kidri-čevski industrijski gigant Talum. Prejeli so priznanje organizatorja, družbe Celjski sejem, in sicer za vzorno predstavitev prestrukturiranja proizvodnje v smeri ogljično nevtralnih izdelkov in povečane reciklaže različnih vrst odpadnega aluminija. Posebno sejemsko priznanje so v Talumu pozdravili in poudarili, da vsaka tovrstna nagrada daje potrditev kakovosti njihovega dela. Dodali so, da je bil sejemski nastop odlična priložnost za povečanje prepoznavnosti Skupine Talum in aluminija kot zelene kovine prihodnosti. „Obiskovalci sejma so veliko pozornosti namenili našemu hibridnemu fotonapetostnemu modulu, ohišje baterije za Samsungove baterije so najprej zamenjali za karter za tovornjak in se čudili širokemu naboru ulitkov, ki jih v Talumu izdelujemo za KTM. Z zanimanjem so prisluhnili tudi predstavitvi našega proizvodnega programa rondelic in rondel." Mojca Zemljarič 6 Štajerski V središču petek • 15. oktobra 2021 Dornava • Lekarna bo predvidoma zaživela ta mesec Vrvico prerezali, a lekarna bo še nekaj dni zaprta V Dornavi bodo v prihodnje imeli lekarno. Župan Janko Merc je v občino pripeljal zasebno lekarno Špringer, ki ima pet lekarniških enot. Matična je v Gornji Radgoni, podružnice pa v Apačah, Razkrižju, Rogaševcih in po novem v Dornavi. " s, wMwmm» Foto: MZ V lekarni Špringer Dornaua bo zaposlena mlada farmaceutka Andreja Štajnfelzer, prua na levi. Na fotografiji ob njej so lastnika lekarne, zakonca Janez in toka Špringer, ter dornauski župan Janko Merc. Da Špringerjevi širijo mrežo svojih enot, je dornavski župan prebral v našem časopisu, ko smo poročali, da imajo namen priti v občino Cerkvenjak. Nemudoma je šel v akcijo, jih kontaktiral in povabil v Dornavo. S tem mu je uspel velik met, ker gre za precej zahtevne in specifične postopke. Marsikatera podeželska občina težnje po lekarni goji več let, a jim realizacija ne uspe. Prazen prostor, namenjen lekarni, je v Dornavi čakal sedem let, od zaključka gradnje dvorane. Po sedmih letih je dobil vsebino, za katero je bil grajen. Občina je sedaj v prostoru prilagodila še elektro instalacije in uredila vhod z vrati, ki se odpirajo avtomatsko. Za ta namen so po besedah župana Janka Merca porabili okoli 15.000 evrov. „Dolgo smo čakali, kar predolgo, ampak danes je dan, ko uresničujemo večletno željo po odprtju lekarne. S tem bomo našim prebivalcem zagotovili dostopno ter kakovostno oskrbo z zdravili, farmacevtskimi izdelki in storitvami. Verjeli smo v odprtje lekarne, prepričani smo bili, da nam bo z vztrajnim delom, trdoživostjo in v dogovoru s pravimi odgovornimi ljudmi uspelo priti do cilja. Po številnih dopisih, razgovorih, dokazovanju pravic in pogojev za odprtje lekarne smo od ministrstva za zdravje 10. marca letos dobili soglasje za ustanovitev podružnične lekarne koncesionarja Janeza Špringer-ja. To je bila čudovita novica, ki pa sta jo spremljala razočaranje in grenkoba. Lekarniška zbornica Slovenije namreč kljub našim večkratnim pozivom v postopku izdaje dovoljenja za poslovanje podružnice v občini Dornava ni izdala pozitivnega predhodnega mnenja," je v nagovoru na slo- Graja lekarniški zbornici „Glede na to, da mi je poznano, da imajo tudi v nekaterih sosednjih občinah težave z izdajo dovoljenja Lekarniške zbornice Slovenije, se sprašujem, kaj pomeni izjava odgovorne osebe Lekarniške zbornice Slovenije, da morajo imeti vsi prebivalci Slovenije, ne glede na to, kje živijo, enake pravice do dostopa zdravil in lekarniških storitev, medtem pa prav oni zavirajo širitev mreže lekarn. Znano mi je, daje v pripravi sprememba zakona o lekarniški dejavnosti. Zato apeliram na vse pristojne, da za hitrejše in enostavnejše odpiranje novih lekarn in podružnic v občinah po Sloveniji dajo večjo pristojnost občinam. Zakaj to govorim in želim, bi razumeli, če bi z nami prešli pot do odprtja lekarne v Dornavi," je v nagovoru ob odprtju lekarne poudaril dornavski župan Janko Merc. vesnosti ob odprtju med drugim povedal župan Janko Merc in se zahvalil zakoncema Špringer, da sta lekarniško dejavnost pripeljala v občino Dornava. „Lekarna je lepa in sodobna, naj dobro služi občanom za dostop do zdravil in farmacevtskih izdelkov," so besede, s katerimi je odprtje lekarniške podružnice pospremil župan. V Dornavi bo zaposlena mlada magistra farmacije Pred mikrofon je stopil Janez Špringer, lastnik lekarne. „Prinašamo veselo novico - Lekarna Špringer je tukaj in namerava tukaj ostati. Z našim prihodom bo zdravilo v vašem kraju dostopnejše, bolj pri roki. Občina je dala na razpolago prostore, mi smo jih opremili in zaposlili magistro farmacije. Nudili bomo lekarniško storitev po sodobnih standardih, tako za pripravo kot izdajo zdravil. K sodobni opremi spada tudi avtomatizirano skladišče zdravil (lekarniški robot). V lekarni Dornava bo zaposlena magistra farmacije Andreja Štajnfelzer, ki je prve lekarniške korake v lekarni Špringer opravila že med študijem farmacije. Po končanem študiju je pri nas izpolnila pogoje za pridobitev lekarniške licence. Za zaupanje in privilegij, da smo prišli v vaš kraj, se vodstvu občine tudi zahvaljujem." Čakajo zeleno luč verifikacijske komisije Čeprav so slavnostni prerez vrvice ob vhodu v novo lekarno že opravili, bo ta še nekaj dni zaprta, saj čakajo odločbo ministrstva za zdravje. Predvidoma bi lekarno odprli v oktobru. „Prošnja za verifikacijo lekarne v Dornavi je vložena, pričakujemo pozitivni rezultat," je na otvoritveni slovesnosti še povedal lastnik Špringer. Delovni čas lekarne Dornava bo od ponedeljka do petka, ob ponedeljkih v popoldanskem času med 12. in 19. uro, ostale dni dopoldan od 7. do 14. ure. Lekarne Špringer v prihodnje v Slovenske gorice prihajajo še z eno svojo podružnico, ki bo poslovala v Cerkvenjaku. Mojca Zemljarič Ptuj, Spuhlja • Kako (ne)varna je šolska pot do avtobusnega postajališča Na stotine tovornjakov, na desetine Krajani Spuhlje ob glavni cesti proti Ptuju so upravičeno nezadovoljni s prometno ureditvijo. V spodnjem delu vasi opozarjajo na nevzdržne razmere, še posebej je cesta nevarna za šoloobvezne otroke, ki do avtobusnega postajališča pešačijo po bankinah in sosedovih dvoriščih. Ob začetku letošnjega šolskega leta je starše otrok vznejevoljilo, ker lokalna skupnost ob glavni cesti, ki je brez pločnika in kolesarske steze, ni postavila niti opozorilnega trikotnega znaka „Otroci na cesti". Po njihovih opozorilih so tablo naslednji dan postavili, a tik pred avtobusnim postajališčem, ne pa nekaj deset metrov prej, na začetku Spuhlje, iz smeri Budine. „Zdi se nam neodgovorno, da moramo občani lokalno skupnost in ljudi, ki so za to zadolženi, opozarjati, da opravijo svoje delo," so poudarili naši sogovorniki. Težko si je v 21. stoletju predstavljati situacijo, kakršni so izpostavljeni šoloobvezni otroci v Spuhlji. Pot do avtobusnega postajališča, kjer jih pobira šolski avtobus, je izjemno nevarna. Cesta je namreč glavna tranzitna žila za večino težkega tovornega prometa, ki v Slovenijo iz hrvaške strani vstopa na mejnih prehodih Zavrč in Središče. Tovornjaki skozi naselje vozijo drug za drugim. Za cesto, ob kateri sta avtobusni postajališči in do katerih se pešači po bankini, ne bi mogli reči, da ustreza definiciji varne šolske poti. Ob zelo obremenjeni prometnici ni ne pločnika in ne kolesarske steze. Da pridejo otroci do avtobusnega postajališča, pešačijo po sosedovih dvoriščih in čez travnik, da je pot v šolo in domov vsaj koliko-toliko varna. Kako to izgleda v času dežja ali pozimi v snegu, si je boljše niti ne zamišljati. Še večji problem je prečkanje ceste. Poleg vseh naštetih nevarnih dejavnikov so postajališči in prehod za pešce tik ob ovinku, zato sta slabši še preglednost oziroma vidljivost. V Markovcih kolesarska steza, v Spuhlji jarek „Lahko bi ob cesti namestili znake z opozorili, da so udeleženci v prometu tudi otroci. Iz smeri mesta do naselja je dovoljena hitrost 70 km/h in marsikdo je ne zmanjša na 50, kaj šele, da bi bil pozoren, da so ob cesti morda otroci. Pot do avtobusnega postajališča je neprimerna in zelo nevarna. Na vodstvo občine smo podali pobude, da se pristopi k urejanju, pa se ni nič uredilo. Ko smo imeli prvo- in drugošolce, smo jih sami vozili v šolo, prilagodili smo si urnike v službah, vključili smo stare starše. Otroke same pustiti Zaveze iz leta 2002 še vedno neizpolnjene Da bo občina poskrbela za pločnik med Spuhljo in Budino, je bila dana zaveza v pogodbi za izgradnjo Cero Gajke, kije bila sklenjena leta 2002. Pločnika ni, otroci rastejo in bi ga potrebovali včeraj, ne danes. Končali bodo osnovno šolo in pločnika še vedno ne bo. Za njimi je že druga generacija. Bo tudi ta do konca osnovne šole do avtobusnega postajališča pešačila nekje po jarkih? Dejstvo, pred katerim si ne gre zati- do avtobusnega postajališča je tukaj skoraj nepredstavljivo. Sploh pa ni možno starejšemu otroku naložiti odgovornosti, da bi mlajšega prvošolca spremljal do avtobusa. Nekateri starši otrokom, četudi so že večji, ne dovolijo, da bi pešačili do postaje, raje jih vozijo v šolo. Pravzaprav vsi sproti iščemo rešitve prevozov, da se izogibamo tveganju in nevarnosti. Po drugi strani pa vidimo, da v sosednji občini Markovci vse gre. Kolesarsko stezo ob tej isti glavni cesti so zgradili po celotni trasi skozi svojo občino, od Stojncev do Zabovcev. Konča se na meji z občino Ptuj. Pri nas v Spuhlji je namesto pločnika in kolesarske steze jarek. Pa še tega moramo kositi sami, v nasprotnem primeru bi nam pred hišami rasla metrska trava. Na situacijo nevarne šolske poti smo večkrat opozorili tako vodstvo občine kot tukaj živeče mestne svetnike in četrtno skupnost. Rezultata (pločnika) pa še kar ni." Sredi septembra je na glavni cesti skozi Spuhljo, sicer v zgornjem delu vasi, s ceste zdrsnil vlačilec. K sreči je prišlo velja dogodek vzeti resno in kot opozorilo, da takšna frekvenca tovornega prometa skozi gosto naseljeni kraj Foto: MZ petek • 8. oktobra 2021 V središču Štajerski 7 učencev - cesta pa brez pločnika Foto: CG skati oči, je, da bi otroci pločnik za uarno pot u šolo potrebovali danes in ne čez deset let. Kolesariti po in ob tej cesti sploh ni možno V tem delu Spuhlje je po besedah sogovornikov 11 šoloobveznih otrok. Zanimivo je tudi to, da so v Spuhlji, ko so gradili infrastrukturo na račun odlagališča Cero Gajke, pločnike pred 15 leti gradili ob lokalnih cestah v naselju, medtem ko ga ob glavni cesti proti Ptuju še danes ni. In to na cesti, kjer je gostota tovornega prometa izjemno visoka, brez tovornjaka ne mine niti minuta, smo izračunali v enem od naših časopisnih člankov. Krajani so zaskrbljeni predvsem zaradi svojih šoloobveznih otrok, da se ne bi kateremu kaj zgodilo. Če v mesto kolesarijo, to ob glavni cesti ni mogoče, ubrati je treba pot skozi naselje. Tudi vključevanje v promet na glavno cesto z osebnim avtomobilom je skoraj misija nemogoče, od zgodnjega jutra pa do večera. Kaj vse je v načrtu prenove ceste V sklopu rekonstrukcije glavne ceste je po zagotovilih Direkcije za infrastrukturo predvidena obnova vozišča in mostu pri Vulkanizerstvu Kolarič, ureditev odvodnjavanja tako ceste kot pronicajočih zalednih vod, ureditev vseh priključkov lokalnih cest, dovozov in uvozov (do stanovanjskih objektov, parkirišč, na kmetijska zemljišča...), ureditev hodnikov in prehodov za pešce, ureditev ukrepov za umirjanje prometa, ureditev cestne razsvetljave, avtobusnih postajališč, kolesarske steze, ureditev prometne opreme in signalizacije ter prestavitev oziroma zaščita vseh komunalnih vodov. Foto: CG Foto: CG le do materialne škode. Vsekakor verjetno ni primerna. Pločnika še lep čas ne bo... Na Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI) so pojasnili, da so za obnovo skoraj dveh kilometrov ceste od krožišča pri Supermestu do Spuhlje (avtobusnega postajališča, ki ga omenjamo) že začeli postopke za rekonstrukcijo ceste. „Potekali so odkupi potrebnih zemljišč, ki so bili ustavljeni, saj so krajani, organizirani v civilno iniciativo (Cl), projektni rešitvi ureditve površin za pešce in kolesarje nasprotovali. Naročili smo novo projektno dokumentacijo, ki je v zaključni fazi izdelave. Sledili bodo recenzija pro- Nevarnost na cesti ni edino tveganje, na katerega opozarjajo krajani Spuhlje ob glavni cesti. Tudi hrup je zelo moteč. Glasno je tako, da se sosedje z enega na drugo dvorišče ne slišijo. Če želijo poklepetati, morajo stopiti do ograje. jekta, parcelacija, odkupi zemljišč in nato gradbena dela. V novem projektu so površine za pešce in kolesarje prilagojene razpoložljivemu prostoru, kar pomeni, da bodo ožje, kot je bilo sprva predvideno. Tako bodo potrebni manjši posegi v zemljišča." Podobno pojasnilo na naše novinarsko vprašanje so oblikovali tudi na Mestni občini (MO) Ptuj: „Če bi bilo v naši moči, bi bila cesta že obnovljena. Investitor je DRSI, ki je že imela na mizi projekt, ki ga je CI ustavila zaradi strahu, da bo Ormoška cesta postala obvoznica. Treba se je zavedati, da je Ormoška cesta ranga G1 in za te ceste veljajo določene širine voznih pasov. Glede na pripombe CI je DRSI naročila nov projekt rekonstrukcije ceste, v katerem se med drugim niža niveleta ceste in ožijo površine za pešce in kolesarje. Za podrobnejše informacije glede termina obnove Ormoške ceste je pravi naslov DRSI." Kdaj bi se dela lahko začela, na DRSI niso navedli. Odgovor je bil: „Po pridobitvi zemljišč." Mojca Zemljarič Slovenija • Zaradi epidemije slaba tretjina manj darovanih organov in tkiv Slovenija svetla izjema, a čakajočih še vedno preveč Na svetovni ravni je epidemija krepko posegla tudi v transplantacijsko dejavnost. V zadnjem letu in pol je bilo za skoraj tretjino manj darovalcev in posledično izvedenih transplantacij. Prav zato je glavno sporočilo letošnjega evropskega dne darovanja organov in tkiv, da se je o tem treba pogovarjati. Slovenija posledic epidemije na tem področju ni občutila in je svetla izjema, kar pa najbrž ni ustrezna tolažba za 186 bolnikov, ki nestrpno čakajo nove organe, novo življenje. Foto: arhiv M24 Presaditev organov trenutno v Sloveniji čaka 186 bolnikov. Evropski dan darovanja organov in tkiv obeležujemo drugo soboto v oktobru. Letošnja tema pa: »O darovanju organov se moramo bolj sproščeno pogovarjati v krogu družine, bližnjih in v družbi«. Danica Avsec, direktorica Zavoda RS za presaditev organov, Slovenija-transplanta izpostavlja izjemen pomen darovalcev, njihovih svojcev in zdravstvenih delavcev, ki kljub dolgotrajni epidemiji poganjajo donorske in transplan-tacijske programe. Skrb vzbujajoče je dejstvo, da je bilo zaradi epidemije na svetovni ravni za 20 do 30 % manj transplantacij, spodbudno pa, da je Slovenija na tem področju med redkimi svetlimi izjemami. »V lanskem letu upada nismo zabeležili, z ustreznimi ukrepi in prilagoditvami nam je uspelo ohraniti visoko stopnjo darovanja in transplantacij,« so izpostavili v Sloveniji-transplant. Še več: v svetovnem merilu je bila Slovenija lani najuspešnejša glede števila presaditev srca na milijon prebivalcev. V samem vrhu je tudi po rezultatih in uvajanju novosti v programih presaditev pljuč, ledvic in jeter, izvajajo pa tudi kombinirane presaditve več organov. »V tem letu je 77 % svojcev v pogovoru po smrti bližnjega podalo soglasje za darovanje, kar kaže na zaupanje javnosti v sistem darovanja,« je prepričana Danica Avsec. En darovalec lahko reši tudi sedem življenj Smrt je še vedno tema, o kateri neradi govorimo. Ne le, da ni priljubljena, je praktično tabu tema, Največ bolnikov čaka novo ledvico, povprečna čakalna doba 300 dni Trenutno je na čakalnem seznamu za presaditev organa v Sloveniji 186 bolnikov. Največ, kar 102, jih čaka na presaditev ledvice, novo srce čaka 54 bolnikov, presaditev jeter 25, sedem pacientov nova pljuča, štirje pa trebušno slinavko. Čakalne dobe so dolge, v povprečju za srce 239 dni (za ur-gentne presaditve 56 dni), na ledvico se čaka še dlje, približno 300 dni. V Centru za transplantacijsko dejavnost v UKC Ljubljana so v času od januarja do avgusta letos presadili 79 organov, največ, približno polovico, ledvic. V Sloveniji od organov lahko darujemo srce, pljuča, jetra, ledvice in trebušno slinavko. Tkiva in celice, ki se lahko darujejo, so roženica, koža, kosti, hrustanec, vezi, ligamenti, krvotvorne matične celice, krvne celice, srčne zaklopke in žile. Prva presaditev v UKC Ljubljana je bila izvedena leta 1970. Foto: Zdravo Slovenija ki se je izogibamo. V Slovenija--tranplantu želijo letos izpostaviti prav pomen pogovora o tem in možnostih darovanja organov. »Morda je res udobneje živeti brez opredelitve, ne razmišljati o smrti, a z odločitvijo bogatimo našo človeškost. Prav vsaka opredelitev šteje, saj lahko z eno odločitvijo večkratno pomnožimo naš dar. Namreč, en umrli darovalec oz. darovalka olajša zdravljenje, podaljša ali reši tudi do sedem življenj. Ne pozabimo, da brez soglasja ni darovanja in brez darovanja ni zdravljenja s presaditvijo,« opozarja direktorica Slovenija--transplant. Tisti, ki se odločijo za darovanje, lahko svojo odločitev v času življenja kadarkoli enostavno spremenijo. Podatke o opredelitvi hranijo v registru opredeljenih oseb na Slovenija-transplantu in jih odklenejo šele po vpisanem času smrti. Nekateri izrecno ne želijo darovati organov Darovanje organov in tkiv je možno le po predhodnem soglasju z darovalcem, za kar se lahko opredeli darovalec sam že v času življenja s podpisom izjave o darovanju ali z darovanjem po smrti soglašajo njegovi svojci. Medtem ko je delež podanih soglasij svojcev po smrti precej visok, si na Slovenija-tranplantu prizadevajo, da bi bilo več tudi opredelitev glede darovanja organov vnaprej: »Od leta 2005 se je v register vpisalo 11.300 ljudi, kar je primerljivo z razprodano športno dvorano v Stožicah. V tem letu se je opredelilo 686 ljudi. Veseli nas, da narašča uporaba elektronske opredelitve, saj je 80 % ljudi uporabilo varno in hitro možnost opredelitve prek portala eUprava.« Preko omenjenega portala se je možno opredeliti za ali proti darovanju organov. Letos se je deset ljudi izrecno vpisalo v register, da ne želijo biti darovalci. Skupaj je v registru 11.299 ljudi (od tega 11.269 za, 30 proti). Dženana Kmetec 8 Štajerski Podravje petek • 8. oktobra 2021 Majšperk • Za pokopališča pol milijona evrov Ptujskogorsko pokopališče premajhno Občina Majšperk bo letos za obnovo pokopališč namenila okoli 400.000 evrov. Največja investicija bo izvedena na Ptujski Gori, kjer je vedno manj prostora za nove grobove. Širitev pa ni mogoča, saj v bližini ni primernih zemljišč. Prostorsko stisko bodo rešili z gradnjo žarnega zidu, kije že v teku. Foto: Občina Majšperk Novi žarni zid na Ptujski Gori Kot so sporočili z majšperške občine, je v sklopu del predvidena širitev in obnova parkirišča ter postavitev novega žarnega zidu, ob katerem bo umetnik Franc Tobias postavil skulpturo »Korona« iz kovanih križev. Slednja bo predstavljala virus covid-19 in posledično dogodke, povezane z epidemijo. Del skulpture bo tudi prostor za sedenje, ki ga pogrešajo predvsem starejši obiskovalci pokopališča. Gradbena dela izvaja podjetje Žolger iz Majšperka. Po besedah županje Darinke Fakin bodo z investicijo pridobili dodatna parkirišča za osebna vozila, z žarnim zidom pa okoli 70 žarnih mest. Vrednost investicije je 210.000 evrov. Na pokopališču v Majšperku so velik del dotrajanih cipres zamenjali z zidom iz kamna in ograjo, kar je občino stalo nekaj manj kot 100.000 evrov. V okviru gradbenih del na pokopališču v Stopercah bo urejena notranjost vežice (združitev obeh poslovilnih prostorov in zamenjava oken na stekleni strehi). V prihodnjih letih pa želijo v Stopercah postaviti žarni zid, na maj-šperškem pokopališču pa urediti prostor za raztros pepela. V občini Majšperk sicer redno vzdržujejo in posodabljajo pet pokopališč. Ob že omenjenih treh sta pokopališči še na Janškem Vrhu in Bolfenku. Estera Korošec V lanskem letuje bilo na pokopališču Ptujska Gora pokopanih 14 oseb. Več kot 80 % pogrebov je žarnih. Kot je pojasnila županja Darinka Fakin, kljub prostorski stiski v prihodnjih letih ne bo zmanjkalo prostora za tiste, ki želijo biti pokopani v krsti: »Nekaj prostoraje še na razpolago, prav veliko pa res ne.« Je pa res tudi to, da se nekatera grobna mesta v določenem obdobju ponovno na razpolago. Če bi prostora kdaj zares zmanjkalo, saj gre za pokopališče, kije umeščeno v hrib in je njegova širitev praktično nemogoča, pa se lahko občani odločijo za pokop na bližnjem pokopališču v Majšperku. Hajdina • Investicije na pokopališču Uredili enojna žarna polja Hajdinska občina je letos pristopila k celovitemu urejanju pokopališča. Prejšnji mesec so zgradili 60 novih žarnih polj. Začeli so s postavitvijo informativne digitalne table, ki omogoča hitro iskanje grobnih mest, nato pa je sledila še ureditev dodatnih žarnih mest. Foto: CG Na Hajdini imajo po novem tudi enojna žarna polja. Na pokopališču so na novo uredili 26 enojnih in 15 dvojnih žarnih polj. Skupaj je zdaj na voljo 150 dvojnih žarnih polj in 26 enojnih, od tega je prostih 17 dvojnih in 26 enojnih žarnih polj. Vrednost investicije je znašala 27.900 evrov in zajema tudi ureditev novih poti. „Naložba je bila potrebna zato, ker so skoraj vsa dosedanja žarna polja zasedena. Zdaj so že na voljo nova, v prihodnje pa načrtujemo še urediti prostor za raztros pepela in postavitev žarnega zidu. S širitvijo se urejajo tudi poti. Planiramo še ureditev asfaltne poti ter parkirišč z ozelenitvijo," je pojasnil župan Stanislav Glažar. Letni stroški tekočega vzdrževanja pokopališča znašajo povprečno 32.000 evrov, kar občina pokriva z grobninami. Za naložbe pa denar zagotavljajo iz občinskega proračuna. Dženana Kmetec Število pogrebov na pokopališču Ptujska Gora: Leto 2018 16 2019 16 2020 14 Ormož • Notranji bazen kmalu na voljo vsem občanom Cene vstopnic za zimski bazen znižali V zimskem bazenu pri Gimnaziji Ormož prve plavalne zamahe že delajo osnovnošolci. Marsikoga pa zanima, kdaj bo bazen s savno na voljo tudi zunanjim obiskovalcem. Zimski bazen je tako kot tudi letno kopališče letos prešel v roke javnemu zavodu za turizem, kulturo in šport. Po besedah direktorja Andreja Vršiča v njem že od sredine septembra delajo prve plavalne zamahe vrtčevski in osnovnošolski otroci iz domačih in tudi drugih šol. »Bazen služi predvsem učenju plavanja učenk in učencev osnovnih šol in vrtcev v občini Ormož. Osnovne šole in vrtci koristijo bazen med tednom. Zaseden je od 13. septembra do 25. aprila. Poleg domačih šol plavalne tečaje opravljajo še učenci iz Središča ob Dravi in Dornave,« je pojasnil direktor. In kdaj bo bazen na voljo tudi za druge, plavanja željne obiskovalce? »Predvidoma ob koncu oktobra. Zainteresirane občanke in občani ter turisti bodo imeli možnost rekreacije trikrat na teden v popoldanskih urah ob koncu tedna (petkih, sobotah in nedeljah). Obratovalni čas smo podaljšali za eno uro, tako da bo na voljo od 14. do 21. ure,« je odprtje za zunanje obiskovalce najavil direktor. Očitno pa bodo plavalni zamahi v bazenu in savnanje cenejši. Kot je na zadnji seji potrdil ormoški občinski svet, bo po novem za popoldansko vstopnico odraslih treba odšteti tri evre, doslej je bila na voljo le vstopnica do dve uri, in sicer Foto: Arhiv ST po ceni 3,65 evra. Za otroke, dijake, študente in invalide ter upokojence pa je cena namesto dosedanjih 2,90 evra za dve uri zgolj dva evra za celo popoldne oz. sedem ur. Malenkost nižje so tudi cene vstopnic za uporabo savne, ta znaša 5 evrov, za uporabo savne z bazenom dva evra več. Namesto sezonskih pa je novost mesečna vstopnica v znesku 20 evrov za odrasle ter 15 evrov za otroke, dijake, študente, upokojence in invalide. Možen je tudi zakup bazena, ta je za uporabnike iz občine Ormož 40 evrov za uro, za druge ura zakupa znaša 60 evrov. Svetniki potrdili cenik brez podatkov o stroških V razpravi ob potrjevanju cenika je svetnik Simon Kolmanič pogrešal podatke o stroških vzdrževanja bazena: »Samo delovanje bazena definitivno podpiram. Je koristno, imamo ga in čisto prav je, da ga izkoristimo. Bi pa bilo vseeno za svetnike nujno, da dobimo podatke o stroških zraven obravnave cenika. Zato da vemo, kakšen poslovni rezultat lahko pričakujemo. Vemo, da bazen nikoli ni posloval pozitivno in da je treba razliko med prodanimi vstopnicami in nastalimi stroški pokriti z občinskega proračuna ... Sprejemati cenik, ne da bi videli, kaj pravzaprav to pomeni, pa je dejansko neodgovorno.« Jasno je sicer, da prihodki iz naslova prodanih vstopnic ne morejo pokriti dragih stroškov vzdrževanja. V zadnjem petletnem obdobju (2014/2015 do 2018/2019), ko je z bazenom upravljalo še Komunalno podjetje Ormož, je po posameznih kopalnih sezonah izguba znašala med 39.000 do tudi več kot 54.000 evrov. Monika Horvat Dornava • Infrastrukturni projekti občine Za most in cesto 200.000 evrov Energetska obnoua šole Občina Dornava je obnovila most v Lasigovcih in preplastila cesto Pisanec-Savci na območju Polenšaka. Za obe naložbi skupaj je namenila okoli 200 tisočakov. Za letos je bila v načrtu tudi obnova ceste Slomi-Polenšak, a projekta še niso izvedli, saj imajo nerešena lastniška razmerja. „Izvajalec obnove mostu in dela ceste v Lasigovcih je bilo podjetje Hermes GP, pogodbo smo podpisali 16. julija. Vrednost del je bila 105.000 evrov, skupaj z nadzorom. Dela so začeli 20. julija in jih končali do 30. avgusta. Tehnični prevzem smo izvedli 8. septembra in že pridobili uporabno dovoljenje. Prav tako smo končali prepla-stitev ceste z odvodnjavanjem na območju vaškega odbora Polen-šak, odsek Pisanec-Savci v dolžini 650 metrov. Pogodbo z izbranim izvajalcem, Cestnim podjetjem Ptuj, smo podpisali 12. avgusta, dela so končali 15. septembra. Celotna vrednost investicije je okoli 90.000 evrov, tehnični prevzem ceste smo opravili 20. septembra in tako zagotovili uporabno dovoljenje," je povedal župan Janko Merc. Občina Dornava je spomladi poskrbela za razširitev ceste od Mezgovcev proti občini Markovci (Strelcem), ki je prometno precej obremenjena, saj se navezuje na glavno regionalno cesto Ptuj-Go-rišnica-Ormož. V načrtu za letos je preplastitev še ene občinske ceste, Slomi-Polenšak, vendar se občina tam srečuje z neurejenimi lastniškimi razmerji. Župan Merc je pojasnil, da je urejeno lastništvo pogoj, da bodo šli v obnovo ceste. Vodstvo občine Dornava za Pripravljajo še dokumentacijo za energetsko obnovo šole in vrtca, obnovili bi tudi prostore starega vrtca. Gre za skupni projekt z občinama Starše in Miklavž na Dravskem polju, s prijavo na razpis bodo kandidirali za državna in evropska sredstva. Po besedah župana Merca se objava razpisa pričakuje v drugi polovici novembra. Projekt bi izvajali fazno, v prvi fazi bi obnovili kurilnico in stari vrtec, v drugi pa šolsko stavbo, med drugim bi zamenjali stavbno pohištvo, položili izolacijsko fasado, namestili energetsko varčno razsvetljavo... O projektu energetske sanacije šolskega poslopja so na včerajšnji seji razpravljali tudi člani dornavskega občinskega sveta. Obnova mostu v Lasigovcih jc trajala mcscc dni. Za objekt je občina že pridobila uporabno dovoljenje. letos na področju prometne infrastrukture načrtuje ureditev avtobusnega postajališča v Slomih. Z Direkcijo RS za infrastrukturo (DRSI) so odprli pogovore glede urejanj križišč na Polenšaku (pri Cvetkovih proti Bratislavcem) in v Dornavi (z glavne ceste proti Zavodu) ter tako imenovane obvoznice Dornava, če bi cesto skozi drevored proti dvorcu zaprli. Mojca Zemljarič petek • 8. oktobra 2021 Kmetijstvo Štajerski 9 Spodnje Podravje • Različno zaračunavanje komunalnega prispevka na kmetijah Odločitve občin povzročajo neenakost med kmeti S komunalnim prispevkom se ukvarjata dva pravna dokumenta: zakon o urejanju prostora in ustrezen občinski odlok, v katerem so med drugim določeni namen gradnje, višina prispevka oziroma njegova oprostitev. V praksi to pomeni, da se občine resda na zakonski podlagi, a vendar same odločajo, koliko bodo zaračunale za komunalni prispevek, torej tudi tistega za gradnjo kmetijskih objektov, kar je po mnenju Kmetijsko-gozdar-ske zbornice Slovenije (KGZS) neustrezno in nepravično, saj zato prihaja do nelogične neenakosti med primerljivimi kmeti, ki konkurirajo na domačem in EU-trgu. Komunalni prispevek pomeni plačilo dela stroškov gradnje nove občinske komunalne opreme ali za financiranje obstoječe komunalne opreme. Sredstva, ki jih občina zbere iz tega naslova, so njen prihodek, ki pa ga lahko porabi le za nadaljnjo gradnjo občinske komunalne opreme. Če se občina odloči za znižanje ali oprostitev komunalnega prispevka v prid olajšavam za kmete, to pomeni, da se bo v njeno proračunsko malho steklo manj denarja za urejanje komunalne infrastrukture. ■ H I • M • V • • Med najprijaznejšimi Cirkulane »Na KGZS smo pripravili analizo občinskih odlokov, ki urejajo komunalni prispevek, in se osredotočili na kmetijske objekte oziroma po klasifikaciji na nestanovanjske kmetijske stavbe, zanimala pa nas je predvsem oprostitev plačila komunalnega prispevka zanje,« razlaga Gašper Cerar iz sektorja za pravne zadeve. »Ugotovili smo, da od 212 občin v Sloveniji 128 nima Občina Cirkulane je po podatkih KGZS ena od petih slovenskih občin, v katerih kmetom za kmetijske objekte ni treba plačati komunalnega prispevka. nobenih ugodnosti pri plačilu komunalnega prispevka za kmetijske gospodarske objekte, ostale občine pa za nestanovanjske kmetijske stavbe nudijo od 10- do ioo-odsto-tno oprostitev.« Med njimi so »najprijaznejše« občine Cirkulane, Ig, Loška dolina, Semič in Sevnica, ki kmete v celoti oprostijo plačila komunalnega prispevka, 19 pa je takih, ki za gradnjo kmetijske stavbe zahtevajo polovični prispevek. »Poleg različne oprostitve komunalnega prispevka občine v formuli za izračun komunalnega prispevka upoštevajo tudi precej različne faktorje dejavnosti, čeprav kmetje gradijo ali dograjujejo zelo podobne objekte za opravljanje kmetijske dejavnosti. Zlasti je moteče dejstvo, da do (pre)ve- likih razlik v oprostitvi ali faktorju dejavnosti prihaja v sosedskih občinah, kar se nikakor ne sklada z načelom horizontalne enakosti. Ni redko, da morata primerljivi sosednji kmetiji, ki spadata pod različni občini, plačati bistveno različne komunalne prispevke.« Zahtevajo oprostitev na ravni države Zato na zbornici pozivajo vlado, da vzpostavi pravična razmerja. »Zahtevamo, da se kmete neha razlikovati glede na lokacijo njihovega bivanja in dela, zakonodajo ustrezno prilagodi in gradnjo kmetijskih objektov v celoti oprosti plačila komunalnega prispevka. Za spremembo namembnosti celot- nega ali dela objekta iz nestano-vanjske kmetijske stavbe v drugo vrsto stavbe pa plačilo komunalnega prispevka ostane. Kmetije se morajo zaradi EU in nacionalnih predpisov prilagajati novim standardom v smislu dobrobiti živali, kot sta na primer odprava kletk in prosta reja, prilagajati se morajo podnebnim vplivom in cenovnim pritiskom ter s tem namenom graditi ali povečevati svoje kmetijske objekte. Z oprostitvijo obveznosti plačila komunalnega prispevka za gradnjo in dozidavo nestanovanj-skih kmetijskih stavb po vseh občinah bomo omogočili obstoj in razvoj kmetovanja, katerega namen je pridelava in predelava hrane,« še pravi Cerar. Senka Dreu Foto: MZ Slovenija • Prodajalci sadja in zelenjave pod lupo inšpekcije Inšpektorji branjevcem izrekli za 280.000 evrov glob Inšpektorji so letos opravili več kot 450 nadzorov pri sezonskih prodajalcih sadja in zelenjave na stojnicah po državi. Pri tem so ugotovili več nepravilnosti ter do 20. septembra izrekli za 281.900 evrov glob in zasegli skoraj 500 kilogramov sadja in zelenjave. Letos so se nadzori prodajalcev sadja in zelenjave na stojnicah opravljali v usklajeni akciji, v kateri so sodelovali Finančna uprava RS (Furs), Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ter Tržni inšpektorat. Inšpektorji Fur-sa so posebno pozornost namenili ustrezni registraciji prodajalcev - delu na črno, zaposlovanju na črno, izdajanju računov in davčnemu potrjevanju računov. Preverjali so tudi upoštevanje covidnih odlokov. Do 20. septembra so kršiteljem izrekli za 190.700 evrov glob ter izdali 19 odločb o prepovedi opravljanja dela oziroma zaposlovanja na črno. Trem zavezancem je finančna uprava poleg tega začasno prepovedala prodajo na stojnicah, podala pa je tudi dva obdolžilna predloga na sodišče, v zvezi s katerima je sodišče odredilo zaseg sadja in opreme na šestih stojnicah. Skupno so zasegli 492 kilogramov sadja in zelenjave ter šest tehtnic, so sporočili s Fursa. Nadzor inšpektorjev uprave za varno hrano, ki so preverjali pred- Foto: Bobo/M24 vsem identifikacijo prodajalcev, sledljivost, kakovost, označevanje in higieno na prodajnem mestu, je potekal od maja do konca julija. Izvedli so skupno 112 nadzorov pri 81 zavezancih, v okviru koordinirane akcije pa še 36 pregledov pri 25 različnih zavezancih. Največ neskladnosti so ugotovili pri splošni označenosti, sledijo nepravilno navajanje porekla, neustrezno zagotavljanje sledljivosti in neustrezno izpolnjevanje higienskih zahtev ter zahtev iz covidnih odlokov. Ti inšpektorji so kršiteljem izrekli globe v skupni višini 73.600 evrov. Zaradi nezagotavljanja sle-dljivosti so trajno zasegli 94,3 kilograma sadja ter v petih primerih odredili uničenje in v sedmih primerih prepoved prodaje. Tržni inšpektorji so pri nadzoru poleg ustrezne registracije preverjali še označevanje cen, izdajanje računov ter soglasje za prodajo, označenost stojnic in prisotnost podatkov o stanju blaga v skladu z določili zakona o trgovini. Od maja do začetka julija so opravili 18 nadzorov, največ na območju Obale. Kršiteljem so izdali devet plačilnih nalogov v skupni vrednosti 17.600 evrov, od tega sedem, ker prodajalci niso imeli ustreznega soglasja za mesto, na katerem so postavili stojnico, po enega pa, ker niso predložili zahtevanih dokumentov oziroma prodajalec na stojnici ni bil testiran. Izdali so tudi devet odločb o prepovedi opravljanja trgovinske dejavnosti. Sta, sm Podravje • Akcija KZ Ptuj za starejše od 65 let Lokalno v lokalnem z darilcem Kmetijska zadruga Ptuj s partnerji sodeluje v evropsko sofinanciranem projektu Lokalno v lokalnem. Foto: SD V prodajalnah KZ Ptuj u Markovcih, Dornaui in Trnovski vasi imajo starejši kupci do konca oktobra popust na domače izdelke. Spomnimo, da so v svojih kmetijskih prodajalnah v Markovcih, Dor-navi in Trnovski vasi lani postavili prodajne kotičke z lesenimi kozolci, ki so jih napolnili z domačimi izdelki: sokovi, kisi, olji, medom, marmeladami, džemi, svežimi jabolki, krompirjem, čebulo, posušeno in mleto zelenjavo, jabolčnimi krhlji, zelenjavnim čipsom, piškoti, testeninami, mlečnimi izdelki ter lesenimi deskami, predpasniki, futrolami in pletenimi košaricami. Kot je povedala koordinatorica projekta Valerija Kodrič Majcen, so ljudje novo ponudbo na zadrugi dobro sprejeli, police pa se tudi hitro praznijo. »Na tak način želimo tudi na Kmetijski zadrugi Ptuj prispevati k povečanju lokalne samooskrbe ter osveščanju lokalnega okolja o vsestranskem pomenu nakupa in uporabe lokalnih izdelkov.« Prvi oktober, mednarodni dan starejših, pa jim je služil kot ideja za celomesečno akcijo, v kateri vsak kupec, ki je starejši od 65 let, prejme 10-odstotni popust za nakup lokalnega izdelka, ob tem pa za darilo izbere še med nosilno vrečko iz blaga, kapo ter pisalom in blokom. SD Slovenija • Prvi monitoring divjih čebel Čmrlji letos skoraj izginili Prvi monitoring divjih čebel v letu 2021 ni prinesel vzpodbudnih rezultatov, saj so našteli kar 82 odstotkov manj čmr-Ijev kot lani. Kot so sporočili z Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB), je to slaba novica tako za kmetijstvo kot naravo, saj so čmrlji med najpomembnejšimi opraševalci. Foto: Wikipedia Najbolj verjetna razlaga za upad je bilo izjemno neugodno vreme spomladi, ugotavljajo na NIB, pri čemer opozarjajo, da je raziskava opraševalcev v sadovnjakih sicer pokazala, da je bilo spomladi, v času cvetenja sadnega drevja, število čmrljev podobno kot prejšnja leta. To pomeni, da so čmrlje matice uspešno prezimile, a verjetno zaradi slabega vremena, pozebe in dolgotrajnega dežja matice niso dobile dovolj hrane, da bi lahko uspešno gnezdile. Dodatno je težava v upadu čmrljev to, da je njihova vloga opraševalcev še posebej pomembna v slabem vremenu, saj »so namreč znani po tem, da oprašujejo tudi v dežju, mrazu in vetru«. S podobno težavo kot čmrlji so se sicer soočale tudi čebele, a te lažje preživijo slabe razmere, saj jim lahko pomagajo čebelarji, so še zapisali na NIB. »Nihanje števila živali, tudi čmrljev, je sicer v naravi nekaj običajnega, vendar bi nas tako velik upad v enem letu moral skrbeti. Podnebne spremembe oziroma vremenski ekstremi, ki se kažejo kot zgodnje pomladi, ki jim sledijo pozebe in dolgotrajne poletne suše, uničujejo prehranske vire opraševalcev,« opozarjajo. Za opraševalce je zaradi sprememb v okolju nasploh vedno manj hrane, zato bi morali varovati njihov življenjski prostor, »v prvi vrsti pisane cvetoče travnike, tako na podeželju kot v mestih«. V Sloveniji poleg kranjske čebele živi še prek 500 vrst divjih čebel, oprašujejo pa tudi muhe, metulji, nekateri hrošči in ose. Divji opraše-valci po navedbah NIB opravijo vsaj polovico opraševanja v kmetijstvu, njihova vloga pa je še pomembnejša v naravi. Vrednost opraševanja žuželk za slovensko kmetijstvo je ocenjena na 120 milijonov evrov letno, so navedli. sta 10 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 15. oktobra 2021 Sestrže • Jezero vse bolj prepoznavna turistična točka Sredi vasi galerija, muzej na prostem in jezero Sestrže, vas v občini Majšperk,je prav gotovo nekaj posebnega. Gre namreč za manjše naselje sredi neokrnjene narave, kjer lahko obiščete galerijo, muzej na prostem ali se sprehodite okoli Sestrskega jezera. Promotor kraja in pobudnik številnih akcij je domačin Branko Gajšt, kije med drugim tudi slikar in vsako leto v Sestržah organizira likovne kolonije. Slednjih se udeležujejo umetniki iz celotne Slovenije, ki so navdušeni nad naravno lepoto krajev. Sestrško jezero vedno bolj prepoznavno med ljudmi Gajšt je pred desetimi leti v prostorih domače hiše uredil galerijo, kjer slika, prav tako si lahko obiskovalci ogledajo njegove umetnine, večinoma krajine. Največkrat slika motive bližnjega Sestrškega jezera, ki je od njegovega doma oddaljen le nekaj kilometrov in dokoder je že pred leti začel urejati poti ter drevorede. Ti so danes lepo urejeni, Gajšt pa pozna prav vsako rastlino, ki raste na tem območju. Prvi drevored je speljan od kozolca ob Lozenskem potoku pa vse do mesta, kjer se zavija levo ob učni poti. Ta drevored je zelo raznolik, saj v njem rastejo: ginki, pavlonije, tuli-panovec, figovci, orehi, kostanji, jablane, češnje ... Drugi drevored je bil posajen leta 2012. Takrat so župani sosednjih občin, slikarji in krajani Sestrž med že obstoječa drevesa (jelše in topoli) posadili 35 novih rastlin. Ta drevo- red imenujejo tudi spominski, kajti vsak sadilec je omenjen na kovinski tablici na drevesu. »S simbolično zasaditvijo smo poudarili pomen dreves v današnjem svetu, ko smo priče podnebnim spremembam in močnim vetrovom. Tega se zavedajo tudi napredni kmetje in tako kot nekoč negujejo drevje ob potokih,« je povedal Gajšt in dodal, da namerava tablice obnoviti, saj so na nekaterih imena že nekoliko zbledela. ji i i sm SP Bili i, ä 1 sé Ena izmed zanimivosti v Sestržah je muzej na prostem. »Obiskovalci našega kraja se lahko nemoteno sprehodijo okoli Sestrškega jezera, saj so poti lepo urejene. Opažamo, da je jezero vedno bolj priljubljeno med po-hodniki in družinami. Ob lepem vremenu je parkirišče za okoli 30 avtomobilov večinoma zasedeno, kar me izjemno veseli. Nato se ob vračanju na glavno cesto ustavijo še pri kozolcu, ki služi kot muzej na prostem,« je povedal Gajšt. Pod kozolcem je na ogled stara kmetijska tehnika: plug, lojtrni voz, rajsar, grebar ..., ki so jo zbrali in obnovili domačini. V skednju so razstavljeni manjši eksponati, v zgornjem delu kozolca pa je mogoče prespati na seniku ali v dveh manjših sobicah, ki sta po navadi zasedeni v času likovnih kolonij. Ob kozolcu so postavili tudi pitnik, pri katerem se radi ustavijo kolesarji. Na jezeru domuje tudi več kot 7.000 ptic Okoli jezera je speljana lepa pohodna pot, ki jo je mogoče prehoditi v dobri uri. Na jezeru gnezdi več kot 100 vrst ptic, skupno pa Branko Gajšt organizira zanimive pohode okoli Sestrškega jezera. Začel je z navadno sekiro, ker takrat motorne žage še ni bilo Gajšt je že pred leti prepoznal naravne danosti domačega kraja in začel razmišljati o tem, kako bi v kraj privabil ljudi ob blizu in daleč. Skupaj s somišljeniki in člani ŠKD Stoperce so sprva začeli urejati poti do jezera. Največ dela je bilo z ureditvijo drevoredov, kjer je bilo treba odstraniti odvečna drevesa, trnje in drugo grmičevje. »Vzel sem sekiro in začel odstranjevati nekatere rastline. Takrat še nisem imel motorne žage, ki bi mi olajšala delo,« je navdušeno povedal Branko Gajšt. je bilo zabeleženih več kot 220 vrst. Takšna redka mokrišča so pomembna postojanka za selivke, zato v nekem obdobju na jezeru domuje več kot 7.000 ptic. Gre za eno najpomembnejših območij za gnezdenje vodnih ptic pri nas, ima pa tudi velik mednarodni pomen. Jezero pa je zanimivo tudi z botaničnega vidika, saj tu uspevajo številne redke vrste, značilne za vlažne in močvirne travnike. Na voljo je nekaj lesenih klopi ter učna tabla o vrstah rastlin in živalih, ki tam domujejo. Prav tako je ob jezeru urejena učna pot za preučevanje ptic, ki jo uporabljajo učenci osnovnih šol. V prihodnjih letih si želijo še učilnico na prostem, ki bi služila predvsem v izobraževalne namene. Z obiskom kraja so sicer zadovoljni, saj si nekega masovnega turizma nikakor ne želijo. V prvi vrsti si prizadevajo, da jezero in njegova okolica ostaneta miren in prijeten kraj tako za obiskovalce kot za številne živali, ki tam živijo. Estera Korošec Foto: EK Foto: EK Ptuj • Zanimiva razstava o prehranjevalnih navadah skozi zgodovino Spodnje Podravje, dežela kulinaričnih pregreh Od 25. septembra je na ptujskem gradu na ogled razstava Spodnje Podravje, dežela kulinaričnih pregreh, s katero se Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož vključuje v dogajanje v letu, ko je Slovenija ponosna nosilka naziva Evropska gastronomska regija. Razstava bo na ogled do 30. septembra 2022 v odpiralnem času muzeja. Foto: Črtomir Gozni k Rdeča nit razstave so posode „Iz vsakega obdobja, od prazgodovine do danes, smo poskušali postaviti tisto najpomembnejše. Poskušali smo predstaviti kuhinjski del in namizni del, posodo, ki se uporablja v kuhinji, in posodo, ki se uporablja samo na mizi. Iz rimske kuhinje tako predstavljamo trinožnik, ki so ga dali direktno na ognjišče oz. na žerjavico. Rimsko obdobje je pri nas zelo bogato, zato se je zelo težko odločiti, kateri so tisti predmeti, ki bi najbolj predstavljali to obdobje. Veliko je vsega. Predstavljamo tudi cel stekleni servis za mizo, od krožnikov, skodelic, kozarcev, tudi zajemalka je steklena, s katero so stregli pri mizi. Zanimivost razstave je tudi jantarni pladenj iz antike z upodobitvijo gosi in ribe, kar zgovorno priča o tem, da so že takrat v prehrani cenili ribe in gosi. Osnovna tematika pa je žito, kruh in izdelki iz žita, to je vodilo, ki se na koncu konča s filmom, ki gaje pripravila soavtorica razstave Monika Simonič, ki predstavlja pripravo prazničnih pogač na območju Ptuja in njegove okolice. S filmom se tudi konča razstava oz. predstavitev Spodnjega Podravja kot dežele kulinaričnih pregreh," je povedala Mojca Vomer Gojkovič. Razstava je zasnovana interdisciplinarno, na njej pa predstavljajo zgodovino prehranjevanja na območju Spodnjega Podravja od antike do danes ter z gastro-nomijo povezano nepremično, premično in nesnovno dediščino. Popestrili so jo s ponazoritvami na panojih in s tematskimi upodobitvami ter predmeti iz ptujskega muzeja, sorodnih ustanov in tudi zasebnih zbirk. Nesnovna dediščina pa je zastopana tudi z dokumentarnim filmom soav-torice razstave Monike Simonič Omamni vonj praznične peke, priprava prazničnih pogač na območju Ptuja in njegove okolice. Avtorici razstave Spodnje Podravje, dežela kulinaričnih pregreh sta Mojca Vomer Gojkovič in Nataša Kolar. Razstava je postavljena v obliki ovalne mize z vitrinami, v središču pa je banketni jušnik, da obiskovalec dobi predstavo, kako se je hrana postregla. Rdeča nit razstave so posode, ki se pojavljajo v vseh obdobjih, ki izhajajo tako rekoč že iz rimskega obdobja, kjer se je marsikaj začelo in nato nadgrajevalo. Hkrati s posodjem pa je sestavni del prehranjevanja ali pripomočkov tudi jedilni pribor. Foto: Črtomir Goznik Na ptujskem gradu je na ogled razstava Spodnje Podravje, dežela kulinaričnih pregreh, ki sta jo pripravili Mojca Vomer Gojkovič in Nataša Kolar Takšen, kot ga poznamo danes, se je začel razvijati od obdobja baroka dalje. V eni od vitrin je na ogled jedilni pribor, ki so ga našli na območju nekdanjega kapucinskega samostana na Ptuju. Gre za žlice, nož, tudi dvorogelne vilice, ki so jih začeli uporabljati v času baroka. V času baroka se je začela razločevati sama servirna posoda, za vsako jed posebej, razloži Nataša Kolar. Iz zapuščine družine Herberstein predstavljajo del servisa z gradu Vurberk. Razstavljeno je tudi po-sodje za pitje različnih vin, rdečega, belega, penine. Ena od vitrin predstavlja sladke razvade, slavnostno kuhinjo s posodjem, ki so ga uporabljali za poročno in drugo peko. Sladke razvade nastopijo od baroka dalje, od čokolade, sladoleda, čaja, kave. Predstavljena je tudi podeželska kultura, tako modeli za peko različnih peciv, pogač, potic. Razstava nas popelje tudi skozi navade pri mizi. Rimljani so ležali na levem boku, se podpirali in jedli z zobotrebci ali z rokami. V pregledu zgodovine prehranjevanja od antike do danes pa bo pozorni obiskovalec lahko spoznal še veliko več. Premajhen prostor za vse Mojca Vomer Gojkovič in Nataša Kolar sta prvotno načrtovali, da bi s to razstavo predstavili veliko več, tudi s pomočjo rekonstrukcije nekaterih stvari. Tako bi rekonstruirali ognjišče, samo kuhinjo, žal pa ni prostora. En sam prostor, ki je namenjen muzejskim razstavam, je absolutno premalo. V zavesti mnogih tako še vedno ostaja velika arheološka razstava ob stoletnici muzeja, ko je bilo celotno pritličje gradu namenjeno arheologiji. Takrat so lahko marsikaj predstavili. MG torek • 12. oktobra 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Ptuj • Branko Lah, prejemnik kipca gasilca »Ponosen sem, da sem gasilec« Podvinčan Branko Lah, višji gasilski častnik II. stopnje, je zapriseženi gasilec že več kot 50 let. Gasilstvu je posvetil večji del svojega življenja in dela, prav tako zaščiti in reševanju. Uradno je član gasilske organizacije od leta 1970,27 let pa je bil poveljnik sektorskega oz. kasneje občinskega gasilskega poveljstva v MO Ptuj. Na tej funkciji je bil do prejšnjega meseca. Med gasilske veterane bo vstopil predvidoma prihodnje leto. Za svoje delo na področju gasilstva je prejel številna gasilska odlikovanja, nazadnje kipec gasilca, ki je drugo najvišje gasilsko priznanje v državi. Prejel pa je tudi srebrni znak CZ. V gasilske vrste je vstopil zelo mlad. Gasilci so bili že od nekdaj zelo organizirana organizacija, ki so znali pritegniti mlade, pove. PGD Podvinci je že v tistih časih imelo lepo število članov, tudi šest, sedem desetin. Že takoj po osnovni šoli je postal vodja vaške mladine in tudi mladine pri gasilcih, kar je bila njegova prva uradna funkcija v gasilski organizaciji. Kmalu je postal podpoveljnik v PGD Podvinci, nato še predsednik in poveljnik. Leta 1994 je postal poveljnik sektorskega občinskega gasilskega poveljstva, zaradi nezdružljivosti se je funkciji poveljnika v matičnem gasilskem društvu odrekel, ostal pa je njegov član in predsednik NO. Podvinški gasilci so zelo ponosni tudi na svoj gasilski dom, ki je tudi center družabnega življenja Pod-vincev. Tudi ta je delo generacije gasilcev, ki ji pripada Branko Lah. Še danes so zelo aktivni pri njegovem urejanju. Podvinške gasilce od nedavnega vodi ženska, Ines Popošek. Foto: Črtomir Goznik Kipec gasilca je drugo najvišje gasilsko priznanje v državi. Branko Lah ga je prejel 2. oktobra na plenumu Gasilske zveze Slovenije v Celju. »Gasilec ne more biti prav vsak« Prvo intervencijo je doživel kot mladinec, šlo je za požar v Zabov-cih, gorelo je pet hiš. V vasi je bil takrat že traktor, zato so se lahko na požar odpeljali že s traktorjem, ne s konji. Skupaj je v vseh letih sodeloval v 250 intervencijah. Med najtežjimi je bila intervencija v požaru v domači vasi, ko je strela udarila v Kuharjevo domačijo, 500 metrov od gasilskega doma. „Biti gasilec mi pomeni veliko, odvisno od tega, kar nekdo čuti. Jaz sem ponosen, da sem gasilec. Marsikdaj sem na kakšnem obč- nem zboru povedal, da gasilec ne more biti vsak. Moraš se že malo roditi gasilec, potem si pravi gasilec. To moraš imeti v srcu, v sebi, to moraš živeti," pove Branko Lah, ki je za svoje aktivno in nesebično delo na področju gasilstva prejel številna odlikovanja. Nazadnje kipec gasilca za izjemne zasluge, pomembne za razvoj in napredek gasilske organizacije in požarnega varstva v RS Sloveniji. Gasilstvo je v Lahovi družini doma Branko Lah je še posebej ponosen na svoje mentorsko delo z mladimi. Veliko je delal z njimi, še danes jim pomaga z nasveti, če jih potrebujejo. Kot srčen in predan gasilec bi tudi mladim danes priporočil, da se vključijo v gasilsko organizacijo. To je najbolj humana organizacija, ki sploh obstaja. Gasilec si do smrti, pravi. Gasilstvo je tudi sicer doma v Lahovi družini. Gasilca sta tudi oba sinova, Mitja (gasilski častnik II. stopnje) in Branko ter žena Justika (nižja gasilska častnica II. stopnje). Za gasilstvo se zanimajo tudi že vnuki, Aljaž in Kaja sta se kot pionirja udeležila državnega tekmovanja v Kopru. MG Foto: Črtomir Goznik Za več kot petdeset let aktivnega gasilstva so se Branku Lahu zahvalili tudi v ptujski Mestni hiši, kjer ga je sprejela ptujska županja Nuška Gajšek. Sprejem v Mestni hiši je za Branka Laha novo priznanje zanj, da so njegovo dolgoletno predano delo na področju gasilstva prepoznali in ga cenijo tudi v lokalnem okolju. „To mi veliko pomeni da seje županja Nuška Gajšek spomnila in me povabila v Mestno hišo. Tega v drugih okoljih ne poznajo, so mi povedali gasilci, ki bi si tudi zaslužili takšne sprejeme pri svojih županih glede na prejeta odlikovanja. To je izjemno lepa gesta od nje. Všeč mi je tudi, daje gasilka, pripravnica," je še povedal Branko Lah. Ptuj • Qcenter širi svojo ponudbo Že diši po pečenih kostanjih Qcenter na Ptuju je v zadnjih mesecih opazno razširil svojo ponudbo. Pred kratkim so tam uredili prostore za izvedbo hitrega antigenskega testiranja, od tega ponedeljka naprej pa pred vhodom v center diši po pečenih kostanjih in moštu. Na del njihovega parkirišča pa se je ob četrtkih preselil še dobro obiskan bolšji sejem. Da bi vsem strankam omogočili neoviran vstop v nakupovalni center z izpolnjevanjem pogoja PCT, so pred Qcentrom minuli teden začeli izvajati hitro testiranje. To storitev ob vhodu pri trgovini Tuš izvaja podjetje Modmed, med 8. in 20. uro. Naročanje ni potrebno, cena izvedbe testa in izdaje potrdila pa znaša 10 evrov. To pa še zdaleč ni edina dodatna ponudba, ki jo imajo v enem največjih ptujskih centrov. Ta četrtek se je tja namreč selil bolšji sejem, ki je bil doslej stacio- niran na makadamskem parkirišču nasproti Qcentra. Zdaj za prodajo domačih in drugih izdelkov dobivajo lepšo in bolj urejeno površino. Še kako dobrodošla ponudba za Ptujčane in vse obiskovalce centra pa je prodaja pečenih kostanjev. Od ponedeljka naprej dišijo na glavnem vhodu v center, tik ob gostilni Tajkun. Ob svežih kostanjih ponujajo tudi odličen mošt. Vsekakor je to dobrodošla popestritev ponudbe, ki kaže na to, da je jesen v polnem razmahu. Dženana Kmetec Od ponedeljka naprej pred Qcentrom diši po pečenih kostanjih. Ptujska Gora • Zlatko Podgoršek z najdaljšo bučo Dvometrska buča rekorderka Na vrtu Zelena sreča v Stogovcih je zrastla najdaljša buča v Sloveniji, in sicer meri kar dobra dva metra. Gre za tako imenovano italijansko legionarko, sicer jedilno bučo, ki za svojo rast potrebuje oporo. Njen lastnik Zlatko Podgoršekje tako že drugo leto premagal konkurenco. Pred dvema letoma, ko so prvič v Mozirskem gaju organizirali t. i. tekmovanje long gard - tekmovanje za najdaljšo bučo, je osvojil prvi slovenski rekord najdaljše buče. Takrat je njegova buča v dolžino merila 178 centimetrov. To je bil posledično tudi prvi slovenski rekord najdaljše buče. »To je vrsta buče, ki potrebuje veliko vode. Naša rekorderka se je vzpenjala ob domači leseni lopi, ki jo je obvarovala mraza in toče, prav tako je verjetno k neverjetni dolžini veliko prispevala humusna zemlja iz bližnjega gozda,« je pojasnil Zlatko Podgoršek in na vprašanje, ali se z bučami tudi pogovarja, odgovoril, da ne: »Pa tudi božam jih ne, saj bi za to opravilo potreboval lestev, če bi jih želel doseči. Je pa res, da se v njihovi bližini veliko pogovarjam o vzgoji rastlin in nadaljnjih načrtih našega vrta s svojo ženo Damjano, kar pa jim več kot očitno odgovarja.« Za rekorderko je treba skrbeti vsak dan Zlatko je pri bučah zjutraj in zvečer, saj je prepričan, da za bučo rekorderko ni dovolj samo to, da jo posadiš in zalivaš. Po njegovem mnenju jo je treba redno pregledovati in paziti, da ostane ravna, saj bi lahko hitro začela rasti po svoje. Na osvojeni naziv je tudi letos zelo ponosen, saj je v vzgojo buče vložil veliko truda, lastnega znanja in časa. Prihodnje leto si bo prizadeval vzgojiti še daljšo bučo. Kot zanimivost zapišimo, da so v Mozirskem gaju pred dvema letoma izmerili svetovni rekord za najdaljšo bučo. Ta je merila kar 395 centimetrov, s čimer je krepko premagala takratni svetovni rekord 379 centimetrov (zrasla je v Srbiji). Na vrtu Zelena sreča so začeli buče saditi pred nekaj leti, ko so ugotovili, da so nad njimi najbolj navdušeni otroci. Ob koncu oktobra, noči čarovnic, tako vsako leto pripravijo razstavo buč, ki jo obiščejo številni obiskovalci od blizu in daleč. Pri ustvarjanju in organizaciji razstave pomagata tudi obe hčerki, Zlatka in Tjaša. Zlatko in Damjana Podgoršek ob najdaljši buči v Sloveniji Na vrtu Zelena sreča več kot 1.200 različnih rastlin Sicer pa vsa družina Podgoršek skrbi za velik vrt, na katerem raste več kot 1.200 različnih rastlin (zelišča, jagodičevje, sadno drevje, trajnice, grmovnice ...). S prvimi zasaditvami so začeli pred trinajstimi leti, ko so svoj vrt poimenovali Zelena sreča, kar se lepo povezuje z okoljem, kjer živijo. Tako njihova hiša, zelene barve, in vrt sta namreč v neposredni bližini gozda, sredi neokrnjene narave, v neposredni bližini Ptujske Gore. Rastline so zasadili spontano, predvsem pa z veliko ljubezni in predanosti. Damjana, ki je velika poznavalka rastlin in zna prav o vsaki kaj zanimivega povedati, skrbi predvsem za zelišča. Pred epidemijo so imeli veliko obiskovalcev, predvsem različnih društev, ki jih zanimajo vrtovi in zanimive rastline. V zadnjem letu dni njihov vrt zaradi epidemije večinoma sameva, zato si družina Podgoršek želi, da se bo stanje znova normaliziralo in bodo k njim znova lahko prišli ljubitelji narave in vrtov. Do takrat bodo pridno skrbeli za rastline in obdelovali vrt. Jesensko-zimski čas pa bodo namenili predvsem skupnemu druženju in iskanju novih idej. Estera Korošec Foto: EK Foto: CG 12 Štajerski Črna kronika petek • 8. oktobra 2021 Podravje • Vse več drznih tatvin na podeželju Telekomov delavec v resnici ropar Iznajdljivost tatov oz. roparjev že od nekdaj nima meja. To dokazujejo tudi zadnji primeri z našega območja, ko je nepridipravom uspelo prepričati nič hudega sluteče stanovalce, da so delavci Telekoma ali Elektro podjetja, bili pa so tatovi. Na Policijski upravi Maribor opozarjajo, da so tovrstni primeri drznih tatvin, ki jih izvršujejo organizirane in etnično povezane kriminalne skupine, vedno pogostejši, in to po vsej državi: »Specifika dejanj se kaže v izvršitveni obliki, kraju in času izvrševanja in izbiri žrtve. Dejanja so izvršena predvsem v odmaknjenih, ruralnih območjih, kjer storilci pristopijo k stanovanjski hiši pod pretvezo, da so izvajalci internetnih, elektro ali komunalnih storitev. Pri tem eden od storilcev zamoti oškodovanca s pogovorom, medtem ko drugi ali več sostorilcev vstopijo v hišo, jo pregledajo in odtujijo denar, nakit in druge vrednejše predmete. Značilnost opisanih kaznivih dejanj je, da storilci za oškodovance praviloma izbirajo starejše ljudi v dopoldanskem času, ko so običajno sami doma.« Foto: arhiv M24 Fotografija je simbolična. Takšna kazniva dejanja so policisti septembra in oktobra 2021 obravnavali tudi na območju Policijske uprave Maribor. 14. septembra je na Ptujskem neznani možakar zamotil oškodovan-ko z besedami, da je delavec Telekoma, medtem ko je njegov prijatelj oz. sostorilec vstopil v stanovanjsko hišo in iz nje odnesel denar in nakit. Dva podobna primera so zabeležili tudi v Slovenski Bistrici v prvih dneh oktobra, kjer je dvema pajdašema dvakrat zaporedoma uspelo pretentati oškodovance. V obeh primerih se je eden izmed njiju predstavil kot delavec Elektro podjetja z besedami, da sta delavca Elektro podjetja oziroma podjetja internetnih storitev, medtem ko je drugi v tem času vstopil v stanovanjsko hišo, iz katere je odtujil denar in nakit. Nekoliko manj sreče je imel možakar v Šentilju, ki je sicer poskušal zamotiti oškodovanko, da bo na fasado hiše namestil neznano napravo za internetne storitve, vendar mu opisanega dejanja ni uspelo dokončati. Bodite previdni, ne nasedajte! »Zaradi tega ponovno opozarjamo vse ljudi, naj bodo pozorni na neznane osebe, ki pod opisano pretvezo poskušajo vstopiti v stanovanjske hiše in stanovanja, saj gre praviloma za storilce kaznivih dejanj. Istočasno naprošamo, naj si ljudje v vseh takšnih primerih poskušajo čim natančneje zapomniti opis osebe in vozila (znamka in tip, barva, registracijo in smer, kam so odpeljali) ter naj o tem čimprej obvestijo Policijo na telefonsko številko 113 ali na anonimni telefon policije 080 1200,« je še izpostavil Miran Šadl iz PU Maribor. MŠ, sm EU • Cene plina v Evropi na nov rekord Cene letijo v nebo Cene plina v Evropi so sredi tega tedna zrasle za 25 odstotkov in dosegle nove rekordne vrednosti, potem ko je pred zimo vse več povpraševanja po tem energentu. V sredo so se namreč na nizozemskem vozlišču TTF novembrske terminske pogodbe povzpele nad 1.600 dolarjev (1.386 evrov) za 1.000 kubičnih metrov. Cene za megavatno uro so na borzi ICE narasle na 145,19 evra. Cene plina tako v Evropi še naprej rastejo kljub poročilom, da so se začela testiranja plinovoda Severni tok 2. »Zima je za vogalom, zato vladata panika in strah,« je dejal analitik banke Commerzbank Carsten Fritsch. Visoke cene plina - tako kot nafte, ki je dosegla najvišje cene v zadnjih letih - so še okrepile svetovne skrbi zaradi inflacije. Povpraševanje po plinu se je povečalo tudi v Aziji, posebno na Kitajskem. »Cene plina so dosegle nove najvišje cene, saj nezadostne količine zalog pred zimsko sezone povzročajo skrbi za novo rast inflacije in cen za potrošnike,« pa je povedal analitik podjetja XTB Walid Koudmani. Veleprodajne cene elektrike v Evropi so po podatkih Evropske komisije v prvih devetih mesecih letos narasle za več kot 200 odstotkov, kar je pognalo v zrak tudi prodajne cene. Po ocenah komisije bodo cene plina čez zimo ostale visoke in se od pomladi prihodnje leto postopno znižale. sta Ptuj, Gerečja vas • Nadaljevanje sojenja Silvu Drevenšku za trojni umor V ozadju zamere, gnala ga je jeza Uro in pol je v sredo na ptujskem okrožnem sodišču trajalo zaslišanje izvedenca psihiatrične stroke Mateja Kravosa. Predstavljalje ugotovitve, ki jih je zbral na podlagi dokumentacije v sodnem spisu in pregleda obtoženega Silva Dre-venška. Ta je bil na pregledu zadržanje pojasnil Kravos. Foto: M Z Sojenje Silvu Drevenšku bo trajalo še najmanj do decembra. Predsednik sodnega senata Marjan Strelec je napovedal štiri termine glavne obravnave, enega v oktobru, dva v novembru in četrtega v začetku decembra. „Zaprl se je kot školjka. Očitno se v družini ni čutil sprejetega. V okolje se ni mogel vklopiti, bil je kot tujec. Iz Haloz je prišel v neko drugo okolje, ki je miselno in čustveno drugačno, on se v tem okolju ni počutil najbolje. Imel je občutek manjvrednosti, ni dobival veljave, ki si jo je želel. Prihajalo je do zamer," je bil jasen Kravos, ki je pri obtoženem ocenil, da bi mu lahko pripisal narcistično osebnostno motnjo, ne pa kakšne hujše duševne motnje, ki bi imela za posledico izgubo stika z resničnostjo. Izvedenec je obtoženega ocenil kot visoko inteligentnega človeka. Kdaj naj bi pil Kot je bilo nekajkrat slišati na obravnavah, je Silvo posegal po alkoholu. Tega sicer v njegovi medicinski dokumentaciji ni zaslediti, je dejal Kravos, so pa tako izpovedale nekatere priče na sodišču. Ko so Silva po trojnem umoru pridržali, je krvni izvid pokazal na precejšnjo prisotnost alkohola. Kdaj naj bi posegel po njem, ni moč zagotovo vedeti, je dodal izvedenec. Kot sklepa, naj bi bilo to postopoma. Pred izvršenim kaznivim dejanjem naj ne bi veliko pil, morda le nekaj za pogum, verjetno je večjo količino alkohola zaužil po krvavem obračunu. A tudi tukaj prihaja do nejasnosti, saj je ena od prič na minuli obravnavi povedala, da je Silvo iz plastenke na eks pil vino, izvedenec je sedaj ugibal, da bi od vina težko prišlo do tako velike koncentracije alkohola v krvi. Je pa nekajkrat poudaril sklepanje, da bi Silvo večino alkohola lahko spil po izvršenem dejanju. Če bi bil opit, po mnenju izvedenca ne bi imel moči izvesti tako silovitega napada. Razumel je, kaj počne Po oceni psihiatra Kravosa noben podatek ne kaže na to, da Drevenšek ni razumel, kaj počne. „Verjetno so bile v ozadju zamere. Nekje, na neki točki, se je moral odločiti za to dejanje, morda ga je alkohol malo k temu spodbudil, da je bilo to lažje narediti. Veza se je očitno krhala. Za pokojno nekdanjo partnerico je vseskozi govoril, da je najboljša ženska na svetu. Verjetno je bil v ozadju mehanizem: če te jaz ne morem imeti, te ne bo imel nihče. Lahko bi se po prvem dejanju ustavil in streznil, a se ni. Nadaljeval je še v drugi hiši. Očitno je, da je bilo v njem nakopičene ogromno jeze, tudi do staršev nekdanje partnerke, ker so se vmešavali v njuno življenje, ker ga je partnerka zapuščala ali ker so mu omejevali stike z otrokom. Zamere in jezo je bilo treba sprostiti in za tem je verjetno občutil olajšanje. Cilj je bil dosežen. Če bi se želel izživljati, bi to trajalo na dolgi rok. Njegov cilj ni bilo trpinčenje. Zavedal se je, da izgublja partnerico, pri sebi je verjetno prihajal do zaključka, da sta krivca za to njena starša. Ocenjujem, da je stisko težko obvladoval. Kot samopomoč mu je bil alkohol. Pomoči verjetno ni iskal, ker bi to zanj pomenilo poraz, prepuščen je bil sam sebi, okolica tega očitno ni prepoznala, male zamere so se kopičile." Jožica: »Vse nas je pobil« Višjo državno tožilko Tejo Ku-kovec Belšak je zanimalo, kakšno bolečino so žrtve doživljale, ko jim je obtoženi stregel po življenjih. „V sili ne razmišljaš o strahu, temveč, kako se boš boril in rešil. Adrenalin v možganih deluje kot narkotik, blokira strah in bolečino," je povedal izvedenec. Tožilka je vprašala, kako sta pokojna Jožica in Branko Lešnik doživljala prisotnost otroka med izvrševanjem Silvovih dejanj. Kravos je dejal, da sta bila osredotočena le na to, kako rešiti svoje življenje, se boriti, preživeti. Tožilka je izvedencu predočila Jožičine besede ob izhodu iz hiše: „Vse nas je pobil." Te besede bi po mnenju psihiatra lahko pomenile to, da je bil Branko napaden prej kot Jožica. »Bil je v stiski, problema ni znal rešiti« Tožilko je zanimala še razlaga Slivove napovedi, da bo Lešnike ubil, grožnje naj bi izrekel večkrat. „To je znak, da je bil v stiski. Slutil je, da veza razpada in bo izgubil največ, kar ima, partnerico in sina. Sam problema ni znal rešiti. Vprašanje je tudi, ali bi sodeloval, če bi mu kdo pomagal pri premagovanju stiske." In kaj je Silvu pomenila hiša, je zanimalo tožilko. „Verjetno kletko. Ker sta mu tast in tašča kadarkoli krojila življenje," je bil odgovor izvedenca. Mojca Zemljarič Slovenija • Zavajajoče informacije po spletnih omrežjih se množijo Lažne zgodbe o zapletih po cepljenju V javnosti in po družbenih omrežjih se v zadnjem času pojavljajo različne zavajajoče informacije glede zdravljenja oseb zaradi zapletov po cepljenju proti covidu-19. Med drugim se je tako v javnosti razširila vest, da naj bi v jeseniški bolnišnici zaradi zapletov po cepljenju zdravili dve mladoletnici in odraslo žensko. V Splošni bolnišnici Jesenice so pojasnili, da so v obdobju po cepljenju res zdravili 17-letnico, vendar ne zaradi krvnih strdkov, kot izhaja iz spletnih zapisov, temveč zaradi slabosti in glavobolov. Zaradi iz- boljšanja zdravstvenega stanja so mladoletnico že odpustili v domačo oskrbo. Ni pa bilo nobenih krvnih strdkov, so zagotovili v bolnišnici. Nekateri mediji so poročali tudi, da naj bi se prav tako v jeseniški bolnišnici zaradi tromboze po cepljenju zdravilo 12-letno dekle. V bolnišnici so pojasnili, da res zdravijo mlajšo mladoletnico s trombozami, ki pa ima te težave že dlje časa. »Za zdaj ne sumimo, da bi bile težave povezane s cepljenjem. Vsekakor bomo v primeru, da bo sum izražen, ustrezno ukrepali,« so dejali v bolnišnici in dodali, da je bolnica v terapev-tsko-diagnostičnem postopku v sodelovanju s terciarno ustanovo, ki še ni zaključen. Pojavila pa se je tudi informacija, da naj bi v šempetrski bolnišnici v Novi Gorici po cepljenju s cepivom Janssen umral mlada, 28-letna porodnica. V omenjeni bolnišnici so zagotovili, da to ni res. Pojasnili so, da je v njihovi bolnišnici šest dni po porodu umrla 42-letnica, ki je bila sprejeta zaradi zapletov v nosečnosti, a ti niso bili povezani s cepljenjem. ss Vinotoka deževanje, grudna vetrov divjanje. A 0/1 10/12 10/13 12/16 9/15 10/14 10/15 12/17 11/12 9/11 9/10 Danes bo oblačno. Do jutra bo dež oslabel in čez dan ponehal, v jugovzhodnih krajih šele popoldne. Še bo pihal severovzhodni veter, na Primorskem večinoma zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 12, ob morju 14, najvišje dnevne od 10 do 15, na Primorskem do 18 °C. OBETI: V soboto bo deloma jasno, v nedeljo večinoma suho. 4-dnevna napoved za Podravje Petek 08.10.2021 Sobota 09.10 2021 Ponedeljek 11.10.2021 11 8 ■ t | 5 8 Dopoldan □opoldan Dopoldan Dopoldan 12 12 11 11 Popoldan Popoldan Popoldan Popoldan 4 B 9 HJrostvetra2.6inJs Hitrost vetra3_1nVs Hitrost vetra3.6mfe Hitrost vetratOnVs Vir: ARSO petek • S. oktobra 2021 Kultura Štajerski 13 Mario Puzo (dokončala Carol Gino): Hajdina • Društvo žena in deklet občine Hajdina Družina. Nepozabni Borgijci Nekaj dobrega - knjiga o rimskih jedeh V nizu zgodovinskih romanov, o katerih v zadnjem času pišem, se tokrat znova selimo v renesančno Italijo - v isto obdobje, o katerem je govoril pred štirinajstimi dnevi predstavljen roman Rojstvo Venere, tokrat z romanom Družina - Nepozabni Borgijci pisatelja Maria Puza. Maria Puza, ameriškega pisatelja italijanskega rodu, mogoče bolj kot ljubitelji knjig poznajo ljubitelji filmov. Je namreč avtor romana z mafijsko tematiko Boter (izšel 1969), po katerem so tri leta pozneje posneli znameniti film (sledili sta mu še dve nadaljevanji). Med bolj znanimi Puzovimi deli so še Siciljanec (nadaljevanje Botra, 1984), Zadnji don (1996) in Omerta (2000; izdana po njegovi smrti). Romana o znameniti italijanski rodbini Borgijci Puzu ni uspelo napisati do konca, pa čeprav se je z raziskovanjem te družine ukvarjal več kot dvajset let, a med tem napisal več drugih romanov. Njegovo delo je dokončala njegova dolgoletna partnerica Carol Gino, sicer tudi pisateljica. Moram priznati, da kljub svetovni slavi romana Boter nisem bral, tudi filma nisem gledal, ker me pač tovrstna tematika ne zanima. In potem ko sem prebral roman Družina - Nepozabni Borgijci, ne verjamem, da se bom Puza kdaj lotil, saj me s svojim stilom pisanja ni niti najmanj pritegnil. Mogoče se je ob pisanju preveč držal nekih zgodovinskih dejstev, zapisanih o Bor-gijcih, ki jih je izbrskal v arhivih, saj v romanu kar mrgoli dolgočasnih opisov tega, kaj so takrat in takrat Borgijci jedli (na primer na str. 140: »Za ta večer je Vanozza tja pripeljala dva glavna kuharja iz svojih mestnih gostišč, da bi goste razvajala z vrsto okusnih jedi. Slastna gosja jetra sta popražila skupaj z narezanimi jabolki in rozinami, podušila pravkar ujetega jastoga v izvrstni omaki iz paradižnika, bazilike in smetane ter v ponvi spek-la nežne telečje zrezke z aromatičnimi tartufi, izbrskanimi iz zemlje, in s svežimi zelenimi olivami, ki so jih zrele obirali z dreves v soseščini. /.../ Pri jedi so jim stregli z velikimi porcelanskimi karafami vina, narejenega iz zrelih grozdov burgu-ndca ...«) ali še obsežnejšimi opisi njihovih oblačil (str. 55: »Lucrezia je bila v obleki iz rdečega žameta, obrobljenega s krznom, in s svetlimi lasmi, v katere so ji vpletli zlato ter jih okrasili z rubini in diamanti, videti kot kraljica. Giulia Farnese je nosila preprosto rožnato obleko, ki je ožarjala njeno svetlo-polto lepoto. Adriana pa si je izbrala obleko iz temnomodrega žameta brez okrasja, da se ne bi bodla z rubinasto prešitim životcem Lucrezijine obleke. Samo ženin Giovanni Sforza, ki si je okrog vratu zapel debel zlat ovratnik, in nevestin brat Juan ter njegov prijatelj Džem so nosili oblačila, ki so bila razkošneje ukrojena od Lucrezijinih. Vsi trije so bili pokriti s turbani iz satena smetanove barve in ogrnjeni v zlate brokatne štole, tako zelo okrašene, da s svojim bliščem niso prekosile le nevestine obleke, temveč tudi papeževa cerkvena ogrinjala.«) - Ne vem, kako je pri vas, a meni je ob tem dolgčas ... In o čem - na kratko- govori roman? Predstavlja nam razvratno življenje Rodriga Borgie - papeža Aleksandra VI. in njegovih otrok - predvsem neusmiljenega Cesareja in lepe, a hudobne Lucrezije. Celoten roman prežema strastna ljubezen med Cesarejem in Lucrezio, ki je izgubila nedolžnost s svojim starejšim bratom pri trinajstih letih (izgubo nedolžnosti je vzpodbudil in 'nadziral' njun oče, papež Aleksander!), njuna ljubezenska zveza pa se je od takrat nadaljevala, čeprav sta bila pozneje oba poročena - Lucrezia celo večkrat ... In v tem stilu je potekalo dogajanje v Cerkvi, na takratnem papeškem dvoru, skozi celoten roman, vmes začinjeno s papeževimi ljubezenskimi zvezami, umori, zastrupitvami, prevarami, vojnimi pohodi, pohlepom, prešuštvom ... Jože Šmigoc Predzadnji septembrski dan je bil svojevrsten praznik za članice Društva žena in deklet občine Hajdine. Predstavile so knjigo rimskih jedi pod naslovom Nekaj dobrega, v kateri so zbrani recepti in tudi fotografije jedi, ki bodo zagotovo premamili tudi mnoge novodobne gospodinje in gospodinjce, da se bodo lotili kuhanja po rimsko. Knjiga je lep prispevek v letu, ko je Slovenija Evropska gastronomska regija. Po predstavitvi knjige so Hajdi-nčanke pripravile tudi pokušino izbranih rimskih jedi. Članice Društva žena in deklet so s knjigo Nekaj dobrega kronale svojo več kot dvajsetletno delo. Že od ustanovitve v letu 1999 je v društvu zelo aktivna skupina Rimljank, ki se ukvarja s pripravo jedi po receptih starih Rimljanov. Pri tem so jih spodbudili prvi hajdinski župan Radoslav Simonič, ki je zaslužen tudi za naslov knjige, ter Mojca Vomer Gojkovič in Nataša Kolar, kustodinji PMPO, ki sta tudi članici društva. Kot strokovnjakinji sta jim pomagali pri iskanju receptov in njihovi razlagi, še posebej, ko so se srečale z neznanimi pojmi. Z leti pa so postale prave mojstrice v pripravi rimskih jedi, s katerimi so zaslovele daleč naokrog. Za svoje rimske kuharske mojstrovine so prejele kar dve priznanji na državni ravni: priznanje Slovenskega arheološkega društva in Valvasorjevo priznanje. Na obe priznanji so izjemno ponosne. V dobrih dvajsetih letih so z rimskimi dobrotami, iz- Foto: Črtomir Goznik S predstavitve knjige o rimskih jedeh, v kateri članice Društva žena in deklet občine Hajdina predstavljajo rimske jedi z recepti in fotografijami. jemnimi kulinaričnimi mojstrovinami, pogostile že veliko ljudi. Mojca Vomer Gojkovič je spomnila, kako se je z rimskimi jedmi v bistvu sploh začelo. V letu 1999 so v ptujskem muzeju pripravili mednarodni simpozij o mitraizmu. Pri I. Gradivo za knjigo Nekaj dobrega so pripravile v okviru petih delavnic v letu 2020, na katerih so jedi pripravile po prevedenih receptih rimskih avtorjev Apicija, Katona oz. Kata starejšega, Kolumela in Paladija. Na vsaki so pripravile petnajst do dvajset jedi, za katere so natančno zapisale vse sestavine, tudi količine, pripravljeno jed fotografirale (avtorice so: Silvestra Brodnjak, Mojca Vomer Gojkovič, Nataša Kolar in članice), in pokusile. Ima 96 strani in več kot 150 receptov, uredili stajo Nataša Kolar in Mojca Vomer Gojkovič, ki sta ob njenem izidu tudi popeljali v svet antične kuhinje, kaj so kuhali in kako ter več povedali tudi o samem nastanku knjige, na katero sta skupaj s članicami in občino tudi sami izjemno ponosni. J Foto: Črtomir Goznik Nekaj dobrega pa ni samo naslov hajdinske rimske kuharske knjige, nekaj dobrega je bilo tudi na mizi ob njeni predstavitvi. mitreju je bila pripravljena ogromna miza treh društev, Hajdinčan-ke so pripravile rimske jedi glede na to, da se kraj Hajdina ponaša z bogato zbirko rimskih ostalin. Že takrat so navdušile mnoge. V knjigi je zelo dragocen tudi slovarček o različnih začimbah, jedeh, ki so bile nekoč in jih danes več ne poznamo, in tistih, ki jih kuhamo še danes, pa niti ne vemo, da izhajajo iz rimskih časov. Ustvarili sta ga Mojca Vomer Gojkovič in Nataša Kolar, ki sta se tudi podpisali pod prispevek o rimski kulinariki, pripravi jedi, prehranjevalnih navadah Rimljanov in navadah pri mizi. Mojca Vomer Gojkovič pa je avtorica prispevka o prehrani vojakov v rimskem času, za katero je skrbela država. Izid knjige Nekaj dobrega so pospremili s priložnostnim kulturnim programom. MG Ptuj • Marika Vicari v Galeriji mesta S svojo umetnostjo želi braniti našo prihodnost Marika Vicari je naša, močno povezana s Ptujem, ne samo preko ljubezni, temveč tudi z umetnostjo, saj je ena izmed direktoric festivala sodobne umetnosti Art Stays. Zato je bil že čas, dajo Ptujčani in drugi ljubitelji umetnosti spoznajo podrobneje tudi preko njenih del na samostojni razstavi. Pod naslovom As I Walk (Kakor hodim) je na ogled v Galeriji mesta Ptuj do 14. novembra. „Povabilo Dušana Fišerja in Ptuja, da pripravim samostojno razstavo v Galeriji mesta Ptuj, mi veliko pomeni. To je zame priznanje, ne samo za delo, ki ga opravljam že leta kot kustosinja in ena od direktoric festivala Art Stays, temveč tudi za moje umetniško delo. Počaščena in hvaležna sem, da lahko delam in sodelujem v enem najbolj vznemirljivih umetniških in kulturnih mest v Sloveniji," je ob odprtju razstave povedala Marika Vicari, akademska slikarka in vizualna umetnica, ki živi in dela v Creazzu pri Vicenzi. Svoje umetniško delo je doslej predstavila na številnih samostojnih in skupinskih razstavah v Evropi, ZDA, Mehiki, Braziliji in na Kitajskem. Z razstavo As I Walk (Kakor hodim) kot umetnica pošilja sporoči- lo, da potrebujemo čas, prostor, da „Potrebujemo le svojo sobo ali pa si ustvarimo lasten „biti" v svetu. si moramo samo odpreti ali zapreti Foto: Črtomir Goznik V Galeriji mesta Ptuj razstavlja Marika Vicari, akademska slikarka in vizualna umetnica, kreativna direktorica festivala sodobne umetnosti Art Stays, ki je tesno povezana s Ptujem, evropska in svetovna umetnica. okno, da odkrijemo naša resnična čustva. S svojo umetnostjo želim braniti našo prihodnost, naš odnos do narave. Verjamem, da se lahko s pomočjo gozdov in dreves še rešimo," je bil umetničin nagovor ob razstavi. „Upodabljanje narave in gozda izhaja iz dejstva, da sta gozd in narava postavljena pred moje oči. Ko hodim in gledam po gozdu, me neustavljivo privlači čarobnost tišine ali zvok mojih stopinj. Pred mojimi očmi se odpirajo prizori dreves, njihove sence v mrzlih zimskih dneh, ki so še žive, debla, ki se raztezajo navzgor ali pa se zasidrajo v zemljo z zavozlanimi koreninami in preoblikujejo življenje," pravi umetnica, ki z akvareli, tehniko lahkotnosti na papirju in lesu želi razmišljati o možnostih in moči barve. MG 14 Štajerski Zdravstveni globus petek • 8. oktobra 2021 Zdravstveni nasveti Rožnati oktober - bodi in ostani zdrava Oktober je že veliko let namenjen ozaveščanju o raku dojk. V Sloveniji je nosilec aktivnosti Evropa Donna Slovenija, ki z različnimi aktivnostmi opozarja na pomen zgodnjega odkrivanja bolezni in na preventivo, to je zdrav življenjski slog. Pripnimo si roza pentljo, ki naj nas na to opominja. V Sloveniji, enako kot v razvitem svetu, je rak dojk najpogostejši rak med ženskami. Vendar ne zbolijo samo ženske. En do dva odstotka obolelih je tudi med moškim spolom. Če je bolezen odkrita dovolj zgodaj, so izidi zdravljenja v velikem deležu dobri. Prav zato je ozaveščanje o raku dojke tako pomembno in prav zato je pomembno, da se odzovemo povabilu v preventivni presejalni program DORA. Zelo pomembno je tudi samopregledovanje dojk. Naj to postane redna mesečna rutina. Pregledati je treba obe dojki in ob vsaki spremembi takoj obiskati izbranega ginekologa. Ženske, bodite pozorne na zatrdline, spremembe v velikosti dojk, spremembe barve ter spremembe na bradavicah. Mamografija pa lahko odkrije spremembe, še preden jih lahko otipamo. Rizičnih dejavnikov je veliko, kot npr. zgodnja prva menstruacija, pozna menopavza, starost preko 30 let ob prvem porodu, nerodnost, hormoni, opustitev dojenja, alkohol, debelost, ionizirajoče sevanje in dednost. Foto: Črtomir Goznik Darja Potočnik Benčič Številne raziskave pa potrjujejo povezavo med zdravim načinom življenja in zmanjšanim tveganjem za razvoj raka dojk. Pravi recept je torej primerna, raznolika in zdrava prehrana, izogibanje tobaku in alkoholu, redna telesna vadba in pozitivna naravnanost. Zdravljenje je prilagojeno razširjenosti in od histopatoloških lastnosti bolezni. Raki dojke se, kljub temu da gre za enotno poimenovanje, med seboj razlikujejo. Zdravljenje je lahko kirurško, z obsevanjem in z zdravili. Največkrat uporabijo kombinacijo dveh ali celo vseh treh metod. Naj ponovno poudarim, kako pomembno je zgodnje odkrivanje bolezni, zlasti pri rakavih obolenjih. Onkologi sporočajo, da je bilo v času epidemije covida-19 manj novih bolnikov z raki na leto, kot v času pred epidemijo. Bolnikov zagotovo ni manj, le v sistem zdravljenja ne Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Štajerski TEDNIK Pomagajmo si www.tednik.si vstopijo. To je zelo skrb vzbujajoče, saj to pomeni, da bodo rakava obolenja odkrita v kasnejših stadijih, ko zdravljenje ni več enako uspešno. Rakave celice imajo to lastnost, da se nekontrolirano delijo in rak razseva iz žarišča v druge organe. To zahteva agresivnejše pristope pri zdravljenju, napovedani izidi pa niso enako optimistični. Razlogov za takšno stanje je več. Zagotovo smo se neko obdobje vsi izogibali zdravstvenih institucij, saj smo se bali okužbe. Dejstvo je tudi, da se je močno spremenil način dostopa do zdravnika. Raki prizadenejo veliko starejših oseb, ki niso spretne pri uporabi sodobnih digitalnih tehnologij, tudi dostop preko telefona je včasih težava. Vendar, če imamo nepojasnjene težave, če odkrijemo novonastale spremembe, če se slabo počutimo brez pojasnjenega vzroka, je treba vztrajati in najti pot do zdravnika. Vedno imejte v mislih dejstvo, da je vsako zgodaj odkrito bolezen veliko lažje pozdraviti, kot če pridete do zdravnika pozno ali celo prepozno. Prav tako je pomembno, da se odzovete na povabila v vse preventivne presejalne programe, kot so Svit, Zora in DORA. Tako zdravnik kot zaposleni strokovnjaki na presejalnih programih vas bodo pravočasno napotili na zdravljenje, ki je danes res v velikem deležu uspešno in bolnikom ponovno omogoči kakovostno življenje. Zvedeti pa se moramo, da smo za svoje zdravje odgovorni predvsem sami. Danes veliko vemo o tem, kaj je za zdravje dobro in koristno in kaj ne. Odločite se za zdravje že danes. Mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. Tedenski mikroskop EU podpisala novo pogodbo o nakupu zdravila za bolnike s covidom Evropska komisija je s farmacevtskim podjetjem Eli Lilly podpisala dogovor o nakupu zdravila z monoklonskimi protitelesi za zdravljenje bolnikov s covidom. Skupnemu naročilu do 220.000 odmerkov se je pridružilo 18 držav članic EU. »Več kot 73 odstotkov odraslih je zdaj v celoti cepljenih proti co-vidu-19, ta delež pa se bo še povečal. Vendar cepiva ne morejo biti naš edini odgovor na covid. Okužbe se še naprej širijo, ljudje zbolevajo. Nadaljevati moramo preprečevanje bolezni s cepivi in obenem zagotavljati zdravljenje z zdravili,« je ob podpisu pogodbe s podjetjem Eli Lilly povedala evropska komisarka za zdravje Stela Kiriakides. Zdravilo podjetja Eli Lilly je kombinacija monoklonskih protiteles bamlanivimab in etesevi-mab za zdravljenje bolnikov s covidom, ki ne potrebujejo kisika, a pri njih obstaja visoko tveganje za hudo obliko bolezni. V okviru skupnega naročila lahko države članice zdravilo kupijo, če in ko ga bodo potrebovale. To lahko storijo, ko ga bo odobrila Evropska agencija za zdravila (Ema), ki tekoči pregled zdravila še opravlja, ali po odobritvi v posamezni članici. Naročilu se je pridružilo 18 držav članic, ali je med njimi tudi Slovenija, ni znano. To je tretje skupno evropsko naročilo zdravila za bolnike s covi-dom. Komisija je pred tem pogodbi podpisala s podjetjema Roche in Glaxo Smith Kline. Ema odobrila poživitveni odmerek Evropska agencija za zdravila (Ema) pa je v ponedeljek odobrila tretji poživitveni odmerek cepiva proti covidu-19 proizvajalca Pfizer/BioNTech za uporabo pri ljudeh, ki so starejši od 18 let. Za ljudi s hudo oslabljenim imunskim sistemom pa je Ema ob cepivu Pfizerja odobrila še cepivo proizvajalca Moderna. Poživitveni odmerek cepiva proizvajalcev Moderna in Pfizer/ BioNTech za ljudi s hudo oslabljenim imunskim sistemom je Ema odobrila najmanj 28 dni po cepljenju z drugim odmerkom. Dva odmerka pri ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom, vključno z ljudmi, ki so imeli presaditev organov, včasih namreč ne zadostujeta za tvorbo zadostnega števila protiteles. Cilj poživitvenega odmerka je sicer obnovitev zaščite po določenem obdobju od prejema cepiva proti covidu-19. »O poživit- Foto: Profimedia/M24 venem odmerku cepiva proti co-vidu-19 lahko razmišljamo pri ljudeh, starih 18 let in več, vsaj šest mesecev po drugem odmerku,« je v izjavi zapisala Ema. Sporočili so, da bodo odločitve o uporabi poživitvenega odmerka sprejemali javni zdravstveni organi na nacionalni ravni. Strokovnjaki so ocenili, da se raven protiteles poveča ob uporabi poživitvenega odmerka, je še zapisala Ema. Evropska agencija za zdravila poleg tega ni ugotovila nobenih povezav med vnetjem srca in cepivi proti covidu-19. Sporočili so, da možne stranske učinke vseeno pozorno spremljajo, poroča AFP. Več evropskih držav je sicer že začelo cepiti ranljive skupine s po-živitvenim odmerkom, vključno s Slovenijo. Ema je doslej za uporabo v EU odobrila štiri cepiva, in sicer proizvajalcev Pfizer/BioNTech, Moderna, AstraZeneca in Janssen Pharmaceutica NV. Sta Kratka sapa in potenje kot zgodnja znanilca infarkta Nenavadna utrujenost je eden glavnih simptomov, ki nakazuje srčni infarkt. Ženske večkrat poročajo o tem simptomu kot moški. Fizična ali mentalna aktivnost v tem primeru ni vzrok utrujenosti, a gre za utrujenost, ki je ves čas prisotna in se stopnjuje proti koncu dneva. Simptom je zelo očiten in ga boste zagotovo opazili: včasih postanemo izčrpani že ob povsem preprostih nalogah, kot sta pospravljanje postelje in prhanje. Bolečine v trebuhu Bolečine v trebuhu, slabost, napihnjenost, razdražen želodec so lahko pogosti simptomi, ki se pojavijo pred srčnim infarktom. Enako pogosto se pojavljajo med moškimi in ženskami. Bolečine v trebuhu pred srčnim infarktom so epizodične, kar pomeni, da se pojavijo in nato nekoliko ublažijo, nato se znova pojavijo in ublažijo. Kratka sapa Kratka sapa je izraz, s katerim opišemo občutek, ko ne moremo globoko zadihati. Pojavi se tako pri moških kot ženskah tudi šest mesecev pred srčnim infarktom. Običajno je opozorilni znak za resno zdra- vstveno stanje. Gre za občutek, kot da ne moremo dobiti dovolj zraka, lahko se pojavi vrtoglavica, dihanje pa je kratko in plitko. Pozor, če se pojavi stiskajoča bolečina v prsih Srčni infarkt lahko povzroči smrt, zato se z ukrepanjem ne sme odlašati. Takoj je treba ukrepati, če se pojavijo težave, kot so stiskajoča oziroma pekoča bolečina v prsnem košu, ki nastane v mirovanju ali ob najmanjšem naporu in se ne spreminja z dihanjem in položajem telesa. Pogosto se izza prsnice širi v vrat, v eno roko (po navadi levo) ali v obe roki ali v žličko. Bolečini se lahko pridružijo slabost, bruhanje, bledica, potenje in občutek dušenja. Poklicati moramo reševalce (na telefonsko številko 112). Do prihoda reševalnega vozila naj prizadeti počiva. Vzame naj 500 miligramov acetilsalicilne kisline (na primer aspirin). Nespečnost Nespečnost je povezana s povečanim tveganjem za srčni infarkt in kap. Gre za simptom, ki je pogostejši pri ženskah in je pogosto posledica visoke ravni an-ksioznosti. Simptomi vključujejo težave, ko hočemo zaspati, težave pri vzdrževanju spanca, zgodnje prebujanje. Foto: Dreamstime/M24 Nereden utrip srca Preskakovanje srca ali aritmija je pogosto povezana s paničnimi napadi in anksioznostjo, še posebej pri ženskah. Pojavi se nenavadno in se razvija na različne načine. Lahko kot aritmija ali kot pospešeno bitje srca. Fizična aktivnost lahko dodatno poviša utrip srca, še posebej pri ljudeh z aterosklerozo. Aritmija običajno traja od eno do dve minuti. Če ne izgine, se lahko pojavi utrujenost ali vrtoglavica. Takoj pokličite zdravnika. Prekomerno potenje Nenavadno močno potenje je zgodnji znak srčnega infarkta. Lahko se pojavi kadarkoli podnevi ali ponoči. Simptom pogosteje prizadene ženske in ga pogosto zamenjamo za vročinske valove ali nočno potenje, ki je tipično za menopavzo. Gre za simptom, ki je podoben gripi, potenje pa se pojavi ne glede na temperaturo zraka. Močnejše je ponoči, rjuhe so lahko premočene zjutraj, ko vstanemo. Bolečine v prsih Ženske in moški bolečine v prsih izkusimo na različne načine. Pri moških je simptom znan kot pomemben zgodnji znak, ki lahko nakazuje na srčni infarkt in ga ne smemo prezreti. Po drugi strani pa se ta simptom pokaže samo pri 30 odstotkih žensk, ki so utrpele srčni infarkt. Bolečina v prsih se lahko razširi v eno ali obe roki, običajno v levo, spodnjo čeljust, vrat, ramena ali trebuh. Lahko gre za permanentno ali začasno bolečino. Tea Dečman petek • 8. oktobra 2021 Za kratek čas Štajerski 15 velika, nevarna slabost avtor: krvni? marjan nam zmeri grabner zdravnik s stenami omejen del zgradbe rjavi "t" plesni izcedek vhs! lik pri iglavcev četvorki vtisk slike brez barve sposobnost telesa za gibanje primorska rastlina, 02epek pevski zlog it. modni kreator (giorgio) mesto v severni franciji stajerska metropola hruškast tropski dete sade2 domačinka iz brd okret ocena dobro v Soli vodna žival, ki mora trikrat plavati rastlina, ki jo je treba okopavati skladatelj pahor javen poziv, klic ognjenik na otoku mindanao izdelovalec lutk osnovna količina kibelin svečenik ameriški igralec pacino človeško telo,stas zadnji del vratu andy murray slast do jedi, tek nas smuč. trener dvoriščni ptič lump z lepljivimi prsti posušena trska atenski vojskovodja zahodni sosedi irancev op. pevka patti voščena tvorba v panju veselje kmet (pogov.) omarica s pijačo v salonu obedelo-valec lesa s sekiro rumeno-rjava barva norveška prestolnica tehnična naprava smiuan rozman azijska ameriški divja igralec koza (ryan) evropski veletok srbski tenisač djokovič ajda kalan ameriški igralec (telly) španska princesa delovna površina hokejistov podredni veznik igralec babič solata z dlakavimi listi Je bog poljedelstva in večkrat opisan kot Saturnov sin ter prvi kralj Italije, ki ima moč prerokovanja in si lahko privzame podobo Marsovega svetega ptiča, detla. Je mož nimfe Kanens in je oraklje prenašal skozi kljune detla, iz videza ptic pa so risali znamenja. Ker je znal napovedati dež, je slovel kot kmetijsko božanstvo, ki varuje polja pred sušo in živini zagotavlja pašo. Ena od zgodb pa pravi, da ga je v detla spremenila jezna čarovnica Kirka, ker je zavrnil njeno ljubezen, saj je bil zaljubljen v Pomono, etruščansko nimfo sadja. Sicer pa je upodobljen kot mladenič s sedečim detlom na glavi. Na sliki je skupaj s Kirko. BAKALA - posušena polenovka po primorsko, LENS - francosko rudarsko mesto jugozahodno od Lilla, PATTI, Adelina -italijanska koloraturna sopranistka (1843-1919) Ormož • Z druge trgatve mestnega vinograda »Ta kapljica bo nekaj posebnega!« Minulo nedeljo so se po malem mestu razlegali zvok klopotca, vesela pesem ter vrisk trgačev, putarjev in prešarjev. Potekala je namreč druga trgatev mestnega vinograda. Tako kot že veleva tradicija ob tem jesenskem prazniku, so se zbrani trgači in putarji pred veselim delom najprej dobro razkužili in posladkali z domačo orehovo potico, nato pa poprijeli za škarje, šurce, lesene košare in pute ter se podali med trte šipona v mestni gorici. Grozdje so med drugim trgali domači župan Danijel Vrb-njak, podžupanja Irma Murad, direktorica občinske uprave Milena Debeljak, poslanka Mojca Žnidarič, državni in občinski svetnik Branko Šumenjak, središki župan Jurij Borko, predstavniki nekaterih ormoških zavodov ... Da so pobrali vse do zadnje jagode, je poskrbel prvi skrbnik mestne gorice Saško Štampar vlogi Martina I. Ormoškega. Kot je veselo naznanil, je trta lepo obrodila, obeta se letnik vrhunske kakovosti: »Nabrali smo precej. Tam od 1,5 do 2 kg na trs. Pričakujemo, da bo kakih 100 litrov več vina kot lani, tam okoli 200 litrov. Kljub temu da je zlata trsna rumenica nekaj pridelka pobrala, smo s količino in kakovostjo zadovoljni. Ta kapljica bo vrhunska!« V nagovoru je še dejal, da gre za posebnost, kajti mestnega vinograda Člani Kulturno-športnega društva Dobrava so poskrbeli za prijeten program. nima prav vsaka občina. Zahvalil se je delavcem režijskega obrata, ki so vinograd lepo negovali. Da se bodo trudili obdržati mestni vinograd in z njim povezane dogodke kljub izzivom, je zatrdil župan Vrbnjak: »Zaradi zlate trsne rumenice bomo gotovo morali izvesti nekatere ukrepe, verjamem pa, da jih bo čim manj.« Župan ne dvomi v to, da je pred njimi še en vrhunski letnik, ki ga bodo, tako kot so tudi prvega, s ponosom predstavljali ter ga točili v grajski vinoteki. Tudi letošnjo kapljico bodo napolnili v posebne izbrane steklenice, buteljka drugega županovega šipona pa bo imela svoj prostor - kot rečeno - v grajski vinoteki. Prijeten dogodek, ki ga je organizirala občina skupaj z javnim zavodom za turizem, kulturo in šport, so s pesmijo in skečem popestrili člani Kulturno-športnega društva Dobrava. Momka Horvat Tedenski horoskop j OVEN (21. 3. - 20. 4.) Pridobili boste motivacijo in nove poglede na prihodnost. Stvari se bodo odvijale z vrtoglavo hitrostjo in dobro bi bilo, da se prepustite toku življenja. Nekaj skrivnosti ostaja in te bodo prijetna dolžnost. Na delovnem mestu bo več skupinskih uspehov in v ljubezni romantike. BIK (21. 4. - 20. 5.) Klicu narave se ne boste mogli izogniti. Narava v gozdu ne bo ponujala samo sprostitve, ampak tudi več prijetnih dolžnosti, med njih prav gotovo sodi gobarjenje. V tem tednu se izrazite v umetnosti in kreativnosti. Na delovnem mestu uspehom ne bo videti konca. Prilagodljivost vam bo koristila in projekte boste speljali sebi v prid. Na delovnem mestu boste morali dodobra zavihati rokave in se lotiti vsega počasi in korak za korakom. Seveda ne pozabite na prijatelje, zanje si vzemite čas in se poveselite. Izpolni se vam lahko srčna želja. ¿^k RAK TgP" (21. 6. - 22. 7.) Čas jeseni bo za vas čas zorenja, notranjega uvida in intuitivnih nagibov. Postali boste nekoliko bolj tihi in zaprti vase. Ugodno bo na počutje delovala nežna glasba kot tudi sproščanje z meditacijo. Dom bo kraj, kjer se boste lahko izrazilo spontano! ¡8 j LEV (23. 7. - 22. 8.) Na instinktiven način opozorite nase, in to zelo intenzivno. Ne boste se ukvarjali z malenkostmi, ampak boste želeli popolno pozornost. V komunikaciji vas bo spremljala tako ostrina besed kot tudi prijetnost le-teh. Energijo za prihodnost boste črpali v okrilju doma! t DEVICA (23. 8. - 22. 9.) Naredili boste sintezo in stvarem na svoj način prišli do dna. Uspehi se bodo vrstili v pogledu denarja in našli boste nov način, kako priti do njega. Nujna vam bo varnost in na svoj način je prav, da ozavestite, da je življenje igra sprememb. Komunikacija bo razgibana in uspešna! TEHTNICA J^ (23. 9. - 23. 10.) Energije in motivacije bo dovolj. Življenje zajemate z veliko žlico in po svoje boste uživali. Notranje ravnovesje bo sproščeno vplivalo na navezovanje kontaktov. Prihajali bodo novi ljudje. Partnersko življenje bo delovalo na princip; toliko kot boste dajali, lahko sprejemate. ŠKORPIJON (24. 10. - 22. 11. Skozi pogovor se boste notranje razbremenili. Kontakti z ljudmi bodo tokrat balzam za dušo. Imeli boste možnost sprememb in naredite lahko sintezo prihodnosti. V pogledu doma in družine bo čas, da postavite stvari, kamor sodijo. Notranji mir prinaša sproščujoča glasba. DVOJČKA li^Vt (21. 5. - 20. 6.) STRELEC (23. 11. - 21. 12.) Sledili boste svoji filozofiji in utrdili svojo pot. Pogumno zastavite korak naprej in izzivi bodo prihajali k vam. Kreativnost bo velik plus in v primeru, da jo uporabite sebi v prid, bo sreča na vaši strani. Prijatelji vas bodo razveselili in skozi skupinsko delo boste napredovali. KOZOROG (22. 12. - 20. 1.) Delovno se boste lotili svojih nalog in obveznosti. Slediti morate notranjemu glasu in dobro je, da si zaupate. Problemi, ki jih piše življenje, so zaradi tega, da si zaupate in da v bistvu veste, da ste na pravi poti. Vedite, da se uspehi v službi še ne bodo končali, pač pa le ojačali. VODNAR cVV (21. 1. - 18. 2.) Reka življenja, bo podobna slapu, kajti silovito se lotite novosti. Sledili boste notranjemu instinktu in želja po osebni svobodi se bo okrepila. Oziranje na druge tokrat ne bo vaša skrb, ampak boste hiteli naprej. Vrata sreče se vam bodo odprla na stežaj. Ne spreglejte malenkosti! RIBI (19. 2. - 20. 3.) Mozaik sreče se bo sestavil tokrat vam v prid. Raziskovali boste svojo osebnost in odkrivali skrite kotičke v sebi. Prav možno je, da se boste povezali z notranjo močjo in tako naredili korak ali dva naprej. V ljubezni bosta vladali intenzivnost in strast. 16 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 8. oktobra 2021 BARBARA CERAR |Čeje besedilo dobroje ustvarjanje užitek REKORDNA PONUDBA Ani Sokličl91 skladb NAJ SE ROLA Festival glasbenih dokumentarcev LORELLA FLEGO Spogledovanje z modo DRAMA NAŠE SKLADIŠČE Usode in stiske »nevidnih« Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu s časopisom Novice Svet24, za samo 2,99 EUR in v kompletu z revijo Zvezde Lady, za samo 3,99 EUR. www.revijavklop.si ADIJO, LZHEIMER! SKRIVNOSTI SREČNIH RAZMERIJ ^m Ne spreglejte v novi Zarji Jani Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu s časopisom , za samo 2,99 EUR yS3K tOfCK! in v kompletu z revijo , za samo 3,99 EUR. AKCIJA VEDA OD 27.9. DO 31.10.2021 oz. do razprodaje zalog! Z GLASBO DO SRCA Nedelja, 24. oktober 2021, ob 16.00 ^DoPTUI - Štajerski TEDNIK Športna dvorana Ljudski vrt na Ptuju ■l M. I t / Alya rvvciLr lil Cena vstopnice: 12 € v predprodaji, na dan dogodka 15 €. Prodaja vstopnic: ŠPIC BAR IN MARKET Markovci, PRI ŽIHRI Moškanjci in TAJNIŠTVO Radio-Tednik Ptuj. Informacije na tel.: 02 749 34 10. Futsal Derbiji so vedno negotovi, Ptujčani favoriti Stran 18 Rokomet Gorišničani z zmago proti Železnikom na vrh lestvice Stran 18 Footgolf Slovenijo na EP dva remija oddaljila od boja za medalje Stran 19 Boks Dvoboji DP pred očmi predsednika svetovne zveze Stran 19 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. tednik {Poifuíajk nal na íuitounún ífibtu! RADIOPTUJ tea. afoietcc www.radio-pluj.si Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Slovenska izbrana vrsta je v ponedeljek v Kidričevem začela priprave na predzadnji letošnji ciklus kva- Prvič je poziv selektorja Matjaža Keka v člansko izbrano vrsto prejel tudi Timi Max Elšnik. Ta odlično lifikacijskih tekem za nastop na SP leta 2022 v Katarju. Nogomet • Reprezentanca Slovenije pozna prizorišče tokratnih priprav, saj je za Aluminij igral od sezone 2010/11 do sezone 2014/15. Bo Kidričevo znova srečen kraj za izbrance selektorja Keka? Slovenska nogometna reprezentanca je v tem tednu v Kidričevem opravila prvi del priprav na naslednji preizkušnji v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2022, ko bo najprej v petek, 8. 10., ob 20.45 gostovala na Malti, v ponedeljek, 11. 10., pa bo v Mariboru ob isti uri gostila Rusijo. Do konca kvalifikacij za Slovenijo štejejo praktično le zmage. V Kidričevem so se slovenski reprezen-tantje pripravljali za SP 2010 v Južni Afriki ... V ekipo se vrača Benjamin Verbič, novi obrazi so Timi Max Elšnik, Žan Karničnik, Žan Kolmanič, znova je zraven tudi David Tijanic. »Popravnih izpitov ni, sami smo se pripeljali v ta položaj, v katerem za nas štejejo samo točke. V zadnjih dveh akcijah smo imeli težave s tretjo tekmo, zdaj sta samo dve. A najprej razmišljamo le o Malti, potem pa o vsem drugem. Za nas štejejo le točke, če hočemo ostati v kombinacijah za veliko tekmovanje," je dejal Kek Seznam za Malto in Rusijo: - vratarji: Jan Oblak (Atletico Madrid), Vid Belec (Salernitana), Igor Vekic (Bravo); - branilci: Miha Mevlja (Alanyaspor), Petar Stojanovic (Empoli), Jaka Bijol (CSKA Moskva), Jure Balkovec (Karagumruk), Miha Blažič (Ferenc-varos), Žan Rogelj (Tirol), Žan Karničnik (Mura), Žan Kolmanič (Austin); - vezisti: Jasmin Kurtic (Paok), Domen Črnigoj (Venezia), Leo Štulac (Empoli), Sandi Lovric (Lugano), Jon Gorenc Stankovic (Sturm), Adam Gnezda Čerin (Rijeka), Timi Max Elšnik (Olimpija); - napadalci: Josip Iličic (Atalanta), Benjamin Verbič (Dinamo Kijev), Andraž Šporar (Middlesbrough), Luka Zahovic (Pogon Szczecin), Benjamin Šeško (Salzburg), David Tijanic (Goztepe). Eden izmed novincev v članski vrsti je kapetan Olimpije Timi Max Elšnik, ki je v mlajših kategorijah kar pet let nosil dres Aluminija. »Za zdaj je vse super, precej fantov poznam že iz mlajših selekcij, tako da sem zelo vesel, da sem tukaj,« je dejal v uvodu. Čeprav je prvič v članski vrsti, pa vseeno upa na minutažo na kateri od prihajajočih tekem. »Zagotovo upam, da dobim minutažo, da se selektorju dokažem tudi na igrišču. Mislim, da je vsak poklican z razlogom, in upam, da bom tudi jaz pomagal k dobremu rezultatu. Veliko pa mi pomeni že to, da sem prvič v članski reprezentanci,« je še povedal 23-letnik iz Zlatoličja. V skupini H po šestih krogih vodita Hrvaška in Rusija s po 13 točkami, Slovaška jih ima devet, Slovenija sedem, Malta in Ciper pa po štiri. Z Rusijo se je Slovenija v teh kvalifikacij že pomerila v gosteh in izgubila z 1:2, Malto pa je v začetku septembra doma premagala z 1:0. sta Atletika • Kristjan Čeh Nogomet • 1. ženska liga Čehu še posebna nagrada za evropski rekord Atletska zveza Slovenije je na družabnem dogodku v Bohinju, ki so se ga udeležili vsi najboljši slovenski atleti in atletinje, Kristjanu Čehu predala tudi plaketo Evropske atletike za dosežen evropski rekord v metu diska v kategoriji do 23 let, so danes sporočili iz zveze. Ptujčan je rekord postavil 27. maja na uvodni tekmi letošnje mednarodne atletske lige na Ptuju, ko je disk poletel 69,52 metra, najboljšo znamko pa je kasneje še izboljšal. Na Finskem je 26. junija prvič v karieri presegel magično mejo in s 70,35 postavil tudi državni rekord. Novo ekipo bo predstavil januarja, po vrnitvi iz Estonije „Izjemno sem vesel, da mi je rekord uspelo premakniti za kar nekaj metrov, ta dosežek pa mi daje tudi veliko motivacije za naprej. Zdaj odhajam na večmesečne priprave v Tallinn, vračam se januarja, ko bom predstavil tudi svojo novo ekipo," je dejal Čeh, ki je na olimpijskih igrah v Tokiu dosegel peto mesto. Poleg Čeha so se dogodka udeležili vsi slovenski atleti olimpijci z izje- mo Maje Mihalinec Zidar, ki je po dolgi sezoni še na dopustu, so sporočili iz AZS. Poleg Luke Janežiča, Maruše Mišmaš Zrimšek, Tine Šutej, Anite Horvat in Klare Lukan sta bila proso-tna tudi Neja Filipič in Žan Rudolf, ki sta navdušila ob koncu sezone. Oba sta dosegla normi za evropsko in svetovno prvenstvo prihodnje leto, Filipičeva v troskoku, Rudolf pa v teku na 800 metrov. sta Ljubljana v precej višjem kakovostnem razredu ŽNK Ljubljana - ŽNK Doxakey Ptuj 9:1 (4:1) STRELKE: 1:0 Pintarič (16.), 2:0 Grad (22.), 3:0 Turk (27.), 3:1 Štumber-ger (36.), 4:1 Pintarič (43.), 5:1 Pinta-rič (53.), 6:1 Grad (69.), 7:1 Šmid (78.), 8:1 Intihar (79.), 9:1 Intihar (80.). 1. SŽNL REZULTATI 6. KROGA: Ljubljana -Doxakey Ptuj 9:1, Cerklje - Krim 8:2, Radomlje - Olimpija Ljubljana 0:5. Tekma Nona Pomurje Beltinci - Pri-morje Gaia Naturelle je bila prestavljena. 1. OLIMPIJA 6 6 0 2. POMURJE BELTINCI 5 5 0 87:2 18 53:1 15 25:16 12 15:27 16:15 5:28 9:51 4:74 Foto: Črtomir Goznik Kristjan Čeh je maja na Ptuju postavil evropski rekord v metu diska za U-23, kasneje ga je na Finskem še izboljšal. 3. LJUBLJANA 6 4 0 4. CERKLJE 6 3 0 5. RADOMLJE 6 2 0 6. PRIMORJE 5 2 0 7. DOXAKEY 6 1 0 8. KRIM 6 0 0 RAZPORED 7. KROGA, V NEDELJO OB 15.30: Primorje Gaia Naturelle -Ljubljana, Olimpija Ljubljana - Nona Pomurje Beltinci; OB 18.00: Krim - Radomlje. Tekma Doxakey Ptuj -Cerklje je bila prestavljena. ŽNK DOXAKEY PTUJ: Ne. Forštna-rič (od 78. Šibila), Lorbek, Štumber-ger, Tušek, Dobrikovic (od 13. Dodik; od 60. Jelen), Ciganovic, A. Lončarič, T. Lončarič, Potočnik, Nu. Forštnarič, Perne. Trener: Uroš Šmigoc. V 6. krogu državne ženske lige so se ptujska dekleta odpravila na težko gostovanje v prestolnico, kjer so se na stadionu Ilirije pomerila z domačim ŽNK Ljubljana, ki na lestvici zaseda mesto tik za našima najboljšima ekipama, Pomurjem in Olimpijo. »Vrsta Ljubljane je realno tretja najmočnejša v državi, zato točkovnih pričakovanj nismo imeli, želeli smo le odigrati po najboljših močeh in nabrati čim več izkušenj. Žal smo znova pogrešali nekaj standardnih igralk, z njimi bi se zagotovo lahko bolje upirali tekmicam,« je dejal trener Uroš Šmigoc. Ptujska vrsta bi morala v nedeljo gostiti ekipo iz Cerkelj, a je tekma prestavljena zaradi dveh primerov covida v ekipi. Treningi so začasno prekinjeni, saj je kar nekaj igralk v samoizolaciji. JM 18 Štajerski Šport, šport mladih petek • 15. oktobra 2021 Futsal • 1. SFL j Derbiji so vedno negotovi, domačini favoriti 1. SFL, 5. krog: FC Hiša daril Ptuj - KMN Meteorplast Šic bar, v petek ob 20.00 v dvorani Ljudski vrt na Ptuju V petek bo v 5. krogu elitne slovenske futsal lige na sporedu lokalni derbi ekip iz Spodnjega Podravja, na Ptuju se bodo domačini pomerili z gosti iz Prlekije. FC Hiša daril Ptuj: »Začeti moramo nabirati točke« Ptujska ekipa je sezono odprla z izjemnim rezultatom, proti evropskemu Dobovcu je v začetku septembra remizirala, nato pa na naslednjih dveh tekmah klonila proti Litiji in Vrhniki. »Žreb na začetku sezone je bil za nas resnično zahteven, po remiju z Dobovcem smo mislili, da bomo podobno uspešni tudi z Litijo in Vrhniko, a se je obrnilo drugače. Tekmeci so se na nas izjemno dobro pripravili, ob tem tudi sami nismo prikazali iger, ki bi jih morali,« je dejal kapetan ptujske prvoligaške zasedbe Thomas Pihler. Po dveh zaporednih porazih prihaja lokalni derbi. Je to lahko trenutek za prvo zmago? »Na srečanje z Ljut- omerčani se pripravljamo v povsem običajnem ritmu, čeprav se vsi skupaj zavedamo, da je skrajni čas, da začnemo nabirati točke. K temu so usmerjene vse priprave, optimizma pa ne more spremeniti niti dejstvo, da bo zaradi službenih obveznosti manjkal Dario Markic. Čas je, da pokažemo nekaj več in da razveselimo navijače, za katere upam, da se bodo zbrali v čim večjem številu. Navijači so vedno dodana vrednost vsakega derbija,« je zaključil Pihler. Meteorplast ŠIC bar: »Ptujčani so veliki favoriti« Pred obračunom s Ptujčani se ljutomerska ekipa Meteorplast ŠIC bar ubada s poškodbami in boleznimi ter odsotnostjo zaradi študijskih obveznosti. »Brez treninga so v tem tednu Urban Goričan, Žiga Tkalčič in Kristian Škerget zaradi bolezni ter Tilen Rajter, Alen Ruis, Toni Kovše in Miha Prijol zaradi poškodbe, Matija Zavasnik in Matic Goznik pa sta na študiju v Ljubljani in sta tam trenirala individualno,« je povedal trener Tomislav Novak. »Rajter, Kovše in Prijol, slednja sta vratarja, ki sta branila v prvih dveh prvenstvenih obračunih, zagotovo ne bodo v kadru, za ostale pa upam, da bodo lahko pomagali.« Ljutomerčani so v tej sezoni še neporaženi. Po dveh neodločenih izidih proti ŠD Mlinše (2:2) in FK Dobrepolje (3:3) so v minulem krogu s kar 8:2 premagali kobariški Oplast. »Z izkupičkom sem zadovoljen. Zdaj nas čakajo težji nasprotniki, v nizu imamo tekme proti Ptuju, Dobovcu in Litiji. Ne glede na opisane težave se ne bomo vnaprej predali proti nikomur. Šli bomo tekmo po tekmo, zavedamo pa se, da so omenjene tri ekipe veliki favoriti proti naši mladi in neizkušeni ekipi. Na petkovem gostovanju nimamo česa izgubiti, lahko le veliko dobimo,« dodaja Novak. Ekipi sta se v pripravljalnem obdobju, sredi avgusta, pomerili v Ljutomeru. Ptujčani so takrat slavili s kar 1:7. JM, NŠ Rokomet • 1. B SRL (m) Z zmago proti Železnikom na vrh lestvice Rokometaši Gorišnice so v zaostali tekmi 3. kroga za svoje navijače znova uprizorili napeto predstavo, v kateri so bili na koncu za gol uspešnejši od tekmecev iz Železnikov. Moškanjci-Gorišnica -Alples Železniki 25:24 (15:17) MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Ranfl, Bratuša; Šamdor 5(1), Zupanič 4, Sok 4, Lovrenčič 3, Tement 3, Krasnič 3, Lorenčič 1, M. Geč 1, Leben 1, Maroh, N. Bedrač, Ozmec, T. Bedrač, Hrupič. Trener: Siniša Radujkovic. SEDEMMETROVKE: Moškanjci--Gorišnica 1/1; Alples Železniki 7/5. IZKLJUČITVE: Moškanjci-Gorišnica 14 minut; Alples Železniki 4 minute. Rdeča kartona: Nejc Bedrač (25., Gorišnica), Matej Tušek (47., Železniki). Domačini so bili proti ekipi iz Gorenjske glede na stanje na lestvici popolni favoriti, a so se gostje predstavili v zelo dobri luči in so bili vse do zadnjih sekund tekme v igri za vsaj remi. Kljub temu so ostali kratkih rok, k čemur je največ pripomogla dobra kolektivna predstava varovancev trenerja Siniše Radujkovica. Kar šest igralcev v rumeno-črnih dresih je doseglo tri ali več zadetkov, vsak je v določenih delih tekme potegnil voz svoje ekipe. V prvem polčasu je bil rezultat zvečine zelo izenačen, prvo otipljivo prednost so si gostje ustvarili v 25. minuti, ko so povedli 11:15, za nameček pa je rdeči karton v domači ekipi dobil Nino Bedrač. Vratar Ervin Bratuša je v zaključku polčas ubranil pomembno 7-metrovko, ki je soigralcem omogočila priključek (15:17). Tekma se je prelomila v drugem polčasu, ko so domačini zaigrali bolje v obrambi. Od zaostanka treh zadetkov (15:18) so med 32. in 43. minuti z delnim izidom 6:1 prišli do vodstva 21:19. O nervozi igralcev obeh ekip priča tudi podatek, da med 48. 1. B SRL (m) 1. MOSKANJCI-GORISNICA 4 3 10 2. KRŠKO 3. BUTAN PLIN IZOLA 4. MOKERC - KIG 3 3 0 0 4 3 0 1 5. SEVNICA 6. ŠKOFLJICA PEČJAK 7. KRKA 8. DOL TKI HRASTNIK 9. RUDAR 10. RADOVLJICA 11. GROSUPLJE 12. ALPLES ŽELEZNIK 13. ČRNOMELJ 3 2 1 0 4 2 1 1 4 2 1 1 4 2 0 2 3 1 1 1 3 1 0 2 3 1 0 2 4 0 1 3 3 0 0 3 4 0 0 4 Foto: Črtomir Goznik V lanski sezoni sta lokalne derbije igrali ekipi Ptuja in Tomaža, v letošnji Ptuj in Meteorplast. Rokomet • Drava Ptuj, 2. SRL (m) Novo sezono začenjajo z domačo tekmo z Ajdovščino ¡Pa Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Drave so lansko skrajšano sezono v 2. ligi končali v sredini lestvice, podobne cilje imajo pod vodstvom trenrja Mitja Žurana tudi v novi sezoni. in 55. minuto nista dosegli nobenega zadetka (23:23). Strelski post sta nato prekinila Šandor in Tement (25:23), v napeti končnici pa gostom ni uspelo izenačiti. S svojimi bravu-roznimi obrambami je pomemben delež k zmagi znova prispeval vratar Filip Ranfl, ki je samo v drugem polčasu ubranil deset strelov tekmecev, enega tudi s sedmih metrov. V 5. krogu bodo Gorišničani konec tedna prosti, v naslednjem pa bodo v derbiju kroga gostili zasedbo iz Izole. JM Rokometaši Drave bodo tudi letošnjo sezono nastopali v tretjem kakovostnem razredu slovenske rokometnega prostora, v 2. SRL. V prvem krogu so bili prosti, v drugem v domači dvorani v soboto ob 16.30 gostijo zasedbo Ajdovščine. „Trener ostaja enak kot lansko sezono, to je Mitja Žuran. Ekipa je sestavljena zvečine iz domačih igralcev, imamo pa tudi pomoč dveh Celjanov, Tjana Vasiča Krajnca in vratarja Domna Škorca. Nimamo zvenečih imen, želimo pa si uvrstitve v sredino lestvice. Smo pa v upravi kluba že usmerjeni v naslednjo sezono, ko lahko glasno in jasno povemo, da bomo z vrnitvijo domačih igralcev v matični klub naskakovali napredovanje v 1. B-ligo," je dejal predsednik Aleš Belšak, ki je ponosen na to, da klub redno izpolnjuje dogovorjene obveznosti. Pred sezono so se zgodili nekateri odhodi, Jan Mlač Černe je odšel v Ormož, Marko Žuran, Domen Lorenčič in Jan Maroh so odšli v Gorišnico, istočasno se je Domen Krasnič, ki je prav tako igralec Drave, iz Ormoža preselil v Gorišnico. Belšak se je obenem dotaknil razmer v ptujskem rokometu: „De-jstvo je, da so s korona krizo največ izgubili dvoranski športi, konkretno v našem primeru to pomeni izgubo dveh generacij, kar je velik primanjkljaj in ga bo težko zakrpati. V ligaškem tekmovanju pa še naprej ostajamo z mlajšimi in starejšimi dečki ter kadeti in člani. Letos imamo izpad mladincev, a bodo že naslednje leto kadeti prešli v mladince," je zaključil Belšak. JM Karate • Državno prvenstvo Medalja za zagon in motivacijo Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Gorišnice (v ospredju Aljaž Sok) so doslej v sezoni dosegli tri tesne zmage, ki so se končale z razliko štirih, dveh in enega zadetka. Ob enem remiju to trenutno zadostuje za 1. mesto. V soboto je v Slovenskih Konjicah potekalo državno prvenstvo v karateju. Na tekmi se je zbralo nekaj več kot 300 tekmovalcev iz 50 slovenskih klubov. Karate-do klub Ptuj je zastopal Anej Šmid Ca-futa, ki je tekmoval v kategoriji kate mladinci. Dosegel je izvrsten rezultat, saj je v močni konkurenci odličnih kata-šev osvojil bronasto medaljo. Anejev uspeh je še toliko večji, ker je nastopal po daljšem tekmovalnem premoru, ki je nastal zaradi covida. Takšen dosežek na začetku sezone pomeni zanj in za celotni klub dodatni zagon in motivacijo za uspešno treniranje in tekmovanje tudi v prihodnje. ¡k Anej Šmid Cafuta (tretji z leve) je na državnem prvenstvu osvojil bronasto medaljo v katah med mladinci. 7 6 6 D 5 5 4 3 2 2 1 0 0 petek • S. oktobra 2021 Šport, šport mladih Štajerski TEDNIK 19 Footgolf • Evropsko prvenstvo 2021 Slovenijo dva remija «»ddja od boja za medalje Na Madžarskem je v termalnem centru Buk potekalo tretje evropsko prvenstvo v footgolfu. Na njem je nastopilo 16 članskih ekip, ob tem pa so se v posamični konkurenci med seboj merile še ženske in veterani. Skupno je nastopilo približno 500 igralcev in igralk. Slovenija je dosegla odlično 10. mesto med 16 udeleženkami, kar ji odpira vrata za nastop na svetovnem prvenstvu 2023 na Floridi. V slo- venski ekipi je bil v primerjavi z letom 2019 viden napredek v vseh segmentih, tako v igralskem kot organizacijskem. Prvenstvo se je sicer končalo s finalno zmago Anglije proti Franciji. Prav stari in novi evropski prvaki so bili edini, ki so premagali naše fante in še to v povsem izenačeni borbi vse do zadnje luknje. Izbranci slovenskega selektorja Simona Detellbacha so pod vodstvom ka-petana lana Emeršiča v skupinskem Foto: Matija Brodnjak / Movio Slovenska reprezentanca je na Madžarskem pokazala ogromen napredek in je bila ena od prijetnih presenečenj tekmovanja. EP 2021, Madžarska, rezultati slovenske reprezentance (Match play) Skupinski del: Slovenija - Anglija 1:4 Slovenija - Švedska 3:3 Slovenija - Norveška 2:2 Za uvrstitev od 9. do 16. mesta: Slovenija - Irska 3:1 Slovenija - Španja 4:1 Slovenija - Luksemburg 3:3 (dodatno razigravanje 3:4) Končni vrstni red: 1. Anglija, 2. Francija, 3. Slovaška ... 10. Slovenija ... Končne uvrstitve posameznikov: ženske: 1. Sophie Brown (Anglija) 311 udarcev, 2. Claire Williams (Anglija) 312, 3. Rebeka Režna (Slovaška) 317, ... 19. Nina Marič 344, 33- Sabina Huber 388 (obe Slovenija). Seniorji: 1. Michale Wilkes (Nizozemska) 282 udarcev, 2. Michael Carozzi (Francija) 285, 3. Robert Tajtyti (Madžarska) 285, ... 19. Vasja Kovač 303, 25. Milan Kristovič 309, 27. Renato Hvalec 311, 30. Nani Franc Matjašič 315 (vsi Slovenija). delu po porazu z Angleži remizirali s Švedsko 3:3, nato pa v napetem in atraktivnem dvoboju še z Norveško. Če bi ena žoga končala v luknji ali če se eden izmed tekmecev ne bi rešil iz nemogočega položaja, bi zmagali in bi se lahko v nadaljevanju merili za najvišja mesta . V nadaljevanju prvenstva so naši fantje najprej premagali Irsko, nato pa v pomembnem dvoboju za TOP 10 v Evropi premagali še favorizirano reprezentanco Španije. V obračunu za končno 9. mesto z Luksembur-gom je bilo po rednem delu neodločeno, nato pa so v razigravanju Slovensko odpravo so sestavljali: člani: Simon Detelbach (selektor), lan Emeršič (kapetan), Dejan Novak in Simon Sladič (pomočnika kapetana), Boštjan Pek, Mihael Wajs, Dean Bon, Nik Kolar, Iztok Ogrizek, Damijan Kaučič, Viktor Belak, Miha Lešnik, Damijan Turk, Endi Curk in Primož Zorč; ženske: Sabina Huber in Nina Marič; seniorji: Renato Hvalec, Vasja Kovač, Milan Kristovič in Nani Franc Matjašič; ostala ekipa: Nejc Bedrač, Matija Brodnjak, Miran Perič in Matija Go-ričan (fizioterapevt). nesrečno izgubili in na koncu zasedli 10. mesto. Uvrstitev v TOP 10 je vsekakor velik uspeh, saj v številnih reprezentancah igrajo profesionalci. V ekipi velja omeniti zelo pomembno vlogo Ptujčana Iana Emer-šiča, ki je bil med igralci izbran za kapetana reprezentance. Njegovi podaljšani roki v 25-članski ekipa sta bila Bovčan Simon Sladič in Dejan Novak iz Ptuja. Slovenska ekipa ni ničesar prepuščala naključju, na koncu uspeh ni izostal, kakor tudi ne čestitke ostalih udeležencev. Ocena je bila enotna: Slovenija se je povsem znebila outsajderskega vzdevka in bo v prihodnje zelo trd tekmec vsem najboljšim reprezentancam. Tudi ženske in seniorji, ki so tokrat prvič nastopili na evropskem prvenstvu, so prikazali dobro igro in do- segli eno uvrstitev med dvajseterico, še nekaj pa znotraj ali tik nad mejo TOP 30. Maratonsko prvenstvo v footgolfu Statistika je pokazala, da je vsak igralec na celotnem prvenstvu v pičlih šestih dneh v povprečju udaril kar 430 udarcev, dolgih 50 metrov, prehodil okoli 80 kilometrov, prebil na igrišču 22 ur. Seveda pa k temu ni prišteta vsa potrebna koncentracija, taktične odločitve, vremenski pogoji (predvsem veter je mnogokrat krojil usodo igralcev) in seveda fizična priprava vsakega posameznega tekmovalca. Nani Franc Matjašič Boks • Državno prvenstvo posameznikov Dvoboji pred očmi predsednika svetovne boksarske zveze V dvorani Leona Štuklja v Mariboru se je konec tedna odvilo državno prvenstvo posameznikov, ki ga je organiziral ŽbK Maribor, nastopilo pa je več kot 100 borcev iz 23 slovenskih klubov. Posebnost tokratnega prvenstva je bil nedvomno obisk na najvišji amaterski boksarski ravni - v Mariboru je bil namreč prisoten predsednik svetoven amaterske boksarske organizacije (AIBA) Rus Urar Krem-lev. Ta je med slovenske klube razdelil tovornjak opreme. Kar štiri naslove državnih prvakov so si priborili borci BK Tivoli, ki so bili s tem najuspešnejši klub na tekmovanju. Iz njihovih vrst prihaja tudi Edin Sejdinovic', ki je bil razglašen za najboljšega boksarja v članski konkurenci. BK Ring Ptuj V članski kategoriji je bronasto medaljo za BK Ring osvojil Denis Vol- gemut v kategoriji do 80 kg. Sicer so ringovci nastopili predvsem z mlado zasedbo. »Resnično smo nastopili z najmlajšo ekipo, odkar se udeležujemo državnih prvenstev. Za pomladitev vrst smo se že pred časom odločili namenoma, nekaj pa so nas k temu prisilile tudi poškodbe nekaterih naših članov. Temu primerno na državno prvenstvo nismo šli s kakšnimi posebnimi pričakovanji, sploh se nismo obremenjevali s številom osvojenih medalj, ampak z nabiranjem izkušenj na tovrstnih tekmovanjih. Z njihovimi nastopi sem zadovoljen, morda je za kanček izstopal Anej Jelen (letnik 2008), ki je med šolskimi dečki do 75 kg osvojil 1. mesto. Čeprav si je med nastopom poškodoval prst, je borbo oddelal do konca in slavil,« je dejal Ivan Pučko iz BK Ring Ptuj. Predstavnika BK Ptuj s trenerjema BK Ptuj Pod vodstvom trenerja Leona Lo-vreca in pomočnice Andreje Lederer sta od vseh tekmovalcev nastopila le Sašo Malovič in Simon Soršak Šen- veter. Oba sta se z zmagama v polfi-nalih uvrstila v finale. »V finalnih dvobojih sta dobila zelo izkušenejša tekmeca. Simon Soršak je med mladinci v kategoriji +92 kg nastopil proti Djelonu Ja-nuzaju iz Maribora. Slednji trenira precej dlje časa od Simona, a se je ta kljub temu dobro boril. Na koncu mu je zmanjkalo nekaj kondicije in se je moral zadovoljiti z drugim mestom,« so sporočili iz BK Ptuj. »Sašo Malovič je med člani v kategoriji do 63,5 kg v finalu dobil na papirju zelo močnega nasprotnika Nika Nikolova iz Fužinarja, ki ima tudi izkušnje iz evropskih tekmovanj ter ima za sabo precej več borb. To Maloviča ni ustavilo in je prikazal eno svojih najboljših borb do zdaj. Imel je svoje dobre trenutke, zadel kar nekaj čistih udarcev ter dvignil publiko na noge. Na koncu so vendarle pre-vagale izkušnje in je moral priznati poraz, a smo glede na prikazano borbo lahko zadovoljni. S finalnim nastopom je Malovič pokazal, da se kljub majhnemu številu borb dokaj enakovredno kosa tudi z zelo dobrimi boksarji,« so zapisali iz BK Ptuj, ki se tako ponašajo z dvema srebrnima medaljama. BK Dejan Zavec Boxing Klub Dejana Zavca sta na prvenstvu v Mariboru zastopala dva tekmovalca, Vida Rudolf in David Klemenčič. Prva v svoji kategoriji ni imela tekmice, zato je naslov državne prvakinje osvojila brez borbe, Klemenčič pa je med mladinci v kategoriji do 80 kg borbo izgubil po točkah. Državni prvaki za leto 2021, člani: - do 63,5 kg: 1. Nik Nikolov Veber (Fužinar), 2. Sašo Malovič (Ptuj); - do 67 kg: 1. Aljaž Šircelj (FCL): - do 71 kg: 1. Edin Sejdinovic (Tivoli); - do 75 kg: 1. Marko Mako-vec (Tivoli); - do 80 kg: 1. Gregor Stara-šinič (Tivoli), ... Denis 3. Volge-mut (Ring Ptuj); - do 92 kg: 1. Alen Bolkovič (Ljutomer); - nad 92 kg: 1. Žiga Mikšic (Tivoli). »Zanj je bila to prva borba v tekmovalnem ringu, kar je seveda predstavljalo zelo težak zalogaj. Ponudila se je priložnost, zato smo jo izkoristili, čeprav sicer nisem zagovornik tega, da se mladi pošiljajo v tako močno konkurenco brez predhodnih borb. Imel je željo, preizkus je bil zanj vsekakor pravi,« je dejal Dejan Zavec, ki tokrat ni mogel računati na veliko bolj izkušenega Tomija Lorenčiča, ki še ni saniral poškodbe roke. JM Judo • Državno prvenstvo za mlajše kadete y Zanet Polanec med dobitniki medalj Člani ekipe BK Ring na državnem prvenstvu v Mariboru Ravne na Koroškem so gostile državno prvenstvo v judu za mlajše kadetinje in mlajše kadete. Na blazinah je nastopilo 136 tekmovalcev in tekmovalk iz 35 slovenskih klubov. Po eno predstavnico so imeli izmed klubov z našega konca JK Drava Ptuj, JK Gorišnica in JK Ormož. V kategoriji do 52 kg je za ptujski klub tekmovala Žanet Polanec, ki je osvojila tretje mesto. Na tatamijih je imela mlada judoistka možnosti za še višjo uvrstitev, a ji je tokrat zmanjkalo nekoliko športne sreče. V prihodnje bo gotovo dosegla še kakšen večji uspeh, saj gre za nadarjeno športnico, ki je izredno predana judo športu, njene ambicije pa v naslednjih letih segajo tudi do uvrstitve v reprezentančno selekcijo kadetinj. V isti kategoriji je Tiya Kikl iz J K Ormož zasedla 7. mesto. Brez borbe pa je postala državna prvakinja v kategoriji do 44 kg Nika Murk iz JK Gorišnica. David Breznik Foto: Judo klub Drava Ptuj Žanet Polanec (JK Drava Ptuj) 20 Štajerski Šport, rekreacija petek • S. oktobra 2021 Tenis • Mednarodni turnir Lah v Teksasu nanizal osem zaporednih zmag Ptujčan Sven Lah, študent univerze Baylor v Teksasu, se je po skoraj dveh letih premora vrnil na svetovno teniško turnejo. Udeležil se je ITF-turnirja z nagradnim skladom 15.000 dolarjev v Lubbocku v Teksasu (mesto ima nekaj več kot 250.000 prebivalcev). Turnir je potekal na trdi podlagi. V vmesnem času je 22-letni Slovenec s svojo univerzitetno ekipo nemoteno nastopal v ameriškem študentskem tekmovanju in tudi dosegal lepe uspehe. Dobro pripravljenost je potrdil tudi v Lubbocku, kjer je nastopal v obeh konkurencah, med posamezniki in v dvojicah, kjer je bil njegov partner Nemec Constantin Frantzen. Zaradi slabega rankinga na ATP-le-stvici je tekmovanje začel v kvalifikacijah, nato pa se tudi v glavnem delu prebil vse do polfinala. Najvišje postavljeni igralec, ki ga je Sven ugnal v 1. krogu, je bil Avstralec Thomas Fan-cutt (605. na ATP). Še korak naprej je naredil med dvojicami, kjer sta z nemškim soigralcem zaigrala v velikem finalu. Prva nosilca sta bila tam za malenkost premočna ... JM A wm* II i W JT S* y •1 Foto: Črtomir Goznik Sven Lah je bil nazadnje na Ptuju letos spomladi. Članski ITF-turnir M15 v Lubbocku (Teksas, ZDA), rezultati: kvalifikacije: 1. krog: Lah (7.) - Frantzen (Nemčija) 6:3, 1:6, 10:4 2. krog: Lah (7.) - Richards (ZDA, 5.) 6:0, 6:0 glavni turnir: 1. krog: Lah - Fancutt (Avstralija, 3.) 6:3, 7:6(2) 2. krog: Lah - Zink (ZDA) 6:2, 6:4 četrtfinale: Lah - VVhitehouse (VB, 5.) 6:2,6:2; polfinale: Lah - Kingsley (ZDA, 8.) 2:6, 3:6. Dvojice 1. krog: Lah/Frantzen - Azoides/Valiev (Grčija/Rusija) 6:3, 6:3 četrtfinale:Lah/Frantzen - Colak/Colby (ZDA) b. b. polfinale: Lah/Frantzen - Arevalo/Collier (Mehika/ ZDA) 7:6(1), 6:1; finale: Lah/Frantzen - Bangoura/Brouwer (ZDA/Nizozemska, 1.) 4:6,6:4, 5:10. Tenis • »Peti grand slam« v sezoni V Indian Welsu se je v tem tednu začel turnir serije WTA 1000, ki ga mnogi zaradi odlične organizacije in visokega denarnega sklada (8,7 milijona dolarjev) imenujejo kar „peti grand slam sezone". V glavnem turnirju se bo merilo 96 igralk, med njimi sta tudi Tamara Zidanšek (33. na WTA) in Polona Hercog (123.). Turnir ima sicer svoje stalno mesto v teniškem koledarju spomladi, a so ga letos zaradi epidemije koronavirusa prestavili na jesen. Najboljša slovenska igralka Tamara Zidanšek je na turnirju 26. nosilka, zato je v uvodnem krogu prosta (podobno kot vseh ostalih 31 nosilk). V 2. krogu jo čaka obračun z zmagovalko srečanja med 27-letno Slovakinjo Anno-Karolino Sch-midlovo (85.) in 23-letno Hrvatico Ano Konjuh (78.). Če bo uspešna Dubrovničanka Konjuhova, potem bo to dvoboj igralk, ki sta rojeni 26. (Tamara) oz. 27. (Ana) decembra 1997. V istem delu turnirske tabele je še Španka Garbine Muguruza (6. igralka sveta in 5. nosilka turnirja). m Kikboks • Tekma za svetovni pokal v Budimpešti Tilen Repina osvojil 3. mesto V Budimpešti je potekala tekma za svetovni pokal Svetovne kikboks organizacije WAKO, ki je v tem letu postala polnopravna članica Mednarodnega olimpijskega komiteja in upa na skorajšnje nastope na olimpijskih igrah. To tekmovanje je bilo že eno od testnih za olimpijske kandidate. Na tekmovanju je sodelovalo več kot 3000 tekmovalcev iz 46 držav, med njimi tudi razširjena reprezentanca Kikboks zveze Slovenije, ki je opravila kar 105 nastopov. Repre- Nogomet • Veteranske lige MNZ Ptuj S tekmami manj V »IV neporaženi le še Hajdina in Ormož +35 vzhod REZULTATI 6. KROGA: Zavrč-Cir-kulane - Gorišnica 3:4, Markovci -Podvinci 1:0, Borovci - Dornava 0:4, Rogoznica Gostilna Muršič - Grajena 5:6. 6 4 11 6 4 11 6 4 0 2 6 4 0 2 14 6 2 1 3 12: 6 2 0 4 16:25 6 15 5 rečja vas i:3. 1. GEREČJA VAS B 4 1 1 18:8 13 2. PRAGERSKO B 4 0 2 20:16 12 3. HAJDINA 4 3 1 0 11:2 10 4. SD SKORBA 4 3 0 1 13:4 9 5. NK APAČE 5 2 0 3 11:15 6 B. PODLEHNIK B 2 0 4 7:13 6 7. TRŽEC 5 2 0 3 7:13 6 a. LESKOVEC B O 0 6 11:27 0 +40 9 13 a 13 l7:4 l2 ll l2 l2 7 1. GORISNICA 2. MARKOVCI 3. PODVINCI 4. DORNAVA 5. ROGOZNICA 6. GRAJENA 7. ZAVRČ-CIRKULANE 6 12 3 8. BOROVCI 6 0 1 5 6:18 1 +35 zahod REZULTATI 6. KROGA: Podlehnik - Skorba 0:1, Leskovec - Pragersko 4:6, Hajdina - Apače 3:1, Tržec - Ge- 1. VIDEM 6 2. ORMOŽ 3. MAJSPERK 4. LOVRENC 5. SP. POLSKAVA 6. POHORJE OPL. 7. HAJDOŠE 8. ZG. POLSKAVA zentanco je vodil predsednik Slovenske kikboks zveze Vladimir Sitar. V Budimpešti je tokrat iz Ptuja nastopal Tilen Repina, ki je v disciplini light kontakt do 84 kg osvojil odlično 3. mesto. Tudi tokrat so na tekmovanju sodili ptujski mednarodni sodniki Mateja Erlač, Matej Šibila, Edvard Štegar in Aleš Skledar. Priprave Olimje Že naslednji konec tedna pa so v Olimju potekale priprave razširjene reprezentance Slovenije, ki se jih je udeležilo 80 kandidatov. Iz Kluba borilnih veščin Ptuj so na pripravah sodelovali Taja Šibila, Doris Šulek in Tilen Repina. Po uspešno opravljenih pripravah je že potrjeno, da bosta na letošnjem evropskem prvenstvu za mladince in kadete, ki bo potekalo novembra v Budvi v Črni gori, nastopala tudi Ptujčana Doris Šulek in Tilen Repina. Franc Slodnjak REZULTATI 6. KROGA: Ormož - Spodnja Polskava 3:0, Majšperk -Hajdoše veterani 3:2, Mladinec Lovrenc - Pohorje Oplotnica 1:3, Zgornja Polskava - Videm 0:7. 5 0 128:10 15 5 4 10 12:2 13 5 4 0 1 12:9 12 6 2 2 2 12:10 8 6 2 1 3 9:14 7 6 2 0 4 11:12 6 6 2 0 4 11:17 6 6 0 0 6 3:24 0 JM Ptujčani na pripravah v Olimju Foto: Franc Slodnjak Športni napovednik Futsal • 1. SFL RAZPORED TEKEM 5. KROGA, V PETEK OB 20.00: FC Hiša daril Ptuj - KMN Meteorplast Šic Bar, Oplast Kobarid - Mlinše, Dobovec - Siliko Vrhnika, Litija - Bronx Škofije. Nogomet • 2. SNL RAZPORED TEKEM 11. KROGA, V PETEK OB 18.00: Triglav Kranj -Krško, Krka - Jadran Dekani; V SOBOTO OB 15.00: Gorica - Nafta 1903; OB 15.30: Vitanest Bilje - Rudar Velenje, Rogaška - Beltinci Klima Tra-tnjek; OB 19.00: Brežice 1919 Terme Čatež - Primorje; V NEDELJO OB 15.30: Fužinar Vzajemci - Drava Ptuj, Ilirija 1911 - Roltek Dob. 3. SNL vzhod RAZPORED 9. KROGA, V SOBOTO OB 15.30: Kety Emmi Bistrica -Zavrč, Šmarje pri Jelšah - Zreče, Dobrovce - Šmartno 1928, Korotan Prevalje - Dravinja; V NEDELJO OB 10.30: Videm pri Ptuju - Podvinci; OB 15.30: Cirkulane - Koroška Dravograd, Šampion - Posavje Krško. Super liga MNZ Ptuj RAZPORED 8. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Markovci - Grajena ANpro; OB 16.00: Hajdina - Gerečja vas; V NEDELJO OB 10.30: Skorba - Stojnci; OB 15.00: Gorišnica - Apače, Bukovci - Boč Poljčane. 1. Liga MNZ Ptuj RAZPORED 7. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Ormož - Rogoznica Slofin, Podlehnik - Tržec; V NEDELJO OB 10.30: Hajdoše - Pragersko. Prosta je ekipa NK Središče. 2. liga MNZ Ptuj RAZPORED 7. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Zgornja Polskava -Dornava Digitalpartner.si, Leskovec - Oplotnica Senčila Senica; V NEDELJO OB 10.30: Mladinec Lovrenc - Makole Bar Miha; OB 15.00: Slovenja vas SMS sanacija - Polskava avtop. Grobelnik. Liga U-15 vzhod 7. KROG: Aluminij - Drava Ptuj (v soboto ob 11.00 v Kidričevem). Veteranske lige MNZ Ptuj +35 vzhod RAZPORED 7. KROGA, V PETEK OB 17.00: Grajena - Zavrč-Cirkulane, Podvinci - Borovci; OB 18.30: Dornava - Rogoznica Gostilna Muršič. Tekma Gorišnica - Markovci je bila odigrana v četrtek. +35 zahod RAZPORED 7. KROGA, V PETEK OB 17.00: Gerečja vas - Podlehnik, Apače - Tržec, Pragersko - Hajdina, Skorba - Leskovec. +40 RAZPORED 7. KROGA, V PETEK OB 17.00: Videm pri Ptuju - Ormož, Pohorje Oplotnica - Zgornja Polskava, Hajdoše veterani - Mladinec Lovrenc, Spodnja Polskava - Majšperk. Rokomet • NLB liga RAZPORED 5. KROGA, V PETEK OB 18.00: Trimo Trebnje - Herz Šmartno, Gorenje Velenje - Maribor Branik; OB 19.00: Celje Pivovarna Laško - LL Grosist Slovan; OB 20.15: MRK Ljubljana - Jeruzalem Ormož; V SOBOTO OB 19.00: Riko Ribnica - Urbanscape Loka, Slovenja Gradec - Koper, Dobova - SVIŠ Ivančna Gorica. 2. SRL (m) 2, KROG: Drava Ptuj - Ajdovščina (v soboto ob 16.30), Velika Nedelja - Arcont Radgona (v soboto ob 19.00). Konjeniški šport • Kasaške dirke v Ljutomeru Za zaključek sezone DP dvoletnikov KK Ljutomer v nedeljo še zadnjič v letošnji kasaški sezoni pripravlja kasaški tekmovalni dan s sedmimi točkami sporeda. Najpomembnejša dirka bo državno prvenstvo dveletnih kasačev, ki se bodo pomerili na 1600 metrov dolgi stezi. Nastopila bo šesterica najmlajših rejskih konjev - trije prihajajo iz KK Ljutomer, dva iz KK Stožice Ljubljana, eden pa iz KD Krim. Prireditelj bo tudi tokrat izvedel tradicionalno dirko v spomin na starosto ljutomerskega kasaškega športa Ludvika Slaviča iz Grab. Šah • Državna članska liga na Ptuju Šahovsko društvo Ptuj in Liga odbor državne lige bosta pod okriljem Šahovske zveze Slovenije na Ptuju izvedla v dveh vikendih šest krogov članske lige, kjer bo nastopila večina najboljših slovenskih ša-histk in šahistov. Med njimi bo tudi velemojstrica, edina Slovenka z naslovom moškega mednarodnega mojstra, Laura Unuk. Zmagovalec lige si pribori pravico nastopa na Evropskem klubskem pokalu v letu 2022. Svečano odprtje bo v petek, 8. oktobra, ob 16.45 v športni dvorani Mladika Ptuj. Prvi trije krogi bodo izvedeni od 8. do 10. oktobra, naslednja pa od 15. do 17. oktobra. Domače društvo bo v uvodnem petkovem krogu nastopilo z močno postavo treh velemojstrov ter treh mladih mojstrskih kandidatov. Jože Mohonc, NŠ, SR Štajerski 1 rEDNI IK www.tednik.si rif3stajerskitednik = - Stajerskitednik petek • 8. oktobra 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 21 Zavrh • 35. obletnica Maistrovih prireditev Maistrov Zavrh - prostor druženja in domoljubja Pred obnovljeno Štupičevo vilo in kulturnim domom v Zavrhu je bilo prvo oktobrsko nedeljo nadvse svečano. Pripravili so slovesnost v počastitev 35. obletnice Maistrovih prireditev in krajevnega praznika. Njihova zgodovina je predstavljena v knjigi Obrazi Zavrha in prikazana na razstavi Maister po Maistru. Aleš Arih, predsednik domovinskega društva generala Rudolfa Maistra Maribor, se je na nedeljski slovesnosti osredotočil na odnos do generala Maistra in njegovih borcev do časa, v katerem so ustvarjali. Niso se smeli imenovati Maistrovi borci, ampak borci prostovoljci za severno mejo, dolgo so se bojevali za status borca, medtem ko so borci NOB ta status dobili takoj. Še bolj pa jih je bolelo to, ker niso dočakali spomenika svojemu ljubemu generalu v Mariboru. To se je zgodilo šele leta 1987. V Zavrhu se je Arih srečal z ljudmi, ki so navdušeno govorili o našem generalu. Na fasadi Štupi-čeve vile je že bil mogočni relief, upodobitev generala Maistra, delo akademskega kiparja Viktorja Gojkoviča. Začele so se Maistrove prireditve, obnovljena je bila Štu-pičeva vila, v kateri je razstava, ki jo lahko imenujejo učna ura zgodovine. 3. oktobra so počastili 35 let sistematičnega dela in raziskovanja dela in pomena generala Ma- Slaunostni govornik je bil predsednik RS Borut Pahor. istra. To pa se ne bi moglo zgoditi, če pred 60 leti ne bi bili v Zavrhu in Voličini ljudje, ki so postavili temelj za to. Ustanovili so društvo, takrat prvo v Sloveniji, čemur ni nasprotovala nobena politika. »Njim se moramo zahvaliti in tega se moramo spominjati,« je poudaril Janez Kramberger, župan Lenarta. Občini je skupaj s strokovnjaki Zavoda za kulturno dediščino Maribor in s pomočjo proračunskih in evropskih sredstev uspelo odkupiti in obnoviti Štupičevo vilo. „Želim si, da bi Zavrh postal prostor druženja, predvsem pa prostor domoljubja," je še želja lenarškega župana. Aleš Arih, predsednik domovinskega društva generala Rudolfa Maistra Maribor in pobudnik Maistrovih prireditev v Zavrhu. Mladi premalo vedo o velikanih slovenske zgodovine Ob 100. obletnici bojev za severno mejo je imel Aleš Arih 23 predavanj v osnovnih šolah. Skoraj na nobeni niso vedeli, kdo je general Maister, kaj dosti tudi ne o NOB, še manj pa o zgodovinski osamosvojitvi. „Zagotovo je nekaj narobe s šolskim sistemom. Razstava v Zavrhu pa izžareva Maistrov duh, njegove vrednote, tiste vrednote, ki bi jih danes v tej razbesneli družbi morali še kako uporabiti, če hočemo zopet postati pokončen in častivreden narod," je poudaril Aleš Arih. Zahvalil seje vsem, ki so 35 let ustvarjali Maistrov Zavrh, občini Lenart, predvsem njenemu županu Janezu Krambergeiju, da jim je podaril ta kulturno-zgodovinski spomenik. Prav tako pa TD Rudolf Maister Vojanov, kije prevzelo skrb za razstavo in tudi za Maistrove prireditve. Maistrova vizija še kako potrebna tudi danes Z Zavrha je predsednik RS Borut Pahor, ki je bil slavnostni govornik, pozval in prosil Slovence za več medsebojnega sodelovanja, spoštljivosti, strpnosti, da bomo lahko uspešni v prihodnosti. Rudolf Maister je bil pomemben sooblikovalec naše samostojne Republike Slovenije. „Maister nam vedno v ospredje postavi vrednote, kot so domovina, domoljubje, tovarištvo, kultura. Bil je tisti, ki je pozival k enotnosti in sodelovanju. Iz njegovih, del, ravnanj, njegove pisne zapuščine, je mogoče popolnoma jasno razbrati, da se je zavedal, da lahko slovenski narod uspe samo, če bo temeljil na teh vrednotah, povezan in enoten. Bil je zelo daljnoviden. Šele enotni, združeni in enotni smo se pred 31 leti uspeli osamosvojiti in zaživeti v samostojni, svobodni Republiki Sloveniji. Danes potrebujemo nekaj te Maistrove vizije in odločnosti, poguma, predvsem pa sposobnost razumevanja teh posebnih razmer, v katerih smo se znašli, a ne le-teh, v katerih smo se znašli, ampak tudi tistih izzivov, ki prihajajo. Brez večje enotnosti, odgovornosti, smelosti pri premoščanju razlik, brez empatije, umirjenega dialoga znotraj in odločnosti ter odgovornosti do naše države navzven ne bomo uspeli. Posebno vrednost ima knjiga, Obrazi Zavrha, ki je pomemben dokument na spominjanje na tega velikega Slovenca, ki hkrati spominja na zgodovino nastajanja tega spominskega objekta," je povedal predsednik RS Borut Pahor v nedeljo v Zavrhu. Slovesnost ob 35-letnici Maistrovih prireditev v Zavrhu sta pospremila glasba in pesem, tudi Maistrova. Sodelovali so: Slovens-kogoriški pihalni orkester MOL Lenart, Dvorjanski muzikanti in KUD Tonček Brezner Korena, Završki fantje, Eva Kurnik in Matic Lorbek ter Silvo Safran. IMG Slovesnost v Zavrhu je spremljal bogat kulturni program. Na fotografiji Slovenskogoriški pihalni orkester M.0 Lenart. Pot do končnih izdelkov, kijih na trgovskih policah najdemo pod prepoznavnimi blagovnimi znamkami Perutnine Ptuj, je dolga in zahtevna. V naslednjih 10 izdajah Štajerskega tednika v stalni rubriki Perutnina Ptuj: od njive do vilice predstavljamo kompleksnost in prepletenost vertikalno integrirane živilske verige PP in njeno vpetost v lokalno okolje, kjer deluje in ga soustvarja. Perutnina Ptuj (PP) dodano vrednost ustvarja »doma« - v domačem gospodarstvu - na vsakem koraku na poti »od njive do vilice«: prvič žitaricam v PP dodajo vrednost, ko jih predelajo v krmo oz. prehrano za živali; drugič, ko krmo dostavijo svojim rejcem, ki z njo redijo piščance. Tretjič, ko brojlerja predelajo v meso, in četrtič, ko v proizvodnih in predelovalnih objektih meso predelajo v različne izdelke. Pridelava kakovostne in varne hrane se začne na njivi! V dejavnosti poljedelstva znotraj PP Agro, ki je pomemben del vertikalno integrirane proizvodnje Perutnine Ptuj, po principu ohranitvenega kmetovanja in čim manjšega obremenjevanja okolja, obdelujemo nekaj manj kot 3800 hektarjev obdelovalnih površin. Že leta 2006 so začeli uvajati tehnologijo pridelave poljščin po načelih ohranitvenega kmetijstva. Ob postopnem nabiranju izkušenj so tako v letu 2010 na celotni obdelovalni površini opustili oranje in za obdelavo uporabljajo združena orodja, ki zemljo obdelajo plitveje, manj invazivno in tako spodbudijo biološke procese nad in pod površino, kar pripomore k večji učinkovitosti rabe vode in hranil. Danes kot posledico spremembe tehnologije beležijo nižje stroške (nižja poraba delovnih ur, nižja poraba goriva, nižja poraba mineralnih gnojil), višje pridelke in boljšo odpornost posevkov na negativne klimatske spremembe v najobčutljivejših obdobjih vegetacije. Večji donosi, prihranki in manjša uporaba FFS Znotraj preciznega poljedelstva izvajajo vrsto ukrepov z moderno tehnologijo nadzorovanih postopkov. Na podlagi analiz in karte pridelkov se preko mreže satelitov in ustreznega trosilnika gnojil opravi osnovno gnojenje. Na podlagi parametrov - hektarski donos, delež odvzema hranil, delež odmerka gnojil, določajo najoptimalnejšo količino gnojila. Na ta način se lahko z enakimi hektarskimi odmerki gnojil poveča hektarske donose. Setev izvajajo s sejalnicami, ki imajo ustrezno podporo za preprečevanje dvojne setve, usmerja pa jo navigacijski sistem z dvocentime-trsko natančnostjo. Tako prihra- nijo pri porabi semen. Dognojevanje oziroma oskrba posevkov s trosilniki se odmerja skladno z intenzivnostjo klorofila v posevkih, ki jo merijo posebni senzorji. Senzorji preko intenzivnosti klorofila ugotovijo povečane potrebe po hektarskih odmerkih gnojila in nato v realnem času povečajo ali zmanjšajo trošene količine. Učinek je raztros gnojil na mestih, kjer so ga rastline sposobne izkoristiti, zato ima ta tehnologija veliko naravovarstveno vlogo. Škropljenje posevkov opravljajo s škropilnico, ki onemogoča m ■ ä . ¿t •. í*f ¡¿-'i . 1tm W ?¿ \ } .. i Iffc« ¿91» $ m ■ ^ .vg. ...v'. . :- r m Sedež PP Agro v objemu narave V dejavnosti Kmetijstvo znotraj Perutnine Ptuj je 70 zaposlenih, ki z uporabo sodobne, naravi prijazne tehnologije pridelave pridelujejo poljščine, kijih PP koristi za proizvodnjo las tnih krmnih mešanic oz. prehrane za živali, prav tako pa se prodajo na trgu pod blagovno znamko Agronatur končnim uporabnikom. Siifc; '« >, * vV> " ^^^^m^má s*.'« A h ' V: 'vJSS podvajanje škropilnih področij, z ustrezno zračno podporo pa preprečujejo tudi zanašanje škropiva izven obdelovalnih površin. S tem se zmanjša poraba FFS (fitofar-macevtskih sredstev) in zniža obremenitev na okolje. Z najsodobnejšimi pristopi v poljedelstvu pa učinkoviteje premagujejo med drugim tudi vedno pogostejše ekstremne vremenske razmere. »Vertikalno integrirano živilsko verigo, ki ima na Ptuju več kot 115-letno tradicijo, udejanja več kot dva tisoč zaposlenih, ki z vsakodnevnim trudom in angažmajem skrbijo za zagotavljanje najvišje kakovosti, varnosti in sledljivosti.« Perutnina Ptuj Promocijsko besedilo Foto: MG MG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 8. oktobra 2021 Mali oglasi PETEK 8. oktober 7:30 Glasbena osmica (slo.) 8:00 Kuhinjica 8:25 Eutsal maaazin 8:50 Cista umetnost - oktober 9:25 Predstavljamo vam 10:25 Glasba za vse 10:55 My Europe, My Future 11:10 Poaled nazaj 11:35 Young EUVoices 1:50 Animirana pripovedka 2:00 Ptujska kronika 2:25 Portal 2:35 Utrip MNZ 2:50 Obzornik TV Dravograd 3:40 Franc Rjhtarič: Od resnice do mita 14:50 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Glasbena osmica (tuja) 18:55 Pomurski tednik 19:30 Futsal maaazin 20:00 Ptujska kronika 20:25 Utrip MNZ 20:40 Utrip Ormoža 22:00 Ptuiska kronika 22:25 Portal 22:35 Pogled nazaj 23:00 Cista umetnost - oktober 23:50 Videostrani SOBOTA 9. oktober 7:30 Glasbena osmica (tuja) 8:00 Futsal magazin 8:25 Predstavljamo vam, 9:25 Glasba za vse 9:55 Fotografska razstava: Zlomli< 0:35 Franc Rihtarič: Od resnice d< 11:40 Young EU Voices 12:00 Pregled tedna 12:30 Portal lena (o mita 12:40 Poaled nazaj 13:05 Utrip MNZ 3:20 My Europe, My Future 3:35 Cista umetnost - oktober 4:15 Videostrani 7:35 Kuhinjica 8:00 Ptujska kronika 8:25 Glasba za vse 18:55 Obzornik TV Dravograd 19:45 Večerja za eneqa 20:00 Pregled tedna 20:30 Glasbena osmica (slo.) 21:00 Cista umetnost - oktober 21:35 Poaled nazaj 22:00 Ptuiska kronika 22:25 Portal 22:35 Na vse ali nič 00:25 Videostrani NEDELJA 10. oktober 7:30 Glasbena osmica (slo.) 8:00 Šola zdravja 9:15 Fotografska razstava: Zlomljena 9:55 Franc Rihtarič: Od resnice do mita '; 1:00 Predstavljamo vam 12:00 Preqled tedna 12:30 Portal 12:40 Pogled nazaj 13:05 Cista umetnost - oktober 13:40 Glasba za vse 14:15 Videostrani 17:05 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Pogled nazaj 18:45 Glasbena osmica (tuja) 19:15 Cista umetnost - oktober 19:50 Kdo? 20:00 Pregled tedna 20:30 Portal 20:40 Obzornik TV Dravoqrad 21:30 Young EUVoices 21:45 My Europe, My Future 22:00 Ptujska kronika 22:35 Zadnji človek na svetu 00:25 Videostrani PONEDEUEK 11. oktober 7:30 Glasbena osmica (tuja) 8:00 Kuhinjica 8:50 Eranc Rihtarič: Od resnice do mita 9:55 Cista umetnost - oktober 10:30 Obzornik TV Dravograd 11:20 Glasba za vse 11:50 Animirana pripovedka 12:00 Preqled tedna 12:30 Portal 12:40 Pogled nazaj 13:05 Predstavljamo vam 14:15 Videostrani 17:30 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Glasbena osmica (slo.) 18:55 Fotografska razstava: Zlomljena 19:35 Pogled nazaj 20:00 pregled tedna 20:30 Cista umetnost - oktober 21:05Young EUVoices 21:20 My Europe, My Future 21:35 Charlie Chaplin 22:00 Ptujska kronika 22:25 Koncert zasedbe Plamen 00:05 Videostrani Ptujska televizija PeTV, T: 02 590 880 28, ¡nfo@petv.tv, www.petv.tv /.tv jj* telemach M 1:1 [«li l . il TB J KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,50 EUR z revijo Zvezde, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 144,27 EUR, za tujino v torek 115,08 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel.: 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad d.o.o., Mlače 3, Loče. SERVIS gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571. ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka ... Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. ODKUPUJEM hlodovino jelše. Plačilo takoj. Tel. 041 610 210 ali info@kupi-les.si. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiropo-ra - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. UGODNO: vse iz inoxa, ograje -deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. IARNUŠ ^ OKNA VRATA d.o.o. PV6 OHÂ, VKÂTÂ, iiiëllL iinnri/A Ai/niA i KMETIJSTVO ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582-14-01. PVC okna, vrata, senčila OKNA k ' NOTRANJA > ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA VRATA 02/780 04 240 i H <8> INFO@VRATA-TUNING.SI OSOJNIKOVA 12, PTUJ PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com Program TV Ptuj www.novareha.si noua Reha IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. NEPREMIČNINE 9. in 10. oktobra 2021, sobota ob 21.00, nedelja ob 10.00: Osrednja prireditev ob svetovnem dnevu turizma na ptujski mestni tržnici. Podelitev priznanj Turističnega društva Ptuj za najlepše ocvetličene hiše v Ptuju in okolici. Razstava fotografskih zapisov pred ptujsko Mestno hišo ob 20-letnici partnerstva in sodelovanja med mestoma Ptuj in Burghausen. Županja mestne občine Ptuj Nuška Gajšek v poročni dvorani Mestne hiše pripravila sprejem za zlate maturante srednješolskega izobraževanja. Nagrajenih devetnajst maturantov ptujskih srednjih šol. 8. redna seja Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Ptuj. V Galeriji mesta Ptuj odprta razstava likovnih del svetovne umetnice Marike Vicari. V razstavnih prostorih galerije na ogled risbe dreves, ustvarjene v vseh letnih časih. Na grajskem dvorišču ptujskega gradu trgatev modre kavčine - žametne črnine, potomke najstarejše trte na svetu, ter renskega rizlinga v mestnem in župnijskem vinogradu. Miheličeva galerija na Ptuju odprla vrata razstavi umetnice, fotografinje in producentke Alenke Slavinec. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. PRODAM staro kamnito enonadstropno hišo na Ugljenu z vso infrastrukturo na parceli, 60 m od morja, lepa lokacija. Tel. 070 270 130. PRODAMO - Apače, Stanovanjska hiša (1979), potrebna obnove, 250 m2, zemljišče 5.501 m2 Cena: 140.000 EUR. Ä DC/MAY 041 391 003 ^ rofroiio ali 02/6208 816 www.re-max.si/Poetovio 1 OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO OSEBNA VOZILA PRODAM osebni avto Audi 2,0 TDI, letnik 2005, srebrne barve, limuzina, zelo lepo ohranjen in 8-krat alu platišča, 16-colske, z gumami. Telefon 070 270 130. RAZNO ZARADI upokojitve na obali prodam dobro utečeno tapetniško dejavnost, smer navtika, pohištvo. Informacije na tel. 040 937 239. Marija Mislovič, s. p., Izola. Vse dosedanje oddaje si lahko ogledate na FB in YT profilih Radia Ptuj /RadioPtuj MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE majda.segula@radio-tednik.si, tel. 02 749 34 16 ali morjona.pihler@radiiHednik.si, tel. 02 749 3410, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski TEDNIK ŽELITE IZGUBITI KAKŠEN KILOGRAM? TRENIRAJTE IN JEJTE KOT SKANDINAVCI! KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, rjave, hisex, cepljene, v začetku nesnosti, prodajamo vsak dan od 8.30 do 17. ure. Naročila zbiramo na tel. 041 694 124. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. BELE KOKOŠI in peteline, težke 4 kg. Naročila sprejemamo po tel. 040 531 246. Kmetija Rešek, Starše 23. KOKOŠI nesnice - leghorn, jerebičaste, zelenojajčne bele, črne brezove in rdeče -prodamo in dostavimo. Kmetija Šraj, Ča-dramska vas 19, Poljčane, tel. 031 751 675. PRODAM prašiče v teži 100 do 120 kg, po ceni 1,90 €/kg, mesni tip. Možnost dostave, tel. 041 670 766, Ptuj. PRODAM štiri bikce, pašne, mesni tip. Tel. 041 893594. PRODAM obračalnik Putinger na jermene, širine 220 cm, dobro ohranjen. Tel. 051 316 591. PRODAM telico simentalko v 9. mesecu brejosti. Tel. 040 84 24 07. PRODAM dve telički simentalki, stari 6 mesecev. Tel. 070 250 44 ^KMETIJA HUDIN išče moškega za"1 i vzdrževanje okolice in pomoč pri i ' kmetijskih delih. Za več informacij ' pokličite 041 602 886. Domači Oktoberfest: i klobase, ¿0 pečenke, r-iT seljr... Čokoladne rezine z marelicami in kremo KUHAMO Z VINOM IN KOSTANJEM 'O TosUojtsiLa. wozino. torta. .......imSt- ROŽNATO OBARVANA LIZA MAJA PRINAŠA ODLIČNE RECEPTE Kuhamo kot na Oktoberfestu, pečemo s čokolado, grozdjem in kostanjem ŽELITE IZGUBITI KAKŠEN KILOGRAM? Trenirajte injejte zdravo, dobro hran EVA KLINC, SLAŠČIČARSKA UMETNICA »Sem nekdo, ki verjame, daje vse mogoče.« OB KONCIH TEDNA ODKRIVAMO SLOVENIJO Najbolj zanimivi muzeji na prostem Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu s časopisom Novice Svet24, za samo 2,99 EUR. PROGRAMSKI NAPOVEDNIK PETEK, 08. oktober 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Starpoint prodajno okno 09:00 Oddaja OS Gorišnica 10:00 Utrip Ormoža 11:10 Srčni muzikanti 1. del, Jurovski Dol 12:30 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Praznik občine Zavrč 20:00 Trgatev na Dominkovi Domačiji 20:40 Festival tamburašev in mandolinistov 21:50 Astro - v živo 23:00 Video strani SOBOTA, 09. oktober 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Revija pevskih zborov na Ptuju 10:00 Ptujska kronika 10:30 Utrip Ormoža 11:30 Seja sveta Lenart - znova 13:30 Seja sveta Dornava — znova 15:30 Starpoint prodajno okno 16:30 Video strani 17:00 Mic Mengeš — zdravstvena oddaja 18:00 Kronika iz občine Majšperk 20:00 40 let ans. Braneta Klavžarja 21:30 Ujemi sanje 23:00 Video strani S P s p NEDELJA. 10. oktober 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Otroški oder 09:00 Zapojmo prijatelji 11:00 Blagoslov kapele v Leskovcu 13:00 Malo na okrog, Dornava 2021 15:00 Trgatev na Dominkovi Domačiji 15:40 Festival tamburašev in mandolinistov 16:45 Srčni muzikanti 1. del, Jurovski Dol 17:50 Alfi po Sloveniji 18:40 Praznik občine Zavrč 20:00 Pozdrav jeseni, Starše 2021 21:30 Video strani PONEDELJEK, 11. oktober 00:00 08:00 08:30 09:50 11:20 12:40 13:30 14:30 18:00 20:00 21:30 23:00 Video strani Jutranja telovadba 10 let Društva Šiirc Leskovec Ptujska kronika Ujemi sanje Mic Mengeš - zdravstvena oddaja Video strani Italijanska trgovina - v živo Blagoslov kapele v Leskovcu 40 let ans. Braneta Klavžarja Revija pevskih zborov na Ptuju Video strani torek • 12. oktobra 2021 Oglasi in objave Štajerski 23 Lepi spomini ne bledijo! Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovati vas aiiva^e taiižnje, insi naročite arhivsko števiiko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! Ko vajine zaželimo si bližine, gremo tja, v mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da vaju več med nami ni. SPOMIN 8. oktobra 2021 mineva štirideset let žalostnega slovesa od naše drage mame, babice, prababice in tašče Marije Miksa 1930-2008 GRLINCI 26 Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njunem grobu ali jima prižgete svečko. Janez Mikša Vajini najdražji Srce nam žalost je ranila, ker te več med nami ni, čeprav te zemlja je pokrila, spomin na tebe z nami še živi. SPOMIN 7. oktobra je minilo pet let, odkar si se za vedno poslovil od nas, naš dragi Franc Cuš IZ BRATISLAVCEV Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. Tvoji najdražji Skromno si živela, v življenju mnogo trpela. Nisi umrla zato, ker ne bi hotela živeti, umrla si zato, da bi nehala trpeti. ZAHVALA ob boleči izgubi drage hčerke in sestre Marije Vidovič IZ VELIKE VARNICE 125 nazadnje stanujoča v DU Ormož Iskrena hvala sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala pogrebnemu podjetju Mir, gospodu župniku za opravljeno sveto mašo. Hvala za darovane sveče in svete maše. Vsi njeni NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO VSAKTO%*>* Aktualno Spodnje Podravje. Občine proti izstopu Središčanov iz muzeja zaradi denarja Črna kronika Ptuj, Gerečja vas. Obdolženi Silvo Drevenšek se br ani z molkom m n- Irt Štajerski i» > ^ .......... . » «O .|YI«M Za vse naročnike in kupce Štajerskega tednika REVIJA ZVEZDE za samo 0,20 € Naročite v Štajerski •1: Vsak naročnik dobi: • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored) • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) • poštna dostava. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. Tam, kjer si ti, ni sonca, ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi in nihče ne ve, kako zelo, zelo boli. ZAHVALA ob izgubi drage mame, babice in prababice Marije Fekonja 1. 8. 1941-23. 9. 2021 Z LOČKEGA VRHA 10 Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, Simoni, Lei in družini Irgl ter sorodnikom, prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, hvala za darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala župniku Jožetu Škofiču, gospe govornici, pevcem, godbeniku za odigrano melodijo ter podjetju Almaja, d. o. o., iz Lenarta, hvala sodelavcem PP Ptuj. Počivaj v miru. Žalujoči: sin Srečko ter Jože z družino Skromno si živela, v življenju mnogo pretrpela. Nihče pa ne ve, kaj si si takrat želela. Tam sedaj mirno spiš, a v naših srcih še živiš. V SPOMIN 6. oktobra mineva leto dni, odkar nas je zapustila draga žena, mama, babica in tašča Terezija Valentan IZ ŠERONOVE ULICE 4 Hvala vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem grobu. Njeni najdražji Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je ... ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta in dedka Draga Doberška upokojenega inženirja agronomije IZ DORNAVE se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše ter pisno in ustno izražena sožalja. Hvala patru Emilu Križanu za čutno opravljen obred, pevcem za odpete pesmi, godbeniku za odigrano žalostinko ter Anici Vrabl za ganljiv govor. Hvala tudi praporščaku Društva upokojencev Dornava, zastavonoši ter pogrebnemu podjetju Mir. Iskrena hvala še enkrat vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Marija, sin Andrej in hčerka Darinka z družinama Zapel je zvon tebi v slovo . Poln bolečin ostaja spomin, ostaja praznina, molk in tišina . ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedka, pradedka, brata, strica, soseda in prijatelja Franca Rihtariča IZ STOJNCEV 30 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki ste ga pospremili na njegovi prerani zadnji poti, darovali sveče, cvetje, za svete maše in nam izrazili ustno in pisno soža- lje. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju Bolnice Ptuj. Hvala gospodu župniku za čuteno opravljen obred, govorniku, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke, godbeniku, praporščaku, zastavonoši ter pogrebnemu podjetju Mir. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: žena Ivana, hčerki Marija in Albina z družinama, vnuki, pravnuki, sestra, nečaki 24 Štajerski Tednikov mozaik petek • 8. oktobra 2021 Slovenija • Red bull z novo pločevinko Ptuj • Združenje šoferjev in avtomehanikov Ptuj Garnbretova na pločevinki energijske pijače Varna pot v šolo za učence Proizvajalec energijske pijače Red Bull je v sredo predstavil novo pločevinko iz serije junakov (hero can), ki jo krasi podoba najboljše plezalke na svetu, Slovenke Janje Garnbret. Janja je ob tem izrazila zadovoljstvo, da se je pridružila drugim znanim osebnostim s svojo podobo na pločevinki. »Že prej sem gledala druge, ki jim je to uspelo in si potihoma želela, da bi bila tudi jaz med njimi. To je nekakšen prestiž,« je podobo na pločevinki pokomen-tirala Garnbretova. Janja Garnbret na plezalskem vrhu kraljuje že nekaj let, v sezoni 2019 pa je z zmago na vseh šestih tekmah svetovnega pokala na balvanih dosegla do tedaj nedosegljivo. Šestkratna svetovna prvakinja ter serijska skupna zmagovalka svetovnega pokala v težavnosti in balvanih je letos postala še prva plezalska olimpijska prvakinja. Sta Foto: arhiv M24 Rusija • Prva kraljevska poroka po revoluciji Gostje aristokrati iz celotne Evrope Rusija je minuli petek gostila prvo kraljevsko poroko, odkar je boljševiška revolucija leta 1917 strmoglavila monarhijo Romanovih. Na razkošno poroko velikega vojvode Georga Mihailoviča Romanova in njegove italijanske zaročenke Rebecce Virginie Bettarini v Sankt Peterburgu so odpotovali aristokrati iz celotne Evrope. V sklopu Evropskega tedna mobilnosti je Združenje šoferjev in avtomehanikov Ptuj v sodelovanju s SPVCP Mestne občine Ptuj in Vrtcem Ptuj v obdobju od 20. do 22. septembra letos izvedlo preventivni dogodek Varne šolske poti. Dogodek je bil namenjen povečanju varnosti ptujskih osnovnošolskih otrok na poti v šolo in iz šole s poudarkom na pešcih in kolesarjih. Letos je bilo vključenih 246 učencev 4. razredov osnovnih šol Mladika, dr. Ljudevita Pivka, Breg, Olge Meglic in Ljudski vrt s podružnico Grajena. Učencem so bili predstavljeni načini prihoda v šolo in pravilno ravnanje, glede na to, na kakšen način prihajajo v šolo, s poudarkom na kolesarjih, pravilni opremi kolesa in kolesarja ter prikaz pravilne uporabe čelade. V predstavi Prometna vila, ki jo izvajajta vzgojiteljici Vrtca Ptuj, je bilo prikazano, kakšne so posledice, če ne uporabljamo kolesarske čelade in ne upoštevamo prometnih pravil. Ker je lansko in letošnje leto posebno, zaradi raznih protiko-ronskih omejitev in zahtev, smo projekt Varne šolske poti organizirali nekoliko drugače. Prejšnja leta so nas učenci obiskali na sedežu ZŠAM, letos pa smo preventivni dogodek izvedli na njihovih šolah. Foto: arhiv ZSAM Ptuj Veseli smo pozitivnih odzivov učencev in učiteljev, ki si želijo še več dogodkov na temo prometne varnosti. Janez Strelec Kern muzo, ta brrm ^^ Poroka je potekala v stolnici svetega Izaka v nekdanji cesarski prestolnici Sankt Peterburg. Pravoslavnega krščanskega obreda se je udeležilo na stotine tujih gostov, vključno s člani kraljevih družin iz 20 držav. Med udeleženci so bili zadnji bolgarski kralj Simeon II., zadnji kralj Egipta in Sudana Fuad II. in princesa Lea iz Belgije. Na seznamu gostov, ki je obsegal okoli 1500 imen, so bili tudi drugi pomembni povabljenci, kot sta ruski monarhist in milijarder Konstantin Malofejev in tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Maria Zaharova. Mlade družice so nosile nevestino vlečko, na kateri je bil v zlatu vezen grb ruskega carstva. Nevesta je nosila tudi diamantno tiaro, ki jo je izdelal vrhunski draguljar Chaumet. Slovesnost je vključevala izmenjavo poročnih prstanov znamke Faberge. Po slovesnosti je bilo več kot 500 gostov povabljenih na poročno večerjo v mestnem etnografskem muzeju. Zadnja poroka dediča Romanovih v Rusiji je bila sicer poroka zadnjega ruskega carja Nikolaja II. in Aleksandre pred 127 leti. sta OKNA, VRATA" GARAŽNA VRATA www.naitors.si NATTORS.OO Tel.: OZ 74113 BO, Mob: 031793 204 Gorišnica I, Gorišnica IZKORISTITE POPUSTE i big foot? O , grobarja. „Za posel I AKCIJA: Alu vhodna vrata * * * ta je še Globalno sedanje ne ^«gi Onnsijena^em^omm^^ <^^ Nagradno turistično vprašanje n r • VV Oktober je tisti mesec v letu, ki skoraj vsak dan prinaša neko vsebino oz. opominja na takšne ali drugačne probleme v družbi. Začelo se je s svetovnim dnevom starejših in svetovnim dnevom kave. Sicer pa je oktober tudi mesec požarne varnosti. Vinogradi bodo kmalu opusteli, večina grozdja je potrganega, stisnjenega, poznavalci pravijo, da smo na pragu še enega odličnega vinskega letnika. Za martinovo pa se bo že vedelo, ali so se napovedi uresničile. Festivali so se za letos poslovili, če odmislimo, da je tudi martinovanje svojevrsten festival, ki na Ptuju oznanja tudi že začetek novega pustnega leta. Organizatorji snujejo nove programe v pričakovanju leta 2022, ko naj bi že vsi polno zadihali po premagani koronakrizi. Prvi se bodo v novem festivalskem letu predstavili organizatorji festivala sodobne umetnosti Art Stays, ki bodo na začetku 20. festivalske obletnice najprej pripravili pregledno razstavo v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki. V ptujskih galerijah pa si je v oktobru mogoče ogledati več razstav, ki vabijo k ogledu ljubitelje različnih zvrsti umetnosti, preteklosti in sodobnosti. V Galeriji mesta Ptuj je na ogled razstava Marike Vicari pod naslovom As I Walk (Kakor hodim). V Salonu umetnosti bo še do decembra na ogled razstava 30 let Ptuja v samostojni Sloveniji. V Miheličevi galeriji se predstavlja fotografinja, producentka, komunikologinja, okoljevarstvenica in umetnica Alenka Slavinec, ki na svojstven način predstavlja esenco življenja in spremembe konceptov od znotraj in navzven, kot neke vrste vabilo in vstop v novo življenje po pandemiji covida-19. Razstava bo na ogled do 14. novembra. V palaciju ptujskega gradu je na ogled razstava Strukture narave, na kateri se predstavljajo letošnje udeleženke tematske delavnice JSKD Slovenije. Na ptujskem gradu je na ogled tudi razstava Spodnje Podravje, dežela kulinaričnih pregreh, s katero se PMPO pridružuje dogodkom v letu, ko je Slovenija ponosna nosilka naziva Evropska gastro-nomska regija. Na interdisciplinarni razstavi, ki bo na ogled do septembra <¡35»f 2022, predstavljajo zgodovinski pregled prehranjevanja na območju Spodnjega Podravja od antike do danes ter z gastronomijo povezano nepremično, premično in nesnovno dediščino. V razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj pa si je mogoče ogledati fotografsko razstavo Bojana Soboča-na, s katero avtor opozarja na nasilje nad ženskami. K ogledu pa vabi tudi ulična razstava na Mestnem trgu, ki v sliki in besedi prestavlja 20-letno partnerstvo in prijateljstvo med Ptujem in Burghausnom. Ljubitelji folklore pa si bodo zagotovo z velikim zanimanjem ogledali srečanje odraslih folklornih skupin, ki se bo začelo zvečer ob 19. uri v Narodnem domu na Ptuju. Nastopilo bo osem folklornih skupin. Knjižnica Ivana Potrča Ptuj pa je povabila k ogledu nove digitalne zbirke na portalu Kamra. V njej predstavljajo življenjsko zgodbo Irme Wurmbrand-Georgievits, zadnje zasebne lastnice ormoškega gradu, potomke bogate družine Pongratz, ter nekatere člane njene družine. Besedilo je delo Ane Kaučič, zbirko pa je uredila Melita Zmazek, urednica Kamre za Spodnje Podravje. Slovensko mesto, ki je prepoznavno kot Linhartovo mesto, je Radovljica. O tem smo spraševali v enem od zadnjih nagradnih turističnih vprašanj. Nagrado za pravilen odgovor bo prejela Danica Skok (Njiver-ce). Danes sprašujemo, katere občine na Ptujskem združujejo pridelek modre kavčine - žametne črnine, potomke najstarejše trte na svetu z mariborskega Lenta. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 15. oktobra. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Katere občine na Ptujskem združujejo pridelek modre kavčine - žametne črnine, potomke najstarejše trte na svetu z mariborskega Lenta? Zavod za turizem Ptuj je izdal vodnik po najstarejšem slovenskem mestu. ° Ime in priimek: Naslov:.................................................................................... Foto: Črtomir Goznik Davčna številka:..................................................................... za male raziskovalke in raziskovalce ter velike radovednice in radovedneže Kupon p0Š|jite aH piinesite na nasbv: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3,2250 Ptuj.