Fcštr.ir.a pavšalirana!
Štev. 28 Izhaja vsako soboto. NOVO mGStO, dne 10. decembra 1921. Posamezna številka K 1*60 Leto L
Naročnina mesečno 6 kron. Za inozemstvo se računa naročnina dvojno. - Pismenim vprašanjem znamko za odgovor. — Yse pošiljatve na naslov lista „Sediinjost“.
Oglasi: V2 strani K 750'—, V* K 380—, Vs K 200-—. Manjši oglasi po 4 K petit -vrsta. Pri večkratnem oglaševanju popust. Mali oglasi beseda 1 K, debelo tisk. 2 K.
Belgrajsko pismo.
” 3. dec. 1921.
Vsekakor bo zanimalo dolenjske in belokranjske vinogradnike stališče Jugoslovanskega kluba glede trošarine na vino. To stališče je v zakonodajnem odboru pojasnil g posl. dr. Dulibič z ozirom na Dalmacijo. Glavne misli njegovega govora podajam v naslednjem.
Vlada hoče pod krinko trošarine npe-Ijati davek na vino. prav za prav davek na proizvodnjo vina in to samo za nekatere pokrajine. Kdor ve, kaj pomenja zakon o davku na vino, se mora čuditi kako vlada rešuje to vprašanje. Z enostavno določbo užitninske tarife, ki nuj prikrije upeljavo davka na vino, se uvaja zmešnjeva,' ki zadaja težke skrbi ne samo ljudstvu, marveč tudi vladi in njenim organom. Bolj krivičnega in za gospodarstvo škodljivejšega davka ni, kot je da-'Tek na poljedelske pridelke. V tem 'slučaju pa je davek na vino še posebno krivičen, ker ne navaja nobenega razločka pri obdavčenju. Po tem zakona so enako obdavčena izvrstna, dobra vina in slaba pokvarjena vina. To je naravnost krivično in nesmiselno. Dogajajo se slučaji, da se vino pokvari in nikdo ga noče piti ter ‘ ga je treba prodati za vsako ceno. Kako morejo obiasti zahtevati pri takem vinu 140 kron davka na 100 litrov, če se prodaja liter takega vina pivk roni in še ceneje? V takem-slučaju ne ostaja drugo kot uničiti vse vino. Finančni minister trdi. da je vino razkošje. Ne,- naša vina niso razkošje, pač pa vina, katera pije gospoda.. Pri nas je vino del prehrane, marsikje celo vsakdanji kruh, ker se ne pi idela po peščenem hribovju dovolj žita, ki se kupuje drugod za denar, Iztržen od prodanega vina. Doslej se ni nalagal noben davek na poljedelske pridelke e* n n 1 tak davek se hoče upehati s tem z- Kouom na vino,, torej davek na polje-dei,kt pridelek ! To je naravnost uničevalno y,a tako važno panogo našega polj- Jelstva in za velik del našega Ijud-kU •	•	.. '
Ljudstvo je bila kar presenečeno in iz\en sebe, ko so v septembru in oktobru začeli finančni organi obiskovati kleti in zidanice radi popisa vuiskega pridelka. (S 1 je to odpravljeno; ni pa oživljena n e.cna žrtev v žalostnih grčevskih do-
godkih radi nesmiselnosti take odredbe. Op. ured.) Že po tem obiskovanju zidanic je bilo jasno vsakomur, da gre pod krinko trošarine za davek na vinski pridelek. Bilo je slučajev, da je vinogradnik hotel vino lastnega pridelka prenesti v Srbijo v svoje kleti: trošarinski organi pa mu tega niso dovolili, češ, da mora najprej plačati trošarino. Kakor znano, v Srbiji (razen v Belgradn obč. trošarina) ni užitnine na vino. To je nesmiselno, da se mora plačati užitnina tudi od neprodanega vjna. ki se ne uživa v pokrajini, kjer je predpisana užitnina.' Po lej nesmiselnosti se moča plačati trošarina tudi od vina, ki se prevaža iz enega kraja v drugi.
Verujte mi, gospodje, da bi marsika-rajše sejal si pšenico, kot pa sadil trto, ko bi mu bila zemlja za to. Zasaditi vinograd je ze’o težavno in naporno delo v zvezi z velikimi stroški in trudom. Vinograd je troha gojiti kot otroka. Zato ne uničujre rega s težkim trudom pridobljenega pridobitvenega vira za našega vinogradnika-kmeta, nad katerim visi na niti pičel dohodek, odvisen od vremenskih nezgod! -
Doslej Dalmacija ni plačevala nobene užitnine na vino, kljub temu pa se hoče uvesti užitnina (davek) tudi na ualma-tinska vina, dasi ostanejo Srbija in Bosna in Hercegovina še nadalje — svobodne ožitnfiie.
Pravica pa taka!
Nazaj k ljudstvu!
Ta obupni klic. ki bobni skozi nema usta milijonov brezpravnih na gluha ušesa samodržcev, se uveljavlja bolj in bolj. *Državornšilni“ avtonomisti se innože v silne, nepremagljive množico, doč+111 se v * državotvornem” centralističnem taboru pojavlja zbeganost, zmešnjava in nemir. Policajdemokraeija je vtaknila kar dvoje želez v ogejij — za vsak slučaj. Ta manever sm<^ opazili že pri valutnem vpra-šanju.v Tudi sedaj „Slov. Narod” lomi kopja za nedeljivost Slovenije in razpisuje vprašanje: Kdo je za avtonomijo. Ni glavno za nas: ali je v tem hinavstvo ali iskrenost, pač pa ugotavljamo, da je v Sloveniji vpdno in vsekdar treba računati z ljudsko voljo, ki je danes na strani še nedavno skrajno obsovraže-
nih ..separatistov11. ..prevratnežev”, ..pre-kucuhov“ in ne vem kaj še vse. Nazaj k ljudstvu -z avtonomijo 1
To je današnji položaj Slovenije, ki ga ne spremani niti še tako zagrizena peščica samostojneških in „jutrovskih“ centralističnih koristolovcev in izdajalcev ljudstva, niti novo se ustanavljajoče razne delavske in konservativne (nazadnjaške) ..samostojne" stranke policajdemo-kratov in srbskih radikalcev.
V Belgradu pa se med tem kujejo nove pesmi po starem napevu. Vlada je 1 odstopita in Pašič vodi ..barantajo’*, komu in kako naj razdeli ministrske stolčke. Finančno ministrstvo ne sme dobiti ,.pre-čanin“, ki bi enakomerno in pravično obremenil z davki vse pokrajine. Notranje ministrstvo mora dobiti človek, ki zna držati ..pobesnele” Slovence in Hrvate na uzdi. Prosvetno in versko ministrstvo naj bo poverjeno možem, ki jim je sokolsko nadahnjeni madžarski kralj Matjaž Korvin več kot domač ..-klerikalec" Miklavž. Tako bi lahko naštevali zaporedoma vsa ministrstva, ne izvzemši nemških volov v poljedelskem ministrstvu- s Pucljem na čelu ob rami Rade Pašiča.
Kaj pa pravzaprav hočejo ti razni ..prepirljivci”, ko so vendar tako dobri prijatelji med seboj ?
Inn vlado! Vlado brez kontrole, brez ljudstva! Polica,demokrat je zahtevalo notranje ministrstvo za Pribičeviča (!), dalje nezdružljivost predsedništva in zunanjega ministrstva v eni osebi, tretjič: ministrstvo agrarne reforme zase in četrtič, (kar je najvažnejše!), da kralj ima proglasiti am nesti) u (p o m i-1 o s t i t e v) vojnih i civilnih lica (oseb), a ne samo pojedinaca, kako bi to h teli rad i k a 1 i. U pita n j u pomilovanja (pomilostitve) naročito bi se n prvem redu i.malo izači u susret' (ugoditi) o s u d j e 11 i c i m a (obsojencem) t. zv. solunskega procesa i reak ti višati (vrniti v službo) vse voj-ničke ličnosti (osebe), koje su d o š 1 e pod udar (prizadete) posle procesa u Solunu.” Tu smo naveli točno besedilo četrte zahteve. Zakaj ? Čitajte uvodni članek v 24. številki v „Sedanjosti“ pod naslovom „Črna roka” in predhodne članke pa imate odgovor. Mimogrede lahko s ponosom omenimo, a
da ne bodemo neskromni, da je „Sedanjost", katere urednik je dolga leta služboval v vladnih uradih, točno obveščena o vseh belgrajskih zadevah. Biti brez „ Sedanjosti “ v hiši, pomen ja tavati v temi, ko vendar za 6 mesečnih krone zveste stvari, o katerih mnogi niti sanjali niso.
Demokrati in ž njimi samostojneži (kakor tudi socialisti) so v objemu „črne roke“. Pomislite sedaj, da so bili črnorokci “ po procesn družabno bojkotirani in nikdo ni smel sploh ž njimi občevati. A danes? Že dvigajo glavo in policaj-demokratje s Pribičevičem na čelu in s slovenskimi pucljeviči na repu zastavljajo ves svoj strankarski vpliv za — črnorokce". dasi vedo, da so s tem stavili na kocko zadnjo trohico opore v ljudstvn. Obsojence, — ki. recimo n.so bili proti obstoju države, bili pa so, kar je še hujše proti ljudstvn in njegovim pravicam — torej te obsojence, ki so zahtevali in stvarno vršili vojaško diktaturo nad ubogim srbskim ljudstvom, ščitijo in branijo po-licajdemokratje in samostojneži, zahtevajoč njihovo pomilostitev, dočim so radikalci pripravljeni ugoditi posameznim obsojencem ne pa sploh vsem. Dejstvo pa je, da je že brez te pomilostitve mnogo obsojencev izpuščenih in zopet sprejetih v službo, posebno k — policiji in v vojsko. Tu je ključ rešitvi vladnih kriz.
Kdor zagotovi policaj demokraciji absolutno vlado in poln mošnjiček v državi postanejo vsi liberalci še danes „klerikalci" in se odrečeje vseh belgrajskih in peklenskih „črnorokcev“, katerim so radi 'korit zapisali svoje črne duše.
Fran Radešček.
Istočno-ortodoksna vera.
Nemški učenjak Harnack je v pismu Diognetu napisal sledeče velepomembne besede: „Na zemlji je kristjanom bivališče, domovina pa je v nebesih; obstoječim zakonom se pokoravajo, toda njihovo življenje ne potiebuje postav; Ijnbijo vse in vsi jih preganjajo, delajo dobro in kaznjavajo jih kot hudodelce; vesele se kazni kot nečesa k življenju obujajočega. Judje jih pobijajo kot ljudstvu tuje in Grki jih zasledujejo, toda vzroke svojega sovraštva njihovi sovražniki ne morejo navesti. Skratka: Kar je v telesu duša, to so kristjani v svetu."
Te besede velikega modroslovca nam prihajajo, kakor bi bile napisane kot odgovor na današnji čas, posebno pa kot odgovor na Vujičev članek v pravoslavnem cerkveno-političnem »Vesniku". V tem članku, o katerem nimamo razloga dvomiti, da je izraz vodilnih krogov srbske pravoslavne cerkve, se polaga posebna važnost na propagando popravoslavljenja drugo-
Zato ponavljamo in neprenehamo ponavljati avtonomističen klic: Nazaj k ljudstvu!
Gospodarstvo.
Kdo torej laže. Načelnik finančnega ministrstva je v zakonodajnem odboru izjavil, da Srbija ne plačuje davek na vojne dobičke in da je plačevanje davkov sploh tam še neurejeno. Finančni minister je hotel načelnika postaviti na laž in je povedal, da Srbija plačuje še za 4°/0 več davka kot je predpisano. (To bo mogoče že ros, če nič ne zahtevam, pa vendar nekaj dobim). Za Slovenijo je finančni minister dejal, da je plačala samo 6.> °/0 davka. Ljubljanski finančni delegat na to ni mogel molčati in je z rokovicami obdelal finančnega minisšra ter dokazal, da Slovenija plačuje redno davke in je dosedaj plačano že 85°/0. V Vojvodini, kjer so sami veleposestniki in bogataši, se pa sploh ne ve ničesar točnega. — To je torej centralizem! Komur je mar lasten žep, je vsak pošten Slovenec avtonomist.
S tobakom se dogajajo čudne stvari. Po ogrskih zakonih je bilo Prekmurcem dovoljeno saditi pet rastlinic tobaka brez davka. Ta zakon Velja še danes. Kljub temu pa morajo sedaj Prekmurci plačati davek tudi na ta tobak. Kakšna krivica se godi pridelovalcem tobaka, dokazuje tudi to. da dobijo kmetje v Srbiji za kg tobaka K 54,'v Dalmaciji K 36, v Hercegovini pa samo K 28 in poleg tega morajo plačati še davek na tobak, dočim se v Srbiji in v Dalmaciji sploh ne pla-
■—n— niT" i j n.m: r	..t~	.urr-.
vercev potom državne moči in se povdarja pravoslavna vera kot narodna srbska vera, kot državna vera, češ, kdor ni pravoslavne vere, ni Srb; kdor pa ni Srb, ni zanesljiv državljan te države, katero Vujič smatra za srbsko državo. Posledice take propagande so nedogledne. Kdor pozna zgodovino, ve, kam vodijo slični poskusi, ki katoliško cerkev niso mogli uničiti, niti omajati vsi še tako besni in krvavi boji med vero in nevero. Katoliška cerkev v smisla Kristusovega nanka: »Pojdite in učite vse narode!" — je edina krščanska vera, ki se ne omejuje samo na eno narodnost in se ne vklepa v premakljive državne meje, ker je vesoljna in ker je pravim kristjanom — kakor lepo pravi Harnack — njihova domovina v nebesih, za katero moramo delovati in h kateri moramo stremiti z vsem našim bitjem. S tem pa seveda ni rečeno, da zanemarjajmo to naše začasno, zemeljsko bivališče. To bivališče hočemo iigeti v najlepšem redu, zato se pokoravamo zakonom, dokler imajo zakoni za cilj nrejeno državno življenje. Naj nas le preganjajo,
čuje ta davek. Zato je naš posl. fra Didak Buntič pozval kmete, naj Hercegovci po teh cenah ne prodajajo tobaka monopolski upravi, ki je zastavljena francoskim kapitalistom.
Cene vinu v Banatu so poskočile in bodo vplivale tudi v Sloveniji.
Naš vojni do!g v Ameriki znaša 14 milijard kron.
Davek na biljarde se vpelje z novim letom in sicer po 200 kron letno od biljarda.
Žita je letos na Češkem za 145 tisoč vagonov več kakor lani.
Trgovinsko agencijo je vlada otvorila v Pragi. Tja je poslala Milana Maksimoviča, ki se razume na trgovino kot zajec na boben, sicer pa je velik radikal. To je glavno!
Društvene vesti.
Miklavžev večer Katol. prosvetnega društva je prav lepo izpal. Dvorana je bila nabito polna. Pevskim in glasbenim točkam ter deklamacijam je sledila čarobno osvetljena živa slika Miklavža in njegovega spremstva, kije bogato obdaroval pridne naše fantiče in deklice. Imena cenj. darovalcev priobčimo prihodnjič.	v
Opozarjamo na predavanje g. prof. Kovača, ki bo v soboto 10. t. m. v Rok. domu.
V Šmihelu bo v nedeljo popoldne ustano- , vitev odseka za izvenšolski orlovski naraščaj. — Bog živi!
Tedenske novice.
—• r	*
Uredništvo in upravništoo „Sedanjosti“ se je
preselilo v skupne prostore z novomeškim tajništvom SLS na Florjanskem trgu.
naj nam le odtrgajo versko mlačne in liberalno brezverske elemente; s tem bodo izčistili naše vrste, vrste preganjalcev pa bodo še bolj zvodenele, dokler končno ne vtonejo v svojem lastnem sovraštvu, ali pa v naši brezmejni lirščanski ljubezni.
Toda poglejmo v koliko je srbska pravoslavna vera res srbska in narodna. Ko je šlo za to, ali se smejo srbski popje drugičj-ženiti, srbski arhijerejski sabor tega ni dovolil, češ, da bi s tein srbska cerkev prišla v nasprotje z drugimi pravoslavnimi cerkvami. Dalje čitamo v ustavi z 1. 1901. (čl 3.), da je istočno-ortodoksna vera priznana za srbsko državno vero v smislu istočno-ekumenskih dogem. Zato, da ima pravoslavna srbska cerkev patrijarha, je država morala plačati deset milijonov kron carigrajskemu patrijarhu in 72 milijonov kron pa'za vstoliČenje v Sr. Karlovcih. Takrat je bil tam navzoč kot zastopnik ministra verstva tudi minister dr. Velizar Jankovič. Vladni poročevalski urad je poslal tja posebnega poročevalca, ki je točno beležil vse, kar se je tam govorilo. Takrat je minister dr. V. Jan-
••S r. [,■ A ^ JO.S I
Sn.sn 1 ! 3
V prašanje p. n. novomeški pošti. Čikaška „Edinost", kateri je bil svojčas (upravičeno ali, neupravičeno; pustimo na strani) odvzet poštni debit za našo državo, je končno izposlovala pre’ te prepovedi. V Ljubljano in drugam prihaja sedaj „Edinost" nemoteno, le novomeška pošta ne oddaja lista niti našemu uredništvu, 'ti drugim naslovnikom, drugače si res ne vemo razlagati tega zagonetnega slučaja. Prosimo vljudno pojasnila.
Slovenski mesarji in .,birtje“. Pod tem naslovom piše belgrajsko „Selo“: „Pred dnevi je bil v Ljubljani sestanek SKS. Voditelj samo-stojnežev, mesar in minister Pucelj je razložil svoje delovanje v ministrstvu in nato so vsi odposlanci mestnih in vaških mesarjev in „birtov" odobrili Pucljevo delo ter izrazili željo, naj ostane še dalje v ministrstvu ter naj tudi v bodoče raz ministskega stolčka prodaja in kupuje vole in ovce, toda ne na trgih, pač pa tiste, ki jih država prejema iz Nemčije kot vojno odškodnino. Tu je lahka kupčija. Pucelj kot minister prodaja in Pucelj kot mesar pa zopet kupuje potom svojih prekupcev. — Na predlog poslanca Mrmolje so sklenili izbrati odbor, ki naj bi se pogajal z našo Zvezo (Zveza srbskih kmetov. — Op. ur. „Sed<“), da SKS zopet pride v naš tabor. Večje gnjusnosti od te je ni. Kaj morda mislijo ti-le „guljadžije" (golešarji). da bi se mogla naša Zveza kdaj pogajati z „dcrikožami“ (oderuhi) slovenskega kmeta? Naša Zveza je na stežaj odprla vrata kmetu Slovencu, toda na vrata pa je postavila stražo s sulico, da prepreči pot kmetskim izdajalcem: vsem pucljem, vsem mesarjem in vsem slovenskim „birtom“. Ti jzdajalci naj le ostanejo v SKS. Nikdo ni tako telebast, da bi mešal žito s kokoljem. — To je hud poper za samostojneže, ki se zdaj zopet ponujajo srbskim kmetom! Toda osel gre samo enkrat na led. Samostojnež smrdi že na kilometre daleč in se ga izogne kdor le more !
„Radničke Novine", ki jih urejajo Kristanovi ^socialisti“, so postale policijski organ, kakor poroča „Selo". „R. N.“ so bile ustanovljene
kovič kot minister verstva izjavil, da mora imeti srbska pravoslavna vera prvenstvo v državi in stati iznad vseh drugih ver. Ko se je poročevalec vrnil je takoj sestavil poročilo 7,a javnost. Čez 48 nr p& pride od dr. V. Jankoviča vladnemu poroČ. uradu popravek, da tega lii nikdar' trdil. Vidite, na štiri oči med seboj nas nasprotniki obsojajo na smrt ko pa se jim stopi na prste, pa lažejo, da kaj takega niso govorili.
Sedaj pa poglejmo, kaj pravi protestant Kattenbusck o razpadu starega krščanstva v dva dela: v zapadno in v istočno cerkev. On praviNi nobenega dvoma, da je ločitev enega dela od katoliške cerkve imela svoj začetek v razpadu rimskega •cesarstva, posebno pa po smrti cesarja Konstatina Velikega. Razpad države je vplival na posamezne narode, da so šli vsak svojim potem za svojo usodo. V bistvu na istoku ni bilo preseljevanja narodov, vendar pa je od 7. stoletja dalje ■divjal v boju z islamom še mnogo hujši vihar kot v česu presesjevanja narodov.
in služijo današnjemu režimu ter Pribičevičevi policiji. — „Naprej“, ki ima pri kapitalistih v Jadranski banki odprt račun, bo tudi kmalu „avanziral" za „pisara prve klase.“ Častitamo — prvi klasi!
Železniška nesreča, ki se je dogodila' v soboto med postajami Kamanje in Ozal pri Bubnarcih, je zahtevala tudi človeško žrtev. Ker so vsled/mraza popustili vijaki tračnic, je ^kočil tovorni vlak s tira. Pri tem so zadnji z drvmi naloženi vozovi zaskočili sprednje vozove in tako popolnoma zgneČili nesrečnega zaviralca Čadeža, ki je bil na mestu mrtev. Zapušča vdovo s štirimi otročički. Nesrečni družini naše sožalje!
Na Dunaju je prišlo 1. t. m. do volikih izgredov proti vedno rastoči draginji. Delavstvo je navalilo na trgovine in javne lokale ter jih oplenilo 174. Aretiranih je 334 oseb, ranjeno pa okrog 50 delavcev in redarjev. Več tisoč ljudi j je radi izgredov ostalo brez zaslužka. Mir se je zopet povrnil. Tudi pri nas se kuha in vre, ker je sedanje stanje zares neizdržljivo. Toda treba je pomisliti, da ima vsaka palica dva konca. Edina rešitev je v tem, da zahtevamo volitve in da potem kot en mož volimo avtonomistične in proti-kapitalistične poslance.
Sv. Miklavž baje spominja preveč na krščanstvo, zato so si vzeli Sokoli nadomestilo pri Matjažu in njegovi Ančki. To je sokolska vzgoja, prosim!
Takile-so. Policajdemokratski list „Politika" pravi, naj se povišajo davki, češ, da se po mestih in vaseh šopi.i razkošje in da je naš kmet davka prost. Če se mesar Pucelj kot „kmet“ vozi v avtomobilu, naš kmet od tega ne občuti nobenega razkošja, pač pri žepu, ki ga vedno bolj stiska davčni vijak. Kako se pa v srbiji plačujejo davki, vemo to, da plača tisti, kdor ima od države kaj prejeti, drugače se praviloma ne more izterjati, Tudi je nekaj tisoč lj.udij, ki žive od dispozicij-skega tajnega fonda, ki sploh po pravilu ne plačujejo nobenega davka. Oh, Pucelj, Pucelj, ali si jo zapucljal!
g Kateri davki se v Srbiji ne plačujejo? Davek na vino,, na žganje, na vojne dobitke, poslovni obrat, hišnorazredni davek.
Cicvarič, nekdaj pisatelj revolucionarnih esejev, potem iz organizacije vrženi socialdemokrat, pred vojno glavni urednik „Balkana“ v službi radikalcev proti »črnorokcem", danes Pribičevičev človek in glavni urednik glasila „črne roke" — ta Ysestranski človek najde tuintam po kakšno <žrno resnice. Tako je te dni hapisal odprto pismo Radomirju Niko Pašiču, belgrajskemu bankirju, te-le Vsebine: „Od Vaših škandalov se ne more več živeti. Okoriščajoč se z vplivom. svojega očeta, prinašate javni morali udarec za udarcem. Kot stoterni milijonar hočete postati milijarder. Z visokimi državnimi uradniki v sporazumu vršite kramarske kupčije. Gospodine, vs^k pošten meščan hiti od studa napram Vasi osebi. Kox ogromna masa našega naroda brodi v bedi, Vi z možem svoje svakinje dvigujete desetine milijonov narodnega zaslužka (pri živini iz Nemčije s Pucljevo pomočjo. — Op. ur.). Ko narod z obupom gleda v jutranji dan, napravljate Vi orgije po bel-grajskih gostilnah in razlivate šampanjec ! Ko ves svet propada, Vi ste nevaren zajcdavec v državnem organizmu. A,ko ostanete še dalje v Belgradu, se lahko marsikaj zgodi. Izselite se iz države!" In takih R. Pašičev imamo v ^ržavi cele bataljone. Zato se ni Čuditi, če stvari tako gredo, kakor gredo; čudno pa je,
da nas ni že zdavnaj hudobec pocifral . . . Pa nas ne bo, ker bi se nam v peklu morda bolje godilo.
Zakon o zaščiti države je postal zdravilo za vse bolezni, kakor Marijacelske kaplice. V Karlovcu je slabo plačano delavstvo zahtevalo poboljšanje plače. Podjetniki pa so se sklicevali na zakon o zaščiti države. Policija je več delavcev zaprla in' stavke ni bilo. — V Dugoj resi je tovarna tkanin kršila pogodbo z delavci ter protestujoče delavstvo proglasila za upornike. — ~V Cirkvenici okrajni glavar pleni pisma, naslovljena na skupino Jug. Strokovne Zveze. — V Zenici tovarna uvaja protipostavno deseturni delavni čas. In tako bi lahko nizali slučaj za slučajem . . . Socialni demokrati seveda vsega tega ne vidijo, ker se Kristanom predobro godi . . .
Parceliranje države se vrši na način, ki je zelo sličen načinu racioniranja (porazdelitve) živeža. Toliko in toliko kruha na osebo, pa
— mirna Bosna; toliko in toliko zemljišča tej in tej »oblasti", pa jezik za zobe. Kakor niso merili avstrijski komisarji posameznih želodcev, ravnotako niso sedaj centralistični parcelatorji gledali niti na zemljevid, še manj pa na potrebe „podložnikov oblasti". Stari, feudalizem v obliki graščinske oblasti nad kmeti, ko je absolutističen cesar centralistično vladal potom grajščakov, se uveljavlja v mnogo poslabšani izdaji, pobarvani z novodobnimi frazami. Srbija, Bosna in Hercegovina in Črna gora ostanejo tako, kakor so; Hrvatje in Slovenci pa se razbijejo v čim manjše drobce. Naši učeni možje imenujejo to kot „dcmontiranje slovenstva11. To se pravi: razstaviti posamezne dele stroja tako, da ne more več delovati. Proti temu še je dvignila, vsa slovenska javnost (še celo „Slov. Narod"), razen — seveda — „Jutra“ in „Kmetskega lista", dva biriča in rablja slovenskega ljudstva.
Polkovnika Vašiča, ljubljanskega „komandanta mesta", so te dni aretirali na Dunaju. Njegov prijatelj, vojni minister, ga je poslal na Dunaj radi sprejetja nekega vojnega materijala. Finančni minister pa je nekaj zvedel in poslal za njim svojega zaupnika v osebi policijskega komisarja, ki je, skrit v omari, iznenadil VašiČa pri sklepanju sleparske pogodbe z nekim agentom na škodo naše države, in v korist svojega žepa. Vasič je bil aretiran. — Gotovo se še'marsikdo spominja, ko je ^Slovenec" objavljal svojčas, kaj vse je počenjal polkovnik Vašič v Ljubljani, kako so zginjali avtomobili in drugo, kar je šlo skozi Vašičeve roke. Vsi protesti Gospodarske komisije za stvarno demobilizacijo so bili — bob v steno. Polkovniku Vašiču ni padel niti las z glave. Tudi demokratje z dr. Žerjavom na čelu so ga branili, ker so n. pr. Sokoli imeli svojo korist pri tem. Gg. inž. Remec in Sueh ter g. Ogrin, ki so bili takrat brez vsakega povoda ljuto napadani, ker so branili državno lastnino, imajo danes popolno zadoščenje.
Umrla je v Šmarju pod Ljubljano dne 29. m. m. blaga mati g. župnika v Stopičah, ga. Marija Žitnik. — V Šmarjeti pa je umrl 3. t. m. g. Janez Čudovan, star 63 let. Bil je več let župan, kjuČar župne cerkve, član krajnega šolskega sveta, cestnega odbora ter odbornik Hranilnice in posojilnice. Bilje blaga krščanska duša in nezlomljiv pristaš SLS.
— Bog bodi tolažnik Žitnikovi in. Čudovanovi družini! Naše najiskreuejše sožalje! Blago-pokojnika pa naj počiva v miru!
Razširjajte v svojih krogih „Sedai\jost“
Ameriški novičar.
Raznoterosti. Pismo ^Sedanjosti". — Canonshurg 14. novembra 1921 v Jobnstownu. Dne 8. t. m. je bil izvoljen za mirovnega sodnika (Justice of. Peace) Jože Ambrožič, doma iz Žabje vasi št,. 9. To te velika zmaga, ako se vpošteva. da v tem okrožju žive samo Američani, ki se drže republikanskega* programa. Jože je bil pa imenovan pri primarnih volitvah na demokratičnem (Wilsonovem) programu. Velika pridobitev je pa tudi zanas tu živeče Slovence,- ker večji del njih ne zna čisto ameriškega jezika in so bil. večkrat obsojeni, ker jih sodnik ni razumel ali jili ni hotel razumeti. Ambrožič je obče spoštovan tudi pri Američanih in govori njih jezik čisto p.iavilno. V Ameriki je sedaj v obče jako slabo in i.dor je namenjati, naj počaka, da se razmere zboljšajo. Tovarne so prenehale obratovati
pa pomlad pa bo skoraj gotovo premogarska stavka. Torej za enkrat ne svetujem nikomur sem hodit, Ako vidite kje Ebin Kristana, ga vprašajte, kje je naših 60.000 dolarjev, ki smo jih nabrali za Kraševce in primorske Slovence? Kristan nam je govoril, da bo on član niirotyic konference in da bo vse moralo njega poslušati. Mi teleta smo pa nabirali denar, da je lahko kupil tiskarno v Ljubljani; sedaj pa pravi češ. saj ste vi ameriški Slovenci delničarji te tiskarne. To je vse lepo. ali kdo je pa gospodar? Sploh je pa prav tako. V Ameriki je, on ubil socializem med Slovenci in upam. da bo isto storil tudi v domovini. Pozdravljam Vas in vse ftitatelje „Sedanjostiki jo tudi tukoj prione čitamo. Vaš A n t o n Zupa n č i č. (Prisrčna hvala! Oglasite se zopet. Ur.)
„A m. Slo v.“ objavjla prošnjo g. župana AL. Vovka za pomoč pogorelcem v Vel. Podljubnu. Tudi uredništvo toplo priporoča
nabiranje prispevkov. — Združene sevepo-ameriške države imajo 15 milijonov 920 tisoč inozemcov. Od 1. 1910 še je njih število pomnožilo za 405 tisoč. Predsednik Hanjing je ij. m. m. podpisal proklamacijo, da je skenjen mir z Nemčijo. Njujorški starinoslovee Fr. Hodge je s pomočjo psa odkril v samotnih prerijah med Zoni-Indijanci prazgodovinske spomenike Indijancev. kar je velikega pomena za znanost. — Piotiverski življi v Mehiki so z bombami razrušili kip in oltar Matere božje, kamoi so leto za letom romali pobožni Indijanci, ki so zato sedaj izzvali velike nemire ter zahtevajo, da se krivci tega bogoskrunstya strogo kaznujejo.
Dolarje najbolje plačuje podružnica Slov. eskomptne banke v Novem mestu, ki ima telefonsko zvezo z zagrebško borzo.
Potrebno in koristno je
da brez odloga potrdite sprejem denarja, ki Vam prihaja iz Amerike po našem posredovanju potom kr. poštno-čekovnega urada.
Pazite, da boste naznanili pošiljatelju natančni znesek, ki ste ga sprejeli, in dan, ko Vam je Kil izplačan.
Radi mnogih pritožb ameriških rojakov o nesprejemu denarja v stari domovini in vsled nepotrebnega preiskovanja pri nas ter po poštah Vas to prosimo
Enake pritožbe so se po strogi preiskavi dosedaj izkazale skoraj v vsakem slučaju kot neopravičene. Večkrat se dobe ljudje, ki posebno sorodnikom radi prikrivajo sprejem poslanega denarja, češ, bo raje še poslal, ker bo mislil, da smo v potrebi. V resnici pa dosežejo nasprotno. Ko se po oficijelni preiskavi pošiljatelj prepriča, da je bil denar pravilno izplačan, izgubi spoštovanje in zaupanje ter mnogokrat dolgo traja, predno se odloči poslati zopet kak denar.
Konečno se obračamo še na one rojake in rojakinje, ki vsled malomarnega poslovanja nekaterih posredovalcev čakajo po več mesecev na poslani denar, da priporočajo svojim sorodnikom v Ameriki pošiljati denar potom naše banke.
Točna postrežba to je vedno bilo in bo ostalo naše geslo.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt-Street New York, N. Y.
Širite katoliško časopisje !
SEDANJOST
izide z novim letom v povečani ' obliki !
Tiskarna — Knjigarna Knjigoveznica
J. Krajec nasl.
Novo mesto se priporoča.
Gospodarska Zveza
centrala za skupni nakup v Ljubljani
Podružnica v Novem mestu
ima v zalogi vse špecerijsko in koloni-jalno blago, izvrstno domačo svinjsko mast, razna umetna gnojila, žveplo za trte, galico, cement itd.
Velika zalogo manufaktumega blaga.
Umetno gnojilo kajnit.
I. delavsko konsumno društvo r. z. z o. z. v Ljubljani
'	.	•	•	t	*
ima na Dolenjskem sledeče prodajalne:
Nova vas, Bloke, Struge, Novo Selo, Sv. Križ pri Litiji, Sv. Križ pri Kost«, Št. Japž, Jagence, Karmel, Semič.
Skupno število poslovalnic 37. — Najbolje in najceneje se kupi pri lastni zadrugi
Član, ki ne kupuje pri zadrugi je podoben trgovcu," ki bi hodil kupovat, k svojemu konkurentu namesto.' da bi
kril svoje potrebe iz lastne tigovine. •	-
Hranilne vloge obrestuje zadruga po 3%
Lastnik, izdajatelj in odgovorni urednik Fjan Radešček.
Tiska J. Krajec nasl. v Noveui mestu.