0 okrajnih zastopih. (Govor poslanca J. Žičkarja v deželnem zboru dne 16. februvarija 1898.) Pred vsem moram odgovoriti gospodu poročevalcu, vit. pl. Stork-u in g. dež. odborniku dr. Reicher-ju, ki sta se pritožila, češ, postava glede okrajnega zastopa se je dvajset let drugače tolmačila, kakor sedaj po najnovejši določbi najvišjega upravnega sodišča. Jaz trdim nasprotno, da se je namreč dotična postava 20 let krivo, napačno razlagala, dokler nam ni pripomoglo najvišje sodišče do prave naobražbe te postave. 0 celjskem okrajnem zastopu bode, mislim, kdo drugi spregovoril. Odgovarjam le na trditev gosp. Stallnerja, da ni res, da bi ne bili v celjskem okrajnem odboru zastopani tudi Nemci. Saj so je izvolil g. Ježovnik kot zastopnik trgovinstva in obrti v okraini odbor. Tudi navedene Stevilke niso natančne: v okrajnem zastopu ni 21 slovenskih in 19 nemških, pač pa 23 slovenskih in 17 nemških odbornikov. Izbornim besedam gg. dr. Serneca in posl. Herka pristavljam le §e nekaj kratkih opazk sosebno se ozirajoč, ali Je pravičen ali ni načrt postave, o katerem razpravljamo in na katerega se sklicuje poslanec Stallner. Postava, ki velja dandanes glede okrajnih zastopov, in katero želimo spremeniti, je za občine na deželi zelo krivična; o tern se prepriča, kdor primerja vsoto vseh davkov, plačanih od teh občin onim davkom, katere plačujejo veleposestniki, mesta in trgi, trgovci in obrtniki; da je ta postava krivična, kaže tudi Stevilo prebivalcev v občinah po deželi, ki je veliko večje, kakor število duš v ravnokar imenovanih treh skupinah. Dovoljujem si, da dokažem omenjeno krivico vsaj na jednem vzgledu. — Okraj konjiški šteje 27 občin ter 22.695 prebivalcev, ki plačujejo 44.396 gold. 937» kr. direktnih davkov. Ta okraj ima dvoje trgov; oba vkup štejeta 1897 prebivalcev, ki plačujejo 5.056 goldinarjev 32 kr. direktnega davka. Občine plačujejo potemtakem najmanj šestkrat toliko davka kakor one tri skupine; prebivalcev imap najmanj devetkrat toliko kakor one; med 36 odborniki okrajnega zastopa pa jim privoščijo le — 13 zastopnikov, torej malo, raalo več kakor tretjino. V drugih okrajih bržkone tudi ni v tem oziru boljše. — Zato smelo trdim, da presegajo občine po številu prebivalcev in po davkih one tri skupine prav zdatno; imajo prav gotovo petkrat več prebivalcev in davkov, navzlic temu pa le četrtino zastopnikov v okrajnih odborih. Ta postava v okrajnih zastopih, kakor tudi ona o deželnem redu, je nekaka nepravilnost »anomalija« kakor jo je iraenoval že drug govornik pred menoj. Kmetje plačujejo veliko več davka, njih število je veliko večje od onih treh skupin, v deželnem zboru pa in v okrajnih zastopih ne dobijo svojih primernih pravic, nimajo toliko zastopnikov, kakor bi jih morali imeti. V okrajnem zastopu se sicer res ne sme prezirati nobena vseh štirih skupin; pač pa sme vsaka zahtevati svojo pravico. Število zastopnikov bi se vendar le moralo ravnati po davku, ki ga plaeuje ta ali ona skupina. V tem smislu — oziraje se na davke — je okrajni zastop uravnan na Češkem. Pred 14 leti so tudi v tej naši zbornici predlagali nekateri poslanci, naj se spremenijo določbe, ki se tičejo okrajnih zastopov; točka 9. takratnega predloga se je glasila: »Točka 9 se ima glasiti: Število odbornikov v okrajni zastop se ima med dotične skupine razdeliti po razmerju direktnega davka v okraju, plačanega od posameznih skupin . .» Predlog je bil propal. To je torej jedna nepravilnost, nezakonitost pri naši postavi, katero hočete s svojim predlogom spremeniti; ako se ta predlog občinskega odbora odobri in obvelja kot nova sprememba, tedaj se omenjena postava Se poslabša, mesto da bi se poboljšala, popravila; prvi, stari krivici se hoče na ta način pridjati druga, nova krivica. Posestniki na deželi bi se naj še bolj uraaknili v kot pred onimi «beati possidentes,» ki posedajo po mestih in trgih; to pa le na škodo kmečkemu stanu. To je res! Kajti na deželi je le malo, prav malo takih hiš, da bi njih posestniki zavolj hišnega davka smeli voliti med veleposestniki; to me nagiba, da bodem glasoval proti predlogu občinskega odbora.