Naročnina mesečno 13 Din. ca inozemstvo «0 Din — ne-deljaka izdaja celoletno 46 Din. za Inozemstvo 120 Din - Uredništvo je v Kopitarjevi oL 6/111 Telefoni uredništva: dnevna (luiha 205» — Bočna 2996, 2994 In 2MI lshaja »«ak dan cjntraj. razen ponedeljka Is dneva po praznika t^ek raCun : 1 |ol> ihim št I0 6SO i% 10 >4*1 ra I lisi-1 nir Sarajevo st * Zaurib šiv Vi. o 11, f rairH-1 >iio«j j4 7»' Uprav«: kopnnr-leva b. telefon Naš notranje politični položaj Od 24. junija, ko je sedanja vlada prišla tla krmilo, je minulo ravno pet mesecev, da je naš notranji minister dr. Anton Korošec na včerajšnjem političnem zborovanju v Ljubljani dal svojo prvo politično izjavo. Spregovoril je sieor tako molčeči naš politični voditelj svojo premišljeno in tehtno besedo na seji banovinskega odbora JliZ za Slovenijo, hoteč na eni strani poudariti važnost tega v tako izredno kratkem času ustvarjenega političnega foruma za naš notranje politični položaj, na drugi strani pa je hotel tudi dati izraza naziranju kraljeve vlade, da je naš notranji politični razvoj do danes prišel že do take točke, kjer je mogoč nekoliko jasnejši pregled in razgled. Včerajšnji govor dr. Antona Korošca pa je pomemben še v nekom pogledu: čeprav so bile izjaye podano na čisto strankarskem zborovanju, niso niti malo strankarske. Stranke in njenih organizatoričnih brig se je govornik dotaknil komaj z enim stavkom. Cela izjava je posvečena misli in skrbi za državo in njeno blagobit, kar nas pri min. dr. Antonu Korošcu ne preseneča. Saj ga cela javnost že od nekdaj pozna kot politika, ki ima pri vsem svojem javnem delovanju v prvi vrsti vedno blaginjo države pred očmi, — kar naj bi tudi na novo se snujoči stranki bilo osnovno vodilo. Sploh je cel govor dr. Korošca sicer zelo obziren, a v jedru uničujoč obračun z ozko strankarskim in eks-kluzivnim partijskim gledanjem na državo in njeno politično vodstvo, ki nas je v polpreteklosti skoraj dovedlo do popolnega državnega bankerota. Dr. Korošec je torej v prvi vrsti govoril o državi, nato o oblasti in končno šele o stranki. Kako misli vlada, katere član jo, privesti državo v boljšo bodočnosti Odgovor je presenetljivo enostaven: z zakonitostjo. Ce to priprosto izjavo primerjamo z bombastičnimi izjavami raznih političnih voditeljev po drugih državah, ki se zelo prizadevajo, da so v svojih govorih pred ljudskimi množicami čim bolj revolucionarni, so nam izjava našega političnega voditelja, ki na prvo mesto svojega političnega programa ne postavlja ne oseb, ne stranko, ne oblasti, temveč zakon — ne zdi bogve kako revolucionarna. V resnici pa je v tej navidezno skromni gesti mnogo več sile, kakor bi je še tako velika zgovornost in napihovanje poljudnih političnih gesel moglo narodu prikazati. Kajti naša država ne potrebuje ničesar bolj, kot izvajanja stroge zakonitosti. Tisti jugoslovanski politik, ki bo zakon postavil na prvo mesto v državi, tisti bo izvedel najpotrebnejšo in največjo revolucijo, po kateri vpije vsa naša država! Kolikokrat je v preteklih letih političnega samodrštva, strankarske samovolje in klikarstva bilo mogoče slišati rasne in uvidevno možo, ki so iz iskrene skrbi za državo, torej iz najglobljega patriotizma govorili: oblast sama gazi zakone, ki jih je postavila; kako naj zahtevamo od ljudstva, da bi jih spoštovalo! To vodi v revolucijo! V resnici so čut za zakonitost in svetost zakona pretekli diktatorski režimi v narodu strašno razmajali. Ljudje so videli povsod dvojno mero: na občini, pri davkariji, v državnih uradih, pri odmerjanju pravic in davkov in marsikje jo že bilo čutiti, da si tudi sodnik ne upa več soditi po vesti in zakonu. Razumljivo: ako ni krivično privil paragrafa in udaril z njim po nasprotnikih vsemogočne JNS, ga je ista JNS pognala v pokoj ali pa ga je politično izgnala iz domačega kraja. Najhujše je pose; bej slovensko ljudstvo in to do zadnje vasi občutilo teptanje zakona od strani oblasti pri dveh javnih državnozborskih volitvah in pri zadnjih občinskih volitvah, ko so se mnogokje kar javno, pred očmi ljudstva po-tvarjali volilni rezultati v prilog vladajoče klike. — Naša Jugoslavija bo za več kot za polovico urejena, kakor hitro bodo vse oblasti od najvišjo do najnižje postopale po zakonu, kakor hitro se uvede stroga zakonitost in ne bo več tiste pogubne in zločinske dvojnosti pred postavo, ki jo pred pravico vpoštevala v prvi vrsti sorodstvo, čin, uni; formo, legitimacijo, društveni znak javne ali tajne družbe, kakor hitro bo imel zakon to moč, da ho neizprosno udaril tudi po tistih koruptnih krogih, ki so krajo ljudskega premoženja, izrabljanje državne oblasti in plač-kanje države pred svetom pokrivali s plaščem čistega jugoslovenskega nacionalizma ter želi za svoje lumparije celo priznanje višjih oblasti in nacionalnega tiska —, kakor hitro bo temu do kraja konec, potem je kraljeva vlada lahko prepričana, da bodo tudi vladanci, to je narod, s samodisciplino, ki jo je ljudstvo žo neštetokrat zgledno pokazalo, spoštovali zakon in se po njem ravnali. Sleheren kulturen narod so zaveda, kar je vedel žo Rimljan: Mi vsi smo sužnji zakona, zato, da moremo svobodno živeti! Brez zakona, ki predstavlja avtoriteto, ui mogoča nobena urejena družba; tam nastane kaos, v katerem močnejši, zlobnejši, nasilnejši zavladajo nad mirnimi in poštenimi državljani. Dovolj tega smo skusili v preteklih režimih. Podrejenost pravičnim zakonom je torej poroštvo zn svobodno življenje! Zato pa so državljanske svoboščine, ki pritičejo kulturnemu narodu, vedno šele sad socialne državljanske vzgoje, samodiscipline, in dovolj visoko razvitega čuta odgovornosti za skupnost. Brez tega svoboda poštenim državljanom le malo koristi, kor jo nasilniki izrabljajo v veliko škodo skupnosti. Važne so dr. Koroščeve izjave glede odnosa med sedanjo vlado in sedanjim pnrla nientom. Znani so poskusi pristašev prejšnjih režimov, ki so s pomočjo parlamenta bo t e i i strmoglaviti Stojiidiuovičevo vlado. Iz Koroščevih izjav je očitno, da je bilo to ."•isto napačna pot. Ker narodna skupščina ui izšla ne iz svobodnih volitev in tudi ni Po 12 letih izgnanstva Kratf Jurij se je vrnil v Grčijo Stotisoči so spremljali kralja iz Falerona v Atene - Proglas na narod Atone, 25. nov. AA. Snoči malo pred 19 je križarka »Helic z ostalimi vojnimi ladjami, s katerimi se vrača kralj Jurij v domovino, prispela pred Patras, ki je bil ves svečano osvetljen. V luki je bila zbrana ogromna množica ljudstva. Ljudje so prepevali nacionalno himno in prirejali kralju nepopisne ovacije. Godbe so prav tako svi-rale narodno himno. Iz mesta bližnje in daljne okolice se je zbralo k tej manifestaciji nad deset tisoč ljudi. Flotilja je polagoma plula mimo luke dalje proti Korintu. Vse vasi oh peloponeški obali so bile razsvetljene. Žarnice so bile sestavljene v obliki kraljevske krone. Prebivalstvo je spuščalo v zrak cele salve raket Okrog dveh zjutraj je flotilja plula proti korintskemu kanalu Ob obalah so kralja pozdravljale množice peloponeških kmetov v narodnih nošah in z ogromnimi venci iz lo-vorja in oljčnega listja. Davi ob petih je flotilja prispela v Saronski zaliv, kjer so jo sprejele ostale edinice grške vojne mornarice in se ji pridružile. V Saronskein zalivu so pričakovali kralja ludi štirje veliki parniki iz Pireja, polni ljudstva iz Aten in okoliškh mest Vsa ogromna povorka je polagoma krenila proli Faleronu. Prihod v Faleron \ Atenah je danes sončni dan. Ze od 6 zjutraj je na nogah vse mesto in po vseh ulicah se premikajo mase, da bi prisostvovale svečani kraljevi povorki. Policija s težavo vzdržuje red. Po cestah, po katerih se bo premikal kraljevski sprevod, so napeljane vrvi in mestoma celo bodičaste žice V starem Faleronu (hidroplanski luki) je že vse gotovo za sprejem kralja. Ob hangarjih so razprostrte preproge in vse posule s cvetjem Vzdolž celega zaliva so postavljeni oddelki vojaštva v špalirju. Luka je polna ladij in motornih čolnov, okrašenih z zastavami, in na njih se tarejo mase ljudi. Ladje so razvrščene v špalirju, 3kozi katerega bo plula križarka »Helic. Ob devetih dopoldne sta se pojavili ua Faleronu dve eskadrilji po pet vodnih letal, ki so odletele nasproti križarki »Helic. V luko prihaja vedno več jaht, motornih čolnov in malih ladij. Za njimi se prikaže na obzorju križarka j. tleli :, ob njenih straneh po štiri vojne ladje. V luko je prispela tedaj tudi cela vrsta avtomobilov s člani vlade, predsedstvom poslanske zbornice, z generali in admirali, z načelnikom letalskega štaba ter zastopniki ostalih oblasti. Prispeli so tudi dvorni avtomobili za kralja in njegovo spremstvo. Pripeljal se je tudi ministrski predsednik general Kondilis. Bil je zelo zadovoljen, ko je pristopil k skupini novinarjev, ki je že čakala. Nad zalivom krožijo tri eskadrile vojnih letal, ki trosijo po luki male zastavice. Člani vlade in ostale ugledne osebnosti so se razvrstile ob obali, kjer bo pristala križarka »Helic. Ob 9.30 se je maršal dvora Merkatinis z motornim čolnom odpeljal nasproti križarki »Helic Točno ob 10 so baterije na obali 6tarega Falerona s topovskimi streli napovedale prihod kraljevske eskadre. Križarka »Helic se je ustavila izven luke. Na vseh ladjah in čolnih v luki so se tedaj pričele burne manifestacije za kralja. Kralj je prestopil v motorni čoln, s katerim se je pripeljal 10 min kasneje v luko. Vladar je bil v generalski uniformi. Prvi je stopil k njemu ministrski predsednik general Kondilis in ga pozdravil, nato so pozdraviti kralja ostali člani vlade ter zastopniki vojske, končno župan starega in novaga Falerona. Dva otroka sta kralju izročila šopke cvetja Godba je svirala grški kraljevi marš. Zadnji predsednik grške republike Zoimis in kralj Jurij II. Kralj Jurij se je nato vsedel v avlo, ljudje, ki so dobili posebne izkaznice, da so se lahko udeležili sprejema v luki, pa so tedaj predrli policijske kordone in z največjim navdiišeniem obkolili kraljev avto, ter burno vzklikali »žito o vaslleostc Povorka avtomobilov je kmalu nato polagoma zapustila luko in odbrzela proli Atenam. Sprevod v Atene Iz starega Falerona je kraljevi sprevod krenil skozi goste množice, ki so vladarja viharno pozdravljale. Računajo, da je bilo navzočih nad 500.000 ljudi Ob 10 30 je prippel kralj Jurij s prestolonaslednikom Pavlom in spremstvom pred starinska lladrianova vrata na vznožju Akropole. Tu je sprevod ustavil oddelek evzonov s predpisanim vprašanjem: Kdo gre? — Maršal dvora odgovori: Nj. Vel. kralj Grlovl — Poveljnik nato pravi: Izvolite dalje I Pred slavolokom pričakuje kralja atenski župan Kocias. Na svoji desni strani ima solunskega župana, na svoji levi pirejskega župana. Okrog njega stoje župani ostalih grških mest. Kralj Jurij seže alen. županu Kocijasu v roke, nakar ga ta pozdravi z lepim govorom. Kralj Jurij je odgovoril s par prisrčnimi stavki. Sprevod gre nato po bulvarju Kraljice Amalije in drugih ulicah do stolne cerkve, kjer je slavnostna služba božja; predsednik skupščine Balanos, člani vlade, atenski nadškof v svečanem ornatu iu malone vsi grški dostojanstveniki Kralj Jurij stopi v cerkev in sede. Po končani službi božji jp sprevod šel do groba grškega neznanega junaka, kjer jo kralj Jurij položil venec Nato je odšel na balkon starega kraljevega dvora, odkoder je pozdravljal mimohod raznih združenj. Po končanem mimohodu se je vladar umaknil v svoj novi dvor. Kraljev proglas Kralj Jurij je po prihodu v dvor izdal na grški narod lale proglas: Grki! Odzval sem se vašemu soglasnemu pozivu in se vrnil v drago domovino po 12-letni odsotnosti. Moja ganjenost jc globoka, moja hva- ležnost grškemu narodu brezmejna. Dolga lola sem v trio I, i n i svojega srni prenašal žalost, ki mi JO je pov zročala ločitev od domovino. Globoko sem koprnel |i<> Grčiji. Moja ljubezen do naroda in želja, da bi hil srečen, če je treba tudi brez meno. sta me prisilili, da sem »stal dolga leta v Londonu, ne ila bi posegel kamorkoli iu s tem molil politično, sorimno in gospodarsko življenje države. Niti trenutek pa nisem nehat spremljati z največjo pozornostjo vaše srečne in vašo no srečne dneve. Zdaj sem poklican, da znovt opravljam svojo visoko službi,. Pripravljen sem žrtvovati vso svoje sile in vsa svnja izkustva za moralni in gmotni napredek svojega naroda brez izjemo. Prepuščam preteklost pozabi in hočem varovati popolno enakopravnost in prav iro za vse. Skrb za moralno zedinjenje in solidarnost, in pa iskreno sodelovanje vseh Grkov jhiiI navodili in vml-tvoni mojih vlad, bodo vrnili naši Grčiji zopet srečno in slavno dni, kakor so hili listi, ki jih je doživela pod mojim blagopokojnim dedom in mojim slavnim očeloin. — Živelo Grčija! Jurij II. I. r. Po končanih prireditvah so se ogromne množice z godbami na čelu zgrnile |>o atenskih ulicah in dajale izrazu svojemu veselju. In kaj venizelisti Sedanji vodja liberalne stranke (venizelistov) g. Sofulos je sprejel včeraj poročevalca Agencije Avale v hotelu »Akrop»,t Patacec, kjei se navadno sestaja s svojimi političnimi pristaši. Novinarjem, je dejal poročevalec, ste, gospod predsednik, dejali, da boste sodelovali pri prihodnjih volitvah. — l)a, loda pri volitvah, ki se bodo vršile po proprocionalncm sistemu in pod delovno vlado. Ali boste šli v avdijenco h kralju ob priliki eventualnih konsuPacij. — Ako ine krat; pozove o priliki konsultarij. bom šel na dvor. loda kot vodja republikanske stranke. Naravno je. ila bom s lom kralja priznal »vin factic. Kralju bom obrazložil svojo stališče i političnem položaju v državi. Revolucija v Braziliji Vlada zatrjuje, da je gospodar položaja Rio de Janeiro, 25. nov. c. V Braziliji je danes izbruhnila revolucija. V mestih Natal in Per-nambuco se je uprlo vojaštvo, prepojeno s komunističnimi idejami. V Natalu .se je uprl 21. polk, v Pernambucu pa 29. polk. V Pernambucu so se uporniki polastili Holinde in jo zavzele. Vlada izjavlja popoldne, da so njej zveste čete zopet zasedle Holindo. V glavnem mestu še ni prišlo do nemirov. Vlada je dala zasesti križišča in važnejše postojanke. Doslej je bilo v mestu aretiranih samo pet ekstre mistov. Popoldne ob 15 objavlja vlada, da se upor v Braziliji ne širi. Upor se je pojavil samo v Dalo-agi, toda vladne čete so ga kmalu zadušile. Zvečer znova poudarja vlada, da je gospodar položaja. V glavnem mestu vlada popolen red in mir. Vlada zaseda stalno. Med Natalom in Per-nambuco je proglašeno obsedno stanje, ki se bo v slučaju potrebe razširilo nad vso državo. Abesinski prodor na jugu Italija je izgubila shoral vse, kar je v zadnjih tednih z velikimi žrtvami zavojevala Tudi poročila n uporih med sonialijskimi do-načini, ki so jih Italijani vedno potiskali v prve Dopisnik »Ncvvj-ork Timesac poroča iz Hararja, da je prodiranje generala Grazianija proli severu popolnoma propadlo. Abesinci so z nožem zavzeli Gabridare in Gorahaj in pregnali Italijane z vsega obrežja reke Kafan, ki so ga zadnje ledne s tolikimi človeškimi in denarnimi žrtvami zasedli. Zavzetje ohrečja Fafan je napolnilo Abcsin-oo z velikim veseljem. To opažamo tudi v llararju. ker je naenkrat ponehalo sovraštvo Abesincev proti nam belini ljudem. Sedaj nas Abesinci pozdravljajo, ko hodimo po ulicah, smejejo se nam in nam mahajo z rokami. V abesinskili vojaških krogih ne prikrivajo svojega zadovoljstva. Pravijo, da so bili Italijani dobro zadeti in da niso bili pripravljeni na abesinski protinapad. Drveli so ob reki Fauuii navzgor in so izdajali uradna poročila, da je ves Ogadcn že njihov. Njihovo prodiranje je bilo prenagljeno in premalo pripravljeno. Abesinci sc ludi niso pustili zapeljati v past z italijanskimi napadi na reki Šcbcli. Italijani so izgubili sedaj vse ozemlje, ki so ga zasedli, poleg tcR.i pa izgubili še veliko moštva iu potrošili veliko denarja. rezultanta strankarske opredeljenosti — zato v svoji celoti tudi ne predstavlja celokupne ljudske volje v naši državi. Po padcu Jevtlčevega režima bi vsled tega tudi bile najbolj logične nove volitve. Toda sredi politične razrvanosti in razburkanih političnih strasti bi tudi 1iove volitve — pa naj bi bile po starih ali novih zakonih — težko razčistile političen položaj v državi in prinesle delazmožno večino. V interesu države je torej, da se najprvo politična zaostrenost poleže, da se popravijo krivice, ki ljudsko dušo najbolj dražijo, da so strogo izvaja zakon napram vsem brez razlike — iu zlasti, da se politično organizira popolnoma svobodno iz ljudstva samega tako močna in velika stranka, dn se bo mogla nanjo nasloniti državna politika, ne da bi se ji bilo treba bati bi; stveuih pretresljajev. Do tega časa torej vlada ne misli na nove volitve, pač pn hoče vladati s parlnmcntom, kakršen ?c je. — ako bo mogla! Vlada je torej pokazala polno razumevanje in dobro voljo za parlamentarne običaje: ako bo ista dobra volja tudi v parlamentu, iKVleni bo v tej prehodni dobi mogoče čisto plodno sodelovanje. Saj dela bo parlament imel s predloženimi zakoni več kot dovolj! Vlada, ki uživa zaupanje naroda, tudi v bodoče torej ne misli segati po nikakih izjemnih vkrepih, kakor so je revolucionarnih gest varovala tudi v preteklosti. Vestno se hoče držati zakonov, zahtevala pa bo, da jih bodo izpolnjevalo tudi vse oblasti in vsi državljani. Da bo pri tem potreba popraviti še mnogo pod prejšnjimi režimi storjenih stvarnih in osebnih krivic, je jasno. Po tej poti bomo gotovo res tudi najlažje prišli do notranjega političnega pomirjenja in do zadovoljstva večine državljanov. Red in zakonitost prinašata stalnost in mir v javno življenje, kar je predpogoj zn zaupanje in plodotiosno gospodarsko delavnost. Na znotraj okrepljena in pod umnim vodstvom bo Jugoslavija tudi nnzven mogla voditi odločno in samozavestno državno politiko. — prvo bojne črte in ki so takorekoč nosili vse bremo vojskovanja, sc potrjujejo. Somalijski askari so divji, ker trpljenja ni konoc. Upori znajo napravili velike težavo Italijanom pri dovozu živeža in municije na fronto, ker se nc bodo mogli zanašati na svojo askare. Splošen vtis na južni fronti jc to, da je italijanski položaj slabši, kot jc bil v začetku sovražnosti. Nobenih poročil pa ni n mejo angleške Soma-lije, kjer je baje neka skupina italijanske vojsko na lihem prodirala hoteč prili abesinski armadi pri Džiilžigi v hrbet. Porazi Italijanov pri Gora-iuiju bodo tudi to kolono spravili v nevarnost, razna čc Grazinni nc dobi hitre pomoči. Abestrtsfea ofenziva ob reki Tafan na južni Ironti napreduje Addis Abeba, 25. nov. b. Čeprav se tukaj uradno še ne potrjujejo vesli o ponovnem zavzetju Gorahaja po abesinskih četah, pa se potrjuje vest, ila so tri abesinske kolone v zadnjih par dneh zelo napredovale in zavzele mnogo novih postojank. ki so jih zasedli in tudi utrdili Italijani. Napredovali,jc abesinskih čet se v davnem vrši ob reki Falan. Iz tukajšnjih uradnih krogov pa so končno čuje, da jc abesinski armadi uspelo zavzeti mosto Gabrcdarc z vsemi okoliškimi hribi, ki obvladajo številne dolinice. Mesto Gabrcdarc so nahaja vsesa 15 milj južno od trdnjave Gorahaj. V uradnih krogih se tudi govori, dn jc pnpni-nnma mogoče, da so italijanske čete evakuirale Gorahaj in da niti ni prišlo do resnega odpora. Kakšen namen naj hi imel ta italijanski umik, zaenkrat Se ni znano. Uspehi rasa Deste: 2000 Italijanov obkoljenih - 43 strojnic in več tankov zaplenjenih Potrjujejo sc tudi vesli, da jo četam ra»:i Dcstc uspelo obkoliti mul 200(1 italijanskih vojnknv pri mestu Huniargchii. ki sn ga hili Italijani žc zasedli. Biikc sn v pnlnem teku in zaenkrat šc ni znan končni izid. Znano jc le, da se Italijani več- krat t neredu umikajo ter da tapiiMn.in na bojišč* "grnmne «rl*e. ker je ogorčenje abesinskih vojakov prekipelo v»e meje vsled zadnjih nasilstev italijanskih vojakoi nad ueuhurnienlm i» »"lolr-nitri ahesiiisklm prebivalstvom, ki j« ostal« v od Italijanov okupiranih krajih. Poveljniku ras Desti se je posrečilo prekiniti na več mestih »vezo med italijanskimi oddelki firazianove armade, ki so pridrli najgloblje proti severu od glavnega stana generala Grazlamja. Potrjuje se vest. da je pri mestu Haniargebu J>ri-lo do krvave bitko, kjer so bili Italijani poraženi in so se morali umakniti ob silnih izgubah. Abe-inski vojaki m se vrgli zopet na dva tanka in nrrliali "ko*! odprtine, dokler nlsn pobili mnStv« tanka. Njihov plen j« bil 43 strojni«, ogromna množina mnnirije in iIts tanka. Dalje se je »brkinskim črtam posrečilo pregnati včeraj Italijane udi ii me«la A a n a 1 * , ki leži 24 milj južno od Sasabaneha. Na pomoč Grazianiju Napulj, 25. rtov. b. Po krajšem prestanku so edplule včeraj zopet tri laške ladje z večjim številom vojakov In vojnim materijaloin v vzhodno Afriko. Nekaj časa se je pošiljal v vzhodno Afriko le še vojni materijal, municija in orožje ter manjši oddelki strokovno usposobljenih vojakov. Sedaj pa so se pričele pošiljati okrepitve generalu Grazianiju. ki od začetka vojne ni dohil nobenega novega prirastka. Okrepitev Grsr.iano-vih čet se tolmači lako. da nnntnrava general Graziani čimprej dospeti do železniške proge In »drezati »vero za dobavo orožja. Italijansko uradno poročilo št. 54 Rim, 23. novembra. AA. Agencija Štefani objavlja tale komunike 51. 54: Na bojišču prvega arinadnega zbora so oddelki izvedli izvide, na crll Sellkol —Ksl«t. V odseku drugega armadnega zbora s« nadaljuje organiziranje in uslanovltev vojaških postaj. Oddelki tretje divizije »Glovlnaria* so v pokrajini Ende zavzeli Zonguj, ki leil jugovzhodno od Adue. Pri lej operaciji so sodelovali oddelki črnih srajc In domačini iz Cahame in Nadir«. Abesinsk« Eete so se utrdile na reki Takazl Letalstvo Izvaja (tvoje redne letalske izvide v pokrajini Tembiena iri proti Amba Alatlžiju. Severno boušče Ras Sejam uničil 3 bataljone Havas poroča: Abesinsko uradno poročilo pravi, da so abesinske čete rasa Sejuma včeraj severno od Makale uničile tri italijanske bataljone. Havas poroča o uničenju 3 italijanskih bataljonov naslednje: Abesince je vodil detlža-smaf Horeš, ki jc slovit po svoji veliki sposobnosti, s kater« vodi svoje mite. Borba med »besinskimi četami In Lahi se je razvnela prt Halovj, severno od mesta Makale. Trdijo, da so Abesinci presenetili Lahe t trenutku, ko so bili pri kosilu. Kn i italijanski major j« padel takoj v nteotkn bitko, j Italijani so se v veliki zmedenosti in brez glave j razhcžali na vse strani ter pnstili Abesineem 8 j konj in I5it mczgOT ter mnogo municije. t Boji v Tigri Posebni poročevalec Havasa javlja: Na tigrej- i »bom bojišču so oddelki drugega armadnegs zbora stopili v borbo « četami fitaorarij« Abaja in dosegle -znatne uspeha. Abesinski poveljnik se je moral umakniti s hudimi izgubami. Italijanske čete so ujele večje itmllo Abesincev. Domači odmevi v Šefi gen. štabov M Z pri hnezu-namestnihu Belgrad, 25. novembra. AA. Nj. kralj. Vis. | knez-numsetnik je priredil danes ob 13 Vosilo I v čast romunskega in češkoslovaškega vojaške- " ga odposlanstva. Kosilu so prisostvovali Romuni general Samsonoviei, načelnik romunskega glavnega generalnega štaba in generala Atanasiju in Panasesco, čehoslovaki general llusarik, pomočnik načelnika češkoslovaškega glavnega ge- neralnega štaba in generala FinI« in Matička Kosilu so dalje prisostvovali predsednik kra Ijevske vlade in zunanji minister dr Milan Sto jndinovič, minister vojske in morniriče armad ni general Peter živkovič, načelnik glavnega generalnega štaba armadni general Maric, generala Peter Kosič in Dimitriie živkovič, minister dvora in prvi pribočnik Nj. Vel. kralja. Odmev govora dr. Korošca Levica naskakuje Lavala Dmt radikalne stranke bo odšel v isti tabor s komunisti Pariš, 26. nov.. V četrtek se prične v zbornici »etika bitka med Lavalom in levico, ki je sedaj v narodni fronti. Levica bo v zvezi z dnevnim -edom takoj zahtevala razpust desničarskih obo-isvžonib organizacij, medtem ko bo Laval zahteval prednost za proračunsko razpravo in predlagal, da pride vprašanje desničarskih organizacij «e]e kot druga točka dnevnega reda na vrsto. Radikali bodo, imeli še enkrat priliko rešiti, ah oa »rušiti vlado. V političnih krogih sc veruje. da bo večina radikalov, ki se zbirajo okrog Her-riota, nastopila v obrambo vlade in preprečila Lavalovo demisijo. Radikali okrog Herriota namreč ne želijo sodelovanja z narodno fronto, vsled česar rti izključeno, da bo prišlo do manjšega razkola v radikalni stranki, tako da bodo neizprosni levičarji v radikalni stranki razdeljeni in bodo odšli v tabor skrajne levice, kamor prav za prav ludi spadajo Belgrad, 25. nov. rn. Včerajšnji govor notranjega ministra dr. Korošca v Ljubljani je bil tudi danes predmet številnih komentarjev v vseh političnih krogih. Z nJim se bavi danes tndi tukajšnje časopisje. " Pravda- poroča nocoj o govoru dr. Korošca sledeče: »(lovor notranjega ministra dr. Korošca v Ljubljani je imel zel« ugoden odinev v vseli političnih krogih. Odstavki njegovega govora o popolnih svoboščinah ler figurativni prikaz bodočih volitev je pokazal, da greuio k ponovni demokraciji in nreditvi političnega življenja. V tetn pogledu je »družena opozicija, kakor se jc danes poudarjalo, zadovoljna '.er ie tndi njen program, da hi v popolni politični svobodi samo stranke bile tiste, ki bi na novo volitve pripeljale svoje vo-lilee in da tega ne hi storil nihče drugi. Politični krogi poudarjajo konstruktivno«! dr. Koroščevega govora, ki je v celoti obrazložil in sigurno pokata) linijo, smer in pot, po kateri naj hodijo naši politiki v svojih težnjah. Ko jc dejal, da se bodo Posledice sankcij pri nas Belgrad, 25. nov. A A. Danes ob 10 dopoldne ce je sestala v veliki dvorani trgovske zbornice v Belgradu konferenca gospodarstvenikov, ki jo je sklicalo ministrstvo za trgovino in industrijo, da prouči položaj, ki je nastal z izvajanjem sank- I I n K 11 U AlvfAHAnAA «,% /\I„IVm1 tVI 1 I C10 r » Q prihodnje parlamentarne volitve vrillc tedaj, ko so ho dosegla popolna pomiritev, jo s tem opozoril »se bivše politične straukc, da jc potreben pristop k organiziranju te stranke. V »vezi t tem se je slišalo tudi, da bi bih . »»rti * nv ninui« .umi, »lale po litične organizacije, ki so do ti. jan. obstojale kol •tranke. Sedanji zakon, kakor se vidi, tn dopušča. Kar so pa tiče očitkov združene opozicije, ki jc hil tolikokrat poiidkijen, da ona ne ho prijavila svoje stranke Tse do sprejema političnih zakonov, pa aludira na oni ilcl dr. Koroščevega govora, v Katerem pravi, da se volilni zakon, ki je v notranjem ministrstvu ie izdelan, lahko po skrajšanem postopku izda v 14 dneh. Isti krogi sklepajo, da očitki opozicije s tem padejo, enako pa se opaža tudi odločnost vlade, da bo šla po izvršeni organizaciji politične stranke, ki ho mogla v danem trcnulkn prevzeti nu sebe vso odgovornost, na volitve pu predhodni izdaji političnega zakona in razpisu uovih volitev.« Nekdaj in sedaj V petek. 22. nov. smo v članku Slovenski železniški program« poročali: Potrebno je sedaj notranje posojilo v znesku 300 milij. Din, ki bi ga država najela kot kratkoročno pri Drž. hip. banki In vsega izrabila za obnovo želez. prog. Slovenija ru» CrrbA Is.l. /vlivouIlaH. - 1.. [.X .. :___: I /1 , , r cij proti Italiji, konferenco je otvoril minister za j ne sme biti odpravljena s kakšnimi 10 do 15 milj., Mussolini grozi - Pariz odnehuje Prepoved petroleja - vojna Italija bi ludi zapustila Zvezo narodov Izhod iz trenotne za tinte jc bil kmalu najden . Francoski ministrski predsednik Laval je namreč sporočil v ženevo, d* mu n« bo mogoč« prisostvovali v petek, 29. t, m., seji sankcijskega odbora, ker bo zadržan v parlamentu. Z«to proti, da se delo koordinacijskega odbora za nekaj dni odloži. Takoi nato je predsednik Vaseoncellos ob|»-vil sledeče uradno poročilo: .Popoldne je predsednik Laval sporočil, d« mu ni mogoče prisostvovati zasedanju koordinacijskega odbora, ki bo v Ženevi 29. t. Zaprosil je odbor, naj se zasedanje odloži za nekaj dni. Predsednik Vaseoncellos ie sklenil, da te seja odloži in d« sc določi nov datum (»sedanja t petek, 29. novembra. Med tem (asom pa bo delal odbor stro- Žcneva, 25. nov. e. V TpraSanju sankcij proti Odloženo Italiji je danes nastopila občutnt napetost. Odbor oseranaintorice bi se moral sestati v petek in prepovedati uvoz v Italijo Se petroleja in premoga in tudi bencina, Mussolini je namreč te dni izvrSil več zelo ostrih protestnih nastopov v Londonu in Parizu. Tam je protestiral proti nameri, da se prepove izvoz petrolej«, premoga in bencin« v Italijo. V svoji protestni noti ie Mussolini poudaril da smatra te surovine za življenjsko potrebo Italije. Doslej al protestiral proti gospodarskim in H-nančnlm sankcijam, ker Ah ni smatral za de|an|e lovražnosti proti Italiji. Čc bi pa sedaj Se te siro-»ine priile na tabelo sankcij, potem bi Mussolini moral smatrati to kot delo sovražnosti proti Italiji in bi to povzročilo najprej izstop Italije iz Zveze narodov. MassoliniJcTa nota J« tolike narave, ds mislijo, da bi prillo do obEotnega zviSani« napeto- .. . - . . ... (ti v Evropi, če bi koordinacijski odbor t Ženevi ■ kovnjakov, ki bo pripravil vse potrebno za bodočo aziiril sankcije na petrolej, bincin in premog. ' sejo odbora osemnajstonce.« Na Daljnem vzhodu Kitaj shlene z Japonci zvezo Japonska je organizirala revolucijo v sever, provincah Kitaja Tokio, 25. nov. c. Kitajski odpravnik poslov jc danes obiskal japonskega zunanjega ministra in i mi ponudil pogajanja za sklenitev zavezniškega in gospodarskega sporazuma med Kitajsko in Japonsko. Japonski zunanji minister je izjavil, da se lahko pogajanja takoj začno. Avtonomni antikomunistični odbor je v severni Kitajski razširil izredno veliko število leta kov, v katerih poziva prebivalstvo, naj podpre novo ustanovljen avtonomni režim. V letakih naglasa potrebo, da prebivalstvo sodeluje z Japonsko in Man-lžurijo, za ustvaritev splošnega panazijskega programa. Zlasti poziva novi režim tajno udruze •Cintang« (Modro društvo) k sodelovanju. Prebivalstvo i« takoj uničilo vse letake, in strgalo one. 'ii to bili nalepljeni po zidovih. V imenu vseučilišča hi pretežnega dela pekinškrea prebivalstva, je izjavil znanj liloiof Husein na Slu cele vrste dru jh predstavnikov kulturnega življenja v Severni kitajski v posebni cirkularni brzojavki, da so odločno proti vsakemu poskusu, da se neki deli Ki- • • • i tajske odcepijo od domovine, »li da se v njih ustanavljajo posebne politične institucije in organi. Severna Kitajska zahteva, od centralne vlade, da zbere vse narodne sile v svrho ohranitve leritori-jalne in upravne integralnosti države. Pristaši severnokitajskega separatističnega pw-kreta v Tientsinu so vteraj nenadno napadli večje število javnih zgradb in jih davi na vse zgodaj zasedli. Zavzeli so tudi upravo policije, magisirat ter zgradi* železniške direkcije. V Tientsinu je bilo objavljeno obsedno stanje. O dogodkih v Tientsinu poroča japonska agencija Rengo: Davi na vse zgodaj so se pričele velike demonstracije več tisoč avtonemistov pod vodstvom vin Minga poveljnika avtonomistične borbene organizacije. Demonstranti »o zavzeli nekatere zgradbe, tako kitajski magistrat, orožniiko vojašnico, direkcijo mukdenske železnice in druge. Nikjer niso naleteli na nikak odpor. trgovino jn industrijo dr. Vrbanič, Minister za trgovino in industrijo je v svojem govoru izjavil, da so gospodarske sankcije proti Italiji, ki smo jib morali uvesti radi svojih obvez nn podlagi pakta Zveze narodov, stopile v veljavo 18. t. m. in da je bila konferenca sklicana, da predstavniki gospodarskih ustanov povedo svoje mnenje o posledicah »ankcij za naše gosjiodarstvo. Generalni tajnik trgovsko • industrijske zbornice iz Zaareba dr Adolf Čuvaj je nato z izčrpnim referatom pojasnil položaj, ki je uastal zaradi izvedbe sankcij. S tem v zvezi je stavil konferenci predloge o ukrepih, ki bi bili potrebni na področju gospodarske, devizne in prometne po-jitike. Dr. Cuvajeve predloge eo izpopolnili zastopniki ostalih gospodarskih zbornic in ustanov. Guverner Narodne banke dr. R a d o s a v 1 j e-v i 8 ie pojasnjeval obseg ukrepov, ki so bili izdani v zvezi z ukinitvijo klirinškega sporazuma med našo državo in Italijo. V zaključni besedi je minister za trgovino in industrijo dr. Vrbanič izjavil, da bo vlada upoštevala predloge gospodarskih organizacij in da bo izdala vse potrebne, ukrepe, ki naj ublažijo škodljive posledice sankcij za naše gospodarstvo. Pravični pa le bodimo 15. nov. t. I. je bil v Ljubljani ustanovni občni zbor nove kršč. delavske organizacije, »Zveze združeni!) delavcev«, ki izpoveduje ista načela in sredstva socijalnega boja kakor i Društvo Združenih privatnih nameščencev* (:>Del. pravicac pravi: dili po imenu!). »Delavska pravicac (21. XI. 35.) pravi, da so to novo delavsko organizacijo ustanovili tisti ljudje, ki so ob zadnjih volitvah v Delavsko zbornico 23. okt. 15)33. dosegli, da jo :>ob naznačenib volitvah utihnil celokupni katoliški tisk, obmolknil v veliko škodo kršč. soc. delavstva«... Tu 'ne bomo 'obravnavali 'vprašanje, kako je prišlo do tega. da imamo danes dve kršč. soc. organizaciji v nameščenskf, in od 15. nov. dalje tudi v delavski skupini, povedati hočemo le, da »katoliški tiske, vsaj kar se jSIo-venca« tiče, ob naznačenib volitvah« ni utihnil, ampak je bil prav zvesto na svojem mestu. Poleg redne delavske rubrike je posebej za volitve v Delavsko zbornico prinašal članek za člankom od 6. oktobra pa do 24. okt. 1933, ko je priobčil izid volitev. V delavski skupini se je boril za zmago belih glasovnic (Jugosl. strok, zveze), v name-ščenski pa za zmago zelenih glasovnic, ker >Dru-štvo združenih zasebnih in trgovskih nameščencev: brez oklevanja izpoveduje naziranje, da more sedanjemu socialnemu kaosu edinole iz integralnega krščanstva priti ozdravljenje.« (»Slovenecc, 20. okt. 1933, uvodnik). Uvodničar »Delavske pra-vice* vseh teh člankov ni prebral, zato pravi, da je »katoliški tisk ob naznačenib volitvah utihnil«, prav tako ne »Jutrov« referent za »klerikallzenv, ki je vrstice »Delavske pravice« s slastjo ponatisnil, češ: '.'Razcep med klerikalnim delavstvom«'-Naj storita to sedaj, ko smo jima brez kakih slabih namenov povedali. Zavarovani židie Novi člani odborov Bolniške blagajne trgovskega in podpornega društva Belgrad, 25. nov. Zastopnik ministra sa socialno politiko in narodno zdravje g. Mirko Konine novic je s svojim odlokom z dne 33. novembra 193.' razrešil dožnosti začasno imenovanih članov ravnateljstva m nadzornega odbora, kakor tudi »« mestnik* pri bolniški blagajni trgovskega i« pod pomsga društva v Ljubljani in postavil za nove člane in namestnike članov ravnateljstva in nad- | zornega odbora: a) iz vr»t delodajalcev: Kočan Vnton, prokurist Zadružne gospodarske banke v i Ljubljani, KrsJj Anton, tajnik Zadružne zveze, Fa j razinc Anton, trgovec v Celju, Smrkolj Albin, eianc Ivan. uradnik Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani, Globotnik Rajko. ortdntV Ljudske poso >iWe v Ljubljani, Kovačič Anton, uradnik v Man v>ru, Melicer Franc, poslovodja tvrdke Krisper v I Ljubljani, Tomo Trop, knjigovodja tvrdke Retclt v i Mariboru, Stih Ludvik, uradnik Zavarovalne dniž-be -Oroctia« v Ljnhljani. Namestniki: a) DHodnjsIci: dr. Ahičič Kozina, trgov«, iz Iržič*, Koctmir Alojzij ravnatelj l. delavskega Lonvijmneca društva v LiubKtni. lože Jagodic, tr lovec. dr. Franc P«vhn, ravnatelj Ljubijantke kreditne hod«. P«vd Fabiisn. w«ovec iz Ljublj*««, dr. odvetnik v Novem mestu, b) Zadnje dni so bile na Poljskem in na Ogrskem velike demonstracijo proti Židom. Na Poljskem, t aVkaBde-. S- |iškibrXdPemikov0 TTe S^li.^t ^ po predavalnicah na visoki šoli v Budimpešti izobesijo križi, kakor so izobešeni po drugih visokih šolah na Ogrskem. Pri blagoslovitvi teli križev so SI katoliški in židovski akademiki skočili v lase. dokler niso Židov pognali iz dvorane. Demonstracije so se potem n»datjcvsle po ulicah, šele policija je napravila red. O leh protižldovskih nemirih piše tudi Delavska politika«, ki izhaja dvakrat na teden v Mariboiu in z grozo ugotavlja, da je bilo pri teb nemirih 20 židovskih dijakov ranjenih (v naslovu pravi, da celo 26). Koliko tisočev Rusov (največ revežev. |,er so bogati večinoma pravočasno pobegnili aH pn prestopili h komunistom) so žldjc , V«bk Demetrij, j Delojemalci | zvez« v Lj' I jemne posojilnice I uradnik tovarne -Štora«« v St. Vidu nad Ljubljano. Gruden Ivan, trgov. Jotrudnik trvrdke itilič v Ljubljani, Munda Franc, knjigovodja tvrdke Sterinerki iz Celj«. Ludvik Avgust, uradnik Kreditnega zavoda v Ljubljani. Nadzorni odbor: a) Delodajalci: Iv mi Avscnek. industrijalec iz Ljubljane. Karel trgovec iz Ljubljane, b) Delojemalci: Sitar Alojzij, sotrudnik brke Maver. Zemljič Josip, uradnk rvrdke Metdic /ankl. Namestniki: al Delodajalci: Zabrei Jošfco. industrijalec iz Britofa pri Kranju, Verbič Anton, trgovec tz Ljubljane. b) Delojemalci: Hvale Jože, uradnik Zadružne gospodarske banke v Ljubljani, in Ciril Likar, uradnik tvrdke Rsnziuger v Ljubljani. Kongres iens'i«h frizerjev Relirad, 25. novembra, m. Danes dopoldne so imeli svoj tretji kongres damski lasničarjt i/, vse države. Kot uvod v t« kongres je bilo vso noč v hotelu »Palast« tekmovanje mojstrov v frizirnnju dani Soglasno je. bila sprejeta resolucija. naj se obrt domskega friziranja kot posebna strokovna obrt loči od brivsue obrti in da se navadnim brivcem prepove izvrševati naveden obrt. 1» resolucija bo predložena trgovinskemu ministru. pobili po širni Rusiji, koliko poljskih domačij so i 0dp0Te(i(l| ,T0|j Tj ?,idje že pogncll na boben, o vsem lom Delavska j odpovedi Se ni, to politika . seveda, nič nc piše. pač pa. da so ogrski i med TlBdnimi slr„ akademiki v svojem glavnem mestu pretepli nekai - - ...... židovskih akademikov, ki so Izzivali. Ob koncu poročila pa pravi, da so bile demonstracije najete in so Imele fašistični značaj-. Tako! Takale reč proti Zidom Je najeta in fašistična! 21. nov. je bilo v Plovdivu 20 Židov obsojenih radi komunizma. Ali le ludi lo »najeto? in »fašistično«? — Sedaj šele vemo. kaj pomeni toliko ponnjana skupna fronta pruti fašizmu*! To je lorej fronta. Ui sc lio bila zu svobodo Židov ln komunistov! Žirije Mi komunisti vedo. pa Delavska politika tudi. da ic marksizem židovski otroki temveč upravičeno zahtevamo, da sc Sloveniji tla najmanj četrtino nabavljenega kapitala, ker so naše železnice aktivne. »Jutro«, kateremu so sc najbrž zaprli njegovi informacijski viri, to vest ponatiskuje z zoprnimi opazkami, češ: Sedaj pa že bo, »glavno slovensko glasilo vladne stranke«, tako piše, torej bo! »Jutru« se naš pogum, da upamo povedati, do česa vsega imamo pravico, zdi nekaj nezaslišnega. Seveda, »Jutro« si kaj takega ni upalo, čeprav je bilo vse drugače »glasilo vladne stranke« kakor pa sipo mi, zato pa tudi nima nobenih izkušenj, kako je z našo pravico, da jo je treba tisočkrat tirjati ln za pisati, jja še ni nič. »Jutro« je pa njega dni samo oblast ščuvalo na klerikalce, pa je bilo takoj kaj, zato se je »laliko vsak dan postavilo & poročilom, da so napovedi izpolnjene, in vsak dan jc lahko nanovo najvivedovalo nove progone »Slovenec- |W pravico zahteva, m »Jutro« n/tj sc njegovemu po gumu nič tako zoprno ne čudi. Most čez Donavo Felgrad, 25. novembra, m Danes popoldne se je nadaljevala konferenca med našim prometnim ministrom dr. Spahoro in romunskim prometnim ministrom Franasovicijem. Tej konferenci so prisostvovali tndi železniški strokovnjaki iz našega in romunskega železniškega ministrstva. V glavnem so razpravljali o možnosti zboljšanja prometnih razmer z Romunijo ter o zgraditvi novega mostu čez Donavo pri Tnrn Severinu. Osebne vesti Belgrad, 25. novembra, m S kraljevini ukazom je postavljen za ravnatelja II, državne realne gimnazije na Poljanah v Ljubljani Rogti-mil Remcc, dosedanji ravnatelj v Kruševcu. Belgrad, 25. novembra. Premeščena sta v dravsko finančno ravnateljstvo, carinski odsek, za višjega finančnega tajnika pete skupine in za šefa odseka Bonvoje Milctič. višji finančni tajnik iste skupine v finančnem ministrstvu; v primorsko finančno ravnateljstvo, carinski odsek, z« višjega finančnega tajnika pete skupine dr. Ante Tentor, višji finančni lajnik dravskega finančnega ravnateljstva. Belgrajske vesti Belgrad, 25. novembra, m. Nj. kralj Vis. knez-namestnik Pavle je blagovolil odobriti, da se Jugoslovanska pevska zvezo stavlja pod pokroviteljstvo Nj. Vel. krelja Petra II. Belgrad, 25. novembra. AA Po sklepu italijanske vlade jc treba vsako pošiljatev za Italijo opremiti s potrdilom o poreklu blaga. Transporti brez potrdila o poreklu blaga bodo na italijanski meji od 28. t. m. odklonjeni. Belgrad, 25. novembra. Aca Stanojevič, šef izvršnega odbora Jugoslovanske radikalne zajednice, je popolnoma okreval. Belgrad, 25. novembra, m. Danes je prispel semkaj na poziv pravosodnega ministra dr. Mineta Miškulina predsednik apelacijskega sodišča v Ljubljani dr Golia, kj bo o poslovanju in potrebah tega sodišča te dni porooal na me rodajuem mestu. Japonska: 97 milijonov ljudi Tokio, 25. novembra. AA. Havas poruča: Po uradnem pojtisu prebivalstva na dan I. oktobra t. 1. je bilo na Japonskem 97.5 milijonu ljudi. .Napram številu leta 1950 jc prebivalstvo naraslo zn sedem promile. Dr. Beneš - naslednik Tomaža Masaryha Praga, 35. nov. SE. Vprašanj« naslednika predsednika Masaryka je ie vedno aktualno, čeravno je vlad« uradno zanikal«, d« bi s« bil predsednik visoki službi. To je tndi ras, k«r tod« vs« te dol so bila pogajanja strankami, kako to vprašani« urediti, da bi Slo gladko brez vsakega političnega razburjeni«. Zdi se, da ie bil sporazum dosežen ia tudi od predsednik« republika potrjen. Za naslednik« M»-sarykovega f« določen dr. B c s e i in je gotovo, da bo njegov« izvolitev Sla gladko brez z«prek. Zunanji minister p« nal bi postal dr. Osuskf, ki jc 15 let čsl. poslanik v Parizu, Dunajska vremenska napoved: Dopoldne jasno, pozneje zvišanje oblačnosti t zaoadnimi vetrovi. Kmalu zopet padavine. Včeraj ob pol 11 dopol. je zatisnil oči v svojem stanovanju v Rožni ulici 11 v Ljubljani pred kratkim upokojeni sostrski župnik gosp. Martin Poljak. Vse prijatelje in znance, ki so pač vedeli, da je bolezen neozdravljiva, je ta vest zelo užalostila. Zakaj pokojnik je bil plemenit prijatelj, o katerem je bila ena sama sodba: Pravi Izraelec, v katerem ni zvijače.« O njem pač vsi soglašajo: kjerkoli je služboval — bil je kaplan v Šmihelu pri Novem mestu, župni upravitelj in župnik v Ajdovcu, napo- sled celih 28 let župnik v Sostrem pri Ljubljani — nikjer ni ost,i vil niti enega nasprotnika, pač pa polno dobrih del in traino blagoslovljenih naprav. V Sostrem je obnovil mogočno cerkev, ki jo je zgradil niegov prednik župnik Zupan, jioleg nje osikrbel ubožnioo in zpradil novo lepo pokopališče. Tn bo našlo njegovo truplo zadnji počitek, pa tudi plemeniti niepovi duši je tu sredi hvaležnih žup-Ijanov zagotovljen trajen hvaležen spomin molitve in dobrih del Ljubi eosp. Martin! Na tisti sliki sošolcev maturantov ljubljanske gimnazije iz leta 1888 in boeo-slovcev iz leta 1802 v svoji sobi si vestno beležil dan smrti sošolca... z bolestlo v srcu beležimo ostali dan Tvojesra slovesa (25. november); liub in drag si nam bil po svoji nravi, sveži preprostosti srca. in z bolestjo Te vračamo Gospodu Bogu. ki si mu bil tako zvest služabnik! Rajni gospod svetnik se je rodil v Ljubljani 2 novembra 186% v mašnika ie bil posvečen ju-1 i ia 1801. I.etos je zaradi bolezni stonil v ookoi in se naselil v svojem rodnem mestu Liubliani. Zasluženi pokoj pa ie užival le kratek čas 7a rajnim j Terpentinovo milo odstrani vso nesnago in varufe Vaše perilo Nepismenost v državi in Sloveniji Ljubljana, 25. novembra. Ob uvedbi splošne šolske obve7.nosti v bivši Avstriji, to je »cišlajtanski« polovici bivše avstro-ogrske monarhije, so statistiki — bilo je v drugi' polovici prejšnjega stoletja, ugotovili, da imajo med vsemi nekdanjimi avstrijskimi narodi najmanj nepismenih (analtnbetov) Cehi, za njimi avstrijski Italijani, ki pač niso predstavljali nikn-kega kmotskega ljudstva, za njimi Nemci, Slovenci pa smo se združili v spodnji vrsti, med Poljaki, Husini, istrskimi in dalmatinskimi Hrvati ter Srbi. V teku pol stoletja pa smo se Slovenci temeljito popravili in tik pred začetkom svetovne vojne so morale avstrijske oblasti in njihovi statistiki 7. začudenjem ugotoviti, da smo Slovenci po pismenosti napredovali na prvo mesto, to je, dn žalnie hidi uredništvo »Slovenca«, saj je bil srosp. ! s.mo "neli sorazmerno manj nepismenih nego Poliak eden naistareiših in naibolj zvestih dopis- j Ceh.1' ltall.i»'» ln Nemci, dasi so tudi ti potisnili nikov in sotrudnikov »Slovenca«. | 8voJ° Stevllko d«voli navzdol. Truplo blagopokoinega bo danes popoldne ob 1 . . ''rvo me3t0 P° pismenosti smo Slovenci ob- pol 2 slovesno blagoslovljeno pred stanova,niem ! d.™1' *""> v državi in srno celo v takem nn (Rožna ulica 11), nato pa ga bodo prepehali v Sostro. Tam bo v sredo. 27. novembra ob 10 dopoldne v župni cerkvi slovesna črna_ sv. maša in nato pogreb bus bo vozil skoku, da se bodo morale druge banovine Se dolga leta, nemara celo stoletje truditi, da nas bodo dohitele, zakaj ludi Slovenci ne bomo mirovali in ,,-,11, -MiLaiu, v , , ril .11,, in , - b na župno pokopališče Poseben avto- 1 se ,b<"IK) I** eno trU(llli- d» "-(-"ne Prl »as &e il iz Ljubliane, Krekov trg, ob pol 0. °st»»ek te sramote vsakega naroda. Iz ' . državne statistike, ki jo oblasti pravkar objavljajo, P-' pa moremo sklepati, da smo Slovenci, ki smo Tam dol na Kočevskem... V sredo 13. novembra je prinesel »Slovenec« članek o sedanjih razmerah na Kočevskem. Prav pa je, če vemo tudi in obudimo spomine, kako je bilo na Kočevskem pred in med svetovno vojno. Nepobitna resnica je, da v dvojezični kranjski deželi Slovenci niso imeli na Kočevskem nobenih narodnih pravic. Nikjer po Kočevski deželici za ondotne Slovence ni bilo ne v cerkvi, ne v šoli slovenske besede. Mesto Kočevje z okolico je štelo najmanj eno tretjino Slovencev že pred vojsko, — saj je bilo od nemškega učiteljstva za Slovence vpisanih okrog ena tretjina šoloobveznih otrok. In za vso to narodno manjšino v lastni deželi niso imeli Slovenci v šoli nič slovenskega pouka, razen par ur v višjih razredih kot predmet. Niti verouka se niso smeli slovensko učiti. Prav tako se tudi v cerkvi za vse te Slovence ni spregovorila nobena slovenska beseda, razen v spovednici. Ko je pred petindvajsetimi leti hotel neki slovenski kaplan ustanoviti izobraževalno društvo za Slovence v Kočevju in okolici, so ga Kočevarji dejanjsko napadli; nikjer ni mogel dobiti hrane in tako je bil prisiljen zapustiti Kočevje. Po statističnih podatkih ie bilo v mestnih kočevskih ljudskih šolah pred svetovno vojno okrog 145 otrok vpisanih po narodnosti kot Slovenci. Skušalo se je doseči tedaj slovensko šolo v Kočevju za slovenske otroke. Že tedaj se je toliko stafšev podpisalo za ustanovitev slovenske šole v Kočevju, da so imeli vsi skupaj čez 80 šoloobveznih otrok. Na grožnje Kočevarjev in na pritisk tedanjega glavarja so nekateri svojo zahtevo po slovenski ljudski šoli preklicali; vendar pa je kljub vsemu pritisku ostalo stanovitnih pri svoji zahtevi še toliko Slovencev, da so vsi skupaj imeli 37 šoloobveznih otrok. Za ustanovitev šole pa se je zahtevalo tedanje čase nad 40 šoloobveznih otrok druge narodnosti, zato se takrat slovenska šola ni dosegla. Pač pa je eden tedanjih slovenskih kaplanov dobil v predalih kočevskega časopisa te pridevke: »Der slovenische HetzaposteU (slovenski hujskač). »Der slovenische Agitator fiir Schule in Kirche« (slovenski agitator za šolo in cerkev). Zanimivo je, kako so nekateri dokazovali, da za Slovence v Kočevju ni potrebna slovenska šola. Tako so modrovali: »Slovenski otroci se slovensko naučijo doma od staršev, v šoli pa naj se naučijo nemško.« Po tej kočevski in sploh nemški logiki bi torej bila potrebna slovenska šola za nemške otroke, ker ti se doma od staršev naučijo nemško, v šoli naj bi se pa slovensko. Tako iim je takratni kaplan tudi povedal, pa jim ta logika ni šla v glavo. Če upoštevamo šolo in cerkev, vidimo, da imajo Kočevarji še vse pravice. Povsod na Kočevskem se uči v šoli in pridiga ter moli v cerkvi še v nemškem jeziku, dočim za po vseh kočevskih vaseh raztresene Slovence še danes marsikje ni sloven- ske molitve in pridige, še marsikje na občini ni slovenske besede, kljub temu, da bodo že najbrže v lastni kočevski deželici Nemci v manjšini. Kako grozna razlika nad pravicami in razmerami Slovencev na Kočevskem nekdaj in med pravicami in razmerami Nemcev sedaj. Pa še vpijejo in trobijo po svetu, da so zatirani. Slovenci pa nekdaj na kočevskem ozemlju kmalu ne bi smeli med seboj slovensko govoriti. Piscu teh vrstic se je samemu primerilo prav blizu Črnomlja, kjer je bila nemška šulferajnska šola, ko je s prijateljem na cesti govoril slovensko, da ga ie nahrulilo kmečko dekle z besedami: »Hier muB man deutsch reden.« (Tukaj se mora nemško govoriti.) Pa naj bo zaenkrat dosti. Morda še kdaj kai. morda najmanjši kulturni narod Evrope, v resnici tudi eden najbolj kulturnih narodov. Mnogi večji narodi, z imenitnejšo tradicijo, kakor Italijani, Francozi, Grki, celo Holandci in Angleži, da ne govorimo o se bolj tipičnih zapadnih narodih, kakor Španci in Portugalci, se ne morejo poba-hati s tako nizkim odstotkom nepismenosti, kakor ga izkazuje Slovenija. Državna statistika izkazuje, da je bilo I. 1933 v vsej državi 5,418.339 oseb (3,250.368 moških in 2, 1(57.971 žensk), ki so znali pisati in brati. Vračunane pa so samo osebe, ki so stare že nad deset let. 55.737 osel) starih nad 10 let (20.445 moških in 35.737 žensk) pa je znalo samo brati. Nepismenih |m je bilo 4,408.471 oseb (1,557.931 moških in 2,850.540 žensk). V odstotkih je znalo pisati in brati rcA8&% oseb (67.31% moških in 42.90% žensk), samo brati 0.56% (0.42% moških in 0.70% žensk). Popolnoma nepismenih pa je bilo v državi 44.61% (32.27 moških, 56.40% žensk). Skup- 9f Pred ukinitvijo drame v Ljubljani" Pod tem kričečim naslovom je kulturni dopisnik zagrebških »Novosti« iz Ljubljane — o —-priobčil v tem proslulem glasilu JNS z. dne 23. t. m. senzacijonalen članek, kjer skuša Zagrebčanom in [>o njih tudi ostalemu jugoslovanskemu svetu natvezti neke bajke, kot da je v Ljubljani zapaziti »tendenco, da se zopet drama in opera združita pod enim krovom (v opernem gledališču), da bi se moglo dramsko gledališče porabiti za cilje Prosvetne zveze«. No, kaj tako iz trte izvitega pa že davno nismo slišali. S tako vestjo seveda ne bi v Ljubljani mogel uspeti, saj bi se člankarju vsi smejali, zato jo je treba tiskati vsaj v Zagrebu, kjer bo kdo nasedel — in »Novosti«, so — in odkoder bo prišla tja, kamor je prav za prav namenjena. Nekaj bo že ostalo od nje. če-jirav ni resnična, si mislijo neki ljudje, vsaj lo, da se prikaže večina našega naroda in seveda tudi Prosvetna zveza kot skrajno nekulturna. Pri tem ne pomisli, za kaj hi bilo treba Prosvetni zvezi dramskega gledališča; morda za diletantske« predstave, ki jih ima lahko po svojih domovih, za pisarne ali morda za kak nov kino, ali kaj? Glavno je, da se zavpije v Zagrebu, odkoder se bo potem ponatiskovalo v Ljubljani in v Belgradu ter delale senzacije, ki nimajo osnove. Do tega sklejra pride — o — samo na |>odlagi »nekih sistematskih ščuvanj proti gledališču, češ, da daje komade, ki niso v skladu s kulturnimi težnjami slovenskega naroda; da so bile prirejene celo organizirane demonstracije, da bi se ta namen podkrepil in v nekem ljubljanskem dnevniku so bili objavljeni celo uvodniki posvečeni temu problemu. Zato so te govorice zbudile toliko večjo no-zornost... itd.« To so edini dokazi za »senzacije«, ki jih dopisnik pod takim naslovom trosi v svet, f Msgr. Ivan Rotner Z monsignorjem Rotnerjem, senjorjem duhovščine šaleške dekanije, je legel v grob predzadnji tovariš številnega, slovitega letnika, ki je dal lavan-tinski cerkvi same odlične duhovnike. Monsignorja Rotnerja tovariši so bili vsi trdnejšega zdravja. Življenje jim je obetalo višja leta, kakor so jih razen monsignorjev Vrežeta in Rotnerja dosegli, že dolgo se je vedelo, da bo msgr. Vreže vse prekosil. Mousignor Rotner izhaja iz imovite družine v Limbušu pri Mariboru. Vendar se je pokojni vse življenje odlikoval — rekel bi — s samostansko pri prostostjo, ki ga je pripeljala tako visoko na lestvi življenja. Bolj malo je tako prostornih župnišč v škofiji, kakor je škalsko. Njegovi osebi pa je vsa leta zadostovala le ena soba. Bila je obenem sprejemniea, pisarna, študijska soba in spalnica. Preprost v obleki, zmeren v jedi in pijači, natančen v dnevnem redu je v smotrenem delu — prispel do praga 75. leta. čeprav ga je že v dijaških in bogoslovskih letih smrt sumljivo ogledovala, čeprav so mu jo napovedovali že koj ob njegovem prihoda v Skale. To je treba vedeti, da razumemo njegovo vedenje, ko je v občevanju z drugimi družil milino s strogostjo, često v vseh odtenkih. Do sebe pa je bil vedno neizprosno strog. —■ Dasi vesel po na ravi. se je mnogokrat opazilo, s koliko odločnostjo se je premagoval, da je skrival neznosne bolečine trdovratne bolezni, ko je tako dolgo in vztrajno glodala, preden je spodjedla življenjski živec. — Prav do zadnjega pa jc bil vnet za božjo čast in zvest v poklicu, prav kakor v letih mladosti, ko je kaplanoval, bodisi v Šmarju, bodisi v Rogatcu ali v Slov. goricah. Svoje življenjske moči pa je pustil kot župnik v Pamečah (12 let) in v Skalah kot župnik in dekan 26 let. — Ni lahko kateri duhovnik po četrt stoletju v tako hvaležnem spominu, kakor je msgr. Rotner med Pamečani in župljani v pa-meški soseski, ln ostal bo, dokler ue leže v n-rob rod. ki ga je |t>ckoini nionsignor učil in vzgajal. Isto velja za Šaleško dolino v podvojeni meri! — Saj so od blizu in daleč na obeh žnpnijah hiteli ljudje k njegx>vibožnostim, ki jih je rajni uvajal, pa modro in stanovitno rodil. Lahko je dejal, da ga skrb za lepoto božie hi«e razjeda, Saj je na obeh župnijah vzorno obnovil in okrasil župne in podružne cerkvelKajpada ie i bila glavne skrbi deležna cerkev sv. Jurija v Skalah. V tej župniji je oskrbel jxi vojni podružnicam dvanajst, župni cerkvi pa štiri zvonove. Vsa ta dela pa so bila le sredstvo, da je t>ridobival duše za Boga. — Bil je do zadnje bolezni, ki mu je ohro mela vse življenjske moči, izvrsten govornik Nad vse rad se je odzival vabilu za slovesnejše priložnosti v soseski. Njegove pridige je prenašalo tudi homiletično glasilo. Ne le da je bil v sjxivednici vedno in zgodaj na razpolago. 'udi z misijoni, tri-dnevnicami in stanovskimi duhovnimi vajami je dajal župljanom radi tolikih gospodarskih, dru žabnih in talnih razlik tako težavne škalske župnije prilike dovolj za obnovo duš. Občudovanja vredna je bila njegova ločnost in ! vestnost v Vodstvu dekaniie pretežno hribovite. ; Bil je duhovnikom-dckanijcem vedno hvaležen za ' vneto in složno delo. Ko so ga odlikovali Rim, Maribor in Belgrad. je deial »Nisem iskal časti; a ko so tu, se bojim. I da bi mi plačilo v večnosti prikrajšale!« — Zato je delal dobro še bolj na skrivaj, da ve le On, ki piše knjigo življenja. Zato je svojo zadnjo menda najhujšo preizkušnjo — bolezen sprejel in prenašal tako nenavadno vdano in [Totrjiežljivo, dasi ie lahko slutil, da bo onemogočila še mnogo lepih načrtov. —- Rekel je le to, če ga ie kdo pomjlOval: »Bog naibolje ve. zakaj je tako dobro.« Upal si, da boš na spomlad lahko še enkrat šel obiskat lepe Pameče, torišče prejšnjega delovanja v Mislinjski dolini. Lansko poietie si iih obiska! — si Ii vedel za slovo? Odšel si zdaj v lepše kraje. Monsignor, živi lani v Bogu! ie kot slepo orodje skupine ljudi, ki jim na srcu ni gledališče, temveč vse kaj drugega... Prosvetna zveza pa je nas |>ooblastila. du z vso odločnostjo zavrnemo taka nelepa sumničenja, ki iainjo samo namen, vreči senco in sovraštvo na slovensko prosvetno organizacijo, ki je nekim krogom še vedno trn v peti. In poslužujejo se pri tem takih metod, ki jih mora vsak j>ošten človek najodločneje obsoditi. Tako se je pokazalo slaro intrigantstvo v novi luči. Upajmo pa, da jugoslo- j vanski svet ne bo tako naiven, da bo izmišljeni I ■senzaciji« nasedel, kot so »Novosti«. Članek sam je čisto navadna podtaknitev, ki ima namen, jtri-kazati slovenske katoličane kot rušilce slovenske kulture. no število državljanov vračunano v lo število, to je oseb nad 10 tet grtarosti, znaša 9.H82.547, kolikor jih je bilo leta 1U83 dne 31. marca naštetih. K temu prištejmo Se otroke pod 10 leti, ki v to statistiko niso všteti, lo je 4,061.491, pa dobimo tedanje končno število vseli prebivalcev nnše države. to je 18,934.088. Toliko o statistiki nepismenosti in pismenosti v vsej državi. Sedaj pn poglejmo v Slovenijo (z. otroci vred); Slovenija je štela 31. marca It«! skupno 1,144.288 prebivalcev (651.211 moških in 593.087 žensk). Otrok do 10. leta je bilo 287.301 (144.944 moških in 142.367 žensk). Med osebami nad doset let starih, jih je znalo pisati in brati 798.057 (382.427 moških in 416.530 žensk), samo brati je znalo 10.576 oseb (2456 moških in 8121 žensk). Nepismenih pa je bilo skupno 47.464 (21.385 moških in 26.079 žensk). Po odstotkih je znalo brati in pisati v Sloveniji («23% (94.13 moških in 92.41 žensk). Samo brati je znalo 1.23% (0.61 moških in 1.8 žensk). Nepismenih je bilo skupaj 5.51 % (5.26% moških in 5.79 ženskih). To se pravi, da ni znal med vsemi nad 10 lat starimi prebivalci Slovenije komaj vsak osemnajsti ne pisati ne brati. To so |>o veliki večini zelo stari ljudje, zlasti v Slovenski Krajini, ki jo je Madjarska kulturno zapostavljala, da pa je odstotek še vedno tnko visok, je kriv temu velik dotok delavstva iz Bosne, Dalmacije in Like, ki pač niso Slovonci, (Ki katerih pa zna le redkokateri brati. Kar šo prispeva k temu odstotku, so (nič duševno zaostali, kreteni in idioti (mišljeno v zdravniškem smislu), katerih pa ima vsak narod golov odstotek. Statistika države ne izkazuje prav nič drugega, kakor da zna vsuk normalen zdrav Slovenec ali Slovenka brati in pisati. Slovenija je tudi edina banovina v državi, kjer, absolutno vzoto, zna več žen6k pisati in brati kakor moških. Relativno seveda nekoliko manj, to se pravi, da uživata v Sloveniji oba spola popolnoma enake pravice in dolžnosti glede osnovnošolske izobrazbe. Slovenija je tudi edina banovina v državi, kjer se šolska obveznost dosledno in strogo izvaja. Sedaj pu primerjajmo druge banovine v državi, in sicer samo po odstotkih: za Slovenijo, ki ima 5.54% nepismenih, pride takoj mesto Belgrad, ki ima sorazmerno še enkrat več nepismenih, namreč 10.87%. Največje mesto države ima torej sorazmerno dvakrat toliko nepismenih kakor pretežno Slovenija, ki je v bistvu le uboga dežela Kajžarjev in dninarjev. Zn Belgradom pride savska banovina, ki ima 27.67% nepismenih, noto donavska, ki jih ima 28.87%, primorska z 57.46%, mo-ravska z 61.96%, drinska z 62.11%, zetska s 66.4. vnrdarska z 70.86% iu vrlmska 7. 72.60%. Naj pride sedaj s pričo teb številk znani so-trudnik zagrebškega »Večera«, ki je svojčas trdil, da |)DV7.rota velik odstotek nepismenosti v-Zagrebu veliko število — slovenskih služkinji Številke o pismenosti Slovenije so naš ponos in zanje, moramo biti hvaležni prejšnjim nnšhn kmetskim in delavskim rodovom, ki so z lastnimi žrtvami ustvarili lepe šolske stavbe v Sloveniji in s tem omogočili naš splošni osnovnošolski |>ouk. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josel grenčice«. Novo mariborsko šolo grade Zgradba novega šolskega jx>slopja v magda-lenskem predmestju je za radovedne Mariborčane že več tednov dobrodošla senzacija. Dan za dnevom romajo e-ele gruče jtienzionistov in drugih ljudi, ki imajo več časa, preko mostu na desni breg Drave ter po Frankopanski cesti do stavbišča. Zlasti živahno je okrog o|>o!danskili ur, med t2 in 14, ko se penzionistom pridružijo še mlajši jjoklicni ljudje, ki jih ogromna stavit«, kakršne |>ač zle|»a ni videli, zvabi na izprehod v magdalensko predmestje. 1'a je res nekaj posebnega |iogled na ta labirint razsežnih odrov in ogromnih proti nebu štrlečih lesenih stebrov, med katerimi kar vidoma raste od tal zidovje iz rdeče opeke. Na vseli leh odrih, na vrhu zidovja in okrog stavbišča pa pravcato mravljišče delavcev. Nad 200 jih je zaposlenih !>ri zgradbi, zidarjev, tesarjev in težakov. lesarji so se utaborili v šuj>ah okrog zgradb ter pridno Pri Henivosti črevesa kataru v črevih, oboleniu skrajnega črevesa odstranili e naravna FR«WZ-JOS£FOVA lirenka vt da zaprtje spodnjih organov dobro in na lo Mnogoletne izkušnje uče, da poraba Frani- .loselov vodr izborno urejuje funkcije črev ltwr. no in.it. »n... im.I. in nar. M Ir. S br. laiH-V 35. \ Ji. . pripravljajo strešno ogrotlje, da bo gotovo, čim končajo zidarji svoje delo. Namestili so na stav-tiišče celo električne žage in cirkularke pojejo svojo presunljivo pesem od jutra do mraka. — Kljub vremenskim oviram je zrastlo |x>slopje 7. izredno na glico že preko prvega nadstropja. Izgleda celo, da je to že drugo nadstropje, vendar povzroča ta videz samo precej od tal dvignjeno visoko pritličje. Se nekaj tednov, pa se bo obhajal likof pri največji mariborski šolski zgradbi, ki bo najmodernejša in najbrže tudi po zunanjosti najlepša v celi državi. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA. Začetek ob 20 Torek, 26. novembra: Zaprto. Sreda, 27. novembru: Kralj Edip, Kamenih <;ost. Red Sreda Četrtek, 2R. novombra: Vesela božja pot. Premijo™ Red B Potok, 29. novembra ob lfi: Kralj Edip. DiinSkn pro« i stava Izven. Otol>oko znižano cene od 5 (to 14 Din OPERA. Začetek ob 20 Torek, 9fi novembra: Aida. Hod A Sreda, '27. novembra: b'au*t. Oontuje .losip T?1Jn\ Iv. ven. ("■etrtftk, 28 novembra: Ples f Savojn. Ited ( »n-tek MARIBORSKO GLEDA i torek, 3f>. novembra: Zaprto. Sreda, 27 novembra ob 20: Vihar v kotami. Rod C. Četrtek, novembra ob 30- M«JMajda« je uspel in je sprejelo gledališko občinstvo pri nedeljski premieri to delo s toplim odobravanjem. Opereta bo tvorila letos nedvomno veliko privlačnost za gledaliiiče. Skladatelja Kozino je občinstvo pri premieri burno pozdravljalo in ludi režiser Delak je žel zasluženo pohvalo. Gledališče se je nahajalo v prazničnem razpoloženju, kakor ga že dolgo nismo doživeli. Prva ponovitev uspele domače operete bo v četrtek 28. t. m. zn red B. □ Knltnrno-femlnislični odsek Ženskega društva v Mariboru prireia v sredo 27. t. rn. ob 20. uri v prostorih Ljudske univerze recita-cijski večer iz slovenske p roti vojne literature. Vstop prost. □ Marijina kongregneijn zn gospe pri Srcu i Jezusovem imn shod danes ob pol 5. uri pop. □ Ljudski oder ponovi v nedeljo dne I decembra ob pol 17. uri znano vojno dramo Rožmarin« na odru Zndrtižne gospodarske banke. □ Smuška karta Pohorja. Mariborski Put-nik« je izdal prospekt s smučko k..rto Pohorja. Prospekt obsega vse pohorske tu.i^konrometne postojanke v sliki in npjsu ter pregleden načrt za smuške ture preko celega pogorja Karta je prav primernega reklamnega pomena, obenem pa priročen in praktičen pripomoček smučarje, ki se nn Pohorju V ne spoznajo. □ »Malomeščani« na marib irskem odru. Drama pripravlja kot naslednjo novost Kref-tovo tragikomedijo >Mnlome"čani«. Delo je v novejši dramski literaturi svojevrsten pojav ter je živ dokument medvojne dobe □ žetev smrti. V splošni bolnišnici je umrla v starosti 73 let vzgojiteljica Marij« štancer. V Studencih, Kralju Matjaža ulica 28. je umrl l+letui sin železniškega kovača Adolf Obroi-nik. Na Tržaški cesti 3 je umrla v starosti 54 let soprogu posestnika Marija Grgič. Naj počiva io v miru □ Draga reklama. Več tednov sta se rnu-' dilu \ Mariboru brata Kari in Hans R. iz Gradca ter stanovala pri nekem gostilničarju i sredi mesta. Pri mariborskih trgovcih sta pobirala naročila za posebno izdelane reklamne napise in za vsako naročile zahtevalo takoj precejšnje predplačilo. Ko pa so začeli naročniki povpraševati, kaj je s tablicami, sta pobrala šila in kopita ter izginila neznunokam. Oškodovala sta precej trgovcev za znatne vsote, pa tudi gostilničarju st« ostala do'/na za stanovanje in hrano. □ Uboj pred oknom. Pred malini senatom so sc zagovarjali včeraj ISletni Ivan IL, lOletni Ivan K. in 24letni Ivan Janžekovič iz Trgovišča Piui Stoletnico rojntva skladatelja Davorina Jenka proslavimo v Ptuju v torek 26. t. m. v mestnem gledališču. Začetek ob 20 iri. Regulacija Rogoznic?. Potok Rogoznica j« že od paniliveka delal veliko škodo, ker je poplavil vsako lelo do 400 ha rodovitne zemlje — njiv in travnikov—, ki leže med Ptujem in vasjo Brstje. Da se temu cdj>omore, ni kazalo drugega, da se lolijo temeljite regulacije tega hudournika. Ustanovila se je vodna zadruga, ki je s pomočjo banske uprave regulacijo lansko leto dovršila do mostu v Budini na državni cesti Ptuj—Ormož. A regulacijo pa je nevarnost poj>lave le deloma odstranjena. Ogrožen pa je še oni del sveta od navedenega mostu, do izliva Rogoznice v Dravo. Da se nevarnost poplave tudi na tein delu struge odpravi, so sc končno odločili, da tudi ta del zavarujejo. Regulira se sedaj le oni del, ki je najbolj ogrožen. Zaenkrat je dovoljen kredit Din 12.COO. — Z delom, ki ga vodi g. inž. Lah od okraj, cestnega odbora, se je že pričelo. Zaposleni so samo domači delavci, v prvi vrsti brezposelni. Ostali del struge pride na vrsto, ko bo potreben kredit na razpolago — S tem bodo prizadeti posestniki obvarovani velike škode, ki so imi jo povzročile vsake leto poplave. Požar na Dravskem polju V Stražgojncih pri Cirkovcali je preteklo noč izbruhnil požar pri posestniku Jerneju Habjaniču. Ker je bilo ljudstvo ob času požaru že v globokem spanju, se je ogenj naglo razširil na celo domačijo. Zgorela je drvarnica živinski b'evi tor dol stanovanjskega poslopja. Smrtna kosa. V Orešju pri Ptuju je umrla ugledna posestnica Rozn Roškar. stara 67 let; v Rabelčji vasi pa zasebnicu Jožefa Mauko, stara 76 let. Noj v miru počivata. Si. Peter pri Mariboru Občani — volivci — bivše samostojne občine St. Peter pri Mariboru in Grušova so vložili prošnjo za zopelno upostavitev občine St. Peler pri Mariboru. S strani občine Košaki, kamor po komasaciji občin spada St. Peter, se je vplivalo na podpisnike z raznimi triki, da bi svoje podpise umaknili, kar se je tudi v precej slučajih posrečilo. Zato so ined volivci iz St. Petra ponovno pobrali podpise, ter so ob lej priliki ugotovili, na kak način se je skušalo podpisnike odvrniti od zahteve j)o samostojni občini in jih pripraviti za umaknitev podpisov. Ker se s taksnim postopanjem občinskih organov volivci bivše samostojne občine št. Peter pri Mariboru nikakor ne moremo strinjati. smo vložili na pristojno mesto utemeljeno pritožbo, ker pač ne dopustimo, da bi se kratila ljudska želja in zahteva, ki je zakonita in tudi upravičena. Da nc pride do j>opolnega izraza ljudska želja, bi bilo vsekakor potrebno, da se spre- na Dravskem polju. Prva dva sta ontožena tibo ________ ____ __________ ___________ ja posestniškega sina Petra Majcena, zadnji pa jjjjj,;' sedanji občinski odbor odnosno, da se raz © Predavanje v Mostah o Abesiniji. V sredo, je / nožem ranil Ivana H Med Janžekovičem pustj jn postavijo v občinski odbor občine Košaki dne 27. t. m. ob 8 zvečer bo v Ljudskem domu i in H. je obtojai spor radi dekleta Neko noč je ljudje, ki uživajo pri nas zaupanje in spo- skioplic.no predavanje o Abesiniji. Predaval bo 1 zasačil Janžekovič, ki je bil v družbi Majcena, ------™— —'-i:- .. j----1— i „ mladi slovenski pisatelj g. Mirko Javornik. pod oknom svoje izvoljenko H in K. Med fanti Predavatelj sam, ki je prepotoval že mnogo dežel, j je prišlo do spopada na nož. Janžekovič je zadel II. v vrat, pa ga ni nevarno ranil. H. in K. jia sta zadala Majcenu smrtonosne rane v hrbet in trebuh, da Je kljub prepeliavi v ptujsko bolnišnico umrl. U. in K. sta bila obsojena na 4 leta strogega zapora Janžekovič pa na 3 mesece strogega zapora. Odebelelim osebam pomore ena čaia naravne Franz-Dosefove grenke vode zjutraj oa tešče do lahke stolice. Rn«. no imr. w- pol ia nai. »tr. S-br. 1M8S, *. V. M. — Svarimo pred neko damo, ki hodi po žup-niščih itd. ter se izdaja za sorodnlco škofa Mahniča in izsiljuje denar pod pretvezo nujnih verskih zadev. Naznanili io je treba orožnikom. — Sliri nove igre. Podeželskim odrom sporočamo, da je izdala Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani sledeče nove igre: Voda, kmečka komedija v treh dejanjih, spisal Joža Vombergar (20 oseh — 4 ženske in 16 moških!, druga predelana izdaja (Ljudske igre 16. zvezek), 24 Din; Jnrij Pepček ali osramočeni zakonski mož. veseloigra v treh dejanjih, spisal francosko Moliere, poslovenil Ivan Koštial, 8 oseb - 3 ženske in 5 moških), 14 Din; Vrata, duhovna igra za advent in božič v petih slikah, spisal Maria Salomon, poslovenil Joža Vovk (Ljudske igre 8. zvezek). 20Din; Božična igra, po starem ljudskem roko. pisu priredil Niko Kuret. glasbeni del uredil Matija Tome. (Ljudske igre 13. zvezek). 20 Din. — Za avtobusni iilet v Gorico—Trni 2. in 3. decembra sprajema >Putnik< v LJubljani. Prijave še jutri do 18. ure. — Telet s posebnim vlakom na Ižunaj bo od 14. do 18. decembra. Prijavile se do !. decembra pri »Putnlku« v Ljubljani. Cona vožnje iz Ljubljane na Dunaj in obratno v III. razr. 280 Din. — Predavanje »Narodne knjižnice ia čitalnice« r Zagreba, Kraljice Marije ul. 3. V »redo, 27. t. m. ob pol 21 predava g. univ. prof, dr. Frao Tučan 0 temi: »Kron planine Južne Srbije« (s projekcijami). Vstop prost. Liubliana K itraihu na univerzi Dne 21. t. m. so tehniki ljubljanske univerze slopili v tridnevni protestni štrajk zaradi nove uredbe tehnične fakultete. Ob zaključku štrajka, v soboto 23. I. m., je bil na podlagi sklepa neka-lorih strokovnih društev, ki so se Izjavila solidarna s tehniki, podaljšan Se na ponedeljek. 25. 1 m. Nekatera strokovna drušlv« so se izjavila, da so s tehniki solidarna proti novi uredbi, da pa s tem štrajka ne odobravajo. Akademska zveza, kot zastopnic« slovenskih katoliških akademikov, Izjavlja sledeče: Priznavamo upravičenost odpora tehnikov proli novi uredbi. Z načinom borbe proti tej uredbi se AZ nc strinja, ker se poprei niso postužili ni-' kakih drugih sredslev, ki bi se jili logično morali Jioslužili. Ker so nam interesi univerze sveli, nam je hilo do tega, da poteče štrajk čim mirneje. Zato tudi nismo holeli štrajka s silo preprečili. Mnenja smo namreč, da je štrajk kot prvo sredstvo zlasti na univerzi škodljiv. Zato izjavljamo. da bomo v bodoče prisiljeni sllčno štrnjke preprečiti. t.tubllana, 25. novembra 1933. Akademska zveza. nam Je porok, da predavanje ne bo le poučno, ampak v vseh ozirih zanimivo. Pridite vsi! 0 Združenje čevljarjev v Ljubljani vahi gg. člane, da se polnoštevilno udeleže pogreha dolgoletnega člana g. Terhežnika Dlonizija, ki bo v lorek, dne 26. t. m. oh 14 popoldne iz Hrenove ulire 17 na pokopališče k Sv. Križu. — Uprava. © Bežigrajski nebotičnik. Komisija gradbenega urada je izdala vporabno dovoljenje za bežigrajski -»nebotičnik.', palačo 1 nadstropij, ki jo je zidal stavbenik Mavric In je last restavraterja na glavnem kolodvoru g. Cirila Majcena. Nekatere stranke so se že vselile. V bežigrajskem •nebotičniku«: bo tudi velika, moderna kavarna, ki bo otvorjena na Sflvestrovo. © Slaba tramvajska zveia pred Evropo. Potniki se pritožujejo, kakšno slabo zvezo ima tramvaj pred Evropo. Med lom časom, ko morajo čakati na tramvaj, ki pripelje iz Šiške za Vič, pelje v nasprotni smeri že en tramvaj, na krožni progi pn kar dva. 0 Tatvina. V soboto se je neznan tat splazil v stanovanje mesarskega pomočnika Karla Žužka na Poljanskem nasipu 34 ter je od tani odnesel kompletni moški obleki, čl Celie rno dolgo suknjo, | iz Celja. B Spremembe v vodstvu celjske Mestne. 1 hranilnice. Kraljevska banska uprava dravske i banovine v Ljubljani je / odlokom z dne 15. novembra 1935 razpustila na osnovi paragrafa 27. hrauilničnega regulativu sedanji upravni odbor mestne hranilnice v Celju ter poverila upruvo ! Antonu Fazarincu, trgovcu v Celju, kot ge-rentu s pravicami in dolžnostmi ravnateljstva upravnega odbor« hranilnice.. Istočasno je bil imenovan sledeči sosvet osmih članov s: posvetovalnim glasom- dr. Voršič Alojz, odvetnik; inž. Dolinar Janko; Kolobar Stojan, slikar in pleskar: Strmecki Rudolf, veletrgovin ; Leskovšek I Franc, trgovec; Hofbauer Anton, trgovec; llo-■ čevar Mirko, odvetnik: Golob Kurel. mizar: vsi dve _______ več druge obleke, čevlje. 1400 Dn gotovine, mnogo suknja in nekaj zlatnine, lako da trpi Žužek okoli 0000 Din škode. Za predrznim tatom zaenkrat ni nobene sledi. 0 Srajce, modne in športne, kravate, naram- i niče. žepne robce ter razno jagrovo perilo, kupite v Vašo zadovolinosl le pri tvrdki MitoS Karničnik. Stari trg 8. © Najlepše darilo za Miklavža je zbornik ■ Slovenska fotografijam Dobi se v knjigarnah in pri Foto klubu — Špedicija -Grom'-, Kolodvorska 41. Maribor □ Danes zvečer v Union na Slomškovo proslavo. Mariborčani ne pozabimo ris to. da se danes otvarju jubilejno Cirilmetodovo leto s ; Slomškovo proslavo Maribor bo tekom tega leta 'središče slovesnosti, posebno pa 5e ob sklepu. V nas samih mora zaradi tega že danes zaživeti zavest, da bomo vse storili za slovesen potek jubilejnih slavnosti in pa za razširjenje dela v prid beatifikaciii Slomška. Maribor, danes na Slomškovo proslavo! H Karitalivna zveza v Mariboru prosi cenjeno občinstvo, rla se pri podpiranju revežev ili beračev poslužuje nakaznic, ki jih izdaja sKaritativnu zveza«. Nakaznice se glasijo na » par. Vi par in I Din. Karitalivna zveza je uvedla nakaznice iz sledečih razlogov l. da sc strogo omeji beračenje na res nujne slučaje: 3. da se podpirajo samo domačini. Onim. ki se podpirajo, izplača »Karitativn« zvez«- n« nakaznice denar, v mnogih slučajih se |ia nabavljajo živila. Ker s t. decembrom odpre Karitalivna zveza na Aleksandrovi cesti št. o po možno kuhinjo, sc bo n« izkaznice delila revežem in beračem hrana. Glede izgovorov, ki jih uporabljajo berači ki v mnogih slučajih nočejo sprejeli nakaznic, javlja »Karitalivna zveza« sledeče: Pisarn« je v predpisanih urah vedno odprta Pod|>orn se izda vsakemu potrebnemu in vrednemu. V to svrho dobiva •Karitalivna zveza« inlormacije iz verodostojnih virov. Vedno se pn branijo nakaznic le oni. ki podpore sploh nc zaslužijo - Karilativna zveza« ima iu zasleduje najboljše namene. Podpira reveže mnterijalno. nudi pomoč /, nasveti in informacijami. Knritntivna zveza naproša občinstvo, dn si nnbnvi nakaznice (kupone). Ko pride prodajalec nakaznic, ne odvračajte ga. Ako ne pride, blagovolite sc prijaviti v pisarni -Karitntivne zveze«. Aleksandrova cesta 6, nli pu v podružnici Cirilov« knjigarne v poslopju Zadružne gospodarske banke. Aleksandrova cesta 6. S tem načinom podpiranja revežev in beračev boste podprli res vredne in potrebne. & Zopet občinska seja. V petek bo ob 6 uri zvečer zopet redna seja celjskega mestnega sveta. Nn dnevnem redu so tekoče zadeve. 0 Vsem železniškim upokojencem, vdovam in sirotam, stannjočim v Celju, celjski okolici in Petrovčah. Radi podaljšanja veljavnosti rumenih legitimacij in naročitve vložkov zn leto 19Vi naj se vsi prizadeti javijo od 6. do 12. decembra t. I. v postajni blagajni na kolodvoru v Celju, kjer dobe navodilo o predložitvi potrebnih listin. .© Delitev novoletnih nagrad po trgovinah. Združenje trgovcev za okraje Celje, Gornji grad in Smarto pri Jelšah opozarja svoje člane, da so šc vedno v veljavi sklepi občnih zborov iz I. 1933 in 1934. Na omenjenih občnih zborih jc bilo sprejeto načelo, da se. običaji delitve koledarjev in drugih nagrad ob novem letu iu drugih prilikah med letom absolutno odpravi. Teh sklepov sc morajo brezpogojno držati vsi člani Združenja, sicer se bo proti kršiteljem postopalo disciplinarno. & Umrla sla v celjski bolnišnici Stroli-nmver Henrik, 7t let, urar v Celju Tovarniška št. 5; Mlakar Ljudmila, 28 let. žena posestniku iz okolice Vojniku. N. v m. j> a Nc v Naša volja«- — temveč volja staršev. Ne.ki oče. čigar sin obiskuje tukajšnjo realno gimnazijo, se je pritožil ila se med dijaki razširja list .Naša volja«. Iz pisanja lista sodeč gre za mladinski pokret Pohorc-ev. ki so med starejšimi itak zgubili vse piistaše, zato bi pn sedaj radi ribarili v kalnem in so v tn namen razprcdli svoje mreže med naivno mladino. Omenjeni oče je izjavil, ko mu je sinko pokazal imenovani listič, ki posveča med drugim tudi precej pažnje dnevni politiki, odločno sledeče: :>Nc »Naša volja«, lemvcč mojn volja ho odločoloh Ravnateljstvu priporočamo, da kolportiranje tega lista med dijaki prepove. e> Star grešnik pod ključem. Dne 17. avgusta t 1. je nekdo ukradel pekovskemu pomočniku Nikolaju Jevšniku iz Celja iz neke gostilne v Zavodni kovčeg z obleko in perilom v vrednosti 1000 Din. Tatvine je bil osumljen 33Ictni Franc K. iz Smartna ob Paki, ki je takrat neznano kam izginil. Zasledovan ie bil [ki policijskem dnevniku. Končno so gn oblasli dobite v Dolenjem Logatcu, kjer je bil aretiran ter prepeljan v Celje. Franc K. seveda tatvino taji, n vse okolnosti kažejo du ic 011 storilec. Poizvedovanja /iffilMI sum »koranJ od Kljtov-c.a rlo Linhartov.. ulice. PoSteieira na]4lt«Un prosim, »»I »Ida 1 nmlruSnlct Slovenca . Miklošičeva e. 5. štovanja. — Prvo nedeljo v decembra to je 1. p. m. se vrši pojx>ldne po večeniicah v samostanski šoli mesečni sestanek članov prosvetnega društva »Skala«. Na dnevnem redu je predavanje gosp. bogoslovnega profesorja dr. J. Alekšiča o komunizmu in njegovi nevarnosti. — Ustanovili smo si tudi krajevno organizacijo JRZ. Odboru predseduje gosp. Elšnik Jože. K organizaciji JRZ so jiristo-pili vsi ugledneiši žtmljani obširne šcntjTeicrske župnije. —- V nedelio, dne 15. decembra pa 1» po rani sv. maši shod JRZ v gostilniških prostorih gostilne Sande. Na shodu bo med drufimi poročal tudi naš stari znanec gosp. mariborski fiodžiipan Franjo 2ebot. Sv. Anton na Pohoriu Poleg drugilt težav, ki jih imajo Italijani v Abesiniji, je tudi |X>maiijkanje pitne vode. Mi tu okrog cerkve Sv. Antona jih ne pomiluiemo zaradi kakšnih simpatij, marveč zato, ker razumemo njih stisko, sai tudi mi trpimo na pomanjkanju pitne vode v bližini. Cuduo, kajne, da nam na Pohorju manjka pitne vode! Pa je žalostna resnica, kadi S56 m visoki hrib Sv. Aniona jc le nekak »izrastek« Male Kope. Svet je neka čudna zmes, ki prepušča vodo. Zato moramo hoditi po pitno vodo skoro pol ure daleč po strmi, kameniti poti v grabo. Posebno težavno ie 1x1 zimi Ier za živino in ljudi zaradi ledu. Res da so zasnovani načrti za napravo primerne cisterne, kamor bi se stekala strešna voda s cerkvene in farovške strehe, a kaj, ko pa se vsa zadeva lako dol po zavlačuje nekje v Lmbl-ani. Od naše strani so storjeni vsi potrebni koraki, mero-daini kroai pri banovini imajo sedai slavno besedo, ki ji nai dajo — življenje. Prosimo, da se vsa — res nujna zadeva -- pospeši in reši. Skofia Loka France Jenko sedemdesetletnik. V tnali vasici Pungart pri škoiji Loki je nedavno obhajal sedem desetletnico svojega rojstva znani kotarski mojster France Jenko. Z vztrajnim delom svojih pridnih žilavih rok je vzgojil svoje hčere in sinove, katerih je še šest pri življenju. Eden izmed sinov je poročen na Suhi, dva sta na doinočem posestvu, eden pa se že dolgo let nahaja v Ameriki. Izmed hčera Je ena na Suhi pri bratu, druga pa služi v domači vasi. Kakor nešteto drugih, tako tudi Jenku ui prizanesla svetovna vojna, kajti že v svojih početkih mu je ugrabila vrlega sina. France Jenko je kljub svojim sedemdesetim letom še čil in zdrav ter prav rad ix>maga svojemu sinu, kateremu je pred nekaj leti izročit (X>sestvo, pri kolarski obrti On je zaveden, neustrašen katoličan. Je zvest naročnik »Domoljuba« in aktiven član gasilskega društva. Naj da Bog našemu jubilantu še mnogo sreče in zadovoljstva! PoroKa: V nedeljo, 24. t. m. sta se jioročila g Pipinič Rajko, uslužbenec v usnjarni Stibic, 111 gdč. Minka Primožič, hči čevljarskega posestnika na Spodnjem trgu. Tega dne sta se poročila tudi g. Ramovš Ivan, uslužbenec v tovarni Sešir ifl zaupnik delavske organizacije, in gdč. Minka Piškur uslužbenka v tovarni Sešir. Novoporončenca sta člana tukajšnjega Prosvetnega društva. Mladima paroma naj da Bog mnogo blagoslova in sreče v novem stanu Igra z živimi slikami v uršuhnskem samostanu je privabila mnogo meščanov, ki so občudovali krasno izpeljano prireditev. Lepo je bilo videti v večernih urah umetniško razsvetljavo na grajskih oknih v obliki letnice 4C0, ki je vsakega gledalca sjiomnila na dolgo dobo 400 let, odkar je ustanovljen tiršulinskei red. Naie diiašloo Ahartcmskn ive.ni. Sc rodilom srji,.-..kar, J.hll,: tajnik Vinko J.l-povec, iphH.i Mattsjaft Hrn-nk ' PIlTOiriC. Inr.-. knjižničar l'.lvu znaša naš aktivni saldo 720 000 («21.0001 Din. zadnje izplačilo je bilo pod 51 69« od 20. oktobra, čakalna doba se je znižala od 40 na 32 dni. •. Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejoma do 27. novembra ponudbe glede dobave baekclit-loka in porcelan-kita ter 2.01(0 kg bencina; do 4. decembra glede dobave 300 kg čistilne volne, raznega električnega materijala, 5.000 kg bukovega oglja, 10 spiralnih svedrov., 25 kg azbestne vrvi, SIKI kg strojnega olja. 600 kg cilinderskega olja, 800 kg vulkanskega olja in 300 kg to-vot.ne masti; do IL decembra glede dobave tropolnih sklepal in amperov, glede dobave 200 m" lesa, 4 trofaznih motorjev ter 10 kom. karborundum-bnisiluih plošč. — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 5. decembra ponudbe glede dobave 16 nepre-močljivih oblek, pisarniškega materijala — (svinčniki, perosa, barve, papir itd.). 150 m' lesa, 330 kom. žarnic in električnih motorjev. — Direkcija državnega rudnika Vrdnlk — sprejema do 12. decembra ponudbe glede dobave 1 rudarskega in 1 geološkega kompasa. — Dne. 25. novembra se bo vršila pri komandi graničnen trupe v Skoplju lioitacija glede dobave 4 jeklenih blagajn in 8 železnih omar. (Predmetni oelasi z natančnejšimi po: datki so v pisarni Zbornico TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Prodaja lesa se bo vršila potom licitacije. dne 29. novembra pri Direkciji šum v Ljubljani. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) Izbrisi iz trgovinskega reeistra. Izbriše se iz trgovinskega registra v Ljubljani tvrdka: »V. Bizjak in drug. kr. dvorni dobavitelj, tvornien keksa ln dvopeka«, radi opustitve obrata. Tvrdka pa ostane vpisana kot centrala v trg. resristru sodišča v Zagrebu. Nove zadruge. V zadružni register sta vpisani novi zadrugi: Vodovodna zadruga, r. z. z o. z. pri Gornji Sv. Kungoti in Mlekarska zadruga Hraže pri Smledniku r. z. z o. z Vinska razstava io sejem v Ormožu. — Datum razstave in seirna je določen na 18. decembra 1985, z začetkom ob pol 9. Prijave vina za razstavo se sprejemajo vsak dan v pisarni Kletarskega društva v Ormožu. Prijave morajo biti vloženo najkasneje do 8. decembra. V pisarni Kletarskega društva so na razpolago noeebne prijavnice, katere »e na željo dopošljejo tudi po pošti. Zamisel, prirediti tako razstavo ln sejem v Ormožu kot naravnem glavnem tržišču ormoško-ljutomerskib vin, je naletela na zelo ugoden odmev, tako pri vinogradnikih kot pri vinskih trgovcih ln gostilničarjih. Poleg vinskih trgovcev so že dosedaj prijavile obisk večje skupine gostilničarjev la Dravske ln Savinjske doline, iz Medjimurja in Prekmurja. Zaprošena je tudi polovična voznina po železnici. Kupčija z novim vinom je zadnji čas nekoliko oživela pri nespremenjenih cenah, kot smo jih objavili zadnjič. Vina se lepo razvijajo ter bodo ravno v času razstave po večini žo godna za pretok ter vsled tega za poskušnjo najbolj primerna. Sejem za kolnhovino v Ljubljani bo dne 27. januarja 1936 v prostorih velesejnia v Ljubljani. Lovsko-prodajna organizacija »Divja koža*, ki priredi la sejem, oziroma dražbo, ima direktne zveze z inozemskimi odjemalci, ki plačujejo za blago svetovne cene. Zato opozarjamo vse lovce, naj svoj letošnji lovski plen oddajo v prodajo samo svoji prodajni organizaciji, ne pa raznim prekuji-čevalcem. Pri tem naj imajo na umu, da je samo v složnosti in medsebojni podpori moč in la-slni dobiček. Nujno je potrebno, da so kože dobro in pravilno posušene. Ne sušile jih na peči, amjiak na zraku! Kožo se mora dobro očistiti in napeti Dobro pripravljena koža je vredna skoraj še enkrat toliko kot slabo posušena iste kvalitete. Kože pošiljajte na naslov: >Divja koža«:, Ljubljana. Velesejem. Borza Dne 25. novembra. Denar Razen v Amsterdamu, Londonu in Parizu, ki so narasli, ter Berlinu, ki je ostal nespremenjen, so vsi drugi tečaji popustili. V Londonu .ie intervenirala Narodna banka. Privatni kliring z Nemčijo je bil z današnjim dnem vpeljan in se je začela kupčijo z nemško marko. V Zagrebu je notiral Berlin 15.125—15.325 (15.25), tendenca pa je slaba. Avstrijski šiling je ostal na ljubljanski borzi nespremenjen na 8.70—8.80, na zagrebški pa je popustil na 8.69—8.79 (8.74), ravno-tako, toda malenkostno je popustil tudi v Belgradu, kjer je notiral 8.6539—8.7539. — Grški boni so se dvignili, vzrok je menda tudi politične razmere, v Zagrebu so noti-rali 29 65—30.35 (30), v Belgradu pa 29.90-! 30.60. Na ljubljanski in zagrebški borzi je angleški funt čvršči in sicer je notiral v Ljubljani 252.20-253.80, v Zagrebu pa 251.93 —253.53 (252.73), na belgrajski pa je popustil na 249.20—250.80. — Španska pezeta je notirala v Zagrebu 6.15—6.25 (6.20) v Belgradu pa 6.20 blago. Ljubljana. Amsterdam 2972.14--W6.73. Berlin 1756.08—1769.95, Bruselj 742.<9-747.56, Curih 1421.01—1428 08. London 216.63-218.69, Newyork 4364.33—4400 64, Pariz 2F9 60—291.03, Praga 181.63—182.73, Trst. 353.87—356 96. Promet na zagrebški borzi 1,658 285 Din. Curih. Belgrad 7.02. Pariz 20.3725 London 15.275, Newyork 309 50. Bruselj 52 325. Milan ne notira. Madrid 42 25. Amsterdam 209 20, Berlin 124.20, Dunaj 57.15. Stockholm 78.80, Oslo 76.75, Kopenhagen 6820, Praga 12.775, Varšava 58.10. Atene 2.90, Carigrad 2.45. Bukarešta 2.50, Helsingfors 6.73, Buenos-Aires 0.84625. Vrednostni papirji Ljubljana: 7% investicijsko posojilo 77 —79, agrarji 42—43, vojna škoda promptna 353—355, begluške obveznico 61—62, 8% Blerovo posojilo 79—81, 7% Blerovo posojilo 70 —72. 1% posojilo Drž. hip. banke 72—75. Zagreb, državni papirji: 7% invest. pos. 77—79, agrarji 43 den., vojna škoda prompt. 354—358 (358), 6% dalm. agrarji 58.50—60, begluške obveznice 60—61, 8% Blerovo. posojilo i 80—81. 7% Blerovo posojilo 70—71. — Delnice: ' Narodna banka 6025 den„ Sečorana Osijek 120 den.. Trboveljska 105 blago. Belgrad, državni papirji: agrarji 4>_—4b. : vojna škoda promptna 355.50 den., (359.5(1), dalm. agrarji 60—60.50, begluške obvez-: nico 63.50—64 (63.75), 7% Blerovo posojilo i 70 50—71.50 — Delnice: Narodna banka 6.100 I denar (6200). Priv. agrarna banka 229.50— 1 230-50 (229 50). Ako Ti nov klobuk pade v blato .... ne vinemirjuj se ... . lel && bonbon PROIZVOD: »UNION«, ZAGRKB. Žitni trs Novi sad. Pšenica: bč. 161—166, bč. ladja Tisa in Begej 174—176, slav. 162—164, srem. 164 166, ban. 162—166. Oves neizprem. Rž ne notira. Ječmen neizprem. Koruza: bč. in srem. 97—99, ban. 96—98. Moka: bč. in ban. og in ogg 237.50—262.50, št. 2 217.50—242.50, št. 5 197.50-222.50, št 6 177.50—202.50, št. 7 142.50 —162.50, št. 8 107.50—112.50. Fižol in otrobi ne-izpromenjeni. Toudeuca čvrsta. — Promet srednji. Živina Mariborski svinjski semenj, 22. novembra 1935. Pripeljanih .ic bilo 121 svinj, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 7—9 tednov stari komad 75—85 Din, 3—4 mesece stari komad 120—160 Din, 5—7 mesecev ,-tnri 200—260 Din, 8—10 mesecev stari 300—,160 Din. 1 leto stari komad 480—650 Din, 1 kg žive teže 5— 5.50 Din, 1 kg mrtvo teže 6.50—9.50 Diu. — Prodanih je bilo 49 svinj. Mariborsko gledališče: Slovo ge. Štele Dragutinovičeve Z odhodom zaslužne igralko v pokoj ne odhaja iz javnosti samo dograjena umetniška osebnost, ki je obogatila našo gledališko tradicijo s svojo individualno izraznostjo, z njo se poslavlja od nas tudi dobršen del naše kulturne in družbene ^ apiga^^ zgodovine, s katero je (JB*** .JjjPPP^Mj bila kol Interpret so-BUt ' 9 dobnih gesel in teženj H^ft < m kar najtesneje pove. isflfc fll za na. — Zato odhajajo z našimi starejšimi igravci zaslužni naeijonalni delavci, ki so v naj težjih gmotnih prilikah stavili svoje silo. v služIm prvenstvenemu fioslanslvu našega gledališča v preteklosti, da si namreč osvoji srce našega, v kulturnem pogledu tako malodušnega meščanstva ter ga privede iz tujega kulturnega kroga jiod domači krov. Opravljajoč lo vzvišeno nacijonalno delo, je delovala ga. Dragutinovičeva dolgo vrsto let na naših skrajnih mejnikih, v Trstu in Mariboru, in kot Hrvatica na slovenskem odru, v dobi prisrčnega vzajemnega dela za obrambo lastno kullurne samobitnosti nam je bila lem bolj dobio-došla in nam je slovo od nje lem težje. Frankovo veseloigro »Vihar v kozarcu^, ki obravnava 7. neobveznim in dobrodušnim humorjem Ibsenovsko cankarsko zadevo o čisti veRti in poštenju v javnem življenju, si je izbrala ga. Uragutinovičeva pač po svojem srcu in temperamentu za svojo piv slovilno predstavo. Z likom ge. Škorec, razborite preproste ženske iz ljudstva, 6i je ga. Dragutino-vičeva upravičeno nadejala razgroti svoj nelljivi temperament, ubrali strune ljudske preproščine, ki najdejo v občinstvu vedno simpatičnega odziva, in sprostiti svojo dobrotno hudomušnost, s katero si je lako neodoljivo osvajala srca gledalcev. V svo jetn nastopu je bila sveža in okretna, pač nič dosti manj kol pred 40. leti v vlogi naivke. in s svojo osebno prikupnostjo je žela topel aplavz občinstva. In bolj kot razni intervieni, ki so pred poslovilno predstavo soglasno poudarjali njen ne-ugnani temperament, nas je na odhodni proslavi gospa sama prepričala o svoji pravi gledališki krvi, ki ji je plula ves čas rijonpga delovanja po žilah in ki jo je umela ohraniti tlo konca. 7. njo odhaja od nas entuzijastična umetnica, ki je sveto služita sveti stvari — umetnosti. — O— »BRAN-I-BOR.. SE BRIGA ZA BRATE V SUŽNOST1. PRISTOPAJTE! Kulturni obzornik Orgelski koncert Blaža Arniča v stolnici je bil proti pričakovanju kar dobro obiskan. Ai nič se je v prvem delu pokazal najprej spretnega organista, ki svoj instrument dobro obvlada. Celo v registriranju, kar ni tujih orglah ni tako lahka reč. Pokazal se je pa še bolj vestnega, obzirnega, rahločutnega interpreta, ki gre skladbam do dna in jih skuša tako poi-movati in podati, kakor so po skladateljih zamišljene To se jc takoj in mo'da najjasneje pokazalo pri B a c h u, kjer so se iz začetnega, temnejšega, manj bachovski registriranega pre; ludij« kar iznenada začele izvijati čedalje bolj svetle, silbermanski se srebrneče jnsnine, tako, da so se glasbene misli in njili spremljevalci v lahnem, gibkem teku spretno lovili in smo jih v njih živem, biserno se blisketa jočem, plastično oblikovanem begu sledili z lahkoto in velikim užitkom. R e. n n e r je Baehtt pravo lasprotje le sicer tudi kontrapunktn bild dovolj toda ta kontra-pnnkt je ves prerasel s harmoničnimi poskusi, tako da je risba z njimi zelo zastrta Glasba sama jr mesnima polna miline, sladka, mestoma sanjava, zelo čustvena. l'a se zopet harmonije irmadijo ko hudourni oblaki v mogočen konec. \ rili če vil spretna instruinentaeija je skladbo napravila bolj plastično in razumljivo P r e m r 1 o v preludij, pisan za praktično cerkveno rabo. ima v mogočnem začetku krepek poudarek v kar motiv ično porabljenem značilnem ženskem koncu; premišljujoča src-]inQ hitro zamenja z, učinkovitim, krepkim koncem. Tri samospeve: I Korakoveita l .ospod te moj pastir*, Dolinarjevo >Ave Maria« in Arni- čev >Magnificat« je ob spremljanju otgel zapela gospodična Vida R u d o I f o v a z izdatnim, polnim, pa hkrati voljnim v nekaterih tonih žametnim, prijetno barvanim glasom Pa je skladbe tudi s čuvstvom zajela, zlasti lirična mesta. Neka težava mnogih naših korov se je pa tudi ta večer včasih rahlo čutila: glasil orgel ne sliši dobro niti pevec niti oiganist. tako da organist, če tega ne ve. kakšenkrat le lahko malo premočno registrira, pevec pa. tudi pogreši opore v orgelski glasovni gmoti. Sicer se jc pa spremljanje petja lepo ovijalo in ga ožarjalo. Dvorakova glasb« je čudovito preprosta, dela z neverjetno skromnimi sredstvi. Želo priieten motivček je pastirček, ki si piska na piščalko Dolinarjeva »Ave Maria« je močno ekspresivna glasba, ki se v zmagoslavnem koneu razvije v mosočen krik po Ma"jni pomoči. A r n i č e v »Magnificat« je povsem eksotična glasba, na celtonskl zvočnost' iz neskončno nežnih prvin do vročega žaro se enako mikavno. napeto razvijajoča: ob izborne uporabljenem v bistvu preprosto zajetim glasbenem gradivu se nam venomer odkrivajo novi vidiki, kakor če greš nn visoke planine, saj je pot vedno ista. enako usmerjena, lice * ti pa vsak korak kaže drueače oblikovano Pevsko jc skladba silno hvaležna, orgelski del je pa zase umetnina. »Mcmento mori« Istega skladateljn na nekak prvobiten način izraža vse, kar človek, v kakršnem dušnem stanju nač I*, more občutiti ob misli, da bo morda kmalu treba pogledali zn zaveso, ki nam zastira konee naše zemske poti. Glasbena misel je povzeta 'z korala, pa skladateljevim namenom primerni oblikovana, tako da se iz tožečega, v harmoniji kar plašno drgetajočega začetka v vedno napelem razvopi se stopnjujočega motiva razraste v silovito grozo. ko udarijo im uho pretresujoče trobente :n pozavne pravične soabc, dokler sc ne umiri v neugnani prošnji in zaupanju v božje dobrotno usmiljenje Da svoje namene poudari, je skladatelj poleg trobil uporabil še triangel, pavke in celo činele, ki so v cerkvi sicer manj primerne, v skladbi sami pa, ki, kakor poznejši »Koncert« po popolni instrumentaciji kar krice, so bile kar — morebiti eeI6 za spoznanje preveč — učinkovite. Instrumentirano je izvrstno. V skladbi imamo — mislim da do danes med Slovenci — najlepši zgled smiselno sijajno uporabljenega »basso ostinato« — kar naprej kljuje in opominja, ko nemima vest, ko nc-pre«tano glodnioča bolestna misel.1 da se, ko glavni motiv »Reijuiem« razraste v končno, ponavljajočo se grozo in umiri v tožečo molitev. Ar niče* »Koncert za orgle in orkester« nam je pa zastavil vprašanje, ali ni v skladatelju tistih prvin, iz katerih bi nam Slovencem utegnil kdaj dozoreti slovenski Bach? Vsaj za: četrk zveni čisto po hachovsko: od vseh strapi nam udari« nn uho tisto zdravo prekipevajoče življenje, le dn bolj prijazno, po naše. brez tiste kretnje: odi profanum vulgus et arceo,' ki jo danes tolikrat slišiš in bereŠ. V bliskctajočih se tonih, ko žive kapljice urno migetajočih. na vse strani neugnano pršefih, pa vendar ko udarci na srebrn zvon čistih, živahno in odločno začne. To misel zamenja prisrčno ložeča tema v rogovih - odziva se ji drniesten zvonček v orglah (flavta 4' a terco !•/,) nato pa se razvita, raste, hiti, divja v vrhunec, da je radost gledati to zdravo življenje, spremljati to neugnano mladostno, bojevito moč. DrugI stavek jc nežno, mirno, vase pogreznjeno premišljevanje (meditacija), ki so sočno registrirano poganja v slnkopah. vmes pa na pot bevskajo nasprotja (v klarinetu i. dr.). Tretji stavek v silovito burnem vagonu kliče na neugluin, neizprosen boj. ki žene kakor vihar, da se podprt s sunki orkestra, razvije v grozljivo pravljično ti i \ jo jago-' Delo je zelo učinkovito, tako da bleščeči zunanji vtis hoče resnične globine včasih kar pokriti, vsaj zastreti. Ta koncert nam je pokazal, da je ski« datelj resen, globok glasbenik z obširnim temeljitim praktičnim in teoretičnim znanjem. Pa to je le drobec, toga. kar je. doslej ustvaril. Največja dela vstajenja še čakajo. Najprej tri simfonije: t. »Duma« v 4 delih na Zujian-čičevo pesnitev. Tretji del jc še za skladateljevega študija igral veliki orkester (100 godbenikov) »Novega dunajskega konservatorijn« pod prof. I.ustgartcnom; 4. del »Glasb. Matica« pod prof. škerjancem. 2. Simfonija »Te Dciim« v 4 delih; 4. del je >Te Deum« z orglami in zborom.- 5. »Rapsodija« v 3 delih s klavirjem in orkestrom. Jc pa zajet 136. psalm: Ob rekah babilonskih smo sedeli in jokali, ko smo se spominjali Siona ... Glasbena misel objema vse dogodke strašne judovske babilonske sužnosti; pa brez zbora, v čisti glasbi. Druga večja dela: »uvertura« s slovanskimi motivi za bnrkasto opero (opero buffa), ki jo je izvajal Nilius na Dunaju; »Trio« v 4 delih za klavir, gosli in ccllo, ki so jo izvajnli tudi na Dunaju; >Rondo< za orkester, več samospevov itd. Za njegove stvari se zanima Dunaj bi jih isd igral Zagreb (Lhotka), da le dobita material. Za to je pa treba gmotnih sredstev Toda, kje nnj jih brc poselni dobi, ko mu gre trde zo golo življenje' Pa upajmo da se umetniku, ki si je navzlic vsem zaprekam tako srečno osvojil Evtcrpo1 nasmeje Se nagajiva Fortuna' in mn iz svojega bogatega roga vrže vsaj nek«j srečnih dobrin K 1 fiksna ideja. ' Ne maram nevednega ljudstva in so -branim. :1 grška boginja glasbe: ' rimska lioginj.i sreče (grška I ychel Mož, hi se zanaša na vojno srečo Časopis abesinskega cesarja. V h v ropi je uialo znano, da v Addis Abebi izhaja abesinski časopis Njegov lastnik je sam ricgu.š. časnik se imenuje »Jutranja zvezda« (er je pisan v amharskem in francoskem jeziku. V njem so tudi oglasi. V tem oglasu, ki ga vidimo nu sliki, hvali neka tovarna traktorjev svojo izdelke ter jih priporoča kmetovalcem. Abesinski časopis »Jutranja zvezda« prinaša poročila iz dvornih krogov ter druge zanimivosti. Abesinski cesar je ukrenil, da se ta časopis pošilja vsem Abesincem, ki žive v inozemstvu, da ne izgube stiku i domovino. V zadnjih tednih, zlasti po zadnje dni, je abesinski odpor postajal vedno večji. Italijani so morali bojevati trde boje z Abesinci, ne da bi se jim bilo posrečilo spustiti se v večjo bitko Abesinsko vojskovanje se še vedno drži starega načina, da odlaša odločitev, čeprav Abesinci |>orabijo vsako priliko, da ustavljajo in motijo sovražnikov pohod. Doslej so se nu italijanski strani morali I >o je vati le domači črni Vojaki, in sicer z abesinskimi četniki. Le ob sotočju rek Fafan in Džerer se jc doslej bila prava bitka, katere so se na obeh straneh udeležile motorizirane čete. loda tudi v tej bitki so na italijanski strani stuli črni askari, medtem ko so se na abesinski strani to pot bojevali že vojaško iz-vežbani vojaki. Toda abesinske glavne vojaške sile in jedro abesinske vojske še nikjer niso zadele ob bele italijanske polke, vsled česar se bojeviti italijanski bersaljeri pritožujejo, da doslej še niso imeli prilike streljati. Ker je vrhovno poveljstvo sedaj prevzel maršal Ba-doglio. ImkIo kmalu tudi najbolj vročekrvni italijanski vojaki imeli priliko okušati sladkosti abesinskega vojskovanja topniški poročnik. Udeležil se je nesrečne italijanske vojne I. 18%. v Abesiniji ter se vojeval tudi 1. 19)1. in 1912. s Turki v Libiji. L. 1916. je bil predčasno imenovan za generalnega majorja. S tem mu je bilo izrečeno odlikovanje, ker je s svojimi četami zavzel Sabotin nad Gorico Ob koncu vojne je bil vrhovni poveljnik italijanskih čet. Meseca novembra I. 1919. je postal šef italijanskega generalnega štaba. Ko so prišli na oblast fašisti, je Badoglio postal italijanski poslanik v Braziliji, od koder se je vrnil I. 1926. ter prevzel vodstvo generalnega štaba italijanske vojske. L. 1929 je bil poslan za generalnega guveraerja v Libijo, kjer si je pridobil velikih zaslug, ko je to kolonijo tako-rekoč vnovič zavzel in jo pomiril. 21. julija leta 1929. je postal italijanski maršal. Ko se je 1. 1933. vtiovjč vrnil v domovino, je kot šef generalnega štaba prevzel velik del odgovornosti za pripravljenost italijanske armade. V Londonu se je priklopni avtomobil odpel o<| ......rnegu avtomobila ter zdrčal po st navzdol in se s tako silo zaletel v neko hišo. da je vos prednji del podrl. Angleški premoga rji so s 93% glasov glasovali za generalno stavko ,\a sliki vidimo predsednika zveze premogarjev, ki razglaša izid glasovanja. Ob vratih v Eritrejo Angleški časnikar popisuje življenje v | Massaui, glavni lllki oh Rdečem morju, odkoder Italijani preskrbujejo svoje čete v Eritreji in Abesiniji Pravkar sem se vrnil v Port Sudan iz Mus-saue, ki glavni etapni kraj italijanskega severnega bojišča. V Massaui sem opazil, da vlada velik strah presl vohuni in pn zeJo stroga cenzura. Italijanske oblasti gledajo postrani vse, kar je angleškega. Zato — vsaj službeno — nobenemu Angležu ni dovoljeno, da bi po Kde-oem morju potoval nu italijanski ludji. Ni mi bik) dovoljeuo. da bi se bil z angleške ladje prekrcal na italijansko ladjo, ki je vozila v Aden. Zato sem se moral z angleško ladjo pripeljati v Port Sudan. Agenture paroplovnih družb mi niso hotele dati pojasnil za potovanje nu italijanskih ladjah, niti mi niso hotele povedati, kdaj te ladje odplovejo. Italijanski uradniki so se mi vljudno izmikali, ali pa me brez ovinkov imI-klanjah. Kekli so mi. da je ena ladja že od-pl u la, čeprav to ni bilo res, in da bo druga odphila šele čez nekoj dni, kar je bila pa tudi neresnica. Ko sem se v silni vročini bližal Massairi, sem videl, da je mala luka vsa za-basana z ladjami. Dva močno utrjena otoka, zavarovana s topovi in vojnimi ladjami, stra-žita vhod v luko od severne in južne strani. V luki sem naštel 55 ladij, med njimi 4 vojne ladje, izmed katerih se je ena pravkar odpravljala proti Asabu v južni Kritreji, štiri podmornice in dve veliki bolniški ladji. Vse druge ladje pa so bile trgovske, po večini italijanske. S seboj so pripeljale zilnti tovorne avtomobile. bencin, živež, les. železo in asfalt. Tovorni avtomobili se na bojiščih tako obrabijo, da so sam« tri mesece uporabni. Čeprav Italijani zelo potrebujejo blaga, ki je v tej luki nakopičeno in ki ga ladje dovažajo, vendar morajo včasih ladje zunaj luke po več tednov čakati, preden pridejo na vrsto. Vedno manjka delavskih sil in na obrežju jc prostora samo za štiri ladje. Obrežje samo pa je natrpano izto-vorjenega blaga, ki leži nakopičeno tja notri do ceste, ker manjka skladišč. Videl sem ladjo, ki je zvrhano polna blaga, pa že tri mesece čaka. da bo prišla na vrsto. Celo transportne ladje, katere prevažajo vojaštvo, morajo čakati l>o dva in še več dni pred luko. Na suhem se pa zaradi silnega avtomobilskega prometa komaj giblješ. Na stotine vojakov čaka v silni vročini in v težki opremi, kdaj jih bodo omačini pripovedujejo, da umrje po 15 belih vojakov na dan. Uradno pa to odločno zanikajo in trde. da v šestih mesecih ni umrlo več ko 12 Italijanov. Vsekakor bo pa res, da se je umrljivost zaradi sedanjega hladnejšega vremena precej zmanjšala. Hladne votle je sedaj dovolj za pijačo, ni je pa dovolj zu kopanje V luki leži italijanska ladja, ki oddaja silne množine pitne, vode, katero pa seduj lahko dobivajo tudi iz domačih vodnjakov Dokler traja deževje, vodu iz vodnjakov ni pitna. Toda vso pitna vodu je prihranjena le za Italijane. Domačini se pritožujejo, da le s težavo dobe potrebno vodo in prosjačijo zanjo pri ladjah. Z ozirom na dejstvo, da morajo Italijani vse uvažati od drugod, se mi vojne cene v Massaui za evropske pojme zde silno nizke. Ne.trlede na propagando, katero izvršujejo Italijuni med vojaki, se mi zdi razpoloženje merodajnih Italijanov zelo samozavestno in polno upanja. l>obri začetek je Italijunc zelo opogumil, vsled česar ne verjamejo, da bi sankcije mogle kaj prida škodovati. Vsekakor pa imajo Italijani v Eritreji sedaj nakopičenega že Odstavljeni italijanski general De Bono je bil tnož. ki se ni zanašal na bojno srečo, ampak je hladno in preudarno gradil na svoje sile in vojaške metode, katere so se doslej v kolonija I ni vojni še vedno dobro izkazale, četudi niso takoj pokazale vidnih uspehov. Maršal Badoglio pa je mož drugega kovn in se zanaša predvsem na svojo bojno srečo. Zato se ne bo držal kakega sistematičnega vojevanja, ampak bo skušal izkazati se za slavnega vojskovodjo. Mussolini je poslal v Afriko najbolj slovečega italijanskega vojskovodjo, ki naj mu jamči, da l>o Italija doživela nagle in sijajne uspehe. Če bo vojna sreča — ki pa je povsod opoteča — postala Badogliu zvesta, ga bodo Italijani res lahko slavili. Maršal Pietro Badoglio. marchese del Sa-botino, je 64 let star. Ko je dokončal tečaj na vojaški akademiji v Turimi, je I. 1890. postal silne množine vojnega materijala. Neki italijanski uradnik mi je rekel: »Če se italijanski vojaki prej za vojsko in za Mussolinija niso kdovekaj menili, prihajajo sedaj v vzhodno Afriko resnično navdušeni ter pripravljeni slediti Mussoliniju zvesto in brez pridržka.« Prva slika, ki je prišla v Evropo po stratosfernem poletu ameriških stotnikov Andersona in Steveusa, katera dva sta s svojim zrakoplovom »Explorer jem« dosegla čez 20.000 metrov višine. Na sliki vidimo, kako spravljajo gondolo. Ženska pionirka v črni Alriki V Rodeziji je pred nekaj dnevi umrla ga. Elizabeta Hepburn, ki je zgTadila prvo brzojavno zvezo skozi osrednjo Airiko in s tem postala velik pijonir v črni Afriki Ga. Hepburn je bila poročena z anglikanskim pastorjem, ki so ga 1. 1870. poslali misijonarji za anglikansko cerkev v Afriko. Žena je šla z njim. Oba zakonca sta se naselila v deželi Bečuana ter tu začela svoje nevarno in Irudajvolno delo. Skoro 20 let je žena vztrajala ob strani svojega moža, s katerim je skupaj neutrudno delala. Nekega dne pa ji je mož nenadno umrl. Pogumna žensika je ostala sama. Hotela se je vrniti v domovino, ker se ni čutila več dovolj močno, da bi mogla vztrajati v teh nevarnih razmerah. Sporočila je svojo namero anglikanski misi- jonski družbi, katera pa ji je sporočila svojo željo, naj še ostane v Afriki. Tako je minilo več let, dokler ni ga. Hepburn nekega dne dobila naročila od vladne strani, naj spelje v centralni Afriki brzojavno progo. Ta stvar pa ni bila enostavna, ker t je ženska morala še prej dobiti za to dovoljenje ta- j mošnjega zamorskega kralja. V tistih časih je vla- ! dal tamkaj sloveči afriški zamorski kralj Kama. Po dolgotrajnih pogajanjih se je ge. Hepburn kon-no le posrečilo, da je dobila dovoljenje, da sme zgraditi brzojavno zvezo. Kmalu nato se je delo začelo. Šele čez mnogo let se je izkazalo, kako koristna jc bila ta naprava. Danes ta brzojavna proga igra veliko vlogo v trgovini in vsem življenju črne Afrike. Navada je navada! Ljudje, ki imajo v mestu kletno slanovanje, so si čez nedeljo postavili šotor na izletu. V Turinu je umrl italijanski maršal Gactauo Giardino. Dne 25. novembra je minilo 100 let, odkar je bil rojen veliki ameriški milijarder »jekleni kralj« Andrcvv Carnegie Rodil se je na Škotskem, bil v mladih letih kač ter postal najbolj sloveč kapitalist sveta. Na sliki ga vidimo starega 84 let, malo pred smrtjo. — Umrl je 11 avgusta 1. 1919.' ★ Opravičilo, šef v trgovini poučuje prodajalko: »S stranko se ne smete nikoli prerekati; stranka ima vselej prav.« — Prodajalka: »Saj je odjemalec lc trdil, da ste vi trgovski cigan.« * »Da, grof ima er. milijon Samo tega ne vera, ali premoženja ali dolgov « Dr. Ivan Knlfie: Okrog Afrike xirv. Palma (Mallorea), 1. oktobra. Ogledujamo Španijo. Na treh kralib bomo stopili vanjo. V jutranjih urah smo prispeli na Baleare, otočje, ki tvori posebno špansko provinco. Največji med otoki >e nazlvll« Mallorea (Večji otok) z glavnim mestom Palma. Ima dnevno zvezo s Barcelono. Zvečer odrine parnik • celine, zjutraj se usidra v Palmi, in obratno. V novejšem času se je ustanovilo društvo E1 Patronato Nacional de Tu-rismo, ki a pomočjo reklame vabi tujce na Baleare. Zlasti Angležev prihaja mnogo; nad tlioč tih_ stalno prezimuie na Mallorki. Domačini so poskrbeli za krasne hotele in vso mogočo udobnost. Zelo vlečejo nizke cene; pravijo, da se nikjer tako udobno in poceni n« živi kot na Balearih. Glavna sezona so zimski meseci. Medtem ko se v Angliji širi gosta megla, sneži in mrazi, blesti nad temi otoki žarko južno sonce z brezoblačnega neba. Pa tudi poleti vsled morja ni prevroče. Govori se na otokih poseben jezik malorkinščina, bolj podoben ka-lalanščini ln prov^nsalščini, kot pa kastilski španščini. Seveda se po šolah poučuje v državnem i«-ziku; zalo količkaj izobraženi vsi razumeio španski, po hotelih in boljSlh trgovinah tudi drobce angleščine. Zanimivo ie, da ima raalorkinščina lastno slovstvo. Ustanovitelj te literature ie srednjeveški modroslovec 13. stoletja Ramon Lull (Raimundus Lullus). Zgodovina pripoveduje, da so tod trgovali Feničani, da ie Hanibal na teh otokih nabral precej voiakov, da .30 Rimljani Balearce uporabljali kot pračarie, da so Arabci nad štiri stoletja gospodovali na Balearih, da je 1229 aratjonski krali Jaime I. osvolil Mallorco in io kol posebno kraljestvo prepustil sinu Jaime II., da ie po 300 letih samostojna držav* prenehala in s« vtelesila Spaniii. Na Balearih doslej še nisem bil; pač oa so mi jih potniki po Spaniii zelo hvalili in priporočali. Seveda bi bilo Ireba tod ostati nekai tednov; |e namreč na glavnem otoku veliko zanimivega, pa kra|lli prav rado zgodi. Zjutraj ic prišel na oarnik vojvoda »i ja napravil majhen paradiž. Sebi t* sezidal gradič Mlramar, v razdaljah pa <• gospodarska poslopja. Vodnik |a vsa razložil, slednjič pa d«|al; »Ludovik Salvator I« vedno ostal samec, nlagovo življenje pa ni bilo vzorno; toda vpričo dam ne morem povedati podrobnosti.« Brž so se oglasile dame; »Kar povejte, sa bomo pa proč obrnile.« Bil je koruznik. Posestvo i« zapustil naravnim potomcem, ki so pa vse skupai prodali. Med divjimi nasadi smo s« pripellali do mori«, nato po klancih in vijugah skozi vasico Deya, odtod pa v mesto Soller (izg. soljčr), med samimi oranžami in citronami. Nismo se ustavili, temveč bliskovito odbrzeli po drevoredu platan v pristanišče Puerto d« Soller, majhen naraven zaliv z mestecem. Eno uro smo počivali. Nekateri so t* kopali, drugI smo použili, kar so nam s parnika dali na pot, zavoj z obloženimi kruhi, kuhanimi jajci In sadjem. Marsikdo je dejal; «Doma bi s« sramoval, jedila lemati na pot; tukaj pa moram, ker sicer n« bi dobil ničesar.« Vračali smo se čez 562 m visoki sollerski prelaz (Šmarna gora se dviga 354 m nad okolico). Po samih viiugah, 36 jih ja. smo dospeli do vrhaj ozka ie dolina, strmo pobočl« In leo razgled nazaj na Soller in okolico. Z vrha se odpre razgled na ravnino proli Palmi. Po vi|ugah navzdol, nato pa med nasadi do mesta. Pravilo, da je malorški svet prav rodoviten, narod delaven, imovit, snažen, prijazen. Pečajo se s sadjarstvom, živinorejo — rede ovce, koze, prašiče — in obrtjo; cvete usnjarstvo; pleto koše, široke slamnike (»ombrerol in preproge iz posebne trave, kar vse so nam ponujali v pristanišču; saj bi človek marsikaj kupil in prinesel za spomin, ko hI ne bilo carin in bi Slovenija ležala onstran hriba, Ko sem hodil po ozkih mestnih ulicah, sem čul svoje Ime. V preprostem baru so znanci pili »tinto«; rdeče ali črno vino se v španščini Injenuie vino tinto (barvano); bili so že ztSovornl Prli|. baino razavatlien. Dame so vzkliknile: Čudovito! Na obrežiu so po-meiikovali svetilniki v barvani luči; drugod jc močna svetloba naznaniala obmorska mesla, N'a noč jc oden molih sopivcev padel oo stopnicah, da se je potolkel: bite so preslabo razsvetljene .,. No frifblfanshf univerzi 1773 stušaleliev Ljubljana, 25. novembra. Od leta do leta je naraščalo število slušateljev tu »lušateljic na ljubljanski Aleksandrovi univerzi. Lani je bilo doseženo najvišje število, letos pa zaznamuje univerza malenkosten padcc za 40. Do danes, ko je potekel rok naknadnega vpisovanja, i je bilo n« vseh fakultetah vpisanih 1773 slušateljev, i nasprotno tani 1813. Ob rednem vpisovanju, ki je trajalo od 25. septembra do 10. oktobra, je bil velik naval In kvestura je bila v dneh od 5. do 10. okto- ! bra naravnost oblegana. Naši akademiki se bore j zaradi šolnine i velikimi težavami. Mnogi niso Imeli za šolnino razpoložljivega denarja. Najvišjo šolnino je plačal neki akademik v znesku 1500 Din, več akademikov na je plačalo po 1C00 Din- najnižja šolnina je znašala 200 Din. Rektoral je določil, da so slušatelji lahko plačali šolnino v 3 obrokih in siecr I obrok ob vpisu, II. obrok 5. novembra in zadnil obrok plačajo 5. decemra. Vzrok, da je število slušateljev In slušatelji« padlo, je prvič v tem, ds so letos na medicinski fakulteti odpadli Poljaki, ki so skušali, da bi se jim dovolil vpis. Na medicinski fakulteti je sicer sedaj uveden numerus clausus Zanimivo je dalje, da sta se dve usmiljenki Marijine?! doma v Slomškovi ulici vpisali na luridičnt fakulteti, ena ustniljenka pa na medicinski. Bolgari s« toplo zanimajo za našo univerzo ter so bili lelos vpisani štirje' bolgarski slušatelji število slušateljev je nazadovalo na filozofski in tehnični fakulteti, prirastek pa zaznamuje mridičns fakulteta, kajti sedaj je določeno, da so tnesta zvaničnikov, zlasti pri sodiščih, rezer virana za absolvente iuridičnib fakultet, ko so bila drugače ta mesia razpoložljiva za absolvente srednjih in drugih šol. Velika je borba proti okrnitvi ljubljanske tehnične fakultete. Slušatelji tehnične fakultete stav kajo že peti dan. V znak solidarnosti so danes vsi ; akademiki proglasili splošno enodnevno stavko, ki je potekla popolnoma mirno in biez vsakega incidenta V avli je bil razobešen velikanski letak s tremi slikami, ki drastično ponazoruiejo borbo akademikov za svoje pravic« in za popolnost tehnične fakultete Na posamezne fakultete so vpisani sltišafe- Filozolsko fakulteta 234 moških in 210 žensk (2 izredni slušalehici), skupaj 453, lani v zimskem semestru 404 luridična fakulteta 565 moških in 58 žensk, skupaj 623. lani 610. Teološka fakulteta 164 ttolopov, 2 Iz edna slušatelja, skupaj 166, lam 160. Medicinska fakulteta 177 itioških in 43 žensk, skupaj 160 lani 145. Tehniška fakulteta 357 moških (od teh 3 izredni slušatelji) in 14 žensk, skupaj 371, lani 4D4. Letos je bilo na vseh fakultetah vpisanih 334 žensk. Vseh novincev je 420 na vseh petih fakultetah.__ Seriozneija zastopnika vinske itroke iščemo za področje bivše Četrtkov »Slovenec« I« med belgraj-skimi telefonskimi vestmi no kratko poročal o občnem zboru »Združenju smučarjev Planica«. Danes prinašamo o tem občnem zbori obširnriSr poročilo in popolno listo upravnega, nadzornega in izvršilnega odbora. Po inici jati vi gg. Josu Gorca nž Bloudka iu dr. Žižka, ki so cela dva dneva neumorno pritiskali na kljuke v visokih belgrajskih palačah, so »e zbrali v sredo zvečer v sejni dvorani Jadrnnsko-podonavske banke odlični predstavniki bel^rajskega športa ter poročevalci vseh važnejših listov v oržavj. Pred to družbo je g. Goreč zvečer ob pol sedmih otvoril ustanovni občni zbor »Združenja sinučarj« Planica«, ki si jc nadelo nalogo skrbeli za nadaljni obstoj in napredek smučarskih skakalnih naprav v Planici. Najprej je g. Goreč razvijal navzočim vso zgodovino Flanice: njen nastanek r, razvoj do najnovejše dobe. Z zanimanjem so navzoči sledili poročilu ter spoznnli, da je treba res pod-vzeti vse, da se planiške skakalne naprave ne samo obdržijo, temveč ila se Planica i/popolni v to, kar se od nje lahko pričakuje. V glavnih obrisih je nato seznanil navzoče z načinom, kako bi se moglo v«p to doseči s pomočjo novoustanovljenega »Združenja smučarjev Planica«. Pri volitvah je bila stavljena samo ena listu in so bili izvoljeni: Upravni odbor: predsednik' Djordje lludi-savljcvič, divizijski general, Belgrad; podpredsedniki: dr. Stevan Hadži, pomočnik brina in predsednik Zveze športnih zvez, Zagreb; dr. Milan Hristič, član uprave »Putnika« v Belgradu; dr. Ciril Pavlin, prvi podpredsednik Jugoslovanske zimskosportne zveze v Ljubljani; tajnik, Vojin Smodlaka abs. Tno-licine in član uprave Srbskega plan. društva v Belgradu; blagajnik: Mlleta Nedič, ravnatelj Francosko-»rbske banke in predsednik beU-rajske zimsko-sportne podzveze; referenti. Evgen Džamonija aa smučanje, dr. Ciril Žižek za turistiko, Bogdan Stanišič za promet; člani upravnega odbora: Jovo Kukavičič, brigadni general v Belgradu; dr. Aleksander Stefanovič načelnik v ministrstvu za telesno vzgojo naroda: Jaša GrgaSevič, šef odseka /a turistiko v min. za trgovino in industrijo: Nikola KuCcvič. ravnatelj »Putnika« v Belgradu: Ing. l£do Bradna. inž. tehnike belgrajske občine; Drago Ulaga, pro-feaor v Splitu: Radko Stefanovič, stud. ajtr. in sotrndnik »Politike«; Drngoslav Lazarevič, žel. uradnik io sotrndnik ;Pravde«; branislav Se-kulič .sotrndnik »Vremena*. Delegati izvršilnega odboru: načelnik Rado Hribar, tajnik |o-SO Goreč, tehn. referent ing. Stanko tllotide.k. Nadzorni odbor: Ing Janko Kolar iz Belgrada; Dušan Zinaja uradnik Narodne banke, Zagreb; Vlado Hrisafovič, uradnik, llipotekarne banke v Sarajevu. Častno razsodišče: Ing Stanoje Ne-dcljkovič, pomočnik min. financ v p. v Belgradu; arh. Branislav Kojič, docent in član uprave BSK-a. Izvršilni odbor v Ljubljani' načelnik Rado Hribar; podnačelnika: I- areli Rudo šuhic, II. Evgen Bctctto; tajnika I. Joso Goreč, II. Komar Ivo; blagajnika: I. Kobcntar Franjo. II. Ko-see Vlado; referenti: Stane Pcluu za smučanje, Mrzclj Ivo za turistiko, Kini! Podkrajšck /a propagando, in Cimperman Viktor za promet. Glede častnega p r e d e d n i š i y u je I dobil upravni odbor smernice in pooblastilo, da to vprašanje uredi v skladu z ugledom, ki si pa je Združenje pridobilo z ozirom ni. svoje cilje. Novoizvoljeni predsednik g. general Džor-dže Radisavlje.nvič je nato predlagal, da se Nj. Vel- kralju in Nj. kralj. Vjs knezu-nainestniku i Puvlu pošPeta pozdravni brzojavki, kar je bi-! lo z navdušenjem sprejeto, Nalo je izrazil svoje zadovoljstvo, da more s svojimi močmi prispevati k prospehu tako pomembne naprave, kakor je Planico; ni pa prikrival svojega začetništva v zimskosportnem delovanju, češ, da stvar radi tega gotovo nc bo utrpel« nobene škode, ker bo strokovna stran dela itak nn ramenih izvršilnega odbora in da je torej to drlo v roksh izkušenih ljubljanskih zim«kosportnih delavcev. Nato se je začelo podrobnejše razpravljanje o delu, ki ga ima prod saboj novoustanovljeno i Združenjp. O tem delovnem načrtu je '.Slovenec« že obširneje poročal. Glede financiranja planiškib naprav se je moglo ua občnem zboru ugotoviti da je materialna stran Planicr v zvezi z vsem, kar so ustanovitelji ie ukrenili In kar bo Združenje Se podvzelo, Ic popolnoma zaslgurana. Jasno je- da prihajajo v prvi vrsti v poStev podpore, za katere je Združenje zaprosilo. Planiške skakalne naprave, so iavne in nekaka vserlržavna stvar, ki naši državi ne prinaša r*.UvnnJv Stnv«n-sktiati planiD«k«Ku druitvii Nj v tor«», (Vno ,1. decnm hr;i t. !. .vi v rlvorinii PclavsVe zbornic*. Predaval l» »oivp. r«rd. KrohalU lz Beljuka <■ uvutrljnkl p!n trinskt ek«ptxliciji nu K a vk a/ v polotju lopi 1H3S. Predavatelj sr Jr .nebno inlelefcH to ajovpodici.it' 'e? ho pok a 7. ni preko Kili krsunllt |swnc!kov i i KnvksMa-NadAljiiH otiv.rtila slede. Kača pnfi Hnfjatinoin na Planini Krni nd [»> (IruSiilcB srn Bohinj. Jc slalno ml|irtn In »skrhnva.ua. Slalom klub. .11. Trk. adsrk. Oimanstčue vaje M' v-riu v nak turok in četrtek ol' is..'in nn Vclesejmu paviljon TOI ta eo donloimp v-akoutu članu, /a tiikiuo-v.uloc pa )<■ uriolotlia doUnost, Opozarjamo tekmoval re, (ta bo v čel rt ti, po arlninnntitd wlo v al. en *uv*tent)l, kntoritfm »o mornjo vet udelcilil, lorej tiHI oni. W uc hodijo k gimnastiki. SK Ilirija iHockcu r':rijn). .lutrl v envto e* vri i oh IS članski sestanek vseli i (rr tulcev. Sestanek je v gostilni Kači*, Tyr*evn eesta. Pridite vei in toAnn. NaSelnik. ISazzrkcmilai Liubliana 1 KaloHfhn proKvr.lno dru&tvo »n fraiwi-kitn*k* župnijo priredi v torek -6. aovemhri* 1IK4 IX. j>rot»yei.ai voeer v trtj Na programu zanimivo preu»v>" nje £<*»]> dr. ftarnbona o AlmnfntJi. Krr l\n prfdavanjf dopolnjevalo mnogo lepih »kioptičnlh »lik, vabiuio v furlan e in prijatelje društva, da ae veCern gotovo iidoM'*. 1 Nočno »lužbo imajo lekarno: dr. Plcooli. nu najaka coeta r'; mr. Hodovar. Oalovikn *o»ta fi'2 in mr. OartuA, Mortt«. Radio Programi Radio Ljubljana: Torek, Ji. novembra: 11.(ki &<*l»*kn ura; >>ajv«i. neJRI dogodki po svet« (p. prof. Franc Grafonancir) 1-2.0(1 Harmonisti, Kevelorji in Hohotnl (ploJKto) 1-Vromrnaka napov ed, poročila J3.ini Nn povod ob- java »poroda, obvodt.lla Ui.15 Opoldanski koncert ra-dlJftkren orko^irn 14-0n Vremensko i»orotMio, borzini tc-<5aJi Ifi.np Postni dr. Danila švara (g. Anpel Jorc) pri klavirju: g prof. Marjan UPoviek 1« 4« Kitalaki Pla ton Lao-tae (g. Franc Toreda, obvestila. Konec ob ?3. Drugi programi: Torek. 26. novembra: fjeoprad: JO. (10 Pronos 17. zagrobftkega gledaliKda — Zaprcn: ? Ootov^ova ko miAua oi nra »Onontraneki eros- — Dunaj: '20 in Operetna glaaba 23.00 Pronos simfoniCinegn konccrta u Pariza (dirigira Tosraninl) 0.10 Plesna gbasba — Qu-dhnpelta! 10..'W Flavta in klavir JO.20 Šbake»pcariev • Maobetb 32A1 Koncertni orkester Milan-Tr$t.: 20.ISO Kalmanovs opereta Cliicuiku vojvodinja« — Ttim-Bari: 30.R0 Komorna glasba 2i.\:> Plesna glasba — Pruprt: l^.in Komorna glasba čoSklh komponistov 10.10 vojalka godba '20.00 Pre no« iz Zagreba — Urno: 20.10 Orkestralna glasba 21.35 B itak a komorna nrla^bn — Var&ava: '20 00 Simfonični konoort Vratlulava-ltnrlin: 10 Veliki radijski or-kestor — Konif/tborg; 20.10 I^c spna pihala 51.or TTrn 7,n Nemee v tujini - Hamburg; 20.10 P»o l«t fcolor.ne ka^n ?1.00 Sodobne or^r^ — Lipsko: 30.10 Lipski torkov časopis r ilustrirano zvočno prilogo 22.30 Komorna cla.sha - K h'ln: 20.10 Pester večer — Frankfurt: "21.110 Lahka glasna čfirftfjarf. 21 (Vi Bartonovn apevoigra Sreča brez miru t l/o nakovo-' 20.10 Donizettijevn k*»niiftna opera Hon Pa sqnalft'. Kranjske. V poštev prihajajo le gospodje, , prjreditve in koliko prinnSah p e p o 5 r'Q cTn i.h ki so zmožni kavcije in po možnosti že denarnih dohodkov, vidimo t ' * delali v tei stroki. Ponudbe z navedbo cur-riculum vitoe je treba nasloviti pod Šifro ..Štajersko" štev. 14145 na upravo' lista. ........................ ahko iz tega, da je n. pr. samo lanskoletna prireditev dala državnim blagajnam preko 200.000 Din efektivnega inka-sa. Ce vpo*tevamo pri tem Se ves splofinopropa-^andni značaj prireditve, moremo priti samo do Umrl nam je nepozabni mož. oče, stari oče. taat in brat, gospod KOSEC FRANC v nedeljo 24. novembra po dolgi in mučni bolezni, previdan « tolažili svat« vere. Poilreb bo 26. novembra ob pol treh popoldne izpred mrtvašnica Splošna bolnišnice k Sv- Križu. Priporočamo ga v molitev. 2alafoii oalali. Čast mi j« izreči TRGOVSKI SAMOPOMOČ! V MARIBORU toplo zahvalo za Izdatno podporo, ki mi |e bila po mrti moje (oprotfe takoj Izplačana. Priporočam vsakomur pristop k M kulantni in dobrodelni Instituciji. Sv. Urban prt Ptulu, dne 25. novembra 1935. Marinii Franc s. r. LEPE MODERNE COVCIt ZOTE dlvane, modroce nud> po namlžjlh cenah ip •olldni iidela«> Franc JAGER tanetnik UnDItana xii I, J« mSv. Pelra nasip Si. 2> Telelon «'ev 2».4t _ Mali oglasi Prireditve Kavarna Stritar Vcak večer koncert salon-tkega orkestra (h) Prodajalka pridna, zanesljiva, poštena, želi premeniti mesto, najraje v Ljubljano ali kjerkoli. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Poštena 61« IL 14636. (a) iluibodobe Iščem voznike Ba vožnjo btikovih hlodov. Plačam takoj. Vprašati pri Boris S a m s a , Litija. (b) Žensko moč *>rejme odvetniška pisarna v Ljubljani. Informacije daje uprava »Slovenca« pod št. 14659. (b) Denar Posojila M vložne knjižice daje Slovenska banka. Ljubljana, Krekov trg 10 Akademik s dolgoletno prakso išče kištrukcije nižješolca. Cene zmerne. — Naslov v upravi »Slovenca« pod »t. 14634. (u) Domski Krojni te(oj M vrši od 2.-21. dec. 1935 Zahtevajte cenik (prospekt), za odgovor znamko priložiti - Prijave sprejema Teodor Kune lastnik strokovne šole Ljubljana, Sv. Petra c. 4/1 knliga »TOALETA" ca prikrojevanje damskih oblačil obsega 120 strani in 50 rizb po znižani ceni Din 50 -. iUtuoen ogUa t *&icvrnai~ posestvo ti hitro proda; ie ie ne t gotovim denarjem pač kupca ti s knliiien da. Hiša oodkletena, s šestimi sobami, dvema kuhinjama ter obsežnim vrtom, četrt ure od postaje Dev. Mar. v Polju - naprodaj. Informacije daje Henry Vilfan, učiteli, Šmartno v Rožni dolini. (p) □5505 ODDAJO: Lokal in poslovni prostor ali skladišče oddam za februar na Sv. Petra cesti. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14635. (n) Parna pekarna se z vso opremo odda v Celju. Naslov: Ivan N. Adamič, Celje. Sobe ODDAJO: Sobo oddam v centru. Parket, elektrika. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 14643. (s) Za svojega odda služkinja svoje 10 mesecev staro, zdravo dete. Naslove milosrčnih reflek-tantov sprejema oprava »Slov.« pod št. 14637. flOTMHHV^BflHMH I LlihlEE Vsakovrstno zlato kupuje po naiviijib cenab CERNE, luvelir, Ljubliana Wolfova ulioa št, 3, Glasba M lizika prodaja klavirje, harmonije. violine, kitare, strune in vse glasbilne potrebščine. — Popravlja in uglašuie vsa glasbila stro-kovnjaško in najceneje. Izposojevalnica klavirjev Ljubljana Mikloštleva cesta štev. 4 ICI Ce ar to svo/ slan prvau/as aP motorja bi znebit se rad bri kupcev ti mnogo priiene Slnvenfsv nai mani? inserul »Kraljica peči« patentirana peč za premog ali drva, ki pri en kratnem polnenju gori ves dan, se dobi v železnin A. Semenič in drug, Ljubljana, Miklošičeva 15 ČITAJTE IN ŠIRITE »SLOVENCA, Pozor! Goveje meso po 4 Din kg bom prodajal, dokler bo trajala zaloga. Sitar, mesar, Šolski drevored. Movec pristen naravni destilat zelo počen1 ua drobno in debelo. ,,ALKO" Gosposvetska cesta 13 dvorišče Kolizeja. fl. Drenih Liubliana Kongresni irg 7 Volna vseh vrst, od najcenejše do najfinejše. Francoske in angleške specialitete itd. Pingouin. Širite »Slovenca«! Čevljarski stroj cilinder, poceni prodam Naslov v mlekarni, Tržaška cesta 5. (1) Ia orehova jedrca 5 kg 112 Din, celi orehi 50 kg 345 Din, la cvetlični med, trčen, 30 kg 370 Din, franko voznina, razpošilja G Drechsler -— Tuzla._(1) Krmilno moko In koruzni zdrob (Srot) ima vedno na zalogi tv. Fran Pogačnik u.zo.z. LJUBLJANA - Tyrševa (Dunajska) cesta štev. 33 v Javnih skladiščili (Balkan) Pes doberman lepe črne, čistokrvne pasme, star 7 mesecev, naprodai v Domžalah. Poizve se pri lastniku A, Pavli, Industrijska cesta 13. (1) Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izberi naiugodneie in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1) Hubert us nepremočliiv, 250 Din, otroški s kapuco 145 Din, dobite pri Preskeriu, Sv. Petra cesta št. 14. (1) Zaboje močne in velike, pripravne za pošiljanje strojnih delov, valiev itd., prodamo. Ogled mogoč v papirnici v Vevčah, kamor so nasloviti tudi ponudbe. (1) Posteljne vložke spreiema v popravilo najceneje Andlovic, Komen-skega 34. (t) Duhovnim sobratom in vernikom naznanjamo, da je pre-častiti gospod duhovni svetnik in bivši župnik v Sostrem Martin PoPjak danes ob pol devetih zjutraj po dolgem trpljenju, dobro pripravljen, zaspal v Gospodu. Pokojnega bomo jutri ob dveh prepeljali iz Ljubljane, Rožna ulica št. 11 v Sostro, kjer se bo v sredo, dne 27. novembra ob desetih vršil pogreb s sv. mašo. Dobrega gospoda svetnika vsem duhovnim sobratom in vernikom priporočamo v molitev. Sostro, dne 25. novembra 1935. Cerkveno predstojništvo v Sostrem. Hranilnica in posojilnica v Sostrem naznanja, da je njen neutrudljivi, dolgoletni načelnik, duhovni svetnik in bivši župnik v Sostrem, gospod Martin Poljak danes ob pol devetih zjutraj umrl v Ljubljani, Rožna ulica št. 11, odkoder ga bodo jutri ob dveh prepeljali v Sostro, kjer bo v sredo ob desetih pogreb. Dobrega gospoda svetnika, ki se je toliko trudil med nami, se spominiajmo v iskreni molitvi! Sostro, dne 25. novembra 1935, Načelstvo in nadzorstvo Hranilnice in posojilnice v Sostrem. ZAHVALA. Ob priliki težke izgube našega dobrega in nadvse skrbnega soproga, očeta, starega očeta, tasta, strica, brata, svaka, gospoda Ivana Gerloviča hranilničnega ravnatelja v pokoju izrekamo tem potom prisrčno zahvalo vsem, ki so nam izrekli sožalje in spremili dragega pokojnika na njegovi zadnji poti. Predvsem se zahvaljujemo g. dr. Ivaniševiču za vso njegovo naklonjenost, skrb in požrtvovalnost. Nadalje iskrena hvala prečastiti duhovščini, vsem društvom, korporacijam, godbi, pevskemu zboru in vsem številnim udeležencem iz Senovega za častno spremstvo na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem onim, ki so nam na katerikoli način lajšali težko bol, ki nas je zadela. Kostanjevica, dne 23. novembra 1935. Žalujoči ostali. Tinčkove in Tončkove prigode 189. V sprevodu skozi pigmejsko vas. Sprevod je šel križem-kražem po ulicah pigmejske vasi. Blagorodni gospod župan je hodil na čelu sprevoda z visoko dvignjeno glavo in ni pogledal ne na desno ne na levo. Godba pa je neprestano igrala veličastne koračnice: Čindaraša, bum, bum, buml »No, kaj pravita? je Primožek ponosno dejal svojima dvema tovarišema. »Takšnega sprejema nismo vajeni v drugih zamorskih vaseh, ki smo jih obiskali, ali ne?« »Radoveden sem, kako se bo vse to končalo!« je dejal Tonček, ki še vedmo ni mogel prav verjeti, da ne doživlja tega svečanega sprejema samo v sanjah .,. Pred templjem kraljice se je sprevod ustavil. Orjak je postavil dečke na tla, sam pa pokleknil in se spoštljivo priklonil. Pred vhodom v tempelj sta čepela dva velikanska zmaja, nad njima pa je bil velik kamenit kip, ki je predstavljal kraljico v nadnaravni velikosti. S«* Rohni er: 25 Skrivnost dr. Fu-Mancuja Na nekem stolu, ki je bil ves obložen z blazinami, pokritimi z zmaji, je sedel za tisto mizo neki človek. Svetloba z viseče svetilke je padala polno na eno stran njegovega obličja, ko se je nagnil naprej sredi mešanice čudnih predmetov, dočim jc ostala druga stran v škrlatni senci. Iz navadne medeninaste sklede na oglu ogromne mize se jc vil kvišku dim in tu in tam delno zasenčil tisto strahotno obličje. Od tistega trenutka, ko sem pogledal proti mizi in možu, ki je sedel za njo, ni niti neverjetna razsežnost dvorane niti pošastno okrasje sten moglo več pritegniti moje pozornosti. Moje oči so obtičale na njem. Zakaj bil je dr. Fu-Manču! Nekoliko moje vročičnosti, ki mi je dozdevno napolnile živce z ognjem, obljudila stene z zmaji in me pogreznila do kolen v preprogo, me je zapustila. Tiste strahotne, s ko-preno prestrte zelene oči so učinkovale nalik mrzli prhi. Vedel sem, ne da bi odvrnil pogled od negibnega obličja, do zidovi več ne živijo, marveč so bili le zuvešeni z izbranimi kitajskimi zavesami poslikanimi z zmaji. Razkošna preproga pod nogami je nehala biti džungla in postala navadna preproga — dasi nenavadno razkošnn. vendarle samo preproga. Navzlic temu je v meni ostalo občutje brezkončnosti, z neprijetno zavestjo, da so mi bile reči na mizi in povsod drugod čisto ali skoro čisto neznanih oblik. Potem pa me je skoraj trenutno sorazmer-na prisebnost, ki sem jo bil začasno občutil, spet zapustila; kajti dim se je nalaliko sukal skozi zrak — z gorečega vonjila aa mizi — rastel in sc večal, sc gostil in zavijal proti meni v oblaku sive groze. Ves vlažen in lepljiv me je zagrnil. Skozi mastne vence dima sem nejasno videl negibno rumeno lice Fu-Mančuja. Moji omamljeni možgani so v njem spoznali čarovnika, proti kateremu se je brezplodno boril naš ubogi človeški um. Zelene oči, zastrte s kopreno so zrle skozi meglo. Neizmerna bolečina mi jc šinila v noge, in loveč sapo sem pogledal dol. Ko sem to storil, so konci rdečih copat, ki sem jih nosil v sanjah, rasli v dolžino, sc vili kvišku in potem okoli mojega vratu ter me davili! Po kratkem prestauku jc nastopilo nekako svitanje, podobno zavesti; toda ni bila prava zavest, ker je prinesla s seboj misel, da mi glava počiva na mehkem zglavja in da me roku neke ženske boža po razbolelem čelu. Nejasno, kakor iz daljne minulosti, sem sc spomnil nekega poljuba, in ta spomin mc je čudno pretresel Sanjavo zadovoljen sem ležal, v ušesa pa se mi je prikradel glas. »Ubili ga bodo! Ubili ga bodo! Oh! Ali nc razumete?« V svojem omotičnem stanju sem mislil, da sem jaz tisti, ki je umrl, in da mi je ta blago-zvočni dekliški glas sporočil mojo smrt. Zavedal sem se pa, ila me ni stvur prav nič zanimala. Ure in ure. se mi jo zdelo, me jc lista roka božala. Niti enkrat nisem od|irl svojih težkih vek. dokler ni zadonel odmevajoči tresk, da so mi kar kosti zadrgetale — kovinski, žvenkljnjoč tresk, ko da bi od nekod parile težke verige. Tc