284
Nekaj o hrastovih sviloprejkah.
Gosp. Andrej Krašovec, cerkovnik v Koretnu na Štajarskem , nam je poslal nekoliko še živih kokonov, katere so mu napredle hrastove sviloprejke in njim po želji gosp. dr. Bleiweisa dodal popis, odkod je dobil seme teh sviioprejk in kako ž njimi ravnal, da je dobil toliko obilen pridelek.
Videl sem — piše marljivi svilorejec — hrastove svilne črviče leta 1875. pri gosp. župniku Vrečkotu v Jurjevem kloštru. Poprosil sem gospoda tako rekoč za šalo, naj mi jih nekoliko za poskušnjo dado. Dali so mi jih 28 prav radi. Oni so jih dobili v Novomestu na Dolenjskem, brž ko ne iz reje gosp. Jan. Maha, grajščaka v Slateneku, ki je na KraDJskem se menda prvi pečal zrejo hrastovih sviioprejk. Leta 1876. se mi je po nemarnosti pokazila prva poskušnja z njimi; al letos, ko sem skrbno ž njimi ravnal, sem iz 19 metuljev čez 1000 kokonov pridelal.
Kar se tiče strežbe, ta živaliea ni cel6 nič zbir-ljiva; ona ne porajta ne za hladno ne za vroče; mokrota jej najbolj škoduje. Imel sem črviče, dokler so bili majhni — 3 do 4 tedne stari — vse polao na hrastovih vejicah, katere so bile vtaknene v steklenice (flaške) v vodi zato, da so dolgo frisne ostale. Steklenice pa morajo biti take, da so veje na polnem v vodi, sviloprejke pa da ne morejo do vode laziti, sicer počepajo.
Veje starega hrasta so bolje od mladega, kar sem tudi o murbinih sviloprejkah nekdaj v „Novicah" bral, o katerih je bilo rečeno, da po premladem perji jih driska napada.
S kokoni pa sem tako-le letos ravnal: O začetku maja meseca sem djal kokone v srednje veliki jerbaš-ček, ki je bil pokrit s tankim tulom in okoli in okoli zavezan, da izlezli metulji niso mogli uiti. Jerbas naj je znotraj na dnu in na straneh s papirjem pokrit, da se potem lože jajčica nabirajo. Jaz sem jerbašček z metulji popolnem v miru pustil. Narava sama dela vse, da so le kokoni v zavezanem jerbasi lepo vloženi, in da jerbašček stoji v toploti 13—16 stopinj R.
Kedar metulji cepati jamejo, treba je jih sproti stran spravljati in kedar gosenice izhajajo, jim hitro z lepimi vej imi streči in jih snažiti. To je moja strežba bila.
Delo in strežba je taka, da jo lahko že bolj slabotni ljudje opravljajo. *)
*) Gosp. Krašovec se je obrnil do gosp. prof. Povšeta t Gorici z vprašanjem: kam bi mogel pridelane kokone prodati.