GLASILO DELOVNIH KOLEKTIVOV ZDRUŽENIH PAPIRNIC LIUBLIANA PAPIRNICE KOLIČEVO TOVARNE CELULOZE MEDVODE Samoupravni sporazum o delitvi dohodka in osebnega dohodka VEVČE, APRILA 1971. — Konec marca je bila na Papirlesu seja direktorjev in kadrovikov slovenskih podjetij panoge 123, na kateri naj bi formirali iniciativni odbor za sestavo predloga samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnega dohodka. Na tem sestanku je bil izvoljen za predsednika iniciativnega odbora Anton Novak, vodja kadrovske službe Papirnice Vevče, kateremu zastavljamo nekaj vprašanj. Ob prazniku dela 1. maju čestitamo' vsem ‘sodelavcem, svojcem, upokojencem in poslovnim prijateljem papirnic iz Vevč, Medvod in Količevega ter jim želimo ofoilo uspehov pri ddiu, v času praznika pa prijetno praznovanje. Samoupravni lorgiamti, družbenopolitične organizacije in uredništvo Družbeni in samoupravni dogovor Katera podjetja bodo zajeta v tem samoupravnem sporazumu? To bo pisana druščina 14 delovnih organizacij, med njimi vse slovenske tovarne celuloze in papirja, Kartonažna tovarna Ljubljana, »Lesonit« Ilirska Bistrica, Poslovno združenje Papirles, podjetje Gorjana in raziskovalni zavod Institut celuloze in papirja Ljubljana. Takšen sestav so nam predlagali predstavniki sindikata in Gospodarske zbornice. Kaj bo obsegal samoupravni sporazum? To kar na veliko piše v dnevnem časopisju in poroča TV. V glavnem moramo določiti skupna merila za merjenje upravičenosti izplačil osebnih dohodkov, določiti dodatke za delovne pogoje —• nočno delo, nadurno delo. 'izmensko delo in razne druge težavnostne dodatke. Nadalje merila za upravičeno 'izplačevanje rekreacijskega dodatka, podporo družbene dejavnosti, regresiranje družbene prehrane zaposlenih, dnevnic, kilometrin in raznih drugih instrumentov, s katerimi se na ta ali drugačen način preliva denar v osebno potrošnjo. Torej boste morali vse obstoječe sisteme nagrajevanja in druge načine izplačil postaviti na isti imenovalec? To ravno ne. To bi mejilo že na čarodejstvo. Vsaka organizacija bo obdržala svoj način ugotavljanja osebnih dohodkov, saj ti načini izvirajo iz preteklih izkušenj, s sporazumom bodo le postavljeni okviri, preko katerih ne bo mogoče iti, ne da bi bili udarjeni s precej hudim davkom. V marsičem pa bo samoupravni sporazum poenostavil stališča do posameznih kategorij izplačil. Razumljivo je, npr. da naš sistem nagrajevanja po enoti proizvoda ne more ustrezati institutu 'in obratno, njihovi razponi po kvalifikacijskih grupah, ne našim obstoječim razmerjem. Kako boste prišli do sporazuma? Toliko časa bomo prepričevali drug drugega, da bo na koncu le padla neka odločitev. Preglasovanje tu ne pride v poštev. V nekaterih zadevah se zelo razhajamo, v nekaterih stvareh pa smo se pomenili kar hitro. Vsi smo za 25 “Vo dodatek za nočno delo, 50 % dodatek za nadurno delo ob delavnikih, ob nedeljah za 75 %i in 100 “Vo za državne praznike. Dodatek na 4. izmeno v višini 75 %> na nedeljske ure pa je šel že bolj težko skozi. Kaj je še posebej značilnega za samoupravni sporazum v naši panogi? V panogi 123 gre za prisilno tekočo ali tako imenovano procesno proizvodnjo. Za to vrsto proizvodnje je značilen takojšen visok porast poslovnih stroškov, če se ne dela organizirano in prihaja prepogosto do zastojev v procesu. Zato bo treba v sporazumu zagotoviti precej izdatne postavke v stimuliranju delovne in poslovne uspešnosti. Ali prinaša samoupravni sporazum povečanje osebnih dohodkov? Sam sporazum gotovo ne. Dovolj bo, če bodo tisti, ki bodo verificirali naš sporazum, dopustili možnost, da dvigujemo osebne dohodke skladno z doseženo produktivnostjo. Sicer pa 'iz okvirov, v katerih smo, itak ne moremo, ker nobena organizacija nima toliko denarja, da bi se šli družbene »ekscese«. Bomo kar veseli, če bomo s svojimi poslovnimi dosežki lovili podražitve. Kako bodo družbeni organi merili upravičenosti določil samoupravnega sporazuma in upravičenosti izplačil v gospodarskih organizacijah? Sindikat, Gospodarska zbornica in Izvršni svet bodo predložili skupščini tako imenovan splošni družbeni dogovor, ki bo vseboval nekakšna univerzalna merila za presojo upravičenosti samoupravnih sporazumov in izplačil v gospodarskih organizacijah. Bojim pa se, da bo s tem univerzalnim vatlom težko izmeriti stvarna prizadevanja papimičarjev, trgovcev bančnikov, učiteljev, železarjev, pomorščakov in vse tiste heterogene dejavnosti, ki j,ih najdemo na Slovenskem. Verjamem, da tako merilo v rokah izkušenega in dobronamernega strokovnjaka nekaj pomeni, birokratsko poenostavljanje pa bo škodljivo. Prav bi. bilo, da bi s tem vatlom bolj natančno merili snobe in verižni-ke, ki svoje manire brez predsodkov razkazujejo kjerkoli, in da bi industrijske strokovne delavce in strokovnjake pustili pri miru, da ne bo treba tekati za njimi v Nemčijo. Kdaj bo končan predlog o samoupravnem sporazumu? Pravijo, da hi to moralo biti končano 30. aprila letos. A pred tem bi moral biti sprejet tako imenovani družbeni dogovor, da bi vsaj vedeli za izhodišča. Koliko besed bo še treba in popisanega papirja, bi pa tudi sam rad vedel. Moja vloga pri tem pa ni prav nič zabavna. Sporazum prav gotovo ne bo tak, da hi bilo za vse prav, in, če ne bo kaj »štimalo«, je pri nas vedno navada, da se preklinja posameznike In ne organe. Delo pa smo že zastavili in teče tako, da se bomo vsak teden sestajali, med tednom pa doma izračunavali, če je sklep ustrezen ali ne, potem ponovno intervenirali in popravljali. Če pa zadevo pogledamo povsem resno, bi bilo pa zelo dobro, da bi končali delo čim hitreje, da bi predlog predložili delavskim Svetom podjetij, saj bomo na ta način najhitreje odmrznili zadržene osebne dohodke iz preteklih mesecev. Zakaj predvidevaš toliko težav? Kot rečeno, naša podjetja nimajo toliko denarja, da bi lahko sprejemali karkoli, določbe samoupravnega sporazuma pa bo treba le maksimalno realizirati, kair bo za podjetja, ki so v trenutni stiski, skoraj neizvedljivo. Ne moremo vse nategniti na kopito dveh alj treh podjetij, kr imajo- trenutno nekoliko boljše poslovne učinke. Pošteno se lahko zaplete tudi, če soglasno izdelani predlog ne bodo sprejeli vsi delavski sveti. Postopek sprejemanja pa bo tak: najprej predlog, obravnava in sprejem na zasedanjih delavskih svetov in potem verificiranje sporazuma pri odgovornih družbenih organih? Natančno tako bo. Na koncu lahko rečem, da ob pametnem ravnanju to vendarle pomeni določen korak naprej in upajmo, da bo to tudi pomemben korak v poenotenju stališč slovenske papirne industrije, ki lahko pričakuje napredek le v združevanju. KOLIČEVO, APRIL 1971. Konec lanskega leta je .Zvezna skupščina sprejela zakon o zamrznitvi osebnih dohodkov, s katerim je bilo določeno, da se osebni dohodki do 30. aprila 1971 ne smejo povečati več kot za 11 % v primerjavi z letom 1970. Ta zvezni zakon je obenem naložil republikam, da do tega roka sprejmejo svoje zakone o družbenem in samoupravnem dogovarjanju na področju delitve osebnih dohodkov, službi družbenega knjigovodstva pa je naložil, da kontrolira izplačilo osebnih dohodkov. Republika Slovenija je svoj zakon že sprejela in to februarja letos, medtem ko ostale republike takega zakona še nimajo. S tem republiškim zakonom so določena načela za družbeni in samoupravni. dogovor, postopek dogovarjanja, organe za verifikacijo samoupravnih sporazumov in pa progresivno davčno lestvico za tiste, ki se ne bi držali samoupravnega oziroma družbenega dogovora. Zakon predpisuje dvoje vrst sporazumov; eden je družbeni, drugi pa samoupravni. Družbeni sporazum sklenejo republiški izvršni svet, republiški -svet zveze sindikatov in republiška gospodarska zbornica, samoupravni sporazum pa sklepajo delovne in druge organizacije, praviloma po panogah dejavnosti. To pomeni, da zakon ni možno direktno izvajati, temveč je njegovo izvajanje pogojeno s sklenitvijo- sporazumov. Dokler pa teh ni, bo po vsej verjetnosti ostal v veljavi zvezni zakon tudi po 30. aprilu. Republiški zakon o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju postavlja predvsem naslednja načela za; 'samoupravni sporazum: osebni dohodki morajo biti odvisni od doseženih rezultatov dela, razlike v zaslužkih med sorodnimi in enakimi poklici In izobrazbenimi skupinami, ki delajo na enakih in sorodnih delovnih mestih, so lahko samo odraz 'storilnosti dela in pogojev dela, ne pa zaradi položaja delovne organizacije, v kateri delajoi; z izdvajanjem sredstev iz dohodka zagotoviti zadostno akumulatlv-nost in reproduktivno 'sposobnost delovne organizacije. Na osnovi gornjih načel se morajo delovne organizacije sporazumeti o -spodnji ravni osebnih dohodkov po posameznih kategorijah izobrazbe (to so kalkulativni osebni dohodki), -o merilih poslovne uspešnosti, o merilih, ki spod- bujajo rast produktivnosti, o najnižjem in najvišjem osebnem dohodku, o merilih, po katerih je vlaganje v materialno osnovo tem večje, čim večji je dohodek na zaposlenega, o merilih za določanje sredstev za skupne potrebe delavcev (za dopuste, regresiranje prehrane in podobno), o višini dnevnic, kilometrin, terenskega dodatka in še o nekaterih zadevah. Da bi bilo uveljavljanje gornjih načel in meril čimbolj enotno za vso Slovenijo, se morajo o njih najprej dogovoriti določeni organi na republiškem nivoju. Kot rečeno, z zakonom je določeno, da so to izvršni svet, gospodarska zbornica in republiški svet Zveze sindikatov Slovenije. Čeprav so gornja načela in izhodišča zelo jasna in sprejemljiva za vse, se je izkazalo', da je njihovo uveljavljanje v praksi izredno težavno. 2e na republiškem nivoju je sporazumevanje otežkočeno in dolgotrajno, ker je izredno težko najti merilo, ki bi vsaj večini delovnih organizacij ustrezalo. Verjetno pa bodo še težje našle skupen jezik delovne organizacije, ki imajo sedaj zelo različna (Nadaljevanje na 6. strani) OBVESTILO V zadnji številki Našega dela so bile objavljene, kot je navada v vsakem količkaj dobrem časopisu, prvoaprilske šale (vaja za dezertacijo, prodaja avtomobila in rušenje dimnika). Vse, ki so se na objavo priglasili, prosimo, naj tega ne zamerijo, obenem pa jim svetujemo, naj bodo 1. aprila prihodnje leto bolj pazljivi. UREDNIŠTVO ZDRUŽENE PAPIRNICE LJUBLJANA Gibanje proizvodnje v mesecu marcu 1971 Plan Doseženo Izkoriščanje zmogljivosti I.—III. 71 0 1970 Klasični papirji . . . . 100 109,8 92,6 90,5 Premazani papirji . . . 100 97,9 37,7 27,0 Skupaj: ...... . 100 107,7 Lesovina . 100 110,7 Izredno visoka proizvodnja v mesecu marcu je posledica ugodnega proizvodnega programa, večjega števila obratnih dni, večje proizvodnje premazanih papirjev ter znižanja zalog nedokončane proizvodnje. 42 % celotne proizvodnje so obsegali offset papirji, več kot pretekle mesece smo izdelali tudi kuler-jev, mehanografskih ter peresnolahkih papirjev, manj pa papirjev z nizkimi gramskimi težami. Izmet ter zastoji na PS so ostali na višini preteklih mesecev. Proizvodnja premazanih papirjev je zaradi živahnega povpraševanja tekla razen nedelj nepretrgoma in se je zato gibala v višini postavljenega plana. Zastoji so se znižali s preteklim mesecem za 5%, izmet pa za 2 %. Dobro polovico proizvodnjo so obsegali obojestransko premazani papirji. Proizvodni plan lesovine smo presegli, ker je brusilnica normalno obratovala glede na večjo proizvodnjo srednjefinih papirjev, predvsem kulerjev. PAPIRNICA KOLIČEVO GIBANJE REALIZIRANE PROIZVODNJE — STAREC 1971 Količinsko v °lo Izdelek Marec 71 Plan marec 71 I. trimes. 71 Plan 71 Marec 71 Marec 70 I. trim. 71 I. trim. 70 Papir . . . . 84.5 88.2 111.8 110.9 Karton . . . . 106.3 101.1 99.4 96.0 Lepenka . . . . 100.3 110.5 118.0 122.0 SKUPNO . . . . 101.8 99.5 102.9 100.1 Proizv. lesovine . . . . . . . 86.4 80.2 71.5 78.6 Vrednostno v *lo Papir . . . . 101.3 97.0 163.1 135.1 Karton . . . . 113.3 106.2 116.6 113.7 Lepenka . . . . 111.5 102.7 132.5 108.3 SKUPNO . . . . 110.7 101.0 124.5 116.7 Izvoz Količinsko v % Papir .... 41.6 51.4 58.7 95.3 Karton .... 25.5 33.8 30.7 13.2 Lepenka .... — — — SKUPNO 11.7 42.1 61.8 Vrednostno v fl/o Papir .... 36.8 16.6 58.0 96.5 Karton .... 56.5 51.8 79.1 78.9 Lepenka — — — ČASOVNO IZKORIŠČANJE ZMOGLJIVOSTI PROIZVODNIH STROJEV — MAREC 1971 Koledarski Izkoriščenost Proizvodnja Stroj čas 0/0 strojev na stroju ure »/. ton PSI 741 1 0.5 99.5 97.2 PS II 714 20 2.7 97.3 328.3 KS I 711 32 4.3 95.7 627.0 KS II 714 31 1.6 95.1 1.230.7 LS 741 56 7.5 92.5 184.1 SKUPNO 711 29 3.9 96.1 2.467.3 Brusilnica 714 31 1.8 95.2 503.8 NETO PROIZVODNJA NA ZAPOSLENEGA Proizv. na Zaposleno “/• zaposlenega °/o Poprečje v letu 1970 .... 702 100 100 Marec 71 ... . . 702 100 106.3 Poprečje v I. trim. 1971 . . . . 704 100.3 100.1 Ekipa II. PS pri menjavi sesalnih omar ob dnevih redne reparature strojev Delo organov upravljanja KOLIČEVO, APRILA 1971. Zadnja seja delavskega sveta je bila namenjena predvsem obnavnava-fnju in sprejemanju planov za leto 1971. Taka sta bila sprejeta finančni plan podjetja in plan novih investicij, ki sta bila v preteklih letih vedno obravnavana na začetku leta, sedaj pa zaradi neurejenih razmer v jugoslovanskem gospodarstvu šele v mesecu aprilu. Po planu je za leto 1971 namenjeno za nove investicije 1.518.000.00 din in 22.100 USA S. Od te vsote je za proizvodne stroje namenjeno 170.000 din in 6.800 USA $, za instalacije 341.000 din, za diruge stroje in naprave 317.000 din in 12.650 USA S ter za transport in skladišča 689.000 din. Poleg tega je delavski svet namenil za investicije v 1. 1972 še 508,000 din in 22,500 USA $. Kot je iz prikazanega razvidno, so sredstva namenjena za investicije precej skromna in še zdaleč ne pokrivajo vsega, kar hi bilo nujno potrebno nabaviti. Vzrok za tako stanje je brez dvoma v tem, da se podjetje nahaja pred odločitvijo svojega srednjeročnega plana razvoja ter se zaenkrat še ne ve točno kam bo ta razvoj šel, kar seveda vpliva tudi na Investicije. Po obsežni razpravi je bil sprejet tudi finančni plan za 1. 1971, ki temelji na sedanjih cenah ter vrednosti zunanjih plačilnih sredstev (podrobneje je plan obravnavan v posebnem članku, ki je objavljen v tej številki). V skladu s sklepom Skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljubljana o izvolitvi člana Sveta zavarovancev Domžale je delavski svet izvolil v svet zavarovancev, ki šteje 21 članov, tovarišico Rijo Pelan. Marjan Trobec in ing. Marjan Bukovec, člana delavskega sveta in poslovnega odbora Papirnice Količevo Odbor za medsebojne odnose je na predlog občnega zbora sindikalne organizacije podjetja obravnaval poslovanje tovarniškega bifeja. V ta namen sta bili imenovani 2 komisiji z nalogo, da proučita materialno in finančno poslovanje bifeja ter ugotovita odnos prodajalk do delavcev, za katerega je bilo na občnem zboru rečeno, da ni v redu. Na podlagi poročil, ki sta jih komisiji podali, je odbor ugotovil, da je v bifeju nastala koncem preteklega leta precejšnja izguba, katere vzrok je predvsem nestrokovno delo prodajalk. Nadalje je tudi posebna komisija ugotovila nepravilen odnos, ki ga imata prodajalki do delavcev. Upoštevajoč ugotovitve obeh komisij in v skladu z njunima predlogoma, je odbor odločil, da se prodajalki razporedita na druga delovna mesta, v tovarniški bife pa premestita Angela Mežnar in Anica Bemardič. Pri reševanju kadrovskih zadev je odbor obravnaval kršitve delovnih dolžnosti ter odločal o raznih razporeditvah. V delovno razmerje je sprejel Andreja Cerarja, ki se je v podjetju izučil za vajenca, v skladu s potrebami pa je premestil Maksa Peleta v mizarsko delavnico, Ivana Jeretino pa na delovno mesto delovodje izdelave papirja in kartona. Nadalje je odbor na lastno željo premestil Antona Križnika iz delov- nega mesta mlinar na holandcih KS I na delovno mesto pomočnik mlinarja KS II. Pri obravnavanju kršitev delovnih dolžnosti je odbor obširneje obravnaval zaskrbljujoče stanje, ko se v podjetju pojavlja vse več delavcev, ki delajo pod vplivom alkohola. Skoraj redno so primeri, da delavci v času, ko uživajo malico, v sosednem gostišču popijejo tudi večje količine alkoholne pijače ter se vrnejo v podjetje nesposobni za delo. Sklenjeno je bilo, da morajo predpostavljeni take nih odpadkov »Unija« iz Zagreba, ki bi v tem skladišču organiziralo zbiranje papirnih odpadkov in jih dostavljalo naši proizvodnji. Odbor je predlog obširneje obravnaval ter sklenil, naj se na tem vprašanju še naprej dela, ko pa bo znana ekonomska utemeljenost predloga in rešena druga vprašanja v zvezi z oddajo skladišča, bo odbor o tem še enkrat razpravljal in nato odločil. Delo organov upravljanja je vse bolj obsežno 'in zahtevno, kar zahteva, da so dokumenti o sejah Med sejo organov upravljanja v Papirnici Količevo delavce takoj poslati domov ter kršitev prijaviti, če pa se kljub temu stanje ne bo izboljšalo, pa bo odbor prisiljen prepovedati izhode na toplo malico izven območja tovarne. Odbor je na predlog občinske skupščine Domžale sklenil, da podjetje pristopi k družbenemu sporazumu o zbiranju sredstev za štipendiranje dijakov in študentov. Opisani sporazum poleg ostalega tudi določa, da mora vsak udeleženec sporazuma porabiti na leto za štipendiranje 0,2 °/o od bruto osebnih dohodkov, amortizacije in skladov. Poslovni odbor je v skladu z določili pravilnika o ugotavljanju in delitvi dohodka obravnaval posamezne plane ter jih predložil v sprejem delavskemu svetu. Poleg že naštetih planov je obravnaval tudi plan sredstev za regrese za letovanje in sklenil, da bedo ta sredstva enaka kot v preteklem letu. Glede izplačila teh sredstev pa se bo moralo podjetje ravnati v skladu z zakonskimi določili, ki se nanašajo na zamrznitev osebnih dohodkov. Obširneje je odbor obravnaval poročilo o komercialnem poslovanju ter o možnostih bodoče oskrbe podjetja s surovinami in o prodaji naših proizvodov. Na podlagi poročila, ki ga je podal vodja komercialnega sektorja tov. Kosmi-na, je bilo ugotovljeno, da sedanje tržne in druge razmere v veliki meri otežkočajo normalno poslovanje podjetja in to predvsem glede preskrbe z denarnimi sredstvi, medtem ko na prodajo bi-stveneje ne vplivajo. Glede na podražitve surovin, energije in goriv pa lahko v letošnjem letu pričakujemo poslovne uspehe, kot so bili doseženi v preteklem letu. Pr? prodaji blaga pa odbor priporoča komerciali, naj skuiša s kupci poslovati. na osnovi dolgoročnejših medsebojnih pogodb, ker tako poslovanje omogoča boljše planiranje proizvodnje in s tem precejšnjo pocenitev. Na seji odbora je bila nadalje obravnavana tudi izhodna kontrola naših proizvodov, o kateri se v podjetju govori že dalj časa. Skljenjeno je bilo, da se izhodna kontrola organizira, za izvedbo sklepa pa je pooblaščen direktor podjetja. Komercialni sektor je odboru predlagal, da podjetje odda skladišče papirnih odpadkov Poslovnemu združenju za nabavo papir- kvalitetno in pravočasno izdelani. Sedaj v podjetju še ni organizirane posebne službe, ki bi vodila administracijo organov upravljanja. Zapisniške posle opravljajo posamezne zapisnikarice, katerim to delo ne spada v njihovo delovno področje, niti za to niso posebej stimulirane. Sklenjeno je bilo, da se delo zapisnikaric nagradi tako, da prejme vsaka za posamezni zapisnik seje 70.00 din. O urah za kontrolo delovnega časa zaposlenih je bilo že večkrat govora ter je predčasno delavski svet sklenil, da se le-te nabavijo. Odbor je razna vprašanja, ki se v zvezi s tem pojavljajo, obravnar-val ter sprejel ustrezne sklepe. Za izvedbo sklepa delavskega sveta pa je pooblastil direktorja podjetja. Po daljšem času je bila na dnevnem redu odbora problematika uporabe osebnih avtomobilov delavcev za službene namene. Na podlagi izračunov je ugotovljeno, da so taki prevozi za podjetje precej cenejši, kot pa če jih opravlja podjetje z lastnimi avtomobili. Ker pa so se cene goriva precej povečale, prav tako pa so se povečali tudi razni drugi stroški (rezervni deli itd.), po ugotovitvah odbora sedanje tarife za prevoženi, kilometer ne zadoščajo več ter predlaga delavskemu svetu, da lete ustrezno poviša. Tovarniški kamion, s katerim podjetje opravlja že več let razne prevoze, je že močno izrabljen ter bi ga po predlogu nabavne službe podjetja bilo potrebno generalno popraviti ali pa prodati. Odbor ni imel za dokončno odločitev še dovolj podatkov ter je zato pooblastil računovodsko finančni sektor in transportno službo podjetja, da izdelata ustrezno analizo, na osnovi katere bo sprejet dokončen sklep. Na priporočilo delavskega sveta, ki ga je podal ob sprejemu zaključnega računa, je poslovni od. bor razpravljal o ustanovitvi uvozno izvozne službe v podjetju. Konkreten predlog za ustanovitev te slujžbs je podal komercialni sektor. Iz ekonomske analize je bilo ugotovljeno, da obstajajo razlogi za ustanovitev samostojne zunanjetrgovinske službe, posebno še zato, ker ima podjetje na razpolago ustrezen kader. Organizacijo te službe bi urejal poseben pravilnik, ki ga je odbor obravnaval in ga predložil v sprejem delavskemu svetu. ima posadka PZS SUova skupina PS I Je vse v redu? Besedo KOLIČEVO, APRILA 1971. Tokrat našim bralcem predstavljamo eno izmed posadk, ki dela na najstarejšem proizvodnem stroju, kar jih je v tovarni. Papirni stroj je bdi nabavljen v letu 1924. Čeprav je stroj že precej star 'in njegove zmogljivosti majhne, se še vedno vrti. Papirni stroj I je v vsem tem času doživel nekaj izboljšav, tako da na stara leta daje več kot pa takrat, ko je začel pri nas obratovati. Kljub svoji, starosti se še vedno dobro drži in je vprašanje časa, kdaj bo odšel v zasluženi pokoj, prepuščeno našemu prespektivne-mu programu. Posadka, s katero sem se pogovarjal, šteje tri člane. Strojevodja pri papirnem stroju I je Alojz Matjan, ki je že od leta 1948 zaposlen v Papirnici. Pomočnik in mazač pri tem stroju je Franc Hribar, ki je v Papirnici zaposlen od leta 1957, kar mu je obenem tudi prva zaposlitev. Tretji član posadke je Jože Korošec in dela na delovnem mestu pazilca sita. V Papirnici je zaposlen dobro leto. Korošec je izrazil željo, da ne bi odgovarjal na vprašanja, ker je eno leto prekratek delovni staž, da bi dobro po- znal podjetje. Seveda je bila njegova želja upoštevana. Tako sta ostala za razgovor samo Matjan in Hribar. Vprašanje: V tovarni sta že precej časa. Ali bi lahko povedala, na katerih delovnih mestih sta že delala in kje je delo najtežje? Matjan: Precej delovnih mest sem dal skozi, najbrž vse, ki jih mora poznati papirničar, od pazilca sita, pomočnika, rezervnega strojevodja in do strojevodja. Delal sem tudi na holarudcih. Glede vprašanja, na katerih delovnih mestih je delo najtežje, pa mislim, da vsako delovno mesto zahteva svoje (odgovornost, red in disciplino, kvaliteto dela, znanje itd.), ne glede, kje kdo dela. Naj bo to v pisarni ali za strojem, razlika je le v tem, da moraš nekje delati bolj umsko, drugje pa bolj fizično. Hribar: Tudi jaz sem delal na različnih delovnih mestih in hi se kar težko spomnil vseh. Vem, da sem delal na holandoih, pri kolodrobu, pri KST lin nazadnje pa sem ostal pri tem stroju. O vprašanju glede težkega dela pa mislim, da je vsako delovno mesto po svoje zahtevno in težko. Nekdo mora v osmih urah precej premetati, nekdo pa delo voditi, vsak pa mora svoje delo v redu opraviti. Vprašanje: Kaj menita o naši poslovni politiki? Ali gospodarimo dobro, slabo ali pa bi lahko gospodarili še bolje? Matjan: Mislim, da pri nas dokaj dobro gospodarimo. Sedaj naredimo mnogo več, kot smo takoj po vojni. To velja za stroje, pri katerih ni prišlo do bistvenih sprememb. Tudi pri našem stroju PS I naredimo sedaj nekaj več. Verjetno bi z več pozornosti in s prizadevnostjo nas vseh lahko dosegli še boljše rezultate. Prav posebno pa se ne spoznam na ekonomiko in že kar dolgo je od tega, ko sem bil član DS, kajti takrat sem bil bolj na tekočem. Hribar: Gospodarjenje v podjetju bolj slabo poznam, ker se predvsem zanimam za šolo in delo pri stro- ju- Vprašanje: Zadnje čase je veliko govora o strokovnjakih v podjetju, ali jih imamo dovolj ali premalo? Matjan: Podjetju so strokovnjaki potrebni. Nedvomno je, da nas sili iv to predvsem hiter razvoj znanost; in tehnike in mislim, da jih bomo potrebovali vedno več, če bomo hoteli iti v korak s časom. Tudi naše delo pri strojih je odvisno od tega, kakšna je povezava med strokovnjaki, ki vodijo podjetje in delavci, ki upravljajo s stroji. Včasih je preveč čakanja, da se kaj polomi oz. .premalo je preventive, saj naši stroji obratujejo dan in noč. Pri našem stroju je problem umazana voda, ki nam sito zamaže vsakih nekaj ur, ne ukrene pa se ničesar, čeprav smo dali na to že veliko pripomb. Hribar: Mislim, da so strokovnjaki potrebni, vendar dela naših strokovnjakov ne poznam dovolj dobro, da bi lahko karkoli dejal. Vprašanje: Kaj menita o delitvi osebnega dohodka v našem podjetju, sta zadovoljna z zaslužkom? Matjan: To vprašanje je precej težko, ker smo v proizvodnem programu vedno tarča tistih, ki delajo samo dopoldan. Saj večkrat slišimo, v proizvodnji pa toliko zaslužijo. Mislim, da preveč potencirajo naše dohodke. Mi delamo ponoči, ob nedeljah in praznikih in so naše startne osnove še premajhne. Vsi očitki na ta račun se mi zdijo odveč. Z zaslužkom, ki ga imam sedaj, bi bil človek konec koncev še zadovoljen, če ne bi bilo devalvacije in teh stalnih podražitev, za- to bo potrebno tudi pri nas na vsak način povečati OD. Hribar: Glede na nočno in nedeljskoi delo sem mnenja, da smo premalo plačani za svoje delo. Vprašanje: Kako gledate na šolanje papirničarjcv v rednih šolah in doma? Matjan: Mislim, da je pri nas že samo kadrovanje napačna Po mojem bi bilo potrebno, da bi vsi kandidati za bodoče papirničarje morali delati najprej nekaj časa v proizvodnji. Ko pridejo iz papirniške šole, nimajo še dovolj praktičnih izkušenj ali pa mislijo, da že vse znajo, to pa ne gre skupaj. Za nas bi bilo najbolje, da bi se izobraževali doma, kot smo prvotno zastavili. Ta oblika šolanja je za naše delavce primerna, ker imajo že tako dovolj praktičnih izkušenj, v šoli pa bi pridobili še tisto znanje, ki ga papirničar najbolj potrebuje. Hribar: Ce hočemo imeti dobre papirni-čarje, potem jih moramo poslati v šolo. Res je, da nekateri pridejo iz šole še neresni, toda življenje jih v tovarni hitro izuči. Glede šolanja doma bom pa težko kaj povedal, ker sam hodim v to šolo. Za nas je to velika obremenitev, saj moramo zjutraj na delo, popoldne pa v šolo. Zavedam pa se, da je potrebno na delovniih mestih za kvalitetno delo imeti teoretično znanje. In še zadnje vprašanje: Kako ocenjujeta časopis »Naše delo«, o čem bi se moralo več pisati in kaj spremeniti, da bi ga bolj približali delavcu? Matjan: Ta časopis je postal potreben in ga zelo rad berem. Mislim, da se premalo piše o delavcih, ki gredo v pokoj. Pomislimo, da so tudi taki. ki so delali v podjetju skoraj celo življenje! Drugače pa nimam pripomb. Hribar: Čeprav imam malo časa, ga vedno prečitam. Razgovor zapisal Milan Deisinger Vpeljevanje papirnega traku pri PS I. PSI Stran 4 Primerjava kazalcev gospodarjenja slovenske papirne industrije za leto 1970 KOLIČEVO, APRILA 1871. Do konca februarja so morale vse delovne organizacije predložiti pristojni službi družbenega knjigovodstva svoje bilance uspeha za preteklo leto. Iz teh bilanc uspeha slovenske papirne industrije za leto 1970 smo zbrali in razvrstili potrebne podatke, ki služijo za presojo o uspešnosti gospodarjenja slovenske papirne industrije kot celote, kakor tudi posameznih podjetij znotraj panoge. Pri primerjanju teh podatkov pa želimo še posebej osvetliti in prikazati mesto, položaj in rezultate, ki jih je dosegla Papirni- ca Količevo v primerjavi z ostalimi sorodnimi podjetji. Kazalci gospodarjenja, ki so skoraj v celoti izračunani po metodologiji, ki je bila predpisana za izračun enotnih kazalcev uspeha, pogojev gospodarjenja in delitve za leta 1961 do 1964, so za preteklo leto naslednji/: Zap. št. Kazalci Ceršak O . Količevo: lepo urejen lesni prostor Pot v Kanado in ZDA KOLIČEVO, APRILA 1971. V Jugoslavijo se je v lanskem letu uvozilo okrog 100.000 ton celuloze. Ta uvoz je bil zelo neenoten, večinoma so uvažala zunanjetrgovinska podjetja, ki so gledala prej na svoje koristi, kakor na koristi industrije papirja. Svetovno defici'-tarnost te surovine so izkoriščali tudi inozemski producenti in še bolj inozemska trgovina;. Potrošniki celuloze skoraj nismo bili v zve^j z inozemskimi proizvajalci, marveč smo bili prepuščeni na milost in nemilost inozemskih in domačih posrednikov. Seveda so bile v tem pogledu tudi izjeme. Vevče in Količevo smo imeli neposredne pogodbe z avstrijsko-norveško firmo Borregard Dtd in drugimi proizvajalnimi hišami, vendar tako zagotovljene količine so bile premajhne, da bi imeli zaradi celuloze zagotovljeno proizvodnjo. Pri drugih jugoslovanskih podjetjih je bila v lanskem letu oskrba s celulozo tako slabo organizirana, da so mnoga podjetja morala zaustavljati stroje. Zaradi slabe oskrbljenosti s celulozo v jugoslovanskem merilu je bila v jugoslovanskem merilu v lanskem letu zmanjšana proizvodnja papirja, kljub možnostim plasmaja na domačem in tujem trgu. V takšni situaciji je že v lanskem letu navezalo Poslovno združenje industrije papirja v Beogradu stike s kanadsko firmo Irving. Vodstvo tega koncerna je bilo pripravljeno, da z jugoslovanskimi producenti papirja in kartona sklene dolgoročno pogodbo za dobave celuloze. Nosilec te pogodbe je Poslovno združenje v Beogradu, pogodba pa velja za dobave celuloze skozi deset let, s tem, da se cene ugotavljajo po pogojih pogodbe za vsak kvartal. Na podlagi te pogodbe je uspelo dobiti firmi Irving tudi državni dolgoročni investicijski kredit, s katerimi razširja svoje kapacitete za proizvodnjo celuloze. Pogodbene količine, ki jih more jugoslovanska industrija papirja pričakovati, na podlagi pogodbe z Irvingom, pa niso zadostne za pokritje skupnih jugoslovanskih potreb po tej surovini. Da bi uspelo oskrbeti tudi manjkajoče količine, se je Poslovno združenje v Beogradu odločilo, da pošlje v Kanado in ZDA delegacijo, da prouči možnosti nadaljnjih dobav in pa nabavne pogoje. Potrebno se je bilo dogovoriti tudi z Irvingom o količinah celuloze za letošnje leto, dinamiko dobav in za ceno celuloze. Zaradi organizacije potovanja je bilo Poslovno združenje v zvezi z našo newyorško firmo Impex Overseas Corporation, ki je sicer podjetje Generalexporta 'iz Beograda. Delegacija je bila sestavljena iz 6 članov, vodil pa jo je direktor beograjskega združenja tov. Katko Popovič. Člani delegacije smo bili vodje komercialnih služb iz Vevč, Sladkega vrha, Količevega in iz beograjske in čačanske tovarne papirja. Na potovanju po Kanadi in USA smo se mudili od 2. do 12. februarja t.l. Od enajstih dni smo se zamudili na vožnji vsaj tri dni, vmes pa sta bila dva dneva za weekend, tako, da nam je preostalo samo 6 delovnih dni. Iz Beograda smo poleteli z Jalovim DC 9 do Bruslja, od tam pa smo nadaljevali s Sabenim Boeingom v Montreal. Vožnja preko Atlantika je trajala 7 ur. V Montrealu smo se takoj dogovorili s predstavniki firme 'Irving za obisk v Sant Johnu, ki je v pokrajini New BrunsWig. V Montrealu nas je pričakal svetovalec Irvingove firme za celulozo g. Mitev in predstavniki Impex Overseas Corporation iz New Yorka. Še isti večer smo bili v telefonski zvezi z Irvingom iz St. Johna, ki je naslednji dan organiziral obisk v St. Johnu. Po nas je v Montreal poslal svoje privatno reaktivno letalo, ki ima prostora za 9 potnikov in 2 člana posadke. V eni uri smo preleteli razdaljo St. John—Montreal, ki znaša okoli 1.000 km. Iz višine 9000 metrov smo opazovali enolično, razmeroma gozdnato pokrajino, ki je bila vsa pokrita s tanko odejo snega. Ob vzletu z letališča smo videli znamenito reko Sv. Lovrenca1, ki sicer teče skozi Montreal. St. John je majhno mesto, z okoli 100.000 prebivalci, z mnogo industrije. Sicer je pa glavno mesto pokrajine New Bruniswlg. Dva dneva smo imeli razgovore z lastniki firme Irving. To je družinsko velepodjetje, ki ima poleg velikih tovarn celuloze in papirja še naftno rafinerijo1, lastno ladjevje (3’00.000 brt), veleblagovnice, lastne gozdove 'in še kaj. Mesto St. John je vse v znamenju (ali v odvisnosti) od Irvinga, pravijo', da je tudi pokrajinska vlada odvisna od naklonjenosti te družine oziroma starega Irvinga. Posli po posameznih panogah so pri Irvingu razdeljeni med tri sinove. Spoznal) smo se z vso družino, poslovne razgovore pa smo imeli z najstarejšim sinom 'in njegovimi direktorji. Kljub temu, da ima Poslovno združenje z Irvingom zelo neugodno pogodbo, sem iz razgovorov, ki smo jih 'imeli, posnel, da poslujejo solidno, da 'Skušajo nas, kot njihove kupce, razumeti v naših težavah in da nikakor nimajo namere na pogodbi dobesedno vztrajati. Dogovorili smo se za dobavo 10.000 ton beljene Si 'in Sa celuloze v mesecu marcu ali aprilu. Cena, za katero smo se sporazumeli, je bila ugotovljena v smislu vsebine pogodbe in primerna ter konkurenčna skandinavskim cenam. Za dobave v letošnjem letu nam je še ponudil 35.000 t Si in Sa beljeno celulozo. O sprejemu te ponudbe se bo treba sporazumeti v okviru Poslovnega združenja. Ker je bilo v dneh, ko smo bili v St. Johnu okoli —25 0 C, so nam odsvetovali, da bi si ogledali njihove tovarne, poleg tega pa so tovarne v rekonstrukciji in jih še dograjujejo, tako nam ogled ne bi mnogo koristil. Iz St. Johna smo se vrnili v Montreal, zopet z mini reaktivnim letalom. Za ogled Montreala smo izkoristili petek popoldne. Žal je ob hudem mrazu tudi snežilo. Montreal je več kot trimllijonsko mesto, z zelo razvito industrijo, z velikim pristaniščem na reko Sv. Lovrenca, ki more sprejemati največje prekooceanske ladje, ki pa je zaradi ledu skozi štiri mesece zaprto. V Montrealu se večinoma govori francosko, sicer pa je predpisana stroga dvojezičnost. Vsi napisi so ob francoščini tudi angleški, sploh sta v mestu in pokrajini obvezna in uradna oba jezika. O razvitosti gospodarstva govori to, da je v mestu ogromno bank, številne so pa tudi cerkve. Iz Montreala sem poletel v Toronto, da tam prebijem soboto 'in nedeljo. Kolegi iz delegacije pa so v nedeljo odleteli v New York, bili pa smo v dogovoru, da se v New Yorku sestanemo v ponedeljek. Ko sem preuredil svojo vozovnico za polet v New York pre- ko Toronta, je bilo zanimivo, da mi je Air Canada (letalska družba) za skoraj 500 km daljšo razdaljo priznala dobropis za 12 dolarjev, kar priča, da so poleti v Kanadi in ZDA precej cenejši, kakor v Evropi. Osnovno vozovnico je namreč izdala belgijska družba Sabena. Toronto je mesto z več kot dva milijona prebivalcev. Govori se izključno angleško. Mesto ima zelo lepo lego ob Ontarijskem jezeru, polno je parkov, sicer pa sem imel vtis, da se zelo neurbanisti-čno izgrajuje. Ob starih palačah so novi nebotičniki. V mestnem centru se more videti tudi električne kable in telefonske napeljave na telegrafskih drogovih. V najmodernejših predelih mesta so ostale zanikrne hiše, ki spominja- jo na okolico iz westernov. Cestno omrežje v Kanadi je zelo moderno1, zanimivo pa je, da je naj večja dovoljena hitrost avtomobilov 70 milj, t.j. približno 110 km na uro, in to na štiripasovnih dvosmernih avtocestah. Opazil sem tudi, da so vozniki zelo pozorni in spoštljivi do pešcev. V Ne'W Yorku( smo imeli razgovore s firmama Wasitvaco Corporation in Continental Can Com-pany. Ti firmi sta veliki proizvajalni hiši tako za celulozo kakor za papir in karton in za papirno konfekcijske proizvode. Naša naloga je bila, da dobimo njihove ponudbe za celulozo in da ugotovimo njihovo pripravljenost za eventualno dolgoročno sodelovanje. Namen delegacije ni bil, da sklene konkretne posle, marveč, da se doma, na podlagi podatkov, dogovorimo o sodelovanju s tema firmama. Da bi imeli predstavo o velikosti teh firm, navajam, da imata obe podjetji prometa blizu 2 milijardi dolarjev, in da se uvrščata med 100 največjih podjetij Amerike. V New Yorku imajo svoje centrale, za urade jim služijo lastni nebotičniki. Sicer pa imajo svoje tovarne raztresene na ameriškem jugu in zahodu. West-vaco Corporation nam je ponudila možnost, da si ogledamo njihove tovarne v državi Georgiji blizu Atlante in Avguste. Na žalost se te mikavne ponudbe nismo mogli poslužiti zaradi omejenega časa, ki nam je bil za to potovanje na razpolago. O samem New Yorku sem dobil le bežne vtise, gibal sem se v naj -ožjem središču mesta, kjer smo stanovali in kjer smo imeli svoje poslovne opravke. Iz New Yorka smo odleteli s tako imenovanim Jumbo Jetom (Boing 747), ki je trenutno največje letalo za osebni promet, sprejme namreč 360 potnikov. Pristanek je bil predviden v Londonu, vendar nas londonsko letališče ni moglo sprejeti zaradi pregoste megle. Po enournem obletavanju Londona so nas napotili zasilno pristat v Frankfurt. Kljub temu, da smo imeli iz Frankfurta direktno vezo za Beograd, smo zaradi prtljage in vozovnic odleteli nazaj v London. Iz Londona smo naslednji dan nadaljevali pot z Jato-Vim DC 9 v Beograd. Toronto Se dobre tri tedne do poklica VEVČE, APRILA 1971. Cilj vsakega človeka je osebno napredovanje tako na umskem kot materialnem področju. Potrebe po strokovnem iaobraževaniju kadrov pa so v delovnih, organizacijah osnovane z vedno večjimi zahte vami po usposobljenosti. Več znate, se pravi lažje delati. Posledica lažjega in smoternejšega dela pa je večji delovni uspeh in vzporedno tuidi uspeh podjetja. Teh dejstev se je zavedalo tudi šestnajst sodelavcev in sodelavk. Pred dvema letoma se je vpisalo v razred za odrasle poklicne papirniške šole 19 kandidatov. Eden od njih je zbolel, eden je prekinil delovno razmerje, tretji pa je šolanje pustil samovoljno. Kar je program šole dokaj pester in zahteven, je jasno, da so bili napori za dosego uspeha precejšnji, zlasti pa se stopnjuje sedaj, ko se pouk bliža koncu. Dolžnosti na delovnem mestu, doma v družini, obisk šole izven delovnega časa, zraven pa še učenje, le ni majhna stvar. Zato je vse prizadevne učence treba pohvaliti. Dobre tri tedne še loči bodoče papirničairje do zaključnih izpitov. Upajmo na najboljše. Po zaključku predavanj bodo nekaj dni oproščeni rednega dela. Ta čas bo potreben za pripravo odgovorov za snov, ki so jo skozi dve leti poslušali, potem pa zares. Po rezultatih dela pa je upati, da bo uspeh dober. Zaželimo jim sreče! Asfalt pred restavracijo VEVČE, APRILA 1971. Dolga je pot od zamisli do uresničitve. To je dejstvo —• velja predvsem za komunalne oziroma splošne dobrine občana. To velja tudi za ureditev avtobusne postaje in parkirišča pred vevško restavracijo, Ze leta 1965 so bili izdelani načrti za ureditev obračališča avtobusa in postaje na Vevčah in s tem seveda tudi ureditve prostora pred vevško restavracijo. Zaradi pomanjkanja sredstev se je pričetek del odlagal iz leta v leto, tako da je bilo med KS in papirnico šele leta 1969 jeseni dogovorjeno o planu komunalnih del, ki jih skupno financirata papirnica in krajevna skupnost. Po tem planu, ki je bil sprejet na zborih volivcev marca 1970, je bil začetek teh del predviden spomladi leta 1971, konec pa leta 1972. Skupna vrednost teh del znaša ca. 430.000 din in ni mogoče vsega naenkrat finančno pokrivati. KS Vevče — Kašelj ima pičlo odmerjena denarna sredstva 'in zmore letno opraviti ali sofinancirati dela le do višine vrnjenih sredstev od občanov na račun za uporabo mestnega zemljišča, kar znese ma leto 1971 50.000.- din. KS ima poleg tega še druge obveznosti, vendar se bo letos lahko izplačalo iz teh sredstev celih 50.000.- din, medtem ko bo dBuge potrebe KS krila iz prihrankov prejšnjih let. Podobna situacija pa je tudi v podjetju, kjer so vsa sredstva sklada skupne porabe v pretežni meri namenjena za gradnjo stanovanj, zmanjka pa za vzporedne oziroma spremljajoče ureditve. Ponavlja se vedno isto, da sredstva za glavni namen so — zmanka pa jih za dokončne ureditve, oziroma finalizacijo, v tem primeru, ureditev okolice stanovanjskih zgradb Ofset tisk VEVČE, APRILA 1971. Izgleda, da bo vodai ki je sdcer stalni spremljevalec ofset tiska, izgubila svoj pomen. Pri modificiranem postopku ofset tiska, ki ga ravno sedaj pripravljajo, se bodo uporabljale specialne plošče, ki pa jih ne bo treba ovlažiti z vodo. Ta postopek je tudi že dobil svoje ime: driografija, ker se le nekoliko razlikuje od standardnega. Iniciator te nove metode je ameriška firma 3M—Company. Celotni postopek bazira v glavnem na tiskarskih ploščah z določenimi lastnostmi. Te plošče se imenujejo 3'M—dry plošče in se tmSi,,, Z Za čas, ko so potekala dela asfaltiranja in preurejanja dvorišča pred restavracijo, se je glavni promet odvijal na ploščadi med upravnim poslopjem in trgovino Mercator Družbeni in samoupravni dogovor (Nadaljevanje s 1. strani) merila nagrajevanja, različno produktivnost in. razbčne osebne dohodke. Spraviti vse to v nek skupen okvir, bo trajalo veliko truda in časa. Predlog družbenega dogovora, o katerem sedaj potekajo razgovori j.n ki ga preizkušajo na primerih raznih podjetij, predvideva okvire in nekatera konkretna merila za samoupravne sporazume. Ker pa je to še vedno predlog, je v tem trenutku zelo težko kaj konkretnega reči o njem. V predlogu so predvidene kvalifikacijske skupine delavcev, najnižji kalku-lativni osebni dohodek za vsako kvalifikacijsko skupino, predviden je najnižji in najvišji osebni dohodek za redno delo, zneski kilometrin, dnevnic, terenski dodatki in drugo. Posebej je obdelana metodologija za ugotavljanje tako imenovanega faktorja stimulacije, ki je odvisen od uspešnega poslovanja in s katerim se dogovorjeni kalkulativni osebni dohodki lahko povečujejo. V tej metodologiji za ugotavljanje faktorja stimulacije pa se upošteva razmerje med ostankom dohodka in kalkulativ-nimi osebnimi dohodki, razmerje med dohodkom in kalkulativnimi osebnimi dohodki ter razmerje med osnovnimi sredstvi in kalkulativnimi osebnimi dohodki. Iz vseh teh razmerij je izpeljana matematična formula, iz katere izhaja, da delovna organizacija lahko povečuje svoje osebne dohodke pod pogojem, da se veča dohodek in pa ostanek dohodka. Delovnim organizacijam je prepuščeno, da v samoupravnih sporazumih uporabijo tudi drugačno metodologijo Dober dan in blokov. Po dogovoru naj bi torej tovarna plačala letos 150.000.-din, KS pa 50.000.- din. Z izvajalcem del Cestnim podjetjem Ljubljana je dogovorjeno, da dela opravi v dveh fazah 'in sicer letos za 200.000,- din, ostalo pa prihodnje leto. Dela so tudi tako zastavljena in bodo tako izvedena. Dodatno bo izven plana letos še asfaltiran dohod k stanovanjskemu stolpiču II, kjer pa stanovalci sami prispevajo k ureditvi. G. P. brez vode? uporabljajo za ofset stroje brez sistema za vlaženje. Skoraj gotovo lahko rečemo, da se bodo raziskovalna dela uspešno končala in ta nov postopek uspešno uveljavil tudi pri visokem in globokem tisku. Pri driografičnem postopku se po navodilih strokovnjakov iz 3M-Company, uporabljajo plošče, pri katerih leže v isti ravnini potisk-Ijivi 'in nepotiskljivi deli slik. Ne obstaja relief ali povišani deli slike kot pri visokem tisku, niti ne poglobljen del kot pri globokem tisku. Ta vrsta plošč je prekrita s specialnim slojem, ki odbija barvo na nepofiskljivih mestih, tudi ne povzroča nobenega vlaženja, tako da se obdrže mesta, ki so brez slike, zelo cista. Za ta izboljšan postopek ofset tiska so potrebne tudi specialne tiskarske barve, ki jih za sedaj proizvajajo le v 3M—Company. Kasneje jih bodo vehjetno sprejele v svoj proizvodni program tovarne barv. Računajo, da se bo ta postopek uveljavil v praksi že v prvi polo^-vici letošnjega leta. Cena plošče je enaka ceni standardne ofset plošče. Ni pa še znana velikost plošč. V 3M—■Company sodijo, da je nov postopek ofset tiska nov dokaz za metodičen razvoj tiska in potrjuje dejstvo, da v današnjem času nič ne izgleda nemogoče. Razumljivo je, da tak način tiska ustreza vsem onim, ki se vsakodnevno ukvarjajo s problemi, ki jih jim nalagajo današnji postopki. Inž. M. Ž. za ugotavljanje faktorja stimulacije, vendar pa morajo upoštevati vsa razmerja, ki so zgoraj našteta. Delovne organizacije bodo sklepale samoupravne sporazume praviloma po panogah dejavnosti. Tako je tudi predvideno, da bo industrija papirja Slovenije sklenila en samoupravni sporazum in se na podoben način, kot je predvideno v družbenem dogovoru, sporazumela o načinu formiranja in merilih za ugotavljanje mase osebnih dohodkov. V ta namen je ustanovljena delovna skupina predstavnikov vseh papirnic v Sloveniji, ki 'ima nalogo, da izde- Dali so kri KOLIČEVO, APRILA 1971. Eno naj lepših dejanj, kar lahko naredi človek človeku je, da mu daruje svojo kri. Odveč je pisati o tem, koliko človeških življenj je bilo s tem že rešenih in koliko jih še bo, saj vemo, da je na cestah in drugod vsak dan več nesreč. Pri takih nezgodah izgube ponesrečenci ponavadi velike količine krvi in, če ne bi bilo krvodajalcev, ki bi zanje darovali kri, bi bili zapisani smrti. Že več let je v Papirnici Količevo krvodajalstvo zelo razširjeno, kar dokazuje, da imamo veliko ljudi, ki se zavedajo dolžnosti do sočloveka. Iz podatkov, ki nam jih je posredovala tov. Marinka Stupica, ki že več let skrbi za krvodajalske akcije, je razvidno, da je bilo v 1. 1967 — 89 krvodajalcev iz našega podjetja, v 1. 1968 — 58, v 1. 1969 — 84, 1. 1970 — 74 in 1971 — 95. Metod Beden, dolgoletni krvodajalec Nimamo prostora, da bi poimensko našteli vse, ki so v tem času darovali kri, dovolj naj bo, da naj omenimo le tiste, ki so to storili največkrat. Tako sta tov. Metod Beden in Janez Praprotnik darovala kri že 23 krat, nekajkrat manj pa so darovali kri Ivan Kovič, Iva žajc, Alojz Omejc, Milan Korošec, Sandi Rihtar in Ivan Kaplja. Da bi pobliže spoznali tov. Metoda Bedena, smo ga zaprosili za kratek razgovor, v katerem nam je povedal nekaj o svojem življenju. V podjetju se je zaposlil 1. 1952 in že več let redno daruje kri tudi po večkrat v letu. Seveda se redno odzove vsaki krvodajalski akciji v podjetju, že večkrat pa so ga prišli v nujnih primerih Iskati celo na dom. Povedal je, da daruje kri zato, ker ve, da jo ponesrečenci vsak dan potrebujejo, lahko pa se tudi zgodi, da jo bosta potrebovala njegova dva otroka ali žena. Dobro ve, da krvi ne prodajajo, niti izvažajo v države, če pa bi zvedel, da to delajo, potem pa je ne bi več daroval. Z delom v podjetju je Metod zadovoljen, le pri delitvi osebnih dohodkov pravi, da ni ustreznega sorazmerja med delavci v dodelavi lepenke (močile!) in med sušilci lepenke. Seveda ne želi, da bi se sušilcem plača znižala, predlaga le, da oi njegovo in podobna delovna mesta bolje ocenili. Tudi doma Metod. la predlog samoupravnega sporazuma in ga predloži kolektivom v razpravo in odobritev. Tako, kot je bilo težko kaj konkretnega reči o družbenem dogovoru, je še teže kaj konkretnega reči o našem samoupravnem sporazumu; odvisen, bo namreč v marsičem od družbenega dogovora. Že sedaj pa lahko rečemo, da bo samoupravni sporazum samo na podlagi za ugotavljanje celotne mase osebnih dohodkov, do katerih je delovna organizacija upravičena, medtem ko notranja delitev še naprej ostaja njena interna zadeva. Milič a sočloveka nima problemov in je s stanjem zadovoljen. Zeli le, da bi se tudi iz podjetja krvodajalskim akcijam odzivali v še večjem številu kot do sedaj. ŠAH KOLIČEVO, APRILA 1971. Ša- histl Papirnice Količevo so že trinajstič zapored postali moštveni prvaki na občinskem sindikalnem prvenstvu. V osmih dvobojih so zabeležili 7 prepričljivih zmag, le borbena ekipa Mlinostroja jih je presenetila in jim vzela naziv nepremagljivih, toda kljub temu porazu so zasluženo in s precejšnjo razliko zmagali. Končni rezultat; L Papirnica Količevo 38,5 2. »Mlinostroj« I. Domžale 35 3. »Melodija« Mengeš 32 4. »Helios« Domžale 31,5 5. »Toko« Domžale 24.5 6. »Mlinostroj« II. Domžale 23 7. »Induplati« Jarše 15,5 8. »Mlinostroj« III. Domžale 10,5 9. »Napredek« Domžale 5,5 Za naše moštvo so igrali: Točk Igral Vavpetič Vide 8 8 Laznik Stane 7 7 Hribar Janez 7 8 Sonc Ivo 4,5 8 Hribar Viktor 6 8 Skok Stane 3 5 Kremzer Zdravko 3 4 Vavpetič ni imel tako lahkega dela, kot kaže rezultat. V nekaj partijah se je moral krepko potruditi, da je zlomil odpor nasprotnikov. Laznik je s sigurno igro' pospravljal točke. Brata Hribarja sita veliko prispevala k uspehu, pri čemer je bil Janez nekoliko boljši. Sonc je pokazal boljšo igro. kot kaže rezultat. Zaradi dolge odsotnosti od šahovskih tekmovanj je v nekaj igrah boljše pozicije z eno potezo pokvaril. Skok in Kremzer sta dokazala, da sodita v ekipo, vendar jima malo več teoretične pripravljenosti ne bi škodovalo. Na splošno lahko ugotovimo, da je šah v nekaterih kolektivih precej ^ napredoval, tako da naše »večno« prvo mesto že močno ogrožajo. Od ostalih šahovskih novic moramo omeniti velik uspeh reprezentance Domžal, ki je na brzo-burnirskem prvenstvu slovenskih mest v Zagorju med 36 ekipami osvojila odlično 2. mesto, takoj za Mariborom in pred Celjem, Kočevjem, Mursko Soboto, Ljubljano in ostalimi. Rešitev izpolnjevanke Smetana, Slomšek, starost, Slovani, kopriva, Kaldeja, ka- ; skada, Lendava, Ligurka, La : Calle, lanceta SLAVIJA, MORAVA, EMONA, PLANICA, JADRAN, AVALA Izpolnjevanko so pravilno rešili in bili izžrebani: 1. 10.— din Anton Jozelj 2. 10.— din Miha Ravnik 3. 10.— din Mitja Predalič 4. 30.— din Ivanka Ferjan 5. 60.— din Vilma Srenik V Novigradu že od 1. maja naprej VEVČE, APRILA 1971. Cas prav hitro mineva. Komaj smo odložili zimsko suknjo, že je treba misliti na kopalne obleke. Letos se bo kopalna sezona v počitniškem domu v Novigradu začela že 1. junija, končala pa 21. septembra, vendar bo dom odprt že od 1. maja naprej. V tem mesecu število dni bivanja v domu ni omejeno in tudi niso potrebne posebne prijave. Možen je izlet za dan ali dva, ali pa tudi za teden, dva. Časovno je letos razdeljeno letovanje na 11 skupin s po 10 ali 11 dni. Termin prvih 'in zadnjih dveh skupin štejejo za predsezono in posezono, ostalih sedem skupin pa za sezonsko dobo: Upajmo, da bo vreme tudi v začetku in ob koncu letovanja lepo kot v glavni sezoni, vsekakor pa bodo cene v tem času nekaj nižje od cen v glavni sezoni. Zamenjava gostov bo ob naslednjih dnevih: I. skupina: od 1. 6. do ii. 6. = 10 dni II. skupina: od 11. 6. do 21. 6. = 10 dni III. skupina: od 21. 6. do 1. 7. = 10 dni IV. skupina: od 1. 7. do 11. 7. = 10 dni v. skupina: od 11. 7. do 21. 7. = 10 dni VI. skupina: od 2-1. 7. do 1. 8. = 11 dni VII. skupina: od 1. 8. do 11. 8. = 10 dni VIII. skupina: od 11. 8. do 21. 8. = 10 dni IX. skupina: od 21. 8. do 1. 9. = 11 dni X. skupina: od 1. 9. do 11. 9. = 10 dni XI. skupina: od 11. 9. do 21. 9. = 10 dni Količevci navadno letujemo v Fiesi. (Lanski posnetek) Osebje doma bo letos popolnoma novo. Kaže, da se bo za goste zanimalo in da bo po danih zmožnostih ustreglo vsem. Odbor za družbeni standard se je pozanimal za skromno modernizacijo kuhinje v počitniškem domu, kar bo nedvomno vplivalo na kvaliteto uslug. Odobrili' so nabavo stroja za lupljenje krompirja, dve novi plinski plošči, pralni stroj, 50 novih volnenih odej in zmrzovalno omaro. Vsekakor je želeti, da bi se člani kolektiva in njihovi svojci v našem rekreacijskem domu res dobro počutili in si v času počitnic nabrali novih umskih in telesnih moči za bodoče delo ter za nekaj lepih dni sproščeni pozabili na vse tegobe med rednim delom. Se dober mesec in spet bo na obali pod počitniškim domom kot lani ali pa še lepše Marjana Nahtigal, pripravljalka vzorcev Preciznost je bistvo kovinarjev. Na sliki Franc Cerk pri delu Stodvajset tisoč za družbeno dejavnost VEVČE, APRILA 1971. Odbor za družbeni standard je na svoji seji dne 25. III. 1971 razpravljal o sredstvih za družbeno dejavnost. Pred tem so posamezne organizacije vložile prošnje in obrazložile svoje programe, za katerih realizacijo so nujna materialna sredstva. Prvotno razdelitev je odbor korigiral in z 8 glasovi proti enemu vzdržanemu odobril posameznim organizacijam naslednja denarna sredstva: din Aktiv borcev NOV . . . 3.000 NKSlavija............. 27.000 Gasilci................4.500 Godba................. 20.000 HK Slavija............ 36.000 Društvo ljudske tehnike . 4.500 KK Slavija.............4.500 PD Vevče...............9.000 PK Slavija.............9.000 Mladinska organizacija . 2’.500 Ker imajo nekatere organizacije že iz prejšnjih let neporavnane račune, je odbor sprejel sklep, da računovodstvo podjetja odtegne vsem koristnikom dotacij dolg iz preteklega leta, šele nato pa izplača razliko. Upajmo, da bodo dodeljena sredstva koristila omenjenim organizacijam, zlasti pa, da bodo služila vzponu in napredku njihove dejavnosti. Za (iščenje odpadnih voda VEVČE, APRILA 1971. Na inštituta za mikrobiologijo in vodno tehnologijo na Tehnični visoki šoli v Grazu so preizkusili preparat dunajskega kemika dr. Holzingerja za razstrupljevanje odpadnih vod v papirnih tovarnah. Pri tem so dosegli lepe rezultate. Rešitev problema je bila toliko lažja, ker so se že prej vršile raziskave glede poboljšanja obdelovalnih površin. S preparatom »EOKOMIT« se vsi odpadki gospodinjstev, gozdov in polj v najkrajšem času spreminjajo oziroma kompostirajo v humus. Dr. Holzinger preizkuša sedaj svoj preparat na bolnih rekah in jezerih. Tudi problem vodnih okužb so rešili s tem preparatom. Že pred leti so v finskih papirnih tovarnah večji del odpadnega lubja kompostirali s pomočjo Eokono-mita. Ena največjih finskih papirnih tovarn Rosenlew je poslala probe odpadnih vod na preiskave na Dunaj. Po dolgoletnih poskusih so izumili bekterijski koncentrat EKOSULF, s katerim sedaj nudijo industriji ceneno in učinkovito metodo za čiščenje odpadnih vod. Očiščenje 1 m:! odpadnih voda papirne tovarne s preparatom Eko-sulf stane približno 20 šilingov, pri čemer so vkalkulirani stroški preparata, potrebne dodatne množine apna in amortizacija potrebne tehnične ureditve. Zanimivo tekmovanje za Moškričevo značko VEVČE, APRILA 1971. V dvorani Šolskega centra tiska in papirja so imeli konec marca pionirji osemletk iz občine Moste-Polje tekmovanje za Moškričevo značko. To je bila zanimiva, in prijetna prireditev, ki so se je po» leg tekmovalcev in pedagoških delavcev udeležili tudi tovariš Franc LESKOŠEK-LUKA, predsednik občine Moste-Polje Polde MAČEK, tovarišica Pepca — vdova po heroju Moškriču, narodni heroj Stane BOBNAR in predstavniki nekaterih podjetij s področja občine, zlasti tisti, ki imajo patronat nad šolami. Tekmovanje med šolami je potekalo v obliki kviza. Ekipe posameznih šol so bile razdeljene v štiri težavnostne stopnje. Najlažja vprašanja so dobivali učenci nižjih razredov, težavnost pa se je stopnjevala v razmerju s starostjo tekmovalcev. Znanje učencev je bilo presentljivo, tako za laika, kakor tudi za tiste, ki so to zgodovino sami doživljali. Papirnica Vevče in njeni delavci, ki so bili v centru dogajanj pred in med vojno, so bili omenjeni v večini vprašanj in odgovorov. Tekmovalcem sostrške osemletke, nad katerim ima naša tovarna patronat, sta tovariša Anton NOVAK in Stane ROBIDA v imenu kolektiva podelila knjižne nagrade "-Zgodovino Papirnice Vevče« in »Vevški papirničarji v boju za svoje pravice«. Rok odplačevanja posojila za stanovanja podaljšan od 20 na 30 let VEVČE, APRILA 1971. Odbor za družbeni standard je na osnovi sklepa DS podjetja z dne 22. II. 1971 ponovno obravnaval zadevo o podaljšanju roka vračanja kredita za stanovanje od sedanjih 20 na 30 let, po 2 % obrestni meri. Znano je, da so sedanji pogoji vračanja kredita glede na visoke cene stanovanj v novem bloku nemogoči. Velika razlika je tudi v deležu lastne udeležbe pred dvema letoma in letošnjo-. Člani odbora so sprejeli sklep, da se konkretno za novi blok do- loči rok odplačila kredita na 30 let z 2 % obrestno mero. -O dobi vračanja za vse ostale koristnike stanovanjskega kredita bo odločal odbor naknadno. Nadalje je odbor sprejel spremembo Pravilnika o gradnji, kreditiranju, prodaji in najemu stanovanj: »Delavec, ki je že prejel kredit iz sredstev podjetja za reševanje stanovanjskega vprašanja, lahko kandidira za nov kredit pod pogojem, da svoje sedanje stanovanje proda članu kolektiva ali podjetju samem«. Organizacija mora biti brezhibna, potem je tudi proizvodnja dobra. Izmenski delovodje pri delu Nogometaši Slavije v boju za obstanek v SNL VEVČE, APRILA 1971. Nogometaši Slavije iz Vevč, odkar tekmujejo v SNL, še nikdar niso bil; tako nizko na prvenstveni lestvici kot v letošnji sezoni. V času, ko to poročam, so vevški nogometaši odigrali tri tekme v spomladanskem delu prvenstva. Bilanca uspeha je skromna, saj so varovanci trenerja Perhariča obe srečanji v gosteh po pričakovanjih izgubili (proti Kovinarju in Izoli), doma pa so komaj zmagali tesno z Nafto 3 : 2! Prvi zamahi v nadaljevanju drugega dela prvenstva znova kažejo, da so želje strokovnega vodstva in samih nogometašev eno, dejanski razplet na samih prvenstvenih tekmah pa kaže povsem drugače. Nočemo biti preveliki pesimisti našega slovenskega ligaša, če upoštevamo, da ima moštvo Slavije do konca prvenstva še precej tekem in hkrati možnosti, da se odlepi iz nevarne cone v spodnjem delu prvenstvene tabele. Vse torej še ni izgubljeno, saj je izenačenost v točkah tolikšna, da se ob uspešnih naslednjih tekmah morda lahko nadejamo boljše uvrstitve na lestvici. Sprašujemo se pa vseeno. Ali se bo moralo moštvo Slavije po nekajletnem uspešnem nastopanju v SNL zares posloviti in preseliti še v nižji razred tekmovanja? To prav gotovo ne bi bilo najlepše, upoštevajoč, da bodo Vevčani v času cd 19. do 27. julija praznovali 50-letnico nogometa v Vevčah in okoliških krajev. Sama proslava, ki bo veličastno pripravljena, bi bržkone izgubila na privlačnosti, če bi se prav letos moralo moštvo Slavije posloviti iz SNL. Strokovno vodstvo, na čelu s trenerjem Perharičem, si prizadeva v preostalem delu prvenstva narediti vse, da bi enajsterica nadoknadila zamujene točke v jesenskem delu prvenstva. Pri tem moramo poudariti, da se strokovni štab Slavije nemalokrat ušteje, ko v igro postavi igralce, ki so kvalitetno slabši od nekaterih rezervnih igralcev. Tako npr. zanemarjajo bivšega mladinskega reprezentanta Slovenije Sevška, ki je prav v tekmi proti Nafti znova potrdil pravo vrednost in odločil tekmo v prid svojemu moštvu, čeravno je bil rezerva in vskočil v tekmo šele po slabi igri levega krila Kozamernika. Takih neumestnih potez se strokovni štab vevške enajsterice ob tako kritičnih položajih prav gotovo ne bi smel privoščiti. Poizkuse glede standardne enajsterice bi bilo ob tem ča- su treba vsekakor opustiti in skrbeti za homogeno ekipo, ki bi bila ob zaključnih odločilnih tekmah fizično in psihično kar najbolje pripravljena. V času, ko to pišem, je do konca prvenstva še osem tekem. Prav v teh preostalih tekmah se bodo morali nogometaši iz Vevč močno potruditi in pokazati več realiza-torskih sposobnosti, če bodo v prihodnje še hoteli nastopati v družbi slovenskih ligašev. Vsi se moramo dobro zavedati, kako dolga ‘in trnjava je bila pot do vstopa v SNL, kako so se takratni domači igralci z veliko truda in z malo sredstvi priborili višji rang tekmovanja, kako se je vstopa v SNL veselilo staro in mlado, igralci, trener in takratno vodstvo, kar vse je za Vevče in okoliške kraje predstavljalo pravi »športni Babilon«. In sedaj, po tolikih letih nastopanja v SNL, težko pridobljeno izgubiti! Ne, tega si vevški nogometni kolektiv ne sme privoščiti, saj bi izpad iz SNL predstavljal za razvoj nogometa v tem kraju korak nazaj in to prav v času, ko bodo praznovali jubilejno proslavo obstoja nogometne igre na Vevčah. Toni Židan V Se o prvih papirniških igrah v smučanju KOLIČEVO, APRILA 1971. V tretji letošnji številki Našega dela je tov. Rajko Knific napisal sestavek »Zakaj tako«