Leto IV.
V Celju, dne 18. maja 1909.
St. 23. ,
ibaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — V»e poiiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati a* naslov: »Narodni List" v Celju. — Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Schillerjeva cesta štev. 3.
»Narodni List" stane za celo leto 4 E, za pol leta 2 K. za Cetrfr leta 1 K. Za Amerika in drnge dežele na leto 5 K 60 vin. Naročnina se plačuje vnaprej. — Posamezna številka stane 10 vin.
Oglasi se računajo po 12 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popnst po dogovora* Pristojbine za oglase je plačevati po pošti na naslov: „Narodni Lifft" v Ceijn.
FltlP 17 TTtftizI' imat£ st0Piti na volišče, da si izberete za deželne poslance može, ki bodo neodvisni UHv lis IIIclJ«. na vse strani zastopali Vaše kmečke potrebe. Polnoštevilna udeležba vseh naprednih kmetovalcev pri teh volitvah je nujna potreba. Ali si boste še nadalje pustili) nalagati novih nepotrebnih davkov? 17. maj naj bo dan plačila za lumparijo klerikalnih poslancev v državnem zboru, ko so glasovali za nagodbo z Ogrsko, in tako oškodovali Vašo živinorejo, Vaše vinogradništvo ter splošno vse naše kmetijstvo. ^
Kdor noče, da bi se še nadalje oškodovale naše kmetijske zatteve, kdor noče, da bi nam klerikalni poslanci v deželnem zboru zopet nalagali nove davke, bo šel dne 17. maja na voii^|e i«i .'bo volil kandidate, ki jih tu priporočamo. Kmetje! Nobeno delo ni 17. maja tako važno, kakor volitve, . ;
Kandidati narodne stranke so:
Za okraj Celje, Laški trg, Vransko, Gornjigrad:
Franc Ooričan
posestnik v Višnjivasi in kmetijski potovalni učitelj.
i dr. Rihard Karba, zdravnik^ Vransko. Za okraj Brežice, Sevnica, Kozje: Iyan Malus, ekonom, Bizeljsko.
Za okraj Slovenji gradeč, Marenberk, Šoštanj:
*
dr. Anton Božič
J*... odvetniški kandidati in posestnik, Celje.
......f-/J.......H-rt?—--1--
I p Za okraj Šmarje, Rogatec:
T- '
Maks Berlisg
posestnik in poštar, Žetale.
Narodna stranka priporoča sledeče samostojne protiklerikalne kandidate:
Za okraj Ptuj, Ormož: dr. Miroslav Ploj, državni poslanec, Dunaj.
Ivan Kolarič, posestnik, Središče.
Za okraj Maribor, Sv. Lenart, Gornja Radgona,
Ljutomer:
Jakob Žemljic
veleposestnik, Radinci.
Pozor na klerikalne sleparije!
Pri volitvah dne 7, maja so klerikalci nastopali z nasilstvom in sleparijo. Tako so v Št Petru na M. s. lovili župnikov* priganjači prihajajoče volilce na cestah in jih kakor redarji gonili v žuspniš,č£, kjer* so se glasovnice »popravljale«. V komisijah so klerikalni člani pri oddaji pregledovali glasovnice. Pri Sv. Roku ob SotlLsose dei-ile z; imenom dr. Korošca popisane glasovnice in v komisiji se je hotela glasovnica nekega volilca od župana signirati s prigibom ob vogliii, proti čemur je volilec odločno protestiral. V odmorih je prišlo pri nekarerih klerikalnih komisijah mnogo glasovnic, popisanih1 z: imenom klerikalnega kandidata., v volilno posodo. Vsi slučaji teh nasilstev in sleparij so naznanjeni drž. pravdništvom. Vendar opozarjamo vse somišljenike, da strogo pazijo, da se take lumparije dne 17, maja ne bodo godile.
Pred vsakim voliščem je treba nastaviti več naprednih mož, ki bodo preprečili klerikalno nasilstv® nad prihajajoči^, volilni.
V vsakem volišču naj bo ves čas navzoč vsaj en naš volilec, ki naj strogo pazi na vsako nepošteno dčjanje kakega člana komisije, si vse zabeleži ter narr? naznani.
Klerikalne lupparije,- se morajo kaznovati.
Še enkrat: po^or!	•
Klerikalni
Štajersko, da bpdo agitirali za Hujskači iz Krai?j)Skegar< nimajo
——.—
hujskači iz Kranjskega nameravajo prihodnjo nedeljo preplaviti celo Spodnje* duhovniške kandidate. Ven s temi hujskači ! Vrzite vsakega čez prag! Napodite jih iz,.Vaših, občin ! tukaj nič iskatU '	*
SomiMi!
C e zmagajo V pondeljeK 17. t. m. KleriKalci, ne bo« zmagalo»prepričanj«, anpat; njihovo delo od Volika <lo Volika. Somišljeniki! posnemajte jih Vsaj zadnja dVa dni.
€dino podrobno delo prinese zmago!
Agitatorji! Zaupniki!
HleriHalci bodo V soboto in V nedeljo Vrgli V deželo cele trume agitatorjev ! Celo s KranjsKega pridejo! Bodite pozorni, da ne sKVarijo Vaših uspehov. Zadnja dVa dneVa Vsi Ven! 5 KranjsKimi hujsKači proč!
Prilagamo današnji šteVilKi letaH „Hme<Ha zVeza 1. 2000"..
Nedeljski shodi.
Shod v Rajhenburgu
je bil prav dobro obiskan — bilo je gotovo nad 150 vdeležencev. Zborovanje je otvoril g. Križan iz Sevnico, na kar je bil izvoljen za predsednika
posestnik in župan g. Senica. Dr. Za-r. bukovšek je razjasnjeval kmečki program kandidata Malnsa, kateri se shoda ni mogel sam vdeležiti. Zborovale! so izvajanjem sledili z napeto pozornostjo. Nato je govoril dr. Koderman, ki je pozval vse navzoče volilce, da oddajo 17. maja svoje glasove Malusu. Oglasili so se še posestnik Janez Zfemljak iz Senovega in končno od kaplana po-
slani Skoberne. Mož je 'bll v veliki zadregi, in bi bil' predsedniku gotovo hvaležen, če bi mu ne bil dal besede. Tako pa je iz jecljal, da narodna stranka trdi, da je človek od „afne". Zborovalci so se temu „govoru" veselo muzali. Shod se je končal ob glasnih klicih „živio Malus".
Shod v Kaliiovcu.
Vkljub Veliki oddaljenosti se je zbralo v Kališovcu vendar 60—70 mož. Udeležil se ga je tndi kaplan Tratnik, ki se je že prej hvalil, da bo shod razbil. Pripeljal je v to svrho s seboj Skoberneta in Bndno. No, Vkljub temu se mu namen ni posrečil. Vkljub neslanim medklicem se je shod vršil. Vodil ga je g. Križan, ki je tudi prvi govoril. Za njim sta govorila še dr. Zabnkovšek in dr. Koderman. Besedo je dobil tudi kaplan, kateri je narodno stranko ohrekoval, da je socialdemokratska. Kaplanov govor je naredil vtis, da mož sam tega resno ne verjame, kar govori. Kaplan je hotel izzvati ovacijo za dr. Jankoviča, pa so mu zborovalci odgovorili z živijo-klici na Malusa.
j.
Po shoda je veliko zborovalcev še ostalo in razvil se je prav živahen razgovor. Kmetom se je priporočalo, naj dobro pazijo na glasovnice in legitimacije, na katere sta kaplan Tratnik in župnik Cerjak začela hud lov.
—	Shod je gotovo pridobil Malusu mnogo glasov.
Shodov Kostrivnici,
ki ga je priredil v nedeljo napredni kmečki kandidat g. Maks Berlisg, je sijajno uspel. Bilo je do 150 ljudi, med njimi precej klerikalcev, ki so pa tudi vsi pritrjevali|izvajanjem g. Berlisga in ni vkljub pozivu nobeden mogel niti ene nasprotne besede povedati. Ljudi je bilo spočetka 300; župnik Višnar je nalašč namesto ob 7. uri napravil mašo
—	in še celo brez pridige — že ob četrt na 7. Mislil je, da bo s t°m shod onemogočil, kar se mu pa ni posrečilo. Shodu je predsedoval župan But. G. Berlisg je ob napeti pozornosti razvil svoj program. But je toplo priporočal volilcem, naj volijo po svojem prepričanju. Shod se je zaključil ob velikem navdušenju.*
Veličasten volilni shod f,Nar. stranke" v Kaplji.
V njdeljo, 9. t. m. se je vršil volilni shod kandidatov narodne stranke v Kumerjevi gostilni pri „Pihlbirtu" na Kaplji. Obe veliki sobi sta bili natlačeno polni, na hodniku in pred hišo so stali ljudje, kateri v gostilni niso našli več prostora. Bilo je nad 200 ljudi, kateri so bili, izvzemši dva zve-zarska mladeniča, sami dorasli možje-mladeniči. Za predsednika je bil izvoljen gosp. Valentin Južna iz Št. Jurja. Kot prvi govornik se je predstavil kandidat Fran Goričan, kateri je žel za svoja izvajanja obilo živahnega pritrjevanja. Za njim je govoril drugi kandidat dr. Bihard Karba, katerega so volilci istotako navdušeno pozdravljali. Tretjemu govorniku g. državnemu poslancu Francu Robleku so priredili med njegovim izvrstnim govorom in po istem velikanske ovacije. Prihodnji govornik je priporočal imenom izvrševalnega odbora narodne stranke oba kandidata kot veleizobražena moža, katera sta, kakor je zahteval dr. Karba na jesenskem „ glavnem zboru narodne stranke, res, najboljša izmed najboljših. Zatem so govorili še gg. Plavšak iz Št. Jurja ob Tabora, Dolinar iz Griž, Radišek iz Kaplje in Apat iz Kaplje. Ob viharnem smeha je g. Dolinar razložil, kako si je klerikalna stranka nadela lažujivo jime „kmetska zveza", g. Radišek pa je povedal, da je nek odličen mož v njegovi občini dobil ob času ustanovitve kmet-ske zveze iz Maribora poziv, da naj
tja naznani imena najveljavnejših mož iz okraja, on je naznanil 19 županov in sebe, zavrženih pa je bilo 17 županov in on sam, in iz celega okraja sta bila/pri ustanovitvi kmetske zveze samo dva mladeniča. Na take ljudi se tedaj opira duhovniška stranka in ona. si pridevlje ime „kmetska zveza" ?! Kršč. soc. mladenič Čatek iz Št. Jurja, kateri si ni npal nastopiti, kot govornik, ampak se je odlikoval samo z neumnim posmehovanjem, si je drznil ta napraviti-opazko, da ne morejo rabiti šlev. 17 županov iz Vranskega okraja imenuje tedaj pristaš kmetske zveze šleve. Razun tega je rekel, da je kmetska zveza povabila več ljudi na svoj ustanovni zbor,- da pa je pošta kriva, da niso dobili vabil, za kar se bode pred sodiščem zagovarjal, ker ga g. poštar Plavšak vsled tega toži. Državni posl. Roblek je nato poročal o nameravanem zvišanja davka na pivo, katero bi naše hmeljarstvo občutno oškodovalo in o akciji katero je započel zoper to in predlagal resolucijo proti zvišanja, ki je bila soglasno sprejeta proti glasa zvezarja Čatek. Kmetska zVeza je teda zato, da se pivo podraži in da se naše hmeljar-: stvo,ki ima itak že dosti hude čase, še bolj oškoduj e. Savin-čani zapomite sito!
Zborovalci so soglasno pritrdili sklepom izvrševalnega odbora, da volijo vsi pristaši narodne stranke pri ožji volitvi v splošni skupini mest in trgov due 14. tm. kandidata soc. demokratov Horvateka proti Nemcu Kralju. Konečno je g, Plavšak predlagal zaupnico g. poslancu Robleku, katera je bila ob velikanskem navdušeuja z viharnimi živijo - klici soglasno sprejeta. Ravno tako je bila kandidatura obeh kandidatov soglasno sprejeta, na kar je gospod Valentin Jažna shod zakljačil. Pri nas oddamo 17. tm. vsi glasove kandidatoma narodne stranke!
Shod v Loki pri Zidanem mostu
se je vršil po rani maši ob 8 uri v Čenčičevi gostilni. Zbralo se je 50 zavednih mož, samih volilcev, kateri so se po izbornih izvajanjih kandidata g. Franca Goričana soglasno izrekli za njegovo in g. dr. Riharda Karbe kandidaturo.
Shoda vTakačevem se je udeležilo nad 50 zavednih mož — volilcev. Shodu je predsedoval g. Žurman, ki je v uvodnih besedah priporočal volilcem, naj s pozornostjo sledijo besedam g. Berlisga. G. Berlisg je v lepem govoru razvil svoj program, kateremu so volilci burno pritrjevali. Urednik Spindler je nato podal navodila glede agitacije. Govoril je še v prilog Berlisgovi kandidaturi g. Žurman ter nato shod zakljačil. V rogaškem okraja je narodna stranka neizmerno pridobila. To bodo pokazale volitve 17. majnika.
Nedeljski shodi v marn-berškem okraju.
Dr. Božič je imel tri lepe shode in sicer v Trbonjah, v Vuhredu in v Vižingi. Povsod je bilo povprečno 50 ljudij. Govor kandidata je povsod izzval pravo navdušenje, kakor smo ga pri tem mirnem pohorskem ljudstvu le redko vajeni. Kandidata je spremljal g. dr. Vladimir Sernec iz Maribora, ki je istotako povsod izborno nastopal, in domačini.
Dr. Verstovšek je imel ob 7. ari zjutraj shod na cerkvenem dvorišču v Vuzenici. Toda komaj je stopil med množico, jo je že popihal tudi v farovž. Ja, Kari, zeleno Pohorje ni Kozje. Vabil je na to posameznike v farovž, pa so se mn le vsi smejali in ostali raje zu-naj. Nazadnje se je celo v njegovih možganih zasvitalo, da v Vuzenici nima
. ,„,1 , >, (
ničesar več iskati. Prešel je k drugi! točki dnevnega reda. Šel je, z vuze-: niškim grobokopom k Sv. Primoža na Poh. V gostilni se shod ni mogel vršiti, ker so tam sedeli trije liberalci, Kari je torej v drugič pobegnil v župnišče. Bilo je 50 ljudij, volilcev šteje občina 17; Radovednost je povzročila, da je bilo vse mirno. In Kari je govoril svoj govor o »zelenem Pohorju". Omenil je tudi živinco, ki je tokrat pravilno poginila. Medklic „umrla" ga je spravil v tako ekstazo, v kateri je revež zagledal tisoč pošasti j: zvišanje učiteljskih plač, vero v nevarnosti, pohorske zajce, narodno stranko v Vižingi, po katerem kraju so se Karlu že trikrat brezaspečno sline cedile, in bog ve kaj še. Ko je še omenil »verske in narodne svetinje", je končal, župnik pa je takoj zakljačil shod. Jeza uastane med zborovalci, da ne smejo govoriti. Vsi torej zapustijo župnišče, odidejo v gostilno in tam se je takoj vršil shod narodne stranke. G. Mravljak in drugi so govorili in ostro obsodili Karla, kakor njegovo stranko. Kari je med tem že korakal v Trbonje. Polna soba zborovalcev ga je pričakovala pri Lauku. S klicem »Živijo zeleno Pohorje! Živijo Pišek!" plane Kari med zboro-valce in vrže cilinder na mizo. Že čez 30 sekund pa se je zgodilo, da je katoliški mučenik Kari Verstovšek tretjič zbežal v farovž, ne da bi poprej izde-klamiral svoj govor o »zelenem Pohorju" in »ubogi živinci". S tem je bil njegov dnevni red končan. Upamo, da ga v naš okraj ne bo nikdar več. Če pa še pride, mu svetujemo, da naj svoj govor o »zelenem Pohorju" z ozirom na zadnje nedeljske izkušnje primerno izpremeni.
Shodi v Kozjanskem okraju.
Kmečki kandidat v okrajih Brežice-Sevnica-Kozje g. Ivan Malus je imel v nedeljo tri shode v kozjanskem okraju, ki se je dosedaj po svoji večini odlikoval Kot trdnjava duhovniške politične stranke na Spodnjem Štajerskem. V Podčetrtku je zboroval v gostilni g. Staroveškega zjutraj po rani maši. Bil je to prvi politični shod v Podčetrtku. Udeležili so se ga v velikem številu Ime-njani, ki so zaradi svoje surovosti znani še z mestinjskega velikega shoda leta 1907. Vendar pa je mogel g. Ivan Malus mirno razviti svoj program točko za točko poljudno in v pripro-stih besedah, ki so pa kazale kmetijskega strokovnjaka v vsaki besedi. Točke o nerazdeljenem šolskem podaka, o vinoreji, o lovskem zakonu, o po-vzdigi živinoreje itd. so vzbudile glasno priznavanje. Oni kmetje, ki g. Malusa še poznajo kot svoječasnega vinarskega nadzornika, ga bodo splošno volili; ugajal pa je tudi dragim, ki ga še niso videli in vsi so trdno sklenili, da volijo 17. maja svojega tovariša, sokmeta in kmet. strokovnjaka Ivana Malusa I Na koncu shoda je klerikalni predsednik neki Počivavšek prav surovo in nedostojno nastopil proti navzočemu uredniku L e š n i-čarju, za kar se bode pred sodnijo zagovarjal. — Tudi v Verače so prišli imenjanski muzikantje. Vendar pa so se vračnnili. Shod se je vršil pod predsedstvom domačega župana g. Bovha popolnoma mirno. G. Janko Lešničar je razvijal naše narodne in gospodarske zahteve do dež. zbora. Moral je z obžalovanjem pribiti, da nastop domačega deželnega poslanca dr. Jankoviča ni zaslužil zaupanja volilcev. Za lepo besedo se mu je gosp. Bovha zahvalil. Nato je g. Ivan Malus govoril kakor v Podčetrtku. Shoda se je udeležilo kakih 80 ljudij, med njimi precej mladine. — Krasen
" '.	■	- Vi ... ' - , m
bil pa shod v vrli napredni občini Sedlarjevo. Pri g. Jurčanu se je zbralo veliko nad 100 ljudij. Predsedoval je domači posestnik g. Vrenk, govorili so gg. Ivan Malus, Lešničar in domači žapan. Vladalo je veliko navdušenje za kmečkega kandidata Malusa; živijo-klici kar niso hoteli prenehati. Osobito veselje je vladalo na shodih zaradi odločne izjave gosp. kandidata, da ne bode trosil samo lepih besed za regulacijo Sotle in za toliko potrebno sotelsko železnico, temveč da bode v resnici kaj storil. Tadi na tem shoda se je jasno pokazalo, kako razumni kmetje mislijo o dr. Jaakoviču, zlasti pa še o dr. Korošcu. Tudi tukaj se je z največjim ogorčenjem kakor že v Veračah grajalo glasovanje dr. Korošca za ogrsko nagodbo, katera je povzročila naravnost sramotne vinske cene v okraja. Padale so ostre besede na »kmečkega" poslanca. Škoda, da jih ni sam slišal! Kaj je ljudstvu do visoke Koroščeve politike, ako trpi gospodarsko škodo ? Kmetje rabijo-sicer zdravnika za poslanca, a ta zdravnik mora znati zdraviti bolne kmetije in bolno kmečko gospodarstvo! To pa je brez dvoma
Ivan Malus,
ekonom na Bizeljskem.
Njemu oddajte dne 17. maja vsi svoje glasove! Izkažite svoje zaupanje možu, ki je izšel iz vaših vrst, ki je pošten in razumen kmet, a poleg tega kmetijski strokovnjak. Vsi, ki ga poznajo, ga ljubijo in spoštujejo radi njegovih zaslug za vinorejo v vseh prizadetih okrajih in zaradi njegovegaa dela. In tega rabite v deželnem zbqru ne pa lepih besed!
Zahvala.
Vsem onim slovenskim volilcem, ki so mi pri volitvah iz splošne skupine spodnještaj. mest in trgov dne 7. maja izkazali svoje zaupanje s tem, da so mi dali tako častno število glasov, se v imenu naše dobre narodne stvari prisrčno zahvaljujem. Objednem pa jih pozivam, naj gredo dne 14. maja vsi na volišče in oddajo svoje glasove kot glasen in mogočen protest proti nemškonacijonalnemu nasilju v naših mestih in trgih kakor tudi v deželnem zboru g. Albertu Horvateku, vpok. učitelju v Mariboru.
V Celju, dne 11. maja 1909.
Ivan
Robčka
Zahvala.
Vsem zavednim volilcem, ki so dne 7. majnika meni oddali svoj glas ter vsem cenjenim somišljenikom, ki so z navdušenjem podpirali mojo kandidaturo, izrekam s tem svojo najiskrenejšo zahvalo.
G o t o v 1 j e, dne 10. majnika 1909.
Franc Brinar,
nadučitelj.
Iz političnega sveta.
Prevrat na Turškem.
a Civilna lista novega sultana je
bila znižana od 50 na 20 tisoč turških lir na njegovo izrecno željo.
u Šefket paša je izdal uradno izjavo, v kateri pravi, da armada ni bila v službi nobene politične stranke, temveč izvrševalni organ vsake vlade, da je le ustavna ter oživa zaupanje ljudstva. Dalje poziva vse prebivalstvo, naj tekom 5 dnij izroči vse orožje oblastvom, drugače pride vsak, pri katerem bodo našli po preteku te dobe orožje, pred vojno sodišče.
u Novi sultan Mehmed V. je poklical k sebi velikega vezirja in Šef-
ket pašo ter jima. dejal, da hoče spoštovati ustavo, da pa tudi zahtevi, da se spoštujejo pravice vladarja. Čudil se je, da ni bilo izdano nikako pomi-loščenje, ko je zasedel prestol, pač pa je bilo rib tej priliki mnogo ljudij obešenih. Nadalje je zahteval, da se mu smrtne obsodbe morajo dajati v potrdilo. — V pondeljek se je vršila slavnosi opasanja prerokovega meča. Udeležila se je silna množica ljudstva, ki je navdušeno pozdravljala novega sultana. Za te dokaze ljubezni se je sultan 1 jadstvu v posebnem proglasu zahvalil.
a h državnega zbora. V seji dne 4. tm. je bil sprejet predlog, s katerim se določa delavnik trgovskih pomočnikov na 11 ur izvzemši voznike spedi-cijonerske stroke, katerim se je odmeril samo 10 urni Odmor. Nato se je začelo prvo čitanje vladnih finančnih predlogov. Bivši trgovinski minister dr, Fiedler je izjavil, da je vladni načrt o povišanju davka na pivo za dežele nesprejemljiv. Deželno gospodarstvo se bo rešilo vednih primanjkljajev le, če prevzame„držaVa en del šolskih bremen nase. Tudi drugi govornik dr. Steinwender zavrača vladne predloge. Posl. Freundlich pravi, da so ti vladni predlogi brezobziren atentat na žepe najubožnejši^i slojev ljudstva. — V seji ,dne 7. tm. so bili' vloženi 4 nujni predlogi in sicer od socijalnih demokratov, naj se rezervisti takoj odpuste iz aktivne službe in naj se njih rod-binapi izplačajo podpore, od nemških nacijonalcev, naj vlada vpliva na vojno upravo, da takoj odpusti rezerviste, od češkega agrarca Rychtere, naj se iz zbornice izvoli odsek 52 članov, ki naj tekom 4 tednov poroča o pridelovanji/sladkorne repe na Avstrijskem in od posl. Masaryka radi „veleizdaj-ske" pravde v Zagrebu. Prvi predlog je bil odklonjen, drugi sprejet. V seji dne 11. maja je bil na vrsti predlog čeških agrarcev, Masarykov pa pride na razpravo v jutrišnji seji. Posl. Ro-blek in tov. so stavili na železniškega ministra interpelacijo radi zapostavljanja slovenščine na progi Celje— Velenje. Posl. Ježovnik in tov. so stavili nujni predlog naj se po mrazu dne 8. in 9. maja oškodovanim vinogradnikom v okrajih Celje, Vransko, Šoštanj odpišejo davki in največjim revežem podeli državna podpora.
Nujni predlog
posl. Ježovnika in Robleka.
Vsled pozne slane 8. in 9. maja t. 1. trpe vinogradi v celjskem, Vranskem in šoštanjskem okraju veliko škodo. Ker so ti kraji že tudi lani mnogo trpeli vsled suše, je zadene ta elementarna škoda tem bolj, posebno ker je te vinograde lani parkrat pobila toča.
Podpisani torej stavijo nujni predlog: visoka zbornica naj sklene, naj vlada takoj dožene, koliko škode je povzročila pozna slana in odpiše davke oškodovanim posestnikom in da razun tega onim, ki so prišli v gospodarsko bedo, podporo iz državnih sredstev.
V formalnem oziru Se predlaga, da se ta predlog nujno obravnava z vsemi po § 42. poslovnika dovoljenimi pospešitvami in brez prvega čitanja od-kaže pomožnemu odseku za bedo.
Dunaj, 11. maja 1909.
Ježovnik, Roblek.
Dolilni boj.
u Nekaj o shodih kmetske zveze. Odkar naš škofovski agent in zgubljeni duhovnik brez službe dr. Koro-
šec okoli po farah pohajkuje in ljudstvo podpihava in hujska, ni med ljudstvom nobenega mira. Sicer duhovniki pridigajo, da je pomanjkanje duhovnikov, če je temu tako, zakaj pa se dr. Korošcu nobena služba ne da, da bi vsaj samo v eni fari nemir delal, pa ne po celem Spod. Štajerskem? Ljudstvo! ali zdaj ne vidiš, da ni pomanjkanja duhovnikov? Zakaj hodi po farah nemir delat med ljudstvom? Ko pa mi kmetje z žuljavimi rokami in z raztrgano obleko vinograde in polje težko obdeljujemo, pa ne pride gledat, v kaki hudi bedi si mi vsakdajni kruh služimo. Duhovnikom so se že dvakrat plače povišale in že davno odplačana bernja tudi ne pride vpoštev; taki gospodje se lahko kmetom prilizujejo, voljeni kot poslanci pa za kmeta nič ne storijo. Duhovniki tudi pridigajo, kako velik greh je nevoščljivost. Če je temu tako, zakaj se pa sami povsod nevoščljive kažejo ? Zakaj pa se potem v vsaki fari skoraj, posojilnice snujejo, ko je že starih dovolj, in to zbog nevoščljivosti in dobičkarije. Ljudstvo! ali ne vidiš tukaj vere v nevarnosti? Naj duhovniki dokažejo, kje, kdaj in koliko so za kmeta aobrega storili. Kmetje, premislite to dobro, in ne boste njim toliko več verovali, kakor dozdaj, ker vas za norca imajo. Volil-, cem pa kličem: Volite vsi narodne in napredne poslance, žal vam nikdar ne bo. Škof pa naj zavrženemu in od Boga pozabljenemu duhovniku g. Korošcu skoraj kako službo podeli, drugače bo on ljudstvo in vero s svojo politiko čisto zmešal.
Kmetje, ali se še spominjate, kaj je dr. Korošec pri neki priložnosti govoril, namreč: Kmet naj to je, kar na njivi v razgonih zraste. Ali je to vaš prijatelj? ali bodete za to sirovost njegove kimovce za poslance volili? Pameten in premišljen človek nikdar ne.
Več kmetov ki se ne dajo od duhovnikov komandirati ker na* za norce imajo.
b Ljubljanski škof in slovenski kmet na Štajerskem:
Leta 1902. je škofov generalni pooblaščenec bivši njegov oskrbnik v Gornjem gradu Di Centa sklenil s kmeti v Pustempolju in Potoku v občini Kokarje najemninske pogodbe, da je vzel v najem posamezne dele njihovih travnikov za 15 let, t. j. do 1. prosinca 1917. v namen, da si je smel po n^ih izpeljati ozkotirno konjsko železnico ali pravzaprav kolotek za izvažanje lega iz planin do reke Drete.
Knezoškof je to pogodbo sam odobril ter se zavezal za sebe in za svoje naslednike, če bi pred potekom 15 let umrl, da hoče kmetom do leta 1917. plačevati primerno najemnino ter jim dajati v ime te najemnine vsako leto tudi drv za kurjavo. To svojo obveznost je dal vknjižiti v zemljiško knjigo ter je vse pogodbe lastnoročno podpisal.
Ker je škofovo gospodarstvo pod oskrbnikom Di Centom doživelo polom, se je raba tega koloteka leta 1908. opustila. Škof je odslovil Di-Cento. Njegov začasni naslednik, neki Gold, je bil že lani po škofovem nalogu kmetom naznanil, da bode škof s pomočjo politične oblasti te pogodbe na vsak način razveljavil, naj se rajše z njim v tej zadevi pobotajo.
Toda kmetje niso več tako zanikani", da bi ne spoznali zvijače. Oni so vsako pobotanje odločno odklonili, dobro vedoč, da jim brez njihovega privoljenja pogodb nikdo razveljaviti ne more.
Med tem časom je škof odslovil tudi Golda ter je izročil upravo svojih graščin svojemu stolnemu kapitelju.
Toda prečastiti kanoniki ljubljanskega kapitelja niso nič bolj pravični nego škof, oziroma njegovi bivši posvetni oskrbniki.
Po nasvetu svojega ljubljanskega pravnega svetovalca so poslali nad kmete zvijačo.
Znani, od svoje žene ločeni škofov uradnik popačenega imena nemškutar
Hans Scholnieur (Žolnir) je bil pred dvema v mesecema sklical vse dotične kmete v neko gostilno pod pretvezo, da ne more najti zapiskov, koliko drv gre kateremu, naj torej pridejo, da si njihove izpovedbe zabilježi. Kmetje so, zvijače ne sluteč, prišli in je on zaradi lepšega zapisoval njihove napovedbe. Po končanem zapisovanju pa jim je pred dvema najetima pričama na splošno začudenje prečital pismo škofovega kapitelja, s katerim se jim naznanja, da je pogodba razveljavljena, da torej škofov kapitelj ne bode kmetom več dajal ne najemnine ne drv za najeto zemljo.	■ j
Previdni kmetje so odklonili podpis ter odpovedi niso hoteli na znanje vzeti, obratno, oni so Žolnir ju naznanili, da bodo takoj tožili škofa, kakor hitro se jim prihodnje jeseni najemnina in drva odtegnejo.
V svoji razumnosti in previdnosti so kmetje iskali pri odvetniku pojasnila za škofovo zvito ravnanje in tu so izvedeli, kar so slutili, da bi namreč škofovo razveljavljenje pogodbe res postalo pravomočno, ako bi oni jeden mesec po naznanilu ničesar proti ne ukrenili. Sedaj jim je bilo nakrat jasno, zakaj jim je škof ravno v spomladi razveljavljenje naznanil. Aha, zabiti kmet bode čakal do jeseni, ko se drva odkazujejo, takrat bode pri sodišču ropotal prepozno!
Toda kmetje ob Dreti vstajajo bolj zarano, nego škof in kanoniki njegovega kapitelja, naznanili so mu torej pravočasno po odvetniku, da njegove odpovedi in razveljavljenja pogodbe ne vzamejo na znanje temveč, da vstra-jajo na sklenjeni pogodbi.
A zvijača in premetenost še s tem niste bili popolnoma premagani.
Šmarski župnik g. Kitak je pisal nekega dne kmetom v Pustopolje pismo, v katerem prav hinavsko in milo toži, o škofovi nesreči v gospodarstvu ter se konečno zateka k Bogu pravice, rekoč, ali se vi kmetje ne bojite delati škofu krivice, da se hočete pogodbe držati in sprejemati od njega še nadalje najemnino in drva, ko vendar on vaše zemlje več ne rabi itd. ter jih konečno vabi, da se nahaja škofovo pismo v šmarskem farovžu na raz-> polago.
Ifa tudi ta pobožna zvijača je nsi goli obsedela. Niti jeden kmet ni bil radoveden, kaj škof piše, saj je čutil vsakdo, da se bogatemu škofu ne godi krivica. Okolnost, da škof več železnice ne rabi, je ničeva. Nasip za železni tir še obstoji, ni še razravnan; torej tudi kmet nima nobenega dohodka od tega kosa zemlje, no, pravični škofov kapitelj se tega ne domisli, kajti ni mu mari kmetova, temveč škofova korist.
Kako hoče škof kmetom škodo pot ravnati, to čutijo kmetje v gornje-grajskem okraju s tem zvitim poskuson) ifi s škodljivo škofovo plavbo najbolje.
Slovenski narod potrebuje v deželnem in državnem zboru take poslance, ki ne bodo podpirali škofove in duhovniške politike, temveč, ki se bodo ozirali na potrebe naroda in ga pred krivico Iranili. Poslanci duhovniške stranke ne bodo nikdar ust odprli proti krivici, ki jo prizadeva politika duhovnikov, oni bodo podpirali njihovo mešetarjenje z vlado, nam trpinom pa metali drobtine.
Nesrečno škofovo gospodarstvo, škodljiva plavba lesa in zvijače škofovega kapitelja ter podpiranje škofa od strani vlade, velikanski popust njemu podpisane dače, katero morajo državi konečno drugi davkoplačevalci založiti, so neovrgljivi dokazi, da morajo poslanci držati s politiko naroda, a ne s politiko duhovnikov in vlade.
u Kaj je klerikalcem za gospodarski napredek kmeta ? Priredil se je v tek. letu v področju kmet. podružnice kmetijski knjigovodski tečaj, v katerem bi se naj vsi kmetovalci poučili o tej važnej panogi. Razglasil se je tečaj javno, ter so se tudi vsa izobraževalna društva povabila, da, bi poslale svoje člane. Nek kaplanček pošlje predavatelju tečaja glas, da, ako hoče, da se člani njegovega kat. bral. društva udeležijo tečaja, naj on (strokovnjak!) kaplanu, ki je v tej, kakor lahko rečemo, v vsakej kmetijski panogi neveden, predloži svoje predavanje. Da se k temu nikakor ni udal, j|e
umevno, ker se j« itak za dobro stvar dovolj žrtvoval. Tečaj se je priredal v vso j zadovoljstvo udeležencev. Kaj se sklepa iz postopanja takih protikmet-skih hujskačev ? Oni hočejo, da bi ostal kmet vedno neveden, nič ne računi!, nič ne upošteval, da bi tako le njim prišlo več v žep m v grlo. (Zbirca, dobre južine itd.) —. Volilci! Ne dajte se toraj podjarmiti duhovniškim generalom. Volite može v deželni zbor, katerim je na srcu resen gospodarski napredek slov. naroda.
u Volitve iz splošne kurije. V volilnem okraju, ki obsega pol. okraje Celje—Brežice—Slov. Gradec, je prodrl z najhujšim nasilstvom klerikalec Pišek z 6051 glasovi. Narodni kandidat Brinar je dobil 1777, soc. demokrat Sitar 2752 glasov. Nad 1000 glasov za Sitarja so klerikalne volilne komisije razveljavile. — V vol. okraju, obsega-jočem pol. okraje Maribor—Ljutomer —Ptuj—Konjice je ob malenkostni udeležbi zmagal klerikalec Korošec proti soc. dem. Kiteku. — V splošni kuri j i mest in trgov je dobil slovenski kandidat Rebek častno število 1013 glasov, soc. demokrat Horvatek 2165 in Nemec Kral 2281 glasov. Potrebna je torej ožja volitev med socijalnim demokratom Horvatekom in nemškim
v	"	' . • »v '	: .
zagrizencem Kralom. Ožja volitev je v petek 14. trn. Izvrševalni odbor nar. stranke poziva vse somišljenike, da oddajo ta dan svoje glasove socija-listu Horvatek u, da podremo nemško-nacijonalno kliko!
u Kristusa je zatajil in smrtni -greh storil, kdor ne bo Pišeka volil. Največji prijatelj župnika Gomil-šeka je v Št. Petru na Med. s. sedaj Ga-šperček Šima. (Bindižar Kramar) Lepe prijatelje ima g. Gomilšek. — Naš Gašperček — je že bil vse, karkoli si človek misliti more. Pred letom je bil najstrastneji štajercijanec. Sam je sestavljal članke o duhovnikih ter jih objavljal v nemškutarskih listih in še sedaj hranjuje izrzeke dotičnih člankov kakor kakšne svetinje v nalašč zato pripravljeni knjižici. A danes, — danes je najstrastnaji klerikalec. Ženice, ki so prihajale v njegovo trgovino, je strašil, da bodo njih možje Kristusa zatajili, če ne bodo volili Piška. Drugim je zopet pravil, da storijo smrtni greh, če volijo Brinarja. O j Šimek, Šimek! takrat pa nisi vedel nič, kaj je greh, ko si podobo Kristusa s križa vzel in pravil, da hudiče zapiraš. Izprašaj si vest, kakšne grehe si takrat delal, ko te je moral gospod Kregar v Gradec voziti — potem boš pa gledal, kdo je Kristusa zatajil. — In kot verni kristjan ter Gomilšekov prijatelj bi moral pridno v hišo božjo prihajati, a vidimo te le vsake kvatre enkrat. Torej glej, da bo pri tebi vse v redu, — potem boš lahko drugim svetoval.
o Štajerski duhovniki in zgodovinar Anton Krempl.* Slavni štajerski zgodovinar Anton Krempl, kateremu je govoril duhovniški kandidat dr. Medved slavnostni govor ob odkritju spomenika pri Mali Nedelji, piše v svoji knjigi „Dogodivščine štajerske zemle" iz leta 1845 na str. 198. o štajerskih duhovnikih sledeče: ,,Namesto kaj bi v svojih kloštrih po svojih naredbah bili Bogu služili, so se med posvetne posle mešali ino tako vernjčko (zdražbo) ino svajo (sovraštvo) delali, ja, večkrat pripravo k razbojnosti naredli, doma pa so samo na dobro jesti ino dobro vino štimali. Od samega dobrega življenja in mnogega prez dela sedenja so si po trikrat na leto mogli (morali) na žili pustiti."
d Shod volileev v Veržeju. Preteklo nedeljo je imel g. dr. Kukovec v Veržeju ob Muri krasen shod. Prišli niso le skoro vsi njegovi volilci, ampak
skoro ves trg in odlični pristaši stranke iz Ljutomera, Mote, Cvena, Gornje Radgone itd. Udeležencev je bilo okoli 200. Dr. Kukovec, ki je tamkaj znan že iz dijaških let, je bil od volilcev burno pozdravljen in so se njegova izvajanja v polnem obsegu navdušeno odobrila. Storil se je soglasen sklep voliti 24. maja v skupini trgov dr. Kukovca poslancem. Za ožje volitve prihodnji petek se je izdalo geslo voliti socijalnega demokrata Alberta Horva-teka.
d Sijajna zmaga dr. Korošca. Pri Sv. Lenartu v Slov. goricah so volili, ker ni bilo narodnega kandidata, tamošnjega sodnijskega pisarja rajši nego dr. Korošca, na Cvenu pri Ljutomeru so volili vaškega pismonošo. V občinah s 500 volilci je dobil dr. Korošec po 5 glasov, drugi volilci so se volitev vzdržali. Torej ,sijajna' zmaga!
B. Kmečka skupina, lfoli 17. majnika.
Modre izkaznice.
V tej skupini voli vsakdo, ki plača najmanj 10 K cesarskega ali direktnega davka.
I. volilni okraj: Celje-Laški trg-Vransko-Gomjigrad.
Naj zapiše vsakdo na glasovnico imeni obeh kandidatov nar. stranke:
Franc Goričan
posestnik v Višnjivasi in kmetijski potovalni učitelj.
dr. Rihard Karba
zdravnik na Vranskem.
Nedeljski shodi. Kandidata dr. Karba in Fr. Goričan imata v nedeljo shoda ob 1/29. uri dop. v Trbovljah pri Kukenbergu, popoldne v Šmarjeti pri Rimskih Toplicah.
v Junaški čin kmečkih zvezarjev v Št. Jurju ob Taboru. Po krasno uspelim nedeljskem shodu, katerega je priredila preteklo nedeljo nar. stranke v Kaplji, napravil je nastop dveh kmečkih zvezarjev po končanem zborovanju, na vse navzoče prav mučen utis. Prvi, radi svojih zmešanih nazorov po celi Savinjski dolini, znana oseba A R., načelnik tukajšnje klerikalne posojilnice, župnikova desna roka, najhujši agitator za kmečko zvezo, še le pred dobrim mesecom radi dejanskega napada na naprednjaka sodnijsko kaznovan itd., itd. in drugi, kateri se je še pred kratkim časom po gostilnah javno hvalil, da ne veruje nič v ,, farje", zabavljal črez župnika in črez vse, kar e bilo z istim v zvezi. Sedaj je postal spokornik (vendar ne iz prepričanja, temveč zaradi mošnjička) ter pridno dela pokoro po gostilnah.
Nastopila sta tako, da se je človeku naravnost gnusilo njih početje Pijana, od cestne nesnage oblatena, z napol hlaznimi in fanatičnimi pogledi, vrnila sta se v soboto, kjer je do tedaj vladal najlepši mir. Njih obnašanje je bilo tako hrupno in surovo, da je slednjič tudi najmirnejšemu pošla potrpežljivost. Ako bi ne posredovali nekateri naprednjaki, iztirana bi bila že takrat tja, kamor sta spadala, namreč v — hlev. Vsled mirnega posredovanja in vsled bojazni pred večino, pomirila sta se sledjič toliko, da sta se do odhoda zborovalcev še precej mirno obnašala. Koj po odhodu istih — kakor na znamenje — pa sta padla oba črez krčmarja g. Karla Kumra, očitajoč mu, zakaj je prepustil prostore naprednja-kom, ga davila, tepla po.glavi in hrbtu ter trgala obleko raz njega. Položaj je bil za g. Kumra skrajno kritičen, tembolj ker sta v istem trenutku, kakor iz tal izrasla, stala sredi pretepa tudi si-
nova prvega in drugega pretepača ter s kozarci in vrčki odbijala neke nepristranske goste, kateri so hiteli g. Kumru na pomoč. V svoji podivjanosti so potem skupno očeta in sinova pobili vse, kar jim je prišlo v roke. Sin načelnika klerikalne posojilnice je skočil celo na mizo, zbil z vrčkom raz stene podobo Srce Jezusa, ter bi bil po-mandral sliko z nogami, ako bi mu je neka navzoča ženska ne bi bila pravočasno iztrgala izpod nog.
In sedaj nasledki? Nič, čisto nic! Kumer v svoji dobrohotnosti neče tožiti, kar pa po našem mnenju v tem slučaju presega meje. Obrnemo pa se javno na c. kr. državno pravdništvo v Celju in na si. c. kr. žandarmerijsko postajo na Vranskem s vprašanjem, jeli smo prišli že zares tako daleč, da bi nas smeli zapeljani klerikalci brez vzroka pobijati in katera postava jim to dovoljuje?!
Slednjič nas sili dolžnost, da se tukajšnjemu vodju kmečkih zvezarjev zahvalimo za uspeh v surovosti, katerega je s svojim strastnim vedenjem nasproti naprednjakom dosegel v vrstah kmečkih zvezarje- ter mu kličemo: ,.Le tako naprej!"
v Zanemarjen je stanovskih dolžnosti. Pretekli mesec (dne 16. aprila) je postalo neki 83 letni gospe v Laškem trgu nenadoma zelo slabo. Ker je zdravnik izjavil, da je staričino življenje v resni nevarnosti, so poslali po duhovnika. Župnik pa je bil isti dan v Mariboru, jeden kaplan pri svoji bolni materi in drugi kaplan je pa odšel na agitacijo. Morali so vsled tega poslati k Sv. Lenartu po duhovnika; pa tudi tamošnji kaplan je bil na agitaciji, samo da je vsaj povedal kam je šel. Našli so ga v družbi zjaškim kaplanom slednjič v Šmarjeti. Duhovniki imajo pač posebne privilegije in posebne pojme o spolnjevanju stanovskih dolžnosti. Najbrž ta slučaj ni osamljen.
u Sv. Jurij ob juž. žel. Drugo-krat bi se rad danes oglasil v cenj. Nar. Listu; posebno se mi zdi zdaj važno ker bodejo v pondeljek volitve. Sem z dušo in telesom vnet pristaš narodne stranke, to pa zato, ker vidim, da ima narodna stranka res namen kmetu pomagaii. Kmečka zveza ali v resnici duhovniška stranka bi pa le rada zdaj ob volitvah kmete zvezala. Vam dragi tovariši kmetje priporočam, da volite v pondeljek vsi le Franc Goričana, kterega sem že kolikokrat slišal v Št. Jurju, ko nas je poučeval o kmečkih rečeh; on nas je tudi prvič poučil in dal navodila za našo tako potrebno in koristno mlekarno, katera nam je že toliko krajcarjev dala za mleko, ki bi jih drugače ne imeli. Pa voliti moramo tudi dr. Rihard Karba, zdravnika na Vranskem. Kdor ima usmiljenje do ubogih bolnih ljudi, bo tudi z usmiljenjem delal za nas kmete. Dr. Karba pa ima tudi korajžen nastop.
Torej, tovariši kmetje, pojdimo vsi v pondeljek na volišče in oddajmo vsi glasove za kmeta Goričana in zdravnika Karba.
u Sv. Jurij ob juž. žel. Kdor je čital lažnjivega Gospodarja, kako piše o shodu narodne stranke pri Černov-šeku in kdor je bil na shodu, mora pač zgubiti zadnjo trohico, spoštovanja do teh ljudi, ki se štejejo med prve pri tej lažnjivi kmečki zvezi.
Dopisnika imenujemo najnesram-nejšega lažnivca, ker laže da se je po „farjih" udrihalo. Resnica pa je, kar ve vsak, kdor je bil na shodu, da se ni enkrat slišala boseda „far." Sicer pa vsaj se poznamo, gospodje!
u Izpod Tabora v Savinski dolini. Naš organist, „ta lepi Dori" — kakor ga nazivljejo brumne „de-vice" — se je baje zaklel, da ne pojde
nikdar več po bernji k taistim kmetom, ki niso volili Piška temveč „Petelina." Šentjurski kmetje volilci! 17. maja volimo vsi g. Goričana in Karba, da nas potem ne bo več nadlegoval mež-narjev sinček s svojo nikdar polno malho.
Šentjurski kmet.
u Organist ,,doktor" Božidar Drelc pri sv. Jurju ob Taboru. To gizdavo, napihnjeno in nad vse domišljavo človeče hoče komandirati vso faro. Gradivo o njegovem postopanju pri splošnih volitvah je v zanesljivih rokah, čaka samo pondeljka, da se še spopolni in potem videat gosp. državni pravdnik in tudi ta klerikalna kori-fejca se bode zaguncala, najbolj še pa, ko bode gospod ..doktor" Drolc beračil za bernjo.
Po končanem volilnem boju si tega gizdalina malo natančneje — ogledamo.
Zidanje in popravljanje farovžev v Savinjski dolini. Letos se bodo v političnem okraju Celje v štirih župnijah komisijonelnim potom popravljali in prezidavah farovži. Dva v Vranskem okraju. Najmanjši proračun znaša 9000 K. Eno tretjino plača verski zaklad, 2 tretjini pa ti, kmet. Župani, pazite v komisijah, da preveč ne obremenite občin. Mnogokrat se zahteva, prezidanje kake še čisto dobre stavbe. Kaj je župniku mar? Saj plača kmet! Treba se bo mnogokrat v tej zadevi obrniti do poslancev! Ali bodo Terglavi in Benkoviči hoteli kaj storiti za Vas? Ne, ker ne bodo smeli, ker so od farovžev odvisni. Zato pa, kmetje v celjskem okraju, volite 17. maja neodvisna kandidata: Franc Goričan, kmet v Višnjivasi, in dr. Rihard Karba, zdravnik na Vranskem.
Loka pri Zidanem mostu. Volitve v splošni skupini so za nas uprav sramotno izpadle. Res je sicer, da je dobil klerikalni kandidat samo 28 glasov, sicer vesel pojav, a malomarnost naprednih volilcev je tem večja, ker so se volitev v tako pičlem številu udeležili. Kje tiči vzrok? Ni to toliko krivda volilcev samih, ampak onih, kateri so bili v to poklicani; da volilce poučijo, pa niti z mazincem ganili niso. Tako ne sme biti več. Ena sama oseba ne more storiti vsega. Proč že vendar enkrat z ravnodušnostjo, klerikalci naj vam bodo v vzgled. 17. majnika pokaži Loška občina, da si napredna! Zato vsi na volišče. Kmetje, ako ljubite sami sebe, potem zapišite vsi na vaše glasovnice imena mož poštenjakov, ki so: Franc Goričan, posestnik Višnjavas in dr. Rihard Karba, zdravnik Vransko. Bog živi vse zavedne in napredne volilce! Eden, ki vam vse dobro želi.
Volilna shoda v Škofji vasi in v Šmartnu pri Celju, ki jih jelpri-redil v pondeljek in torek zvečer :fg. kandidat_Gqričan, sta pokazala, kako je priljubljen pri vseh razsodnih kmečkih možeh. — V prav poljudnih, domačih besedah je razlagal g. Goričan zbranim volilcem važnost volitev za kmečki stan ter se dotaknil vseh onih vprašanj in kmečkih zahtev, za katere se hoče potegovati kot kmečki poslanec v deželnem zboru, za kar je žel mnogo pritrjevanja in zahvale navzočih volilcev. — Shod v Škofjivasi se je izvršil mirno, v Šmartnu pa so ga poskusili na prav surov način motiti z rjovenjem nekateri ljudje (pet po številu!), kateri zastopajo v Šmartnu katoliško kmečko zvezo, a vedno šele tedaj, kedar so se po katoliškem receptu dovolj napili pri Pohorčki. — Zlasti veselo je bilo pa slišati domače može na teh dveh shodih, kako so izjavljali, da bodo storili vse, da bodo njihovi volilci prišli vsi na volišče in
oddali za občine častno število glasov g. Goričanu in g. dr. Karbi, da bodeta 17. maja res tudi izvoljena kot prava ljudska zastopnika, kakor si jih ljudstvo želi.
u Iz Savinske doline nam piše kmečki somišljenik: Terglav se je moral v Gradcu vsaj enkrat oglasiti; kajti to vendar ne gre več, d?, bi poslanec hodil v Gradec molčat, kakor svoj čas neki prečastiti gospod župnik, ki se je v celih 6 letih le enkrat vzdignil in še tedaj osmešil, Terglav se je torej oglasil z nekim vprašanjem (interpelacijo). Dohtar Jan-kovič mu je vse napisal in ga učil čitati. Ko pa je Terglav potem v deželni zbornici tiste stavke bral, je nemške besede tako napačno izgovarjal, da je nemške poslance začelo v trebuhu grizti — od samega smeha. Slovenske poslance, vse povprek, pa je bilo strašno sram. In tega človeka bi radi zdaj še enkrat spraviti v deželni zbor! Sramoto bi še človek pretrpel, pa škode, ki jo dela tak poslanec, nočemo trpeti.
a Vikar Gorišek vsled agitacije pozabil ua poroko. Pretekli teden bi imel celjski vikar opraviti poroko nekega g. Pinteriča. Svati so prišli, ka-planija je pa bila zaprta. Vikar Gorišek je lazil za volilci in je pozabil na poroko. Ujeli so poteJt drugega kaplana Kosija, ki je šel na sprehod, in je ta potem opravil ceremonije. Gospod opat, ali bi ne bilo boljše, če bi Vaši kaplani svoje dolžnosti izpolnjevali nego da si brusijo pete pri volilni hujskariji.
a Volilni shod v cerkvi. Znano je, da si menihi pri sv. Jožefu Dad Celjem v svoji nevednosti in klerikalni zagrizenosti dovoljujejo napade na našo stranko, ki v svoji neresničnosti in perfidnosti prav jasno kažejo, kako pojmi duhovščina „vero in moralo". Minulo nedeljo so napravili kar v cerkvi shod. Nek menih je trdil, da smo naprednjaki Kristusu samemu napovedali vojsko .. Kdo je pa „vojsko" napovedal, ve veiiko bolje dr. Benkovič; povedal je v Grižah prostodušno, da duhovniki sami. Vprašali bi sedaj doti čnega gospoda jožefinca: Kdo laže? On ali dr. Benkovič?
u Šmihel nad Mozirjem. Z dopisom, kateri je izšel v „Straži" štev. 50. dne 28. aprila 1909, v katerem se napada našega gospoda učitelja, se čutjmo podpisani užaljene, ker se zlorablja ime podpisanih, mi odločno zahtevamo, naj dotični Šmiheleani dopisa javijo svoja imena. Če ile, jih smatramo za obrekovalce in lažnjivce, kar jim bodemo v drugem dopisu dokazali. — Paul Acman, Janez Atelšek, Anton Vajdl, Janez Leskovšek p. d. Grmadnik, Janez Mikek, Franc Goltnik, Janez Raztočnik, Janez Leskovšek p. d. Plešnik, Luka Gostečnik, Miha Napot-nik, Pane Šudej, Janez Kladnik, Janez Kotnik, Franc Goličnik, Gregor Visoč-nik, Blaž Gregorc, Anton LesjaK, Fr. Gostečnik, Jože Goličnik, Gregor Ver-buč, Terezija Nazaločnik, Janez Ko-nečnik, Janez Goličnik, Valentin Rožo ničnik.
d Dr. Benkovič je na svojem kandidatnem potovanju v celjskem okolišu mnogo trpel. Vozil se je iz farovža v farovž ter bil povsod s krščansko ljubeznijo in dobrim vinom sprejet, kakor je to lepa slovenska navada. Teža dobrega farovškega vinca ga je pa premagala, in moči so že zapuščale tega katoliškega moža, ko se je zglasil tudi v nekem župnišču blizu Celja. Odličen župnik in poštenjak, kakor jih ni med današnjimi duhovniki, pa je njega in njegova dva duhovna spremljevalca ne-milostno odslovil, ker niso bili več zmožni za resen in dostojen pogovor. Ljudje pa, ki so ga videli na tej
stopnji navdušenja v raznih gostilnah na kmetih, že težko pričakujejo dneva, ko postane advokat dr. Benkovič iz Brežic njihov poslanec, ker mislijo, da ho dober pajdaš Terglavov v deželni kleti v Gradcu.
d Iz Trbovelj. Trboveljska občina ima v kmečki kuriji 317 volilcev, med temi blizu 100 samih obrtnikov ne vštevši gostilničarjev čez ulico, ki so večinoma soc. demokrati. Potem voli v tej kuriji približdo 120 kmetov. Drugi so uradniki od rudokopa, učitelji (16 po številu). — Nemci, ki so vsi „deutsch national" bodo bržkone volili klerikalno, ker se jim dr. Benkovič strašansko dopade. Kje leži zajec? Živela Goričan in Karba!
d Žalski kaplan in Florjanova procesija. Skoro vsak dan in marsikateri tihi večer je žrtvoval naš kaplan Gosak za volilno agitacijo. Ta njegova požrtvovalnost se nam je zdela nekoliko čudna in pretirana, pa vendar bo resnična, kajti neka zavedna kmetica iz Vrbi j se je izrazila: »Ali se je pustil kaplan za to letanje tudi tako mastno plačati, kot za Florjanovo procesijo?'' Nabranih je bilo za procesijo 32 K, če ne, bi se tudi letos ne vršila, kakor se že ni 6 let zaporedoma. In ko so prosili kmetje župnika, naj bere še mašo za ta denar, jih je nagnal h kaplanu, rekoč: ,.Če hočete ,.glihati" za mašo, pojdite h kaplanu.'* Kaplani sicer tožijo vedno o svojem slabem gmotnem položaju, imajo pa kljub temu vedno dovolj drobiža, kadar je treba napajati žejne volilce. Na večer pred volitvami je lazil imenovani kaplan po Vrbjah in je na tamošnjem sestanku svojih volilcev ,,ofral" celih 8 ,.šte-* fanov'' vina, kar pa še ni bil višek ljubezni do bližnega. Na dan volitev smo ga zopet imeli priliko opazovati na železniškem nasipu, kjer je prežal na vsakega volilca, ki je šel mimo ter jih v tropah gnal do žalskega zavetišča kmečkih zvezarjev, v gostilno Matije Krajnca. Ta gostilničar je popolnoma zagazil v zvezarski tabor, menda v zahvalo, ker so mu pomagali žalski naprednjaki na noge ter ga še danes podpirajo. Povemo pa gg. kaplanoma, da Vama bomo pri nadaljni agitaciji bolj na prste gledali.
II. Volilni okraj: Brežice-Sevnica-Kozje.
Naj zapiše vsakdo na glasovnico ime kandidata narodne stranke:
Ivan Malus
ektfnom na Bizeljskerit.
Nedeljski shodi. g. Kandidat Ivan Malus ima v nedeljo Ib. t. m. shod v P i še c ah po rani maši in v Srom-1 j a h ob 2. pop.
Blzeljsko. Volitve v splošni kuriji so pri nas ugodno izpadle. Volilo je 134 volilcev, izmed katerih je dobil g. Brinar 115, Pišek 18, reci osemnajst glasov, vkljub temu, da si je kaplanček cele dni pete brusil za Piška. Hudomušni ljudje so še celo burke uganjali pred volilnico, češ, da sedaj še »piške« niso dobre. — Volilci, dne 17. maja stopite kot možje na volišče iti oddajte glasovnice vsi z napisom Ivan Malus, kmet na kizeljsketn. Ne dajte se »farbati« Pečniku, ki hoče sedaj kandidirati; ali pa kakemu direktorju v črni suknji, kateremu je »Gregov Miha« vest izprašal. Pokoro mu bode naložila že narodna stranka.
u Pišece. Stebri naše klerikalne stranke so že pridno pričeli agitirati. Poglejmo si malo te ljudi! Možu, ki hodi na Bizeljsko testamentov delat, (že ve zakaj) in se za vse bolj zanima ko za domače cerkvene zadeve, seveda tudi volitve ne dajo miru.
Cerkvena ura je n. pr. celih osem mesecev stala, kar pa je bila gospodu deseta briga, saj je zvonilo poldne, ko je prinesla mnogobesedna kuharica kosilo ha mizo. Drugi stebriček te družbe je seveda tudi jako navdušen klerikalec, ki zgine, kakor kafra iz praga svoje trgovine, če vidi, da mu gre nasproti naprednjak; če bi pa tega moža vprašali natančneje, kaj je liberalizem in klerikalizem, bi ne vedel ziniti niti besedice. Zakaj se tako držita njegove suknje g. župnik in g kaplan, je pač umevno — treba bo novih orgelj! — Sam z gospo živi iuia kapital na kupu, a še vedno ne privošči kruha komu drugemu in je sedaj Ves divji, ko je prišel še drugi trgovec v našo vas, ter poskusil svojo srečo. Ljudje v župnišču pa tudi nimajo boljšega posla, kakor da pazijo na vsakega, ki gre v novo narodno trgovino in ga potem hitro naznanijo trgovcu Gerecu. Naš poštar tudi gode, na klerikalno piščal. Bil je svoje dni nemčur, liberalec prve vrste, a ko ga nikjer niso marali, je pribežal v klerikalni tabor in tam so ga seveda z odprtimi rokami sprejeli v svojo sredino. In on hoče biti mož ... ja, ja... Seveda spada v to pisano družbo tudi g. Fran j o Agrež, ki jako rad piše, a tudi za vozi, seveda občini na škodo; le pomislite malo v preteklost. Kot varuh in zaščitnik klerikalnih interesov pa se sprehaja ob nedeljah po vasi mož robatega vedenja in z britko sabljico ob pasu. Dale bi se o njem cele strani napisati za smeh in kratek čas, toda oseba nam je premalenkostna. Danes samo toliko, da naj ne bo g. policaj tako domišljav. Saj poznate pregovor: Kdor visoko leta, nizko pade. To so zastopniki kmečke zveze, ki se za vse drugo bolj zanimajo ko za .uboge kmete, ki se dajo voditi od njih za nos. Zavedni Pišečani, pokažimo jim hrbet, ko bodo pri nas beračili glasove; na dan volitve pa vsi na volišče in volimo enoglasno našega vrlega naprednjaka Ivana Malusa ekonoma iz Bizeljskega. Pišečan.
u Iz Podsrede. Dokler si s farov-škimi prijatelj, dokler se daš od njih terorizirati, dokler jim daješ, kar in kolikor premoreš, tako dolgo so ti vedno prijazni. Če pa ne daš, kar požele, potem j)a gorje tebi, ubogi grešnik! Nebesa so ti za večno zaprta; obrekujejo te in opravljajo ter gledajo samo na to, kje bi ti mogli škodovati, kje bi ti mogli kaj zlega učiniti! In to naj bode »Kristusov namestnik!?" Ne, nikdar ne ... Kar je naš g. župnik Vaupotič naši fari slabega storil, tega ne bo mogoče nikdar Več popraviti! S prižnice v naši cerkvi sv. Janeza Krstnika vpije: „vera peša", ne pomisli pa, da je ravno vse njegovo počenjanje zoper vero! Ne čudimo se tedaj, ko vidimo, da ljudje res nič več tako pridno ne hodijo v cerkev kot so hodili nekdaj.
Naš župhik Vaupotič ni štedil ob agitaciji za klerikalce ob času volitev v občinski odbor trg Podsreda, osebnosti vlačiti v javnost. V gostilnah mu ni bilo možno razvijati svojega agita-toričnega talenta. Tedaj izvolil si je cerkev za agitatorično polje, ter ondi napadal ih strup bljuval na poštene ljudi in na naše časnike. Torej namesto „Kristusa kralja" pridejo »libe-ralci" in rijihoVi časniki na lečo. Lepo to L Take dvomljive eksistence nas hočejo osrečiti in poučevati!! — Sapienti sat!	...
Kako skrbe črni nasprotniki za blagostanje naše, naj navedem dejstva iz bogoljubnega žitja tega moža:
Plačo dajemo razen drugega v beri in sicer: v pšenici, koruzi, vinu etc. Kmet, boječ se da pride v pekel, odšteje mu. vse ...
Še n6kaj! Vprašamo g. Vaupotiča z ozirom na njegovo zadnjo pridigo:
Kaj mislite, ali je to prav in pošteno, če se v cerkvi, torej na mestu, kjer je vsak ugovor po zakonu prepovedan in se kaznuje kot hudodelstvo motenja vere, napada politične časnike, če se jih lažnjivo proglaša veri sovražne, in se njih čitanje proglaša za greh?
Po naši skromni sodbi to ni prav in ni pošteno! —Za nas ne šteje župnik v političnem življenju niti za las več kakor vsak drugi človek, in kakor nihče nima pravice našega lista prepovedovati, tako je tndi župnik nima... Mi se ne pustimo terorizirati od nikogar...
Prihodnjič povemo v svet, kako „ljubi" naš župnik vrle in zavedne ŽelezenČane!. Odklonil jim je baje spoved, blagoslov na veliko soboto, sploh vse, ker ... ker so — volili z ---Uašo stranko! O tem govorimo še pa kje drugje!
Eden ,,nevernih" pristašev Nar. stranke, u Bojsno. Dne 17. maja bo zopet treba poseči v volilni boj. Kateri imate modre iskaznice in bele glasovnice, napišite na glasovnice ime našega kmečkega kandidata: Ivan Malus, ekonom, Bizeljsko.
Klerikalna stranka nam ponuja nekega dr. Jaiikoriča; on je zares poznan kot dober zdravnik, zato mu svetujemo, naj rajši doma ostane, kandidaturo pusti na miru in naj se peča s sVojo zdravniško prakso.
Kmetje, spreglejte vendar enkrat, kdor pozna našega kandidata, mu ni treba naštevati njegovih lepih lastnosti j.
Mi kmetje se ne smemo pustiti za nos voditi od tistih, ki imajo dolge črne suknje, posebno pa ne od tistih naših štirih občinskih očetov. Saj veste dobro, kako je bilo pri občinskih volitvah; naj se zahvalijo nekomu, da je tako v miru ostalo, drugače bi bilo hopsaša rajsasa.
Tistemu dolgopetemu kaplančku povemo enkrat za vselej, da ob času volitve, naj ne hodi na Bojsno po takem „kšeftu." Seveda ne utegne poučevati otrok za birmo, kakor se je sam izrazil proti ženskam, ko so ga hotele prositi, naj vzame otroke k nauku. To si zapomnimo.
Na kratko še izjavimo vsi Bojsen-čani, če nas bode še tako nesramno napadal Tr. Podvinski ml., bi se za njega znalo natresti kislih kumar.
Kmetje trpini, 17. maja vsi na svidenje na volišču za našega kandidata: Ivan Malus, ekonom, Bizeljsko.
III.Volilni okraj: Slovenji Gradec-Šoštanj-Marenberk.
Naj zapiše vsakdo na glasovnico ime kandidata narodne stranke:
Dr. Anton Božič
odvetniški kandidat in posestnik v Celju.
Nedeljski shodi. Za kandidata dr. Anton Božiča so v nedeljo 16. maja sledeči shodi: ob 9. uri v Razborju, ob 3. uri popold. v Šmiklaviu, ob 11. dop. v Š t. J a n ž u in ob 3. uri pop. v Brdah.
v ^Politični" okrajni glavar. Iz Slovenjgradca nam pišejo: Poročali ste že v „N. D.", da naš cenjeni glavar Poigher ne more videti slovenske zastave in da je ob prilikah tudi navdušen „turner". NovO pa vam bode, da razume g. Poigher nalogo »političnega" uradnika tako, da skuša v okraju delati politiko za — klerikalce. Minule
dni je govoril z znanim našim Somišljenikom. Politiziral je semintja in nazadnje izjavil, da bi bilo le bolje, ako bi se volilo Verstovšeka in ne Božiča. Da mu naš somišljenik ni ostal dolžen poštenega odgovora, se samoobsebi razume. VerstovŠku častitamo na Ujego-vem zavezniku, Poigherja pa bodemo morali potom višjih oblasti poučiti o delokrogu političnih državnih uradnikov ! —*
IV. Volilni okraj: Šmarje-Rogatec.
Naj zapiše vsakdo na glasovnico ime kandidata narodne stranke:
Nlaks Berlisg
posestnik, trgovec in poštar v Žetalah.
Iz Žetal. Pri nas imamo moža, ki sliši na ime Gašper Kores, po domače Vodolski Gašper. Bil je pred nekaj leti še hud sovražnik vsega duhovni-štva, a se je kar na enkrat prelevil v strastnega,zagrizenega klerikalca. Igrala sta pri tem preobratu vino in sem in tja kaj zvenečega ......
Jasno je torej, da je sedaj skrajno zagrizen pristaš „Kmečke zveze" in čujte — tudi odbornik, kar gotovo kaj nese —!
Da pa bode svet malo zvedel, kakšnega značaja je ta „dični" od-kornik, hočemo malo osvetliti njegovo početje.
Gašpar Kores je tisti surove ž, ki je nedavno 80 t sivega starčka Širca iz same nevoščlji-vosti, ker dobi ubožec pri g. Berlisgo-vej toplo hrano vsak dan, ozmerjal s s m r k o v c e m, f a 1 o t o m i. dr. ter mu žusral, da ga vrže iz gostilne Berlisgove.
Klobuk dol pred tako »krščansko" ljubeznijo do bližnjega!! Že nekdaj sem slišal: Spoštuj stariše, pa ta »odlični katoličan" se je najbrž priučil na zborovanjih f klerikalcev tej novi navadi!
On je t i s t i „Vodolski Gašpar," ki je svojej lastne j občini, ko je bila v denarnih stiskah ponujal denar na posodo, a le na visoke obresti^ po 8%!! To je tisti „mož", ki se pretepa po gostilnah in je ,bi š e letos radi t ep eža občutno kaznovan.
Njegove preteklosti ne bomo preiskovali, kajti našli bi prav zanimive stvari, ki bi tega vodolskega priganjača za dr. Korošca pokazale v prav neprijetni luči!!!
A novejšem času se mu v časti-hlepnosti in nadutosti cede sline po županskem stolcu; blati svojega župana, ker bi sam r^ad sedel nanj.
Dovolj njegovih starih grehov!
In tako človeče si upa delati proti g. Berlisgu, proti možu, ki je v svoji velikodušnost' njemu samemu nesebično pomagal iz marsikatere zadrege, — in on agitira proti g. Berlisgu le ... nekaj judeževim kroncam na ljubo!
Fej te bodi Gašper, ti si izdajica kmetskih koristi!
In zato, kef te po celi fari dobro poznamo, se ne bomo na tvoje neumno govoričenje niti najmanj ozirali, ampak bomo na dan 17. majnika vsi brez razlike, tudi mi pristaši »Kmečke zveze" oddali naše glasove za našega največjega kmetskega prijatelja gosp. Maksa Berlisga.
u Žetale. Ko je bila zadnja drž. zborska volitev, sta dobila Gašpar Kores in kaplan Gričnik od kat. pol. društva iz Slatine svoto okol 50 kron, za katere sem še jaz pil na raznih potih in shodih, a g. Gričnik je bil tako »dober", da je še svoje denarce zraven zapravil.

Kaj pravijo ponkovški , kmetje o Vrečku ? Vrečko si je gonil po shodih nekega Peka, ki ga je moral povsod hvaliti, kako ga vsi kmetje spoštujejo. Zato pa je prav zanimivo, kaj si govore med seboj ponkovški kmetje o Vrečku: »Če pride Vrečko v deželni zbor, tako ne bo za drugo, kakor da bo drugim poslancem v mesto po cigare hodil.« — Če imajo domačini, ki ga dobro poznajo, o njem tako^mnenje, ši lahko vsakdo misli, kakega kandidata za smeh in kratek čas priporoča kmetom šmarsko - rogaškega okraja duhovniška stranka. Ali se bote pustili tako za norca imeti?
a Iz Žetal. Da bodo listi,.posebno „S1. Gospodar", pisali proti kandidaturi vrlega našega gosp. Berlisga, smo vedeli; saj se poznamo. Bral sem že mnogo listov, pa tako izvrstno še ni znal nikdar niti ptujski „Štajerc" lagati kar „Slov. Gospodar" št. 18. z dne 6. maja piše iz Žetal, so same laži: Prvič je laž da je g. nadučitelj agitiral za g. Berlisga in hodil dne 19. marca k županom. Vprašuje, kdo ga je na-domestoval v šoli? Ali klerikalne bu-tice ne veste, da ta dan ni šole, ker« je praznik sv. Jožefa. Druga laž je, da bi bil deželni „šafar" v vinogradu g. Berlisga jastonj cepil <trte, ker gosp. Berlisg je že pred 4 leti vže samo cepljeno trsje v gorico sadil. Tretja laž je, da bi ne delal g. Berlisg za narod; ni Žetalanca, ki bi ne dobil od njega pomoči. Dopisnik čveka, da naroden človek Berlisgu ne zaupa. O ti slepe miši! mi mu zaupamo več kot vsem klerikalcem, kolikor jih poznamo. — Vprašamo Vas pa, ali Vas mi silimo, koga da volite, ali Vam mi pretimo s peklenskimi kaznimi? Ali se nam ne pridiguje, da je dal Bog človeku prosto voljo, zakaj je ravno pri volitvi ni? Le pomalem, saj se poznamo, ako se dobi tako sredstvo za agitacije, ket se Vam je dalo, ko sta se volila dr. Korošec in Vrečko? Potem je res denar Vaš Bog in trebuh. Pa veste, sedaj ni več č.' g. Gričnika pri nas, on je bil vsega poštenja vreden in miren gospod, in ko bi še bil pri nas, bilo bi morebiti drugače.
Zapomnite si pa, da se na eno žlico medu polovi več muh, kot na cel polovnjak jesiha. Gosp. Berlisga bomo pa volili vsi, ker ga pač že dolgo poznamo, magari popokate od jeze.
u Resniea ali obrekovanje? „Straža", listič mariborskih duhovnikov pod uredništvom zaradi goljufije obsojenega Cenčiča pravi, da je posebna izdaja „Nar. Lista" o Vrečku prinesla same laži. Izjavljamo, da izplačamo takoj IOOO kron tistemu, ki nam dokaže, da samo. en stave k, ki smo ga zapisali o Vrečku, ni resničen. — Vidi se. da je Vrečkova fotografija klerikalce v živo zadela.
Y. lolilni okraj: Ptuj-Ormož.
Somišljeniki narodne stranke podpirajo samostojna narodna protikleri-kalna kandidata.
Naj zapiše vsakdo na glasovnico:
dr. Miroslav Ploj
državni poslanec, Dunaj
Ivan Kolarič
posestnik, Središče.
u Župnik Ojzmee bo reševal vero v Gradcu. Pa kako! Bilo je v nedeljo dne 2. tm. Pot me je peljala iz Ptuja na Hajdin. Blizu cerkve sv. Roka mi priropoče težek voz nasproti. Začuden obstojim. Mimoidoči so ostro grajali tako početje rekoč: „To je pa že grdo ža duhovnika, da še v nedeljo ne da miru svojim služabnikom," Povpra-
šam torej enega izmed mimoidočih, čigav je ta hlapeč. Ta. mi odgovori: »Župnika Ojzmeca od sv. Lovrenca. Včeraj je pripeljal „irbšno" k Lovrencu, danes pa mora iti domov." — Kako se že glasi cerkvena zapoved ? Ali je župnik Ojzmee ne pozna in ali ne velja tudi za njega?
u Kandidat Ojzmee se šopiri s pavovim perjem; — pravijo, da ima doma res pava. — Pri nas v Cirkov-cah je govoril, da hoče v Gradcu skrbeti, da se bodejo naši potoki regulirali. Ravno tako, da pride v ljudsko šolo več kmetijskega pouka. Ja, dragi „Zepl", ali tega ne veš, da sta obe stvari že v tiru v Gradcu. Prvo stvar je sprožil prezaslužni g. dr. J ur tel a, druga pa je bila sprožena menda v zadnjem zasedanju deželnega zbora. Tako torej ta zvezaui kandidat lasti sebi zasluge drugih. Kaj so že pavi naredili s srako? Treba bo tudi njemu odzveti tuje perje!
Kandidat župnik Ozmec zaveden Slovenec. Ker ste že v tem oziru poročali, naj tudi jaz, g. urednik,, nekaj še dodam. Pogovarjala sva se s kmetom iz Drav. polja o geslu: »Svoji k svojim.« Tožil sem mu, da naši kmetje tega nočejo razumeti. »Kako naj šmenta to kmetje razumejo, ko pa tisti tega tudi ne razumejo, ki hočejo biti njih voditelji,« se mi odreže. Gledam ga nekaj časa kot neveren Tomaž ter črez nekaj časa vprašam: »Kako to?« Oni pa nadaljuje: »Srečal sem voznika, ki je peljal opeko. Kot krČanski človek ga pozdravim ter vprašam, kam pelje opeko. Odvrne mi, da k Lovrencu za i^lakarjevo hišo. Ko ga še vprašam, kdo zida to hišo, mi pove, da kanonik J. (imena si nisem zapomnil) iz Maribora, župnik Ozmec pa da je polir, je še smeje dostavil. Vprašam ga še, odkod pelje opeko. Odvrne mi, da od n e m čh rja Matzuna; Pomigal sejjn z ramami ter molčal. Oni pa je še do^ stavil: »Če taki. kot ie Ozmec, delajo, kako morete kaj drugega 'zahtevati od nas.« Bil sem tih! Danes si pa mislim, taki hočejo Slovence zastopati v Gradcu. Žalostno!!
u Ivanjkovci. V nedeljo dne 9, tm. vršil se je tukaj v Jerebičevem vinotoču volilni shod kmečke zveze Vdeležencev 95. med temi pretežna večina pristašev Narodne stranke. Volilcev je bilo okoli 30. Navzočnost lepega števila naših pristašev uplivala je tako na kandidata Ozmeca, da se je vzdržal vsacega napada na Narodno stranko in se je neodvisnih kandidatov le zelo malo dotaknil.
Njegov program bil je tako plitev — kar vse hoče naenkrat na deželo prevrniti. Hoče tudi vplivati na to, da bo dežela nastavila take učitelje, ki bodo vino po nevinskih krajih prodajali. Navdušenja celo med lastnimi pristaši ni izzval.
,,Pajdaš" Ozmecov g. Meško pa je šel raj nekam na Dravsko polje „gučov" držat, ker ve, da Ivanjkovci niso tla za kmečko zvezo. Na tem shodu so lahko zvezarji videli, kako se znajo naši somišljeniki obnašati na shodu druge stranke, čeravno so v večini. Mirno smo prišli, mirno smo odišli, dan za našo manifestacijo bo pa volilni dan. — Shod je trajal 40 minut.
Omeniti še moramo, da je naš novi g. župnik začel svojo politično delovanje tukaj s tem, da je delal reklamo za omenjeni shod iz leče. Novo ceno reklamno sredstvo za shode, katerega se bodemo o priliki tudi mi poslužili, saj je pravica za vse farane enaka, kaj ne g. župnik?
u Kandidat Ojzmee se je zopet jokal in sicer pri sv. Marjeti nižje Ptuja; Dne 2. tm. je imel tam shod. Marjetčani so mu . pustili izgovoriti
kandidatni govor, seveda ne popolnoma mimo, ker jih je hotel malo potegniti ter, se šopiriti s pavovim perjem. Kot kandidata pa so njega kakor tudi Meška soglasno odklonili Takoj so ga debele solze oblile, da ga je moral Meško tolažiti. Kdor se tako rad joka, ne spada v Gradec. Jok v Gradcu nič ne pomaga, zapomnite si to kmetje!
u Kandidat Ozmec. Kako časti hlepen je ta „gospod" nam kaže sledeči slučaj. Pri šolarskih skušnjah iz veronauka so se odlikovali najbolj učenci IV. razreda šole pri sv. Lovrencu na Dr. p. Največji duševni revček je odgovoril najtežja vprašanja in ljudje kakor učitelji so kar strmeli. Ko pride moj fant domov, ga vprašam: „Kako pa si danes tako dobro znal?" Deček odgovori: „Ja, saj so nam včeraj gospod župnik povedali, kaj bo kateri vprašan." Sedaj mi je bilo jasno, odkod pride to, da učenci tako dobro znajo. In tak človek, ki se ne sramuje goljufati niti v cerkvi pred oltarjem, bi naj bil naš poslanec? Ali je to vzgled župnika za mladino ? Ali ni s tem učil župnik naravnost goljufati ? Ali mu morejo otroci potem verjeti njegove nauke, če mu niti cerkev ni sveta ? Ali ni iz tega razvidno, da ni župniku Vzmecu, nič na poštenosti ležeče, temveč le na njegovi častihlepnosti? Ali je to znano dekanu in škofu? Temu človeku naj verjamemo in zaupamo ter ga volimo, v deželni zbor ? Ne, nikdar ne. Ta ne bo delal za nas, temveč za svoj greben. Mi mu ne verjamemo nič več. Saj nas raz prižnice menda tudi tako farbajo, kot dekana pri skušnji. Pri shodih seveda tudi zavijejo in lažejo kolikor mogoče. Mi Lovrenčani jih že ne volimo. Gospod urednik, dajte to med svet. Če Vam pošlje popravek, ga ni treba objaviti, bo rajši moj fant in drugi to pred sodnijo povedali župniku paši Ozmecu v obraz.
Šentlovrenčki kmet.
u Šent Janž na dr. p. V nedeljo nas je počastil lahonski Meško. Pripeljal ga je „značajni" Pušenjak. Ka-kik 30 kmeto\ se je zbralo — »veličasten shod!" Pušenjak se je kar sam izvolil za predsednika, Meškov govor — no ne govorimo rajše! Kmetje so bili tako „navdušeni", da so molčali kakor grob. Pušenjak, sin nadučitelja, moža poštenjaka, si je privoščil na ostuden način »liberalno učiteljstvo". Njegovo blatenje ne doseza značajnih ljudi. Vkljub »ognjevitim" Pušenjako-vim otrobom je glasovalo na shodu za Meškovo kandidaturo — 5 ljudi. Dr. Korošec je dobil 7. maja od 136 volilcev celih — 17 glasov. V pondeljek pokažemo Šentjanžani, v koga imamo zaupanje!
Od sv. Lovrenca na dravskem polju. Župnik Ozmec bi na vsak način rad prišel v deželni zbor in njegovi znani priganjači že lazijo okolu volilcev ter jih pregovarjajo, naj volijo njega. Kaj ne, g. župnik, zdaj bi bili tudi mi dobri, da bi vas volili, pri zadnjih občinskih volitvah pa nas niste hoteli poznati? Rekli ste, da smo liberalci, brezverci in Bog ve vse kaj; zdaj pa vendar prosjačite za naše glasove. Pri zadnjih občinskih volitvah ste nas črtali iz volilnih listkov, zdaj pa bomo mi vas črtali in pri volitvah dne 17, maja zapisali bomo vsi: dr. Miroslav. Ploj, dvorni svetnik na Dunaju in Ivan Kolarič, posestnik v Središču. To bode najboljši odgovor na vaše hujsjkarije in spletkarije, g. župnik!
u Sv. Miklavž pri Ormožu. Nekega Močpika od Sv. Tomaža so si naš „miroljubni" župnik zadnjo nedeljo izposodili, ki je pripravljal ljudi k pravi veri — sedaj ob času volitev. Kar
javkal je na prižnici! Govoril je o brezznačajnih liberalcih in priporočal kmetom, naj volijo one može za poslance, katere je postavila katoliška stranka. Kaj hočemo? Sedaj je spet vera v nevarnosti — škoda, da niso farovške gospodične! Ker pa si ob taki priložnosti naš g. župnik ne upajo vredi povedati, kaplan Stuhec pa še ima zadosti od Vuzmetinc, pa mora priti drugi. Gospodje znajo!
u Sv. Miklavž pri Ormožu. Naš kaplan Stuhec ne more pozabiti sramote, katero je doživel na zadnjem shodu v Vuzmetincih, zato se pere v zadnjem »Slov. Gosp." z neresnico.. Vse zavija po svoje. Gotovo ga je sram, da je tako pogorel. Na shodu je pač bilo do 500 resnih mož; to niso bili klerikalni backi/Pomislimo! Najmanj 100 ljudi je kazalo s prstom na našega kaplana Štuheca in mu klicalo,. „vi lažete."
Kako vam je ob koncu g. dvorni svetnik dr. Ploj rekel? Kdaj vam je bil on dober ? Kmetje, kaj pa bi bilor če bi mi prosili nemški viteški red, da bi nas ta rešil velike nadlege — Štuheca!
YI. volilni okraj: Maribor-Si. Lenart-Gornja Radgona-Ljutomer.
Somišljeniki narodne stranke podpirajo samostojnega narodnega kandidata proti klerikalnemu prvaku Roškarju. Naj zapiše vsakdo na glasovnico:
Jakob Zemljič
veleposestnik, Radinci.
C.	Skupina sloven-
skih trgov.
(Mozirje, Gornjigrad, Ljubno, Bras-lovce, Vransko, Žalec, Rajhenburg, Kozje, Središče, Veržej, Studenci pri Mariboru, Št. Juri ob J. ž., Šmarje).
lfoli 24. majnika.
V	tej skupini voli vsakdo, ki plača najmanj 10 K direktnega ali cesarskega davka.
Naj zapiše vsakdo na glasovnico ime kandidata narodne stranke:
Dr. Mostov Kukovec
odvetniški kandidat in posestnik v Celju.
D.	Za vse volilne okraje jezikovno mešanih mest
in trgov je slovenski
števni kandidat dr. Gvidon Sernec
odv. kandidat v Celju.
Dopisi.
Sv. Miklavž pri Ormožu.
V	nedeljo, dne 2. maja vršil se je tukaj volilni shod, kojega je sklical kaplan Stuhec. Da bi se spravilo mnogo ljudij na shod, je bila prva točka dnevnega reda: Pogovor o šolskih počitnicah. Vrhu tega naznanil se je tudi govor kranjskega dež. odbornika dr. Evg. Lampeta. Na vsakem oglu si opazil po več plakatov, ki so vabili na shod. Na njih je bilo tudi čitati, da se ob lepem vremenu in pri obilni udeležbi vrši shod na prostem pri cerkvi. No, vreme je bilo še precej ugodno, da bi se lahko zborovalo na prostem, a bilo ni — obilne udeležbe, kakor se je pričakovalo. Prišlo je komaj kakih 80 ljudij, med temi mnogo nevolilcev: bilo je tudi dosti pristašev Narodne stran-
v	-■■, ■ .. *•	isi^šf. ,.
ke, ki so se pa popolnoma mirno držali. Shoda je predsedoval brebrovniški župan Janežič. Prvi je govoril kranjski Lampč. Kmečki zvezi gotovo primanjkuje agitatorjev, ker si mora istih naročevati iz Kranjskega. Ta gospod je po svojem načinu udrihal črez vse, kar ne piha v klerikalni rog. Posebno mu ležita v želodcu Narodna stranka in dr. Ploj. Nar. stranko je imenoval stranko bogatašev, bi bi vso gospodarstvo rada spravila v roke mogotcev. Dr. Lampč naj ostane mirno na Kranjskem. Njegove hujskarije v domačiji so nam tudi znane tukaj in ni treba, da bi nas on navduševal za Kmečko zvezo. To je in ostane stranka duhovnikov in nekaterih koristolovcev, katerim so kmečke koristi le prazne besede. Imenujejo to stranko le zato „kmečko", da lažje lovijo ljudi v svoje zanjke in dokazano je, da so poslanci kmečke zveze delali proti koristim našega ljudstva.
Nato je govoril kaplan Stuhec. Agitiral je za Korošca in ga povzdigoval v deveta nebesa.
Rekel je med drugim, da Korošec nima premoženja, ker daruje vse za kmečke koristit!! Gospod kaplan! Da tako „farbate" vaše verne ovčice, ni lepo, in sami ne verjamete tega. — Nadalje je klatil po dr. Ploju in povedal, da je naloga klerikalcev „tega moža spraviti iz političnega polja." A klerikalci delajo račun brez krčmarja. Ker je dr. Ploj delaven poslanec, ki se trudi za svoje volilce, ga hočejo spraviti iz političnega polja. Prav po katoliško!
Kandidata Kolariča kaplan ng pozna. Ker se je sam postavil kandidatom, mu ni za ljudstvo ampak le za sej To je grda laž! Kolarič ni se postavil sam, ampak postavljen je bil na zaupnih shodih v Ormožu in v Šmarjeti na Dravskem polju. Da je delal za izvolitev lahonskega Meška in župnika Ozmeca je ob sebiumljivo.
Miklavžki volilci v kmečki skupini! Vsi poznate g. Kolariča iz Središča. Razsodite sami, kateri ima več zmožnosti za poslanca, g. Kolarič ali pa lahonski Meško. Zadnjega ste tudi slišali, ko je pri nas imel marca meseca svoj „guč." Niti števila poslancev ni vedel in moral je le še vprašati -kaplana. Ali hočete voliti župnika Ozmeca, tistega, ki je pred leti rekel kmetom, ko so mu ob času suše prinesli denar za neko procesijo: „Za 14 K bo malo deža."
Ne, in zopet ne! Voliti hočemo moža, ki sta res sposobna za poslanca, ki imata tudi resno voljo, delovati za svoje volilce. Ta dva sta: dr. Miroslav Ploj, državni poslanec na Dunaju in Ivan Kolarič, posestnik v Središču. Vsak volilec naj zapiše dne 17. majnika edino ti le imeni na svojo glasovnico.
Ako hočejo Ozmeca in Meška imeti duhovniki, naj jih oni volijo, mi bomo glasovali Ploja in Kolariča!
Štajerske novice.
Duhovniki — skrbe za verol!! Iz Žetal nam pišejo: Naš g. kaplan, ki bi se imel v prvi vrsti brigati za verstvo, je uaročil dne 2. majnika nekemu domačemu fantu (dokazi na razpolago!), naj med sv. mašo pazi, da bi mu kdo ne potrgal agitacijskih lepakov za Korošca s kaplanijskega zida. Lep duhovnik, ki sam odpravlja vernike od službe božje, da mu služijo v politične namene!! Vera lahko pešal!
Poklek pri Podsredi. Umrla je mati Hlebčeva, ki zapušča dvoje nedoraslih otrok. Blagi ženi bodi žemljica lahka!
Gorjane nad Podsredo.
Anton Šarlah si je pri sosedu rta prepovedan način izposodil nekaj denarja.
Iz Dravskega polja. Šentjanški petelin je začel zdaj naenkrat v »Straži« peti. Neizmerno ga boli, da nima poštne nabiralnice v rokah, zlasti zdaj za časa volitev. Ne boš Jaka, predobro se poznamo. Nili videl, da je poštno ravnateljstvo ko j s početka Štjanžane obdarovalo z edino zveličavnim »Post Ablage«? Zakaj nisi preje dregal? Kdo je pa prejšnjemu imejitelju nabiralnice polena pod noge metal? Na dan z imenom! G. F e r e n č i č je gotovo tako pošten in naroden, kot g. Katz, ki je svoje blago odjemaval tudi le edino od nemških tvrdk. Man merkt die Ab-sicht und man wird nicht verstimmt.
u Dr. Korošec v Stopereah. Prišel je v soboto na noč, ko je gosta tema odevala našo že spečo vas, in stopil je v nedeljo dne 9. maja pred presenečene farune, tembolj, presenečene, ker se nikomur ni bilo niti sanjalo o kakem shodu: tem manj, da bi bil napovedan. Sedaj pa je stal on, mesija južnoštajerskih kmetov, tako nepričakovan med njimi. Strmeli so odprtih ust v njegov od ošabnosti naduti obraz.
On pa se je v svesti si svoje zmagovitosti veličastno zravnal ter pričel razlagati, koliko truda in požrtvovalnosti mu naklada državno poslanstvo in kako se je to teško breme z njegovo izvolitvo za deželnega poslanca podvojilo in početverilo. Toda nositi ga hoče iz iskrene ljubezni do kmetov, ker ve kakšni trpini so, in ker se mu ti trpini smilijo. Bolj kakor pioju mu je znano, kje kmeta črevelj žuli, zlasti kako zlo je zanj celdnevni pouk. Njegovo prvo delo kot deželni poslanec bo interpela cija za uvedbo poldnevnega pouka v vseh ljudskih šolah na kmetih, in ne bo odjenjal, predno tega ne doseže. Meneč, da je s to obljubo predočil naj-mastnejši ocvirk, katerega za svoje ljubljene kmete premore, ozrl se je z milostnim pogledom po množici. Toda zazrl je le nagrbančena čela in ne-voljne obraze; nakrat pa so izbruhnili eden nad drugega: „To je Tvoja ljubezen? Še bolj bi nas rad zakopal v neumnost in nevsdnost! O seveda, da bi duhovništvo tem lažje z nami neumneži pometalo. Že vemo, kam pes taco moli."
Poskusil je še po dr. Ploju ud rih-niti. A zopet so zaviknili: „Zakai nakrat Ploj ne velja za poslanca ? ko je bilo vendar pred državnozborskimi volitvami z leče oznanjeno, da za nas edino velja dr. Ploj, in nobeden drugi; veren je, in kmeta pozna. Š čim se je Ploj zameril? Nič se ni zameril! Takšen je, kakor je bil pred državnozborskimi volitvami! Zato pa ga volimo 17. maja enoglasno. Živijo dr. Ploj!"
Vikali in krikali so. Dr. Korošec, oni, ki so ga povabili, pa so molče izginili po komaj četrt ure trajajočem shodu, ne da bi razvili svoj program. Odhajaje je dr. Korošec le še omenil, da ga nehvaležne Stoperce ne bodo več videle.
u Iz. Loke pri Zidanem mostu« Tukaj sta župnikova pristaša Koren Fr. in Ant. Podlipnik hotela 16 volilcev spraviti ob volilno pravico. Glavarstvo jima je sicer vse reklamacije zavrnilo, a ko je ljudstvo stvar izvedelo, je nastala silna razburjenost proti tem zdražbarjem. Ali jim je narekovala tako postopanje proti sosedom „krščanska ljubezen"? Ali naj nam konečno mine potrpežljivost za župnikove grehe? Novo cerkev bi rad imel, pa je še ta prevelika, ker žup-nikovib pridig nihče ne mara poslušati! — ..

b Občinski red in občinski volilni red za vojvodino Štajersko. Po
dr. Ivan Dečkovi prvi izdaji priredil dr. Anton Božič, zagovornik v Celju. Založila Zvezna trgovina v Celju. Cena kartoniranemu izvodu 2 K, po pošti 2'20 K. — S to knjižico je odpoma-gano zelo občutni vrzeli, posebno sedaj, ko je občinski volilni red nekoliko spremenjen. Priloženi so tudi vzorci za tozadevne zapisnike, tiskovine itd. Priporočamo knjižico marljivega gospoda pisatelja zlasti onim našim somišljenikom, ki se brigajo za občinske volitve.
b Prva ljubezen, spisal I. S. Tur-genjev, prevel dr. Gustav Gregorin, cena 1 K. Založil dnevnik „Edinost" v Trstu. — Poljub, spisala Karolina Svžtla, prevel I. P. Cena 80 vin. — Obe čedni knjižici se dobivate po knjigarnah in pri „Edinosti" v Trstu. Oceno priobčimo.
b Tolstoj in njegovo poslanstvo.
Spisal Ernest Howard C r o s b j. Z dovoljenjem založnika iz angleščine preložil Ljudevit Furlani. — Založila Zvezna trge vina v Celju. Cena brošir. izvodu 70 vin., po pošti 80 vin. — O knjižici, katero toplo priporočamo naši inteligenci, še spregovorimo.
Listnica uredništva.
Podsreda: Ono glede Š. je vendar preveč lokalno in za širšo javnost brez pomena. Ono drugo priobčimo. — Št. Jan ž na dr. p. Ono o uč. smatram sedaj za pol. netaktično. Drugo objavim! Zdravo! — Naraplje: Isto velja o Tvojem. Takoj po volitvah! Zdravo! — Petrovče: Preobširno! Premalo prostora! Prosimo kolikor mogoče kratkih notic! — Sv. Vid pri Grobelnem: Pride v oni drugi številki. Za tokrat se nam je nabralo sila gradiva. .
Zahvala.
Podpisana izrekam blagorodnemu gospodu
dr. Josip Groričarju
di striktnemu zdravniku v Mozirju
iskreno zahvalo, ker me je s svojim velikim znanjem v zdravniški stroki, ko sem imela nevarno in hudo vnetje, rešil gotove smrti ter tudi moji dve hčerki popolnoma ozdravil.
Radi tega istega vsakomur toplo priporočam.
Marjeta Vrhovnik
posestnica na Gneči pri Mozirju.
Proda se« takoj dobroidoča
trgovina
pod ugodnimi pogoji. Več se izve v upravništvu Nar. lista.
Proda se
iz proste roke enonadstropna hiša, pripravna za vsako obrt, posebno za pekarijo, ker je bila že doslej. — Ponudbe na naslov: Ivan Vidrajs, Vransko, na Glavnem trgu št. 31, pri cerkvi.
flnton flrčan
sMelj mlinov ii m ? Šl. Jurju ob U
se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje vsakovrstnih mlinov in žag najboljšega sistema — tudi za male vode. — Delo izdelujem solidno in po ceni. Na zahtevanje so spričevala na razpolago.
Loterijske številke.
Trat, 8. maja 1909: Line, „ „ *
44, 18, 21, 74, 29. 69, 12, 39, 44, 33.
Priporočam svojo zalogo vsakovrstnega obuvala za moške, ženske in otroke; tudi turistovske čevlje po goiser-skem načinu; domače in tovarniško delo po vsakovrstni ceni. Vse se dobi in kupi pri
IVAN BERNA,
Gosposka ulica št. 6 v Celju.
Proda se dobro idoča
na slovenskem Koroškem. Hiša je enonadstropna, hlevi vsi oblokani. Posestvo obstoji iz dobrega in rodovitnega polja v ravnini, z okoli 90 mernikov posetve, sadnega vrta z dvema služnostima in iz gozda okoli 25 oralov. Pogoji so zelo ugodni. Ponudbe na upravništvo našega lista.
Priporočamo našim rodbinam
Kolinsko cikorijo.
V najem
se dado takoj sedaj izpraznjeni za trgovino pripravni prostori na Ponikvi ob južni žel.
Slovenskim trgovcem se nudi ugodna prilika. — Pojasnila daje gdiyAnica Vrečkova na Ponikvi.
Služkinja
za vsako delo, ki zna tudi kuhati in gladiti, se takoj sprejme. Plača po dogovoru. Ponudbe na: Oskrbniitvo Odolina, poita Materija, Istra.
Pozor!
50.000 parov čevljev, 4 pari samo 7.50 K.
Ker je več velikih tvrdk prišlo v denarne tež-koče, sem dobil nalog veliko postavko čevljev razprodati nizko pod proizvajalno ceno. Prodam torej vsakomur 2 para čevljev na jermenčke za gospode in 2 para čevljev za dame, usnje rjavo ali črno, galoširane, z žreblji v podplatih, najelegantnejše in najnovejše fazone. Velikost po številkah. Vsi štirje pari stanejo 7 K 50 v. Pošilja se po poštnem povzetju. S. Urbach, Krakov štev. 126. Zamena dovoljena tudi denar nazaj!
5000 kron zaslužka
plačam vsakomur, ki mi dokaže, da moja čudežna zbirka
300 komadov za samo gld. 2'50
ni priložnosti kup in sicer: 1 pristna švicarska patent žepna ura, sistem Roskopf. natančno idoča in točno regul. z pismeno 3 letno to-varnsko garancijo. 1 amerikanska zlata-double verižica, 2 amer. zlata-double prstana (za gospoda in damo), 1 angl. pozlač. garnitura manšetni, ovratniški in prsni gumbi), 1 amerik. žepni nožič 5 delni. 1 eleg. svilnata kravata, barva po želji, najnovejša fazona, 1 krasna kravatna igla z simili-brilantom, 1 divna damska broža, zadnja novost, 1 koristna potovalna toaletna garnitura, 1 eleg. pristni poitemone iz usnja, 1 par amerik. boutonov z imit. dragulji, 1 f at. angl. vremenski barometer, 1 salonski album i 36 umetniškimi in najlepšimi razglednicami sveta, 1 krasni ovratni ali lasni kolir iz pristnih orijentalskih biserov, 5 indijskih prerokovalnih hudičkov zabava vsako družbo in še 250 komadov raznih predmetov, ki so v vsaki hiši koristni in nenadomestni, so gratis. Vse skupaj z eleg. sist. roskopf-patent žepno uro, ki je sama vredna dvakrat toliko, stane sama gld. 2'50. — Dobi se proti povzetju ali proti vnaprej plačilu (tudi v znamkah) pri 8. Urbachu, svetovna razpošiljalnica, Krakov 16.
NB. Pri naročilih 2 paketov se priloži gratis 1 prima angl. britva ali 6 finih lanenih robcev. Za neodgovarjajoče se vrne denar bres odloga, torej vsak riziko izključen.
n mlin
Radeče pri M. mostu
priporo^ svojo bogato zalogo vseh vrst pšeničnih mok, kakor tudi koruzne in ajdove ter vseh v to stroko spadajočih izdelkov po konkurenčni ceni na
debelo in drobno. Ker je to edino. narodno podjetje na Dolenjskem, priporočam se za naklonjenost ter prav obila naročila. <» Cenik pošiljam na zahtevo gratis in franko.
I M I " l
U:
1
i* «• K%m •>
........m........
r* f«s	T*
Pristni tratil
lanettooljaati HfttCŽ
Oljnate barV«
V posodicah po 1/2, 1 Kg Kakor tudi V Večjih,posodalu
Fasadne barVe
za hiš«, po Vzorcih.
i« papir »-tatu*
m
pristni,atialešHi zaJozoVe, za pohištva in, za pode.
b> ,
i
u:

1
(Hit) priznano iti; stroHoVno preizHnšeno najboljši.
t
.ji
prVt Vrst«.
H
za podobarje in za stavbe.
vv
dotnačega izdetfc za zidarje in za VsaHo obrt
I i'Ti ' : ' ■ "
ptfMro«,
?rVa MHa tovarna oljnatih barv, firnežeV, laHoV in steklarskega HUja. Z^teVajte cenike! -m


MMMM

lepega vedenja, izurjepo v gospodinjstvu, ročnih delih in računstvu, želi stalile službe, kot natakarica na dobro idočem kraju; nastopi lahko takoj. — Ponudbe pod „Varčnost" na upravo tega lista.

Smrt
dojeti vsacega, ampak sreča samo tistega, kateri naroči
sedaj belo platno v veletrgovski hiši
R. Stermecfti, Celje, Štajersko.
Štajersko platnp met. po 36 v, Slovensko platno m. po 40, v, Savinsko platno m. po 44 v, Vojaško platno met. po 46 v, Domestik-platno, mehko, met. po 48 v, Gorsko platno, debelo, meter po 60 v, Istiija-tkaninat mehka, m. po 54 v, Holandska tkanina, mehka, meter po 60 v. m VzOFCi zastonj in pošiljatve čez 20 kron franko.
Najboljši češki nakupni vir.
Cen? posteljno perje!,
1	kg; sivega, pulje-nega' 2 K, boljšega
2	K 40 h; polbelega 2 K 80 h; belega 4 K;
UCioga, puuaoi^go>-* a.
10 h; 1 kg velefinega, snežnobelega, pulje-
nega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha, sivega 6 K; 7 K; belega, finega 10 K; najfinejši prsni puh | 12 K. Kdor vzame 5 kg, dobi franko.
Zgotovljenef postelje
iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica. 180 cm dolga, IMS, cm široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 58 cm Širok, napolnjen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K> 16 K; zglavniki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. Razpošiljanje po povzetju od j 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati .franko, Za neugajajoiSe se povrne denar. — Cenovnik zastonj in franko. S. Benisch, Deschenitz, št. 773, Sumava, Češko' 8 25*2
PREPRIČAJTE SE
' da dobite najcenejše in najboljše blago samo pri tvrdki:


Barhenti, damasti, gradli, kanafasi, feretoni, cefirl itd., vse po najnižji ceni. Lastna tovarna. Zahtevajte povsod
N .0)ifj0^> p I a t no
z narodnim koIekqjnt
komad 23 m za 16 kron franko.
9 52—17
Največja in najcenejša izbei?
in različnih drugih zlatih, double itd.
uhanov, verižic, zapestnic in sploh
vsakovrstne zlatnine in srebrnine.
,nn f Predno si kupite uro, ■r-mmlfl • oglejte si mojo velikansko zalogo pravih, švicarskih zla-1 tih, srebrnih, nikelnastih in stenskih ur, budilk, verižic, toplomerov, očal, daljno-' gledov itd. — vse po najnižjih cenah.
Naročite cenike, katere razpošiljam zastonj in poštnine prosto. Popravila izborna in točna.
Rafael Salmič
v Celju, »Narodni dom1.

S"
^rjr.-V*
s s
S,
S
8.

Pozop!
Pozor !
Naznanim si. občinstvu, da sem svojo zalogo železne robe zelo povečal ter sem tudi omogočen cene zdatuo znižati. Prosim torej, da se taisti, ki potrebuje in hoče kupiti
želelo, stroje, posode itd.
pri meni vpraša za cene iu prepričal se bode, da imam nizke t cene, Vzel sem v najem od g. Bukovca ono dvorišče za štalami, katero je im^l pojprejj g., Židov, kjer imam veliko zalogo traverz, šin, kmet. strojev itd. Tudi lepo, dolgo in belo ličje za trsje imam po ceni. — Za obilen obisk prosi
Al. L^nc, železninar v Ljutomeru.

a
8
S
©
S
s .8
q \
So
oi
jt. rt
te »fc
K
jO
rt
m*******
i •
m
............""ji"
mm

Jezili se bodete, ako ne kupite najboljše
peren^pora-brizfaltike
in, Ško^,, jmate, ako ne porabljate zajamčenih cepMniN . gumijevih trakov, katere (lajaj po nizjdh cenah
trgovina z železnino »Merkur"
Tam dobite tudi najboljše „IKterkur"-k08e, ki režejo kot britva, izvrstne brusne kamne, senene in gnojne vile itd. Lepe vrtne klopi, železne postelje in sploh Železno pohištvo.— Neprem9Čljive vozne in komatne plahte.


■HI* WMi'J.......... ..............WMH UlifrM
Prostovoljna sodna dražba premičnin in nepremičnin.
Pri c. kr. okrajnem sodišču v Gornjemgradu so po prošnji lastnice Marije Moser v Radmirji pri sv. Frančišku Ksav. v Savinski dolin ina prodaj po prostovoljni dražbi razne premičnine in sledeče nepremičnine in sicer vi, štev.. 97 in 122,. kat. obč. Radmirje, za katero se je ustavila izklicna cena v znesku 24.000 K. Do^ična. zemljišča so.se sodnijsko cenila nad, 30,000 K, Dražba se bo vršila dne 26. maja . 1909, ob 9. uri pri c. kr. okrajnem sodišču v Gornjemgradu.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo.
To posestvo je posebno pripravno za trgovce in gostilničarje, ker se nahaja na razpotju treh okrajnih cest , in se je že skoz 11 let trgovska in gostilničarska obrt z najboljšim uspehom izvrševala.
Posestvo obstoji iz lepe eno,nadstropne hiše z velikimi prostori za trgovino, gostilno, c. kr. poštni urad, 5 drugih stanovalnih sob, potrebne kleti, popolno trgovinsko in gostilničarsko opravo.
Poleg te hiše se nahaja veliko enonadstropno gospodarsko poslopje s hlevi za konje, govedo, svinje in kure, ledenica, kegljišče, sadonosni vrt s zelinjakoni, ki meri 17 68 ar, traynik in^njiva.pa 81'34 ar.
Varščino od 2400 K, v gotovini ali v pupil. vrednostnih papirjih je vložiti v roke so,dišČu. Od dražbenega izkupila se plača na dan prejema znesek od 10.000 K, ostanek pa po dogovoru.
Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri sodniji odd. 1., ali pa pri po-sestnici v Radmirji.
C. kr. okr. sodišče Gornjigrad, odd. I., dne 26. aprila 1909^

Poštne hran. račun št. 64.366. —.r*- Telefon St. 48. ■*> -
Sin
1
Pisarna je v Celju, ,1i Rotovške ulice št. 12
1
© po
Uraduje se vsak dan »i razun nedelj in pra*-I nikov od 8.—12. ure ©o® dopoldne. ©©©
Najboljša prilika za sigurno štedenje je ptodonopno nalaganje gotovine
pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
registrovana kreditna' in. stavbena zadruga ®® z omejeno zavezo v Gaberju pri Geljn

| sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali. ne, na tekoči | račun,, ali na hranilne (vlažne) knjižice in jih obrestuj ©letno po
Hranilne knjižice drugih, denarnih zavodov sprejema • kot goto« denar, ne da bi ae obrestoyapje prenehalo. — Rentni davek .plačuje zadruga iu gane odteguje vlagateljem,, tako da dobijo na leto celih feRpod naloženih 100 — Posojil? daje,.pr,oti, 6,% obratovanju na osebni kredit,, proti zastavljanju vij^pptic, d^^gpcenpsti, ali nepremičnin na menice ali d9lžna j pisma. — Odplačuje se na račun © G © O © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih. ©©©©©