Dopisi. Iz Maribora. (Pozor, prijatelji katol. del. društva!) Zaloslno razmere človeške družbe nujno zahtevajo leka. Razun kmečkemu in obrtnemu stanu je posebno pomagati delaveem, koje je razkrojil in razpršil nekrščanski dub časa, jim vzel živo vero in medsebojno krščansko ljubezen, jim iztrgal iz srca zadovoljnost, srečo in mir ter jih napolnil s srdom proti obstoječemu družabnemu redu. Silna potreba je torej zbirati jih v v društva, v katerih naj se podučujejo in vspodbujajo s primernimi govori, dobrimi knjigami in časniki, se jim razkriva, kara merijo razni preosnovni predlogi, jim razjasnjujejo težnje raznih strank, da sami spoznajo svoje prijatelje in neprijatelje. Vzbujati je zopet v njih živo vero, ki naj jim sladi borni, v potu svojega obraza prisluženi kruh, jih tolaži v težavah, spominja previdnosti božje, jim prinaša obilno blagoslova in sreče in jim daja moč, krotiti in zatirati napačna nagnjenja in poželjenja. Napeljevati pa se ludi morajo, da dejanski izvršujejo svoje verske dolžnosti, ne zmene se za psovke brezvernih časnikov ali zasramovanje zapeljanih tovarišev. Ozirati se je slednjič na njih opravičene pritožbe, resnične potrebe in pravične zahteve ter se jim pomagati ali s primernimi nasveti ali pa z ono velikodušno krščansko ljubeznijo, kateri je veselje in potreba, iajšati bedo in opravljati dela usmiljenja. — Tega dela moramo se prijeti dejanski in z vso močjo; samo dobra volja ali tožbe o slabih časih in ljudeh nič ne pomagajo. V dosego tega namena se trudi »katoliško delavsko društvo v Mariboru« že ves čas svojega obstanka in je tudi že lepih uspehov doseglo. Ali kdor deluje v društvu in spoznava težave. ki se od vseh stranij stavijo društvenemu delovanju, mora se prepričati, da se društvo lepo in vsestranski bode moglo razvijati še le tedaj, ko bode imelo s\oj laslni »Delavski dom«. Vodstvo društva si bode resno prizadevalo, najhitreje oživotvoriti to misel. Ker pa dobro ve, da se mu to podjetje ne bode tako hitro posrečilo brez zdatne podpore prijateljev in dobrotnikov delavskega stanu, se podpisani odbor obrača do njih s prisrčno prošnjo, da blagovolijo po svojih močeh prispevati v ta blagi namen. Vsaki najmanjši dar se bo hvaležno vsprejemal. Vendar sodi odbor, da bi se podjetje najlažje in najhitreje dalo uresničiti z rednimi mesečnimi doneski. Velika potreba in velevažnost našega podjetja naj nam obudi mnogo velikodušnih prijateljev in dobrotnikov, ker blagor }e v delavskem vprašanju po besedah sv. očeta Leona XIII. v okrožnici o delavskem vprašanju pričakovati posebno obilne djanske Ijubezni! Doneske, kateri se bodo redno izkazovali, hvaležno vsprejema č. g. Martin Matek, predsednik »kat. delavskega društva v Mariboru«. — Odbor. Z Dunaja. (Kaj stanejo razni uradi?) Naznanil sem vam predzadnjič nekatere točke iz proračuna za naučno ministerstvo. Morda zanima »Gospodarjeve« bralce, če zvedo vsaj nekatere stroške v notranjem ministerslvu. Središčno vodstvo stane 972090 gld., stroški za državni zakonik 84-650 gld. Politična uprava v posameznih deželah 7,318.362 gld., stroški proti kužnim boleznim 446000 gld., stroški za državno policijo 120 000 gld., javna varnost v posamnih deželah 5,105.079 gld., državni stavbarski stroški v posameznih deželah 1,361.790 gld., stroški za potovanje zavoljo izvanrednih cestnih in vodnih stavb: 75 800 gld. — vse cestne stavbe bodo znašale 5,788.131 gld., vse stavbe pri vodah 3,598.790 gld., nova državna poslopja 95 898 gld. Središčno vodstvo tega ministerstva znaša, kakor zgoraj rečeno, 972-090 gld. Od tega zneska dobi minister 20000 gld., 3 sekcijski načelniki 30.000 gld., 8 ministerijalnih svetovalcev 51000 gld., 7 sekcijskih svetovalcev 26267 gld., 16 ministerijalnih tajnikov 42900 gld., 16 ministerijalnih podlajnikov o0400 gld., 14 ministerijalmh zapisnikarjev (koncipistov) 22 400 gld. itd. V tem ministerstvu se nahaja tudi oddelek za zavarovanje delavcev. Plače za uradnike znašajo: 1 ministerijalni svetovalec 5500 gld., 1 ministerj. tajnik 2 700 gld., 1 ministerj. podtajnik 2000 gld., 1 nadinspektor 2900 gld., 2 nadzornika 3'900 gid., 3 pristavi: 4-900 gld., 3 računski uradniki 3408 gld., 6 računskih pristavov 3900 gld., 1 sluga 725 gld., drugi stroški tega oddelka 16700 gld.; središčno vodstvo zavarovanja za delavce znaša torej 46100 gld.; vsi stroški za vodstvo nadzorstva zasebnega zavarovanja znašajo 51-667 gld. Politična upravna na Štajarskem znaša 354580 gld., zraven še vsi zdravstveni stroški 7T850 gld.; skupaj torej 426430 gld. V tem znesku je plača za eesarskega namestnika v Gradcu z 8000 gld.-in njegova doklada z 6000 gld., skupaj 14000 gld., 1 dvorni svetovalec 6000 gld. in njegova doklada 600 gld., 7 naraestnijskih svetovalcev z dokladami vred 18080 gld., 7 namestnijskih tajnikov 12040 gld., 18 namestnijskih koncipistov 17-442 gld. itd.; stroški za okrajne glavarje, katerih je 20, znašajo 48'268 gld., za 36 komisarjev 51-600 gld., za 20 okrajnih tajnikov: 22833 gld. itd. Stroški za vseh 20 okrajnih glavarstev na Štajarskem znašajo 190827 gld. Iz Vržeja. (Enake dolžnosti, enake pravice.) 2e več desetletij je minilo od onega časa, ko so naš trg po krivici iztisnili iz volilae skupine mest in trgov, ter so nas uvrstili med volilce kraečkih občin. Ali pa so ludi glede plačevanja davkov z nami enako storili? Ne, ampak mi moramo plačevati ravno tako visok dohodninski in hišnonajemni davek, ravno isti davek od godbe in druga bremena, kakor drugi trgi. Po vsej pravici torej smemo zahtevati, da se odpravi ta mnogoletna in vnebovpijoča krivica, ter se nam da enaka volilna pravica, kakor nam pristoja glede plačevanja davkov. — Naj bi se vendar naš občinski odbor in naše županstvo enkrat ganilo, ter nam priborilo to pravico, ki nam gre. Naše gospode poslance pa prosimo, da bi nas v tej za nas toli važnej stvari krepko podpirali. Dobro bi bilo tudi, ko bi se nas vrlo delavno slov. politično in gospodarsko društvo v Ljutomeru včasi spomnilo in priredilo pri nas kak politični shod, kjer bi nas naši gospodje poslanci in drugi za napredek naroda našega goreči možje politično in gospodarsko podučevali. Naj ne ostanejo te besede glas upijočega v puščavi! Z Dunaja. (Stroški pravosodnegaministerstva.) Središčno vodstvo zneša 286.700 fl. in sicer : minister 20.000 fl, 2 sekcijska načelnika 20.000 fl., 5 ministerjalnih svetovalcev 29.667 fl, 4 sekcijski svetovalci 15 000 fl., 5 ministerjalnih tajnikov 13.517 fl, '5 ministerjalnih podtajnikov 10.000 fl. itd. — Najvikši sodnijski dvor potrebuje 529.350 fl. in sicer: prvi predsednik 20.000 fl, drugi predsednik 11.000 fl, 3 senatni predsddniki 36.000 fl, 47 dvornik svetovalcev 292.500 fl, 1 general - prokurator 10.000 fl., 3 generalni advokali 19.083 fl. itd. — Nadsodišče za Štajarsko, Koroško in Kranjsko v Gradcu 121.105 fl. in sicer: predsednik 10.000 fl., podpredsednik 5100 fl., 16 deželnih nadsvetovalcev 60.213 fl.', državni nadpravdnik 3780 fl., 3 sodnijski tajniki 5680 fl. itd. — Deželno sodišče v Gradcu 229.330 fl. in sicer predsednik 6017 fl., 2 podpredsednika 7360 11., 25 deželnih svetovalcev 63.200 fl., 1 državni pravdnik 3020 11., 19 sodnijskih tajnikov 33 840 fl., 5 namestnikov državnega pravdnika 11.200 fl. itd. — Okrožna sodišča v Celju, Ljubnern in v Mariboru: 1 dvorni svetovalec (v Ljubnem) 4900 fl., 2 predsednika (v Celju in v Mariboru) 7187 fl., 1 podpredsednik v Ljubnem 4020 fl., 23 deželnih svetovalcev 55.317 fl., 3 državni pravdniki 8410 fl., LSsodnijskih tajnikov 22.263 fl , 5 nameslnikov državnega pravdnika 9453 fl., 9 sodnijskih pristavov 12.467 11. itd. — 60 okrajnih sodišč na Štajarskem : 36 deželnih svetovalcev 82.080 fl., 24 okrajnih sodnikov 40.409 fl., 75 sodnijskih pristavov 101.349 11., 19 oficijalov prve vrste 25.200 11., 16 oficijalov druge vrste 18.395 fl., 94 kancelistov 76.722 11., 133 sodnijskih slug 45.938 11, 13 sodnijskih pristavov brez določenega mesta 17.550 fl., podpore za 54 avskultantov 29.700 fl., za 3 praktikante 1200 fl. — Vsi stroški pravosodnega ministerstva za Štajarskem znašajo 1,474.513 fl.; vsi stroški na Koroškem 365.132 fl., na Kranjskem 573.100 fl., v Primorju (Trst, Gorica in Istra) 906.300 fl., v Dalmaciji 893900 11, na Geškem 5,022.712 fl, na Moravskem 2,043.614 (1., v Šleziji 552.800 11., v Zahodni Galiciji 2,141.500 fl, v Vzhodni Galiciji 3,569.382 fl., v Bukovini 600.800 11., v Spodnji Avstriji 3,350.405 11., v Gornji Avstnji 658.500 fl., na Solnograškem 228.000 fl., na Tirolskem 1,010.279 fl. in v Predarlskem 123.000 fl. Od Sv. Florijana ob Boču. (Vspominrajni Mimiki Tralenikovi.) Mrzla jesenska sapa je pomorila rožice po vrtih in livadah. Pa tudi najlepši cvetlici se nl prizaneslo; ovenela, umrla je blaga nadučiteljeva Mimika, v najlepšem cvetu mladosti, imajoča še le 21 let. Lahko obračamo na rajno deklico besede sv. Duha, ki pravi: »Zgodaj je končala, pa je spolnila veliko let, zakaj njena duša je Bogu dopadla, zato je hitel, jo vzeti izmed hudobij«. V kratkih letih si je nabrala zasluženje dolgega življenja, zgodaj je dozorela za nebesa. Kinčale so jo čednosti, katere je na njej moral občudovati vsakdo. Veliko je bilo njeno trpljenje, eno leto in pet dnij }e ležala na svoji bolniški postelji, ne da bi se mogla ganiti. Po vsem životu je bila polna strašnih ran in bolečin, ki so jo skelele tem bolj, če se je je kdo le dotaknil. In koliko je sirotica Irpela, kadar so jo morali prevzdigovati, preoblačiti, posteljico prezračiti! Pa, dragi bralec, veš, kaj je v teh težavah počenjala? Z jedno roko si je še toliko mogla pomagati, da si je držala bukve, in iz njih je prebirala dan za dnevom svete, tolažilne resnice, vmes prebirala jagode sv. rožnega venca v goreči molitvi, dostikrat pa povabila sestrieo, da sta skupaj zapeli Marijno pesmico. Kaj ne, da te to spominja na one mufenike in mučenice, ki so med prelivanjem krvi, v največjih mukah Bogu hvalo prepevali ? S kakšno pobožnostjo je pae večkrat prejemala sv. zakramente, posebno sv. popotnico v večno življenje! In kakor so bile njene misli in želje vedno pri Bogu, so bili njeni zadnji zdihljeji: Jezus, Marija, Jožef. Kdo bi ne želel tako srečno umreti! Njen pogreb je bil veličasten. Zraven velike množice Ijudstva prihiteli so k sprevodu vlč. g. dekan rogaški z g. kaplanom, stoprški g. župnik, žetalski g. kaplan. Sladko torej počivaj v grobu, iz katerega se boš častitljiva vzdignila na sodni dan ! X Od Pesnice. (Pregled za uravnavo.) Po neumornem pnzadevanju gosp. Robiča je predlagal slav. deželni odbor štajarski pri vis. ministerstvu za poljedeljstvo nujno in prepotrebno popravljanje Pesnice, zbok katere se bode posebna komisija, obstoječa iz zastopnikov vis. ministerstva, c. kr. namestništva in slav. deželnega odbora podala na lice mešta, da se osebno o stvari prepriča in poduči. V ta namen se snide komisija dne 16. nov. pri Kamererju pri Št. Juriju ob Pesnici, ter pregleda ta dan Pesnico do državne ceste; dne 17. nov. od tod do Sv. Lenarta v Slov. gor., dne 18. nov. do Juvanec, dne 19. nov. do Gorišnice in dne 20. nov. do izliva Pesnice v Dravo. Dotični obč. predstojniki se naj marljivo udeležijo in seboj prineso obč. mapo in parcelni zapisnik. — Posestniki, sedaj je čas! V obilnem številu se udeležite in zahtevajte od komisije, da potrebno ukrene in da se popravi postavnim potom struga Pesnice! Z Dunaja. (Katoliško češko delavsko društvo: Jednota sv. Cirila in Metoda.) Na Dunaju živi okoli 300.000 Čehov, ki pa nimajo ni čeških šol, ni redne češke božje službe. Vsled tega je med dunajskimi češkimi delavci čudno veliko socijalnih demokratov. Večkrat se je že zahtevalo, naj se za dunajske Gehe uvede redna božja služba v eeškem jeziku. Toda vsikdar so se le opravičene zahteve pobijale, češ, Dunaj je nemško mesto. Tudi sedanji dunajski župan je iste misli. Pred mnogimi leti so torej dunajski češki delavei ustanovili posebno družbo, da se pobirajo denarni doneski v ta namen, naj se ob nedeljah in praznikih obhaja božja služba vsaj po nekaterih cerkvah in naj se oznanjuje božja beseda v češkem jeziku. Na tisoče goldinarjev morajo nabrati ubogi delavci, da se v 7 cerkvah pridiguje dunajskim Gehom v njihovem jeziku. Njihova glavna družba sv. Cirila in Metoda ima 4 podružnice, katerih ena je obhajala dne 7. nov. spomin lOletnega obstanka. Predpoldne je bila slovesna služba božja pri Sv. Ani; pridigoval je dr. Stojan, državni poslanec, in maševal skolastik Einspieler. Gela prostorna cerkev je bila natlačena. Kakšno veselje je bilo, poslušati to velikansko množico, ki je prepevala po vsej eerkvi v svojem materinem češkem jeziku! Zvečer pa so imeli Gehi jako lepo zabavo. Cudno veliko ljudstva se je udeleževalo tudi te svečanosti. Navzoči so bili nekateri češki, slovenski, hrvaški, rusinski in poljski državni poslanci Po eden izmed vsake narodne skupine je pozdravil Gehe v svojem materinem jeziku. Oj to dobro, pobožno katoliško češko ljudstvo! Samo si mora s svojim trdo prisluženim denarjem oskrbeti svojo božjo službo, ker zanj niti dunajsko mesto, niti dežela ali država nima denarja. Tako je Slovan, akoravno ga je v ogromnem številu, zatiran tudi v prestolnem mestu! IzŽalca. (Osnovanje kmetijskezadruge.) Dan 31. vinotoka t. 1. se bode bliščal z zlatimi črkami v zgodovini gospodarskega napredka našega naroda. Takrat namreč se je osnovala prva kmetijska zrdruga v južnem delu Avstrije in sicer za Spodnje Štajarsko z naslovom »Kmetijska zadruga, vpisana zadruga z omejenim poroštvom« s sedežem v Žalcu. — Zanimanje za zadrugo se kaže vsestransko. In že k osnovalnemu shodu je došlo nepričakovano število udeležencev iz vseh stanov, in se je po prečitanju zadružnih pravil vpisalo takoj 26 udov. Izmed teh se je izvolilo zadružno predstojništvo in nadzorništvo. Zadružna pravila so povzeta po nekej jako napredujočej kmetijskej zadrugi na Moravskem, katere je pa sklicatelj shoda in v prid kmetijstva neumorno delujoči g. Iv. Kač savinjskim našim krajevnim razmeram prilično jako umno priredil. Nadejati se je glede umne sostave pravil in jeklene volje zadružnega načelstva kmalu prav mnogo veselih uspehuv v prid propadajočemu kmetijstvu. Geslo velja: »Pomagaj si sam in Bog ti bode pomagal«! Torej slovenski gospodarji, roko v roko in združimo se! Naši pridelki dobili bodo boljšo ceno in večji ugled med svetom. Naše potrebe se bode ceneje preskrbljevale. Oderuhi bodo osamljeni na svojem zlatem teletu obtičali, ne bode jih treba še kmetom s svojim žuljavimi krajcarji pitati. Na delo, rodoljubi, kdor ni zaspan! Iz Griserščaka pri Ljutomern. (G o s p o d Makselj) iz Ljutomera so imeniten gospod. Italijan bi rekel: piccolo možic, grande commando. Zdaj so začeli gorice kupovati. Od svojega prijatelja Topolnika so jih prav po ceni dobili. Zdaj pa v te gorice in našo okolico pridno na lov zahajajo. Pa ne, da bi kaj hudega mislili. O, ne! Gospod Makselj vedo, da so samo zato velik gospod postali, ker so Kočevar. Zato pa zdaj pri naših viničarjih otroke — lovijo za šuliereinsko šolo za Ljutomer. Gospod Makselj, kaj res nimate nič bolj pametnega opraviti? Nikari si tacih, slabih šal ne umišljajte ! Glejte, ljudem se bote zamerili in potem še tiste brihtne dekline, ki k Vam tako rade v štacun hodijo, ker imate mlade, zbiksane komisarje, ne bodo več prišle. In če groša ne bo, s čim bote pa gorice kupovali ? Zato le pamet, ki je boljša kak' žamet! Inače se kmalu zopet vidiva. Blaž Zgaga.