Naročnina pnevna Izdaja za državo SHS mesečno 20 D!n polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo metečno 35 Din nedeljsko Izdalo celoletno vJugo-jlavlll SO Din, za Inozemstvo 100 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« C ene ogla&ov I «tolp. petll-vrsta mali oglasi po 150 ln2D,ve£|l oglasi nad 45 min vl&lne po Din 2'50. veliki po 5 ln 4 Din. v uredniškem delu vrstica po lO Dir» □ Pri veiiem n naročilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondelIKa ln dneva po prazniku Uredništva /e v Kopitarjevi ulici it. 6 411 Rokopisi se ne vrača/o, ne/ranklrana pisma se ne spre/ema/o - Uredništva tele/on št. 2050. upravnlitva it. 2328 Političen lisi sza. slovenski narod Uprava te v Kopitarjevi ul.št.6 - Čekovni ratun: Ljubljana štev. 10.65O In IO.J49 »a Inserate. Sarajevo*!. 7563, Zagreb it. 39.011, Praga In Dunaj it. 24.797 Linija SLS. Kadar hoče glasilo naše liberalne napol-iteligence skriti kak svoj velik neuspeh, je otovo, da se kaj izmisli ali razpihne, kar naj okaže, da SIS »razpada». To skušajo jutrovri igerirati svojim čitateljem že cel čas, odkar iso v vladi in žalujejo nad razvalinami »Sla-enske banke». Posebno pa se izpisujejo v tem ravcu sedaj, ko so se dodobra blamirali z naprednim blokom». Pokazalo se je, da no-en napreden element v Sloveniji ne mara xlpreti SDS, ki je v očeh vseh naprednih ljudi akrat za vselej odpravljena. To porazno dej-vo bi seveda dr. Žerjavovi prijatelji hoteli ikriti s tem, da odvračajo pozornost publike i svoje polomije s tem, da dajejo važnost icidentu v SLS, ki je za tako stranko kot je aša tako malenkostnega značaja, da se na Jutrove» fantazije niti odgovarjati ne izplava; ončalo se bo vse tako kakor vselej: da se bo ovensko ljudstvo stranke oklenilo še krep-eje nego dosedaj. Če se tedaj na to stvar ozremo, se ne radi iga mimoidočega dogodka samega, ampak aradi tolmačenja, ki ga beremo v »Jutru», jer namreč stoji, da se v SLS pojavlja nekaka ižnja po »vrnitvi SLS na predvojno linijo kon-îrvativnega klerikalizma« kot nekaka re-kcija na krščanski socializem kot čisto po-d j ni produkt, ki da se naj počasi likvidira. ;er se med izven naše stranke stoječimi nev-alnimi ljudmi utegne kdo najti, ki bo verjel, emur se more vsak pristaš SLS le nasmehih, je vredno na to čeprav kratko odgovoriti. V SLS ni, še manj pa bo kakršenkoli na-?lni razpor ali pa diferenciacija, kakor si jo sli »Jutro», ampak je le, kakor v vsakem iravem občestvenem organizmu ona napetost, i je svojska vsaki razvijajoči se in napredujoči ivljenjski tvorbi. To tembolj, ker SLS zdru-iije v sebi vse stanove, temelji na svetovnem azoru, ki je že sam po sebi univerzalen, in je živi zvezi z ljudstvom, iz česar vsega nujno ledi rast, bujnost, širok razmah in velika na-etost njenega notranjega življenja. Kdor tega e razume, seveda nikoli ne bo razumel SLS. Čisto napačna je domneva o kakšni »pred-ojni konservativni« in »povojni kršč.-soci-listični liniji« S1.S. Naša stranka je od prvih ai svojega razvitka izrecno krščanska soci-Ina stranka kakor je njen idejni ustanovitelj il eden izmed največjih krščanskih sociali-«v katolicizma 19./20. stoletja. Tudi dr. Šu-;eršič se je idejno priznaval h krščanskemu ocializmu in praktično usmerjal po njem ?oje delo za slovensko ljudstvo: njegov poz-ejši osebni guvernamentalizem je stvar čisto roje vrste in po sebi niti ni treba, da bi u j n o bil v opreki s krščanskim socializ-lom. Krščanskosocialna linija SLS se nepre-gano nadaljuje preko vojne v sedanjost; ar je vojna odpečatila na našo miselnost, to iii v čisto drugi oblasti našega duha in o >m tukaj ni treba razpravljati. Delo SLS v r/.avni skupščini in doma je vseskozi v duhu rščanskosocialnega programa in je o kakem konservatizmu«, kakor ga razume demo-ratski tisk, govoriti le smešno. To je stvar, i je na naši slovenski katoliški duševnosti ploh nemogoča, pa se tudi drugod na no-eni iz katoliških tal vzras-tli stranki ni ob-itinila: ne v centrumu, ne v laškem PP (kjer e je odcepil čisto neznaten del aristokra-ije in velekapitala), ne v belgijski katoliški tranki kljub veliki napetosti med dvema krajnima kriloma, ne v češkoslovaški lidovi tranki. Ni v slovenski ljudski stranki enega odisi političnega bodisi duševnega delavca, i ne bi stal na krščanskosocialnem temelju. V SLS je odnekdaj velika notranja svo-oda, združena s strogo disciplino na zunaj, la se obvaruje organizem radi ljudstva, ka-eremu služi, za splošnost škodljivih pretre-ov; vsaki zdravi ideji in pobudi pa je dana nožnost uveljavljanja, pri čemer se misli ivo krešejo, napetosti premostujejo in izrav-iavajo in zasigura zdrav in neprekinjen napredek. Brez vseh trenj seveda ne gre. Ide-lizem; zapostavljanje oseb za stvarjo; ume-anje za žrtve, če še tako bolijo, pa so nujno •otrebne; globoka zavest odgovornosti in odreditve; pogon k napredku v širokem k viru tradicijonalne demokracije stranke; lajvišje razvit čut za obče dobro — to so Tednote SLS, iz katerih se da razlagati njena leporušna moč v našem ljudstvu. E__0R021TVENA KONFERENCA TREH DRŽAV. v Washington, 25. maja. (Izv.) Vlada ob-avlja, da se bo razorožitvena konferenca r«h držav vršila 20. junija v Ženevi. Borba za volitve. BOŽA MAKSIMOVIČ VSTOPI V VLADO. Belgrad, 25. maja. (Izv.) Danes se je vrnil v Belgrad predsednik vlade Velja Vukičević. Iz Vrnic ni prinesel pričakovanih ukazov o razpustu skupščine in razpisu novih volitev. V kabinetu namreč še vedno traja huda borba glede dneva volitev in glede imenovanja Bože Maksimoviča za ministra. V vladi obstojata raditega dve struji. Kar se tiče dneva volitev, so demokratski zastopniki v kabinetu na stališču, da je treba volitve izvesti še pred 1. septembrom. Posebno Voja Marinković je za to, da bi se volitve izvršile pred prvim septembrom, da bi mogel on na prvem sestanku zasedanja Društva narodov zastopati našo državo energičnejše in močnejše z ozirom na nov položaj, ki bi nastal po volitvah. Kar se tiče Maksimoviča, so nekateri demokrati še vedno proti njegovemu vstopu v vlado, vendar pa se že kažejo znaki popuščanja. Demokrati so mnenja, da vstop Bože Maksimoviča v vlado danes ni več vprašanje takšnega značaja, kakor je bilo poprej. Maksi-mović ne bi v kabinetu pomenjal več tistega sistema, kakor bi ga pomenjal v drugi vladi, ker bi se vsako njegovo delo paraliziralo z vplivom demokratskih ministrov v vladi. Zato se splošno misli, da je skoro gotovo, da pride ob spopolnitvi vlade Boža Maksimovič v vlado. Ravno radi teh borb v kabinetu predsednik vlade še nima nobenih ukazov o volitvah. Po vrnitvi iz Vrnic jo časnikarjem izjavil da so volitve v zraku in da se bo javnost o tem pravočasno obvestila. Bivanje dr. Korošca v Belgradu. Bolgrad, 25. maja. (Izv.) Načelnik Slo-veneke ljudske stranke dr. Anton Korošec se je danes popoldne od 4. do 6. raz-govarjal z zunanjim ministrom dr. Vojo Ma-rinkovičem v njegovem kabinetu. Od pol 7. do pol 8. je bil na dvom na obisku pri ministru dvora dr. Jankoviču. Bolgrad, 25. maja. (Izv.) Povodom prihoda dr Korošca v Belgrad piše glavni organ samostojnih demokratov »Reč« sledeče: »V Belgrad je nenadoma prispel tudi g. Anton Korošec. Po zatrjevanja političnih krogov bi se imel že jutri sestati s predsednikom ministrskega sveta Veljo Vukičevičem. Zatrjuje se, da se je dr. Korošcu ponudil vstop v volivno vlado radi nastopanja njegove stranke napram vladi, ki se je manifestirala v delu skupščinskih odborov in pri volitvi članov finančnega odbora v državni zbor.« — Tudi »Novosti«, ki stojijo blizu vladi, smatrajo, da pomenja bivanje dr. Korošca v Belgradu skorajšnji vstop SIS v vlado. — Te vesti beležimo samo po svoji kroničarski dolžnosti. Napetost med Italijo in Jugoslavijo cedaSse manjša. ANGLOFILSKA SMER NAŠE POLITIKE. — POVOLJEN VPLIV ANGLO - RUSKEGA KONFLIKTA NA RAZPLET NAŠEGA KONFLIKTA Z ITALIJO. Bolgrad, 25. maja. (Izv.) Prekinitev diplomatskih zvez med Anglijo in Rusijo in odpoved trgovinske pogodbe med obema državama je vzbudilo velikansko senzacijo. V vladnih krogih so te vesti sprejeli do gotove meje z zadovoljstvom. Kakor znano, je v glavnem zunanjepolitična linija sedanje vlade prijateljska Angleški in orientirana v angleškem smislu. Poslednje izjave našega zunanjega ministra Voje Marinkoviča glede sovjetske Rusije so povsem v zvezi s to črto. Misli se, da bo imela ta prekinitev zvez med obema državama odločilen vpliv na nadalj-no orientacijo naše države napram sovjetski Rusiji in da bo naše stališče slejkoprej ostalo odklonilno, kakor je to Voja Marinkovič v svoji znani izjavi po jahymovski konferenci naglasi! Obenem se danes potrjujejo vesti, da je napetost z Italijo kar najmanjša. Posebno Anglija ne želi radi napetosti z Rusijo motiti miru v Evropi. Posebno neljubo bi ji prišel spor med Italijo in našo državo. Oči vi dno je Mussolini ravno radi tega na pritisk Anglije odstopil od svojega odklonilnega stališča. Znaki kažejo, da je v bližnjem času pričako--vati neposrednih pogajanj med Rimom in Belgradom. Težko pa je reči, ali jih bo hotel Mussolini takoj zaključiti, ker bo zopet čakal, da pride v Angliji do takšnega razpoloženja, ki bo zanj ugodno. Sicer tudi naša država nima nobenega povoda za nestrpnost. Glavna krivda za konflikt med našo državo in Italijo ni Interpretacija tiranske pogodbe, ampak ekspanzivnost italijanske politike, ki ogroža balkanske narode v njihovem mirnem stremljenju za napredkom in razvojem njihovih držav. Prelom med Anglijo in Kussjo. London, 24 maja. Usodne Baldwinove izjave so v Londonu povzročile zelo resno razmišljanje. Najbolj desničarski konservativci se pač vesele, takisto njihovo časopisje. Toda ne le liberalci in somišljeniki delavske stranke, marveč tudi ugledni konservativci, in to ne le politiki ampak tudi industrijci, trgovci, uradniki, očito kažejo svojo poparje-nost. Celo konservativci so mnenja, da se je to zgodilo radi rastočega vpliva Churchillo-vega, ki pogubonosno raste, odkar je Baldwin bolehen. Zmerni krogi bi odpovedi trgovske pogodbe sicer ne bili nasprotni, toda popoln prelom vseh odnošajev — to so smatra za nesrečo. Berlin, 24. maja. Iz Londona poročajo, da so v zadnjem trenutku finančni in trgovski krogi skušali uplivati na vlado, naj ne prekine diplomatskih odnošajev s sovjetsko Rusijo. V krogih angleških upniških društev vlada radi razvoja dogodkov precejšnje nezadovoljstvo. Gotovo je, da se prelom ne bo izvršil brez opozicije tudi v konservativnih vrstah. Govori se, da bo odstopil najmanj en konservativen član parlamenta, ki je sedaj parlamentarni tajnik enega ministrov. London, 24. maja. Danes popoldne se je Macdonald vrnil iz Amerike. Zastopnikom časopisov je izjavil, da je vsak čas pripravljen, vladine napake napram Rusiji razpravljati v volivni borbi. Ramsay Macdonald se je že udeležil večerne seje parlamenta. Bil je od 1 svoje stranke prisrčno pozdravljen. Moskva, 24. maja. Komisar za trgovino Mikojan je odredil, da so ustavljena vsa naročila iz Anglije, kar pomeni bojkot angleškega blaga od strani cele Rusije. Merodajni krogi sovjetske Rusije pa izjavljajo: Z ozirom na sedanji svetovni položaj in na našo vojaško silo, je gotovo, da se ni bati vojaških posledic londonske afere. Po celi Rusiji se vrše velikanska protestna zborovanja proti Angliji. Sprejete resolucije zahtevajo od sovjetske vlade, naj ostro nastopi proti Angliji. v London, 25. maja. (Izv.) Parlamentarni klub delavske stranke je v seji sklenil, da sicer ne bo stavil nezaupnice vladi, vendar pa bodo vsi poslanci glasovali proti vladnemu predlogu. Na seji so poudarili, da so ukrepi vlade proti Moskvi preuranjeni in da bi moralo položaj ugotoviti posebno sodišče. v Berlin. 25. maja. (Izv.) K izjavam Baldwina v spodnji zbornici nemško časopisje dosedaj večindoma še ni objavilo svojega stališča. »Tagliche Rundschau« pravi, da ne gre za kak zunanjepolitičen korak angleške vlade, temveč le za notranjepolitične varnostne odredbe. Nemčija je sklenila z Rusijo pogodbo o neutralnem stališču in to pogodbo bo držala tudi v bodoče. Podobno poudarja tudi »Berliner Tageblatt«, da more Nemčija živeti in uspevati samo v skrbi za čim većji gospodarski napredek in da je izključena drugačna zunanja politika sedaj, ko je Nemčija razorožena. Stebra, na katerih sloni Mansfestaciiska proslava desetletnice majske deklaracije v veliki dvorani hotela Union v nedeljo, 29. maja 1927 ob desetih dopoldne. Spored: 1. Akademski orkester. Koračnica. 2. Siavnostni govor oblastn. poslanca g. prof. E. J a r c a. 3. Kvartet: Koroške narodne pesmL 4. Govor narodnega poslanca g. Fr. S m o d e j a. 5. Kvartet: Koroške narodne pesmi. K obilni udeležbi vabi »SLOVENSKA STRAŽA«. nemška zunanja politika sta: Locarno in Rapallo. v London, 25. maja. (Izv.) Jutranje časopisje zavzema različna stališča k vladnim sklepom glede Rusije. Dočim vse konservativno časopisje odobrava korake vlade, izraža del liberalnega časopisja dvom nad tem, alj so ti koraki vlade umestni. »Daily He-rold« pravi, da je taka odpoved trgovinske pogodbe in prelom diplomatskih odnošajev neodpustljiva napaka in da to pomeni korak k rušitvi miru. v Moskva, 25. maja. (Izv.) »Pravda« pravi, da so sklepi angleške vlade samo prvi korali k vstvarjanju enotne fronte proti sovjetski Rusiji. Ako pride do prekinjenja odnošajev, bo to simpatije do Rusije samo še povečalo in Rusija se bo še vnaprej borila za uresničenje mirovnih idej. v Moskva, 25. maja. (Izv.) »Izvestja« poudarjajo, da motri ruska vlada dogodke popolnoma hladnokrvno. Odkar je bil izročen ultimatum lorda Curzona, je postala sovjetska Unija svetovni faktor in vsi poskusi ro-varenja proti njej so se izjalovili. — Napori Foreign Office-a, da se stvori antanta s Francijo proti sovjetski Uniji, niso našli odmeva pri voditeljih francoske politike. LINDBERGH PRI PREDSEDNIKU FRANCOSKE ZBORNICE, v Pariz, 25. maja. (Izv.) Na letališču Le Bourget je danes Lindbergh sam preizkušal motor svojega aeroplana, katerega popravljajo. Ugotovili so tudi, da niso bile resnične vesti nekaterega časopisja o količinah bencina, ki mu je še ostal po končanem poletu in da je bilo v aparatu v resnici še 200 litrov zaloge. v Pariz, 25. maja. (Izv.) Lindbergh je danes v spremstvu ameriškega poslanika obi. skal predsednika zbornice, kjer so bili navzoči tudi številni poslanci in znane osebnosti iz zrakoplovskega sveta. Bil je med njimi tudi Bleriot, ki je prvi z zrakoplovom preplul Kanal. Predsednik zbornice je poudarjal junaštvo Lindbergliovo in opozarjal na ameriško-fran-cosko prijateljstvo, katero so za časa svetovne vojne ameriški letalci posvedočili s svojo krvjo. KOLIKO .TE STALA VOJNA V MAROKU? v Pariz, 25. maja. (Izv.) Senaj je ugotovil v uradnem poročiiu, da je stala vojna v Ma roku Francijo 1167 milijonov frankov. Hafftef na praznik dnç 26. maja ob 16.30 prvo kolo drž. nogometnega prvenstva. Prvak ljubljanskega nogometn. pođsaveza Tekma se vrši ob vsakem vremenu na igrišču ILIRIJE. Predtekma ob 15. uri« Zakonodajni odbor. RAZPRAVA O ZAKONSKEM NAČRTU O POLICIJSKIH PRESTOPKIH. Belgrad, 25. maja. (Izv.) Sekcija zakonodajnega odbora je danes nadaljevala razpravo o zakonskem načrtu o policijskih prestopkih. Takoj pri čl. 64., ki je bil prvi na dnevnem redu, se je razvila živahna debata, v katero so posegli vsi člani odseka. Ta paragraf določa kazen za ljudi, ki se vdajajo nerednemu življenju ter se ne mislijo oprijeti nobenega dela. Nekateri člani sekcije so zahtevali, naj se določba tega paragrafa ne tiče tistih, ki imajo zadostno imetje. • Dr. G o s a r je obširno razložil krivičnost takšnega razlikovanja med premožnimi državljani ter je naglasil, da se je v tem paragrafu načrta načelo velevažno vprašanje dolžnosti socialnokoristnega dela za vse, da pa se ta problem ne more in ne sme reševati z zakonom o policijskih prestopkih. Ako se nameravajo kaznovati samo delamržni elementi, ki ogrožajo osebno in imovinsko varnost, je treba to tudi v zakonu tako določno povedati, da teh določb ne bo mogoče zlorabljati proti siromakom, dočim bi se razni drugi za družbo nič manj številni in nevarni, pa premožni elementi izvzeli od kazni. Ker se sekcija ni mogla zediniti na končno besedilo, se je paragraf pridržal. Ravnotako se je pridržal § 66., v katerem se za vse javne zabave, koncerte in predstave, četudi jih prirejajo prosvetna društva, ki so za to po pravilih upravičena, zahteva dovoljenje policijskih oziroma občinskih oblasti. 0 tem se je vnela dolga debata. Poslanec dr. Gosar je posebno podčrtal, da se baš v tem paragrafu jasno kaže policijski duh, ki preveva ves ta zakonski načrt, ki ni niti toliko zrel, da bi se mogel v sekciji primerno popraviti. Neverjetna nesistematičnost tega zakonskega načrta se lepo kaže v tem, da sledi določbi o nadzorstvu nad društvenimi prireditvami takoj paragraf, ki določa kazen za mlinarje, ki ne bi žita mleli v tistem redu, kakor jim ga stranke donašajo. Ta ugotovitev je vzbudila v sekciji splošno vesclost. Sekcija je sprejela še §§ 76. in 68. Nato se je seja zaključila. ZAKON 0 ODVETNIKIH Belgrad, 25. maja. (Izv.) Zakonodajni odbor je danes pričel razpravo o odvetnikih. V začetku seje je pravosodni minister podal kratek ekspoze, v katerem je navedel glavne linije tega zakonskega načrta. Nato je pričela razprava. § 3. govori o tem, kdo more vstopiti v advokatski stan brez advokatskega izpita in brez predpisane vežbe. Ta paragraf se je pridržal. Minister je predlagal, da smejo tudi načelniki, inšpektorji in sekretarji pravosodnega ministrstva po 12 letih službe otvoriti odvetniško pisarno. O tem se je vnela dolga debata. Določba načrta, da bi mogli bivši pravosodni ministri eo ipso postati advokati, katera določba se je v sekciji sprejela, je plénum soglasno odklonil. Dr. Gosar je predlagal, da sodniki, ki se bodo vpisali v odvetniški imenik, ne smejo prvi dve leti izvrševati odvetniških poslov na področju sodišč, kjer so poslednji dve leti službovali. Pravosodni minister je izjavil, da ta predlog sprejme. Živahna debata se je vnela tudi o § 4., ki določa, kdo ne more postati advokat. Končno je obveljalo, da ne morejo postati advokati osebe, ki s plačo izvršujejo državno ali kakšno drugo uradniško javno ali privatno službo, izvzemši honorarne profesorje na vseučiliščih in honorarne profesorje na strokovnih šolah. Zelo obširno se je govorilo tudi o pripravniški dobi. Proti predlogu, ki se je glasil na pet let, je zlasti odločno nastopil sam predsednik zakonodajnega odbora Ljuba Zivkovič, ki se je v dolgem govoru zavzemal za krajšo pripravniško dobo. Obveljalo je, da traja pripravniška doba štiri leta. Od teh štirih let mora pripravnik prebiti eno leto pri rednem sodišču, najmanj dve leti pri odvetniku, eno leto lahko tudi pri državnem pravdništvu, no-tnrski ali v upravni oziroma finančni službi. Ostale paragrafe prvega poglavja je plénum sprejel nespremenjene po predlogu sekcije. Prihodnja seja bo jutri. DOKUMENTI 0 ALBANIJI. Belgrad, 25. ma.fa. (Izv.) Italijanska vlada namerava Izdati dokumente o Albaniji. Med temi dokumenti se nahaja zanimiv predlog o razdelitvi Albanije, ki se je napravil 1. 1924. v Belgradu. Ta knjiga bo gotovo Izzvala novo živahno polemiko med Belgradom in Rimom. Kmetfki dan na Trški gori pri Novem mestu bo na binkoštni ponedeljek, dne 6. jnnija L I. po tem-le sporodn: Ob » dopoldne sr. maša v romarski cerkvi, zatem pridiga g. prošta Čerina, potem pa veliko zborovanje znnaj cerkve, na katerem nastopijo odlični govorniki. Med govori nastopi pevski zbor. — Možje in fantje! Na agitocijo za veličastno udeležbo! Na binko-štui ponedeljek vsi na Trško fforo! Novi šolski odbori. Ta teden se bodo v mnogih občinah sestavili krajni šolski odbori v smislu najnovejše uredbe prosvetnega ministra. Ti koliki odbori seveda niti od daleč niso to, kar ao bili poprejšnji šolski sveti, ker nimajo skoro nobenih pravic, ampak same dolžnosti, toda vseeno je potrebno, da naši somišljeniki, zlasti občinski svetovalci poznajo to ustanovo, da polagajo važnost nanjo in pošljejo v krajevne šolske odbore odločne naše može. Krajevni šolski odbor se mora osnovati v vsakem kraju, kjer je osnovna ali meščan-ska šola. Sestavljajo ga: župan ali njegov namestnik, ki mora biti član občinskega odbora, j upravitelj osnovne šole, ki je obenem zapisnikar tega šolskega odbora, občinski zdravnik in občinski inžener, če sta na sedežu krajevnega šolskega odbora, in pet občanov, ki naj bodo po možnosti občinski odborniki v raznih krajih, iz katerih je dotična šolska občina sestavljena. Teh pet občanov imenuje občinski odbor. V krajih, kjer je sedež okrajnega šolskega nadzornika, spadajo v krajevni šolski odbor tudi okrajni šolski nadzornik, upravitelj meščanske šole, upravitelj učiteljišča in rektor višje pedagoške šole. Predsednik krajevnega šolskega odbora je redoma župan. Krajevni šolski odbor ima tele dolžnosti: a) skrbeti, da občina točno izpolnjuje vse dolžnosti, ki jih ji predpisuje ta uredba za vzdrževanje in napredovanje šole; b) začetkom meseca maja vsakega leta izvršiti popis sposobnih šolskih obvezancev na podlagi zdravniškega pregleda po seznamu živih otrok, ki ga izdelajo verska oblastva, ter skrbi, da se vsi otroci obojega spola, ki so dovršili sedem let, ali jih dovrše do konca koledarskega leta, vpišejo v šolo; c) skrbi, da hodijo vsi vpisani otroci redno v šolo. Zaradi nerednega obiskovanja šole zaslišuje fn kaznuje šolski odbor roditelje in varuhe otrok, in sicer za vsak neopravičeni izostanek s 5 Din v gotovini, razne tega pa z 20 Din v kolkih za odlok kazni za vsakega kaznovanega roditelja in varuha. Siromašnim roditeljem se izpremeni denarna kazen v zapor. Že samo ta naloga šolskega odbora zahteva modrih, prevdarnih, pravičnih in odločnih mož, da se to kaznovanje, ki je namenjeno le za očite malomaraeže, ne izpremeni v šikaniranje, preganjanje in nagajanje. Krajevni šolski odbor mora dalje vsako leto sestaviti proračun za vzdrževanje šole, nabavljati mora o pravem času potrebno kurivo za šolo in šolskega upravitelja, ki ima stanovanje v šoli. Temu daje, če je samski, na leto v mesečnih obrokih 6 mJ drv, če pa je oženjen, mu daje na leto 10 m" drv. Šolski odbor skrbi za obleko, obutev, zdravila in hrano siromašnih učencev, podpira šolske izlete, tekme in drugo, kar utegne pospeševati pouk in vzgojo in izdeluje predloge, kako izboljšati šolske razmere v dotični občini. Vse te dolžnosti opravlja krajevni šolski odbor brezplačno. Kakor se vidi iz teh najvažnejših točk delokroga krajevnih šolskih odborov, se uvajajo s tem tudi nova bremena, ki gredo aa račun občin. Zato je silno važno, da bodo v krajevnem šolskem svetu možje, ki ne bodo dopustili, da bi se javni denar tratil za kake slabe liste in knjige, za podporo liberalnih društev, organizacij ali podjetij. Sestava teh šolskih odborov nosi pečat cerkvi in veri odločno nasprotnega duha. Cerkev vpoštevajo po vseh katoliških državah kot najvažnejši vzgojni činitelj, (Zato ima cerkev v vseh šolskih odborih navadno tudi svoje zastopnike. Tudi pri nas je bil poprej vsakokratni župnik oziroma katehet član šolskega sveta. Po sedanji uredbi tega ni. Pozivamo pa vsa občinska zastopstva, kojim je na tem, da se vzgoja naše mladine vodi v verskem duha, da med petimi občani, Id jih imenuje občina v krajni šolski odbor, prav gotovo imenujejo enega zastopnika cerkve. Dasi krajevni šolski odbor nima opraviti neposredno z učnim načrtom, vendnr je velike važnosti, da sedi v odboru mož, ki bo lahko zavračal kakšne protiverske in liberalno-vzgojne namene tega ali onega liberalnega šolnika. Д Pribičevič in volitve. Takole sc je razlegalo v Starem Bečeju: V imenu cele poštene javnosti moram postaviti zahtevo, da se vlada sploh ne vmeševa v volitve. Cas je, da naša država že enkrat izstopi iz vrste orijcntalnih držav, v katerih se ponareja in tlači svobodna volja naroda in stopi v vrsto zapadnih in pa srednjeevropskih dcmokracij, v katerih se smatra vpliv državnega aparata na izvrševanje volivne pravice za največji zločin. — Tega nI govoril kak »klerikalni protidržavni element«, ampak sam Svetozar Pribičevič, veliki zagovornik orjunaških nasilij in spiritus mo-vens volivnega terorja PPZ. On jc govoril »v imenu poštene javnosti«. Д Manlra SDS. V Varaždinu so se vršile občinske volitve, pri katerih so oboji demokrati, Davidovičevi in Pribičcvičcvi, nastopali enotno. Bila je to lista »mestne demokracije«. Ta lista je prav dobro odrezala. Pribičevičcvi ljudje pa so meni nič tebi nič pozabili na dogovor in proglašajo ta uspeh le sebi in svojim kandidatom v zaslugo ter štejejo vse glasovcf ki jih je dobila skupna lista, za svoje. Davidovičevi listi se zgražajo n&d tem početjem. Mi se nič ne zgražamo, ker poznamo SDS iz slučaja z dr. Ravniharjem. Za napredni blok so takele praktike zelo prikupljive. Д Tako zna SDS. Z ozirom na vesti, da se je konstituiral oblastni odbor primorsko-krajiške oblasti in si izvolil za predsednika Jovana Mojsiloviča, poslanca SDS sedaj objavljajo radičevski in radikalni člani tega oblastnega odbora tale popravek: Ni res, da je oblastni odbor določil, naj bo po letih najstarejši član predsednik oblastnega odbora. Nasprotno je res, da je g. Jovan Mojsilovič ob asistenci dveh samostojnih demokratov samega sobe proglasil za predsednika, čeprav zato nima pravice v zakonu. Druga polovica oblastnega odbora: 2 radičevca in 1 radikal vidijo v tem akt uzurpacije. — Takle »sporazum« si želi SDS tudi v »naprednem bloku« v Sloveniji. Turčija in Jugoslavija. Bivši minister v mladoturškem kabinetu Mahmud Šefket paša, M. Bacavia, je v buka-mere med obema državama čisto prijateljske, nalen članek o pogajanjih za sklenitev vojaške zveze med Jugoslavijo in Turčijo. Pisec pravi, da se pogajanja med Belgradom in Angoro v tem smislu res vrše. Cilj teh pogajanj je defenzivna in ofenzivna zveza. Po teh pogojih bi bila Jugoslavija dolžna napasti Italijo, če bi le ta hotela napasti Turčijo ter zasesti Adalijo. Zato pa se zavezuje Turčija za slučaj, če bi Italija napadla Jugoslavijo, z oboroženo silo Bolgariji in Grški braniti, da bi ti dve ali ena teh dveh šla Italiji na pomoč. — Bacaria priznava z ozirom na vsebino pogajanj, da so resna in da morejo povzročiti razburjenje. Vendar ni nobenega povoda za kako bojazen, ker je Italija — nadaljuje Bacaria — odkrita prijateljica miru. Italija je prav sedaj poslala posebno diplomatično mišjo v Angoro, kar dokazuje, da vkljub temnim oblakom ni nobene vojne nevarnosti. Ne vemo, koliko so podatki gospoda Bacaria točni. Resnica je, da med Turčijo in Jugoslavijo ni nobenih napetosti in da so razmer med obema državama čisto prijateljske. Res je tudi, da se je svoječasno govorilo o nekakih pogajanjih, ki pa niso imela še pozitivnih uspehov. Res je tudi, da jo Italija bila radi teh vesti silno razburjena. Ko sta na pr. na pravoslavno veliko noč dva jugoslovanska višja častnika potovala v Carigrad, kjer je eden od te dvojice kot deček pohajal šolo, da si tam kot dva turista ogledatn mesto ob zlatem rogu, je italijansko časopisje iz tega čisto privatnega dogodita napravilo celo afero in senzacijo. Prav mogoče je, da hoče pisec omenjenega članka napraviti turški diplomaciji dobro uslugo — baš prigodom te posebne italijanske misije v Angori. Poljska in Jugoslavija. Belgrad, 25. maja. Današnje »Novosti« poročajo: »V političnih krogih se poslednje čase čujejo vesti o vpostavitvi prijateljskih odnošajev med našo državo in Poljsko. Poljska potrebuje izhoda na morje. Naša vlada je pripravljena iti tem željam Poljske na roko. Govori se, da je naša vlada pripravljena odstopiti našim prijateljsko razpoloženim sosedom svobodne zone v naših pristanLščih. Poljska je sklenila eno od naših pristanišč sprejeti kot svobodno luko. Ietotako se v političnih krogih zve tudi to, da bo Poljska v najkrapem času pristopila k Mali antanti. Od obstoja Male antante se je ta vest že večkrat pojavila. Zdi se, da je dobila ta vest največjo verjetnost sedaj po uspešno zaključeni jachymovski konferenci. Čičerin v Parizu. Po zadnjem francoskem obisku v Londonu, ki je brez dvoma bil naperjen tudi proti Rusiji, tik pred uradno razglašenim popolnim prelomom med Anglijo in Rusijo, je čičerin, zunanji minister sovjetske Rusije, čisto tiho in neopaženo prišel v Parte. Jasno je, da hoče šef ruske zunanje politike v središču samem zasledovati razvoj dogodkov in sam nanj vplivati. Zadnje čase se je sicer veliko pisalo o tem, da bo tudi Francija šla pota, ki jih pojde Anglija. Ze sedaj francoska vlada precej energično nastopa proti komunistom. Dalje se v zvezi s tem naglaša, da bo francoski poslanik v Moskvi Ilerbette zapustil svdje mesto. Toda to dejstvo nima nikakega značaja, ker francoski poslanik v Moskvi že 3 leta ni imel dopusta. Njegov dopust ni v zvezi s kako akcijo. V tem oziru tedaj ni pričakovati kakih novosti. Vendar si je Čičerin hotel zagotoviti naklonjenost Francije. V ta namen so služili dolgi razgovori z Briandom in Poincarejem. Čičerin je francoski vkdi ponudil velike ugodnosti: ureditev dolga»ter posebno petro-lejske koncesije na Kavkazu. Vendar so zastopniki francoske zunanje politike napram tom ponudbam Čičcrina skrajno rezervirani, prepričani, da je to le manever ruske sovjetske diplomacije. Ne smo se — naglasajo — pozabiti, da so te ponudbe stavljene šele po angleško-ruskem огеклииЈ Temu nasproti pa naglaša Čičerin, njegovo postopanje ni manever. Da bo o iskal Brianda, je bil mod njima domenjen predno je Briand potoval v London. Angi fiko-niski prelom, ki ee je zgodU, je zmamej angleške slabosti: Anglija ni sposobna obvl dati položaj, ki ga je sama ustvarila. Za pripravlja ofenzivo velesil proti sovjetom. 1 da to prizadevanje ee bo ponesrečilo, ker b do sovjeti odgovorili in ker eo interesi vel sil med seboj preveč različni, da bi bilo m goče vse velesile trajno držati proti Rusiji. Ahmed beg Zogu -despot. Dopisnik »Vossische Zoitung» je в sv jega potovanja po Albaniji napisal tudi te stvari. Po sldepu tiranskega pakta je 1 Ahmedu Zogu zajamčen položaj v notranjos Kdor pozna vsemogočnost tiranskega dikti torja, ne more pozabiti, da je bila nekdaj albanskem službenem listu objavljena ustai demokratske republike Albanije. Ta usta\ pa pravzaprav sploh nikoli ni stopila v £i ljenje. Državna oblika sedanje Albanije je absi lirtna deepotija. Državni urad, pa tudi če najvišji, tam ne pomeni nič. Vse v ein odloi le »On», ld se ga čuti povsod. Ni niti ene m ke, na kateri bi ne bilo njegove slike z I vorjevim vencem okoli glave. Otroci se mora v šoli učiti, da so največji med Arnavti Alim< Zogu, Aleksander Veliki in Skender beg. Na največje zlate in srebrne novce Ahmed Zogu dal vtisniti svojo podobo, pa m je umetnik pokvaril obraz in mu vtisnil p teze italijanskega kralja. Morda je bil umetiu dober politik. Nekoliko manj slavna glav Aleksandra Velikega se nahaja samo na dri bižu. Skenderbegova slika pa je skrita v vi denem tisku na bankovcih. Proračun za leto 1927 daje predsednik 5.400.000 dinarjev mesečne plače. Razen tej mu mora država zgraditi novo palačo v Skadr ker ni zadovoljen z dvorcem v Draču, kj< ima svoje pohištvo. Ko bo gledal iz evojef gradu visoko nad Skadrskim jezerom, bo vid Ahmed beg tiste, Iti jih najbolj sovraži: Srt in katoličane. Parlament 18 senatorjev in 66 poslance je obsojen v to, da zadovoljuje vsaki žel Ahmeda bega. Vsa važnejša državna mesl imajo v rokah sodniki in prijatelji diklato jevi. Če kak uradnik začuti, da mu diktator več naklonjen, potem je zanj samo ena rešite' če hočo ostati živ : preko meje. Belgrad, 25. maja, (Izv.) Časopisje p« roča iz Albanije: V severni Albaniji se hajajo mnogi italijanski agenti, ki vabi, mladeniče 18 do 25 let v tujsko legijo. P< slednji neuspehi v Tripolitaniji zelo otežk* čujejo cdhnd italijanskega vojaštva v Italiji Italijanskim vojakom je ta borba s črnimi 6 tami odveč in jim je neljuba. Zato so zače s takimi sredstvi. Slabo stanje v Albani olajšuje rekrutiranje mladeničev med Mal sari, Miriditi in drugimi albanskimi plemen Ahmed begove oblasti gredo na roko, se na ta način olajšuje položaj režimu. Pro temu načinu politične borbe so opozicionak poslanci vložili protest. Volitev predsednika СШ Praga, 24. maja. Danes in jutri se vrš zadnja pogajanja Švehle s strankami koalic je o volitvi predsednika. Narodni demokra' ne bodo glasovali za Masaryka, bodo pa v & trtek definilivno odgovorili. Tudi Slovašk ljudska stranka ne bo glasovala za Masarj ka. Češka ljudska stranka bo o tem šele skl« pala, vendar je iz pisanja njenega časopisj razvidno, da bo glasovala iz zunanjepolirtični razlogov za Masaryka. De Pinedo. Lisbona, 25. maja (Izv.) Letalo De Pinedi ki se je ponesrečilo na odprtem morju, je rt šila neka ladja in letalo ter pilota pripeljala luko Fayala na Azorih. v Rim, 25. maja. (Izv.) Agencija Stefan poroča iz Horta (Azori), da vesti o rešitvi D Pineda dosedaj še niso potrjene. v Rim, 25. maja. (Izv.) Danes Je priče parlament zopet s evoljim delom. Poslane Peretti, predsednik narodnega olimpijskcg odbora, je izrazil svojo zahvalo ameriškem! ljudstvu za prijazen sprejem, ki ga je bi povsod deležen letalec De Pinedo. Obener je izrazil tudi svoje občudovanje nad јипз štvom Lindbergliovim. MEDNARODNA DELAVSKA KONFERENC^ v Ženeva, 25. maja (Izv.) Danes dopoldni se je pričela deseta mednarodna delavski konferenca. Na konferenci je zastopanih 4! držav s 322 delegati. Na dnevnem redu s» predvsem vprašanja bolniškega zavarovanj« svobode strokovnega orgnuiziranja in ugolo vitev postopanja za določitev najmanjše plače SKRB ZA ROMUNSKEGA KRALJA. Bukarošt, 24 maja. Vlada je zelo vzucj mirjena, ker kralj Ferdinand že tri dni л mogel sprejeti vase nobene hrane. Radi tesd je bilo odloženo na iutri kraljevo Dotovaoi* na lovski «radii. Kaj se gođi doma Narodu I Enkrat na leto stopa naša mladina v skupnem sprevodu na ulico, da e svojimi skupnimi pladimi silami manifestira svojo ljubezen do naroda in domovine. Že lansko leto je naša mladina presenetila našo javnost z impozantnim pohodom po mestu na svoj prvi »mladinski dan«. Kar je bilo lansko leto skromen poskus, bo letos veličastna manifestacija, кет bo letos združen »mladinski dam s proslavo desetletnice majniške de-'jjaracije. To bo dan 30. maja, ko bo naša mladina Ijavno pokazala svoje navdušenje za naše svete pravice in ideale, ki se jih uči v šolah spoznavati iz naše zgodovine in iz glasov naših narodnih glasnikov. Pričakujemo, da se bo naša narodna javnost s polnim srcem pridružila tej manifestaciji mladih src, ki so naša bodočnost. Nedelja bodi dan naše mladine, naše mladosti, našega ponosnega večno mladega navdušenja in zavesti naje mlade sile. Jugoslovanska Matica kliče vsem v imenu mladine, da vsi po svoji možnosti prispevate v to, da bo naša majniška manifestacija čim veličastneјба in jasen izraz naše velike skupne narodne volje. Sprevod mladine so prične v nedeljo 28. t. m. ob 10 na Mirju in krone po Bleiweisovi cesti, Gospoevetski cesti, Tavčarjevi ulici, Miklošičevi cesti, čez Frančiškanski most, Stritarjevi ulici, po Mestnem trgu, Starem trgu, čez sv. Jakoba most, Cojaovi cesti, Emonski cesti, Rimski cesti lin skozi Gradišče na Kongresni trg, kjer bo zaključek manifestacije Z vseh hiš in oken v mestu L zlasti tam, kjor se bo pomikal sprevod, naj visijo v počaščenje dogodka izza desetih let in v pozdrav naši mladini naše državne in narodne zastave PROGRAM PRIREDITEV »MLADINSKEGA DNE«. V soboto, 28. maja, ob 16. uri: I. Velika dvorana hotela »Union«. 1. Premrl, Zdravica; Dev, Tri curice zbor zborile, srbska nar.; Dev, To so fantje, gor. nar. (poje meš. zbor drž. realke). 2. Govor; govori di-iak II. real. gimn. 3. Kreutzer, Koucert na gosli k. 13, II. in III. stavek; izvaja Pfeifer, I. drž. rimn. 4. Zupančič, Kralj Matjaž; deklamira Len-ieli, I. drž. gimn. 5. Iv. pl. 'Zaje, Pesem slavulja; Premrl, Dvignite skupni krog moška zbora s klavirjem, pojo zidruž. srednješol. zbori) 6 B Godard, Berceuse de Jocelyn za gosli (izvaja Fr. Stanič in orkester. II drž. real. gimn.). 7. Zedinjeni Južni Slovani. Verzi iz »Pobratimije« in »Molitve«, И ju je zložil S. Jenko- Izvajajo Ôvigelj, Bleiweds, Roth, Pengov in Bukovec, III. drž. real. gimn. 8. J. Klemenčič, Poglejte ptičke; M. Tome, Majeva; Mihul, Molitev za vladarja in domovino; mej. ibor s klavirjem in harm. (pojo združ. srednješol. zlx>ri). 9. Državna himna. II. Dramsko gledališče. 1. Mašek, Pri zibeli, Narodna, ВагИса; dekl. tbora (poje dekl. zbor П. dekl. mešč. šole). 2. Govor (govori dijak drž. moškega učiteljišča).. 3. Gli-Ša-Koritnik, Domovini (deklamira Jakopič, II. deè. mešč. šola). 4. Špelca in medvedek; prizor (vprizori lic. osn šola). 5. Vilhar: Slovenec, Srb, Hrvat, narodna, Pojte, pojle, drobne ptičke, nar., Škrjanček poje, nar., Djevojčica ruže brala (poje dekl. zbor I. dekl. mešč. šole) 6. Odlomek iz cvetne bajke (vprizori lic. osn. šola) Gruden, Tržaškim bratom (dekl. N. Slapar, I deš meš«. šola). 8. E. Adamič: Lansko veselje, Tajnanina, Vipavska; slov. nar. pesmi; H. Sattner, Lastovkam (poje meš zbor moškega in ženskega učiteljišča). 9. Državna himna. III. Operno gledališče. 1. Prišli so trije jagri; Kje so tiste rožce moje; Na Gorenjskem luštno biti, Marširala kralja Petra garda (pojo dečki Ib razr. III. deške osaovne šole). 2. Govor (govori dijak srednje teha. šole) 3 Korsakov, Arabska pesem iz še-heresade; Beriak, Koncert I. dol za violino in klavir (izv. dijaka sred tehn. šole). 4. Zupančič: Vseh živih dan (deklamira Fortič, dvorazr. trg. šola). 5. Ivan Ocvirk, Moja pomlad; Foerster, Ali ni li žemljica krasna (poje meš zbor sred. tehn. šole). 6. Narodna, Luštna je vigred; Aljaž, Triglav (poje dekL zbor I. dekl. osn šole). 7. Gradnik, Pesem starega begunca (dekl. Kovič, drž. realka). 8. Adamič, Če ti ne boš moj; Hubad, Škrjanček poje (poje meš. zbor sred. tetin, šolo) 9. Slovan na plani Dramatična slika v verzih (vprizori sred. tehn. šola). 10. Državna himna. Kino Matica. Ves program izvajajo učenke ženske realne gimnazije 1 Govor. 2. Gruden, Tržaškim bratom. 3. Kranjčevič, Otadžbini. 4. Babičinu sknzky 5. Le mois de mais (Poesie populaire). 6. Nušić, Naša deca (šaloigra). 7. Klavir. 8. Pevski zbor. 9. Petje-solo. 10. Župančič, Vseh živih dan. 11. Himna Vardaru. 12 Fofanov, Zvezdy jasnyje. 13. E. Krasnohorska : Jihoslovanum 14. a) H. Barbusse, La lettre; b) Th. Gautier, Pendant la tempete. 15. Charleston. 16. Telovadni ples. 17. Kolo. 16. Državna himna. S ž) odi S£S Kaplja. Preteklo nedeljo se je vršil pri nas prav dobro obiskan shod SLS, na katerem je poročal poslanec Vladimir Pušeujak o političnem položaju in uspehu poslancev SLS ter nas bodril k sodelovanju pri političnem delu, ker se pri vsakih volitvah komaj tretjina volivcev udeleži volitev. Predsedoval je shodu predsednik krajevne organizacije, a o pomenu uspehov za ljudstvo jc govoril neumorni mladinski organizator, katerega izvajanja so vsi zborovalci odobravali. Zborovalci so se po končanem shodu še dolgo časa s svojim poslancem razgovarjali o domačih gospodarskih razmerah, težkočah obmejnega prometa, finančni kontroli, invalidskih pritožbah, potrebi cestne zveze itd. Splošno se je izrazila želja, da pride k nam 1 g. oblastni poslanec I. Kugovnik, ki se je moral radi smrti matere vrniti e pota k nam domov. Naša mladina je obljubila, da se hoče v bodoče udeleževati bolj dot doslej javnega dela, sodelovati pri prosvetnem in političnem delu, da ne bo naša župnija med zadnjimi. Št. Vid. Prihodnjo nedeljo, dne 29 t. m., zjutraj po prvi 3V maši se bo vršil v št Vidu nad Ljubljano javen shod, na katerega so vabljeni vsi somišljeniki SLS. Poročala bosta gg. posl. Smodej in dr. Brocelj. Dolžnost vsakega našega somišljenika jc, da se ehoda udeleži. M. Eleonora Hudovernik. Ni važuo, kdaj je bila rojena in kje, ker so številke in imena prazna. Važno pa je, da je ta žena-uršulinka, ki baš danes slavi 40 letnico svojih rodovniških obljub, ustvarila nebroj tihih lepot. Druga slovenska komponistka je (prva je bila Josipina Turnograjska) in organistka uršulinske oerkve v Ljubljani. V somrak te prelepe cerkve in sijaj luči in rož se že toliko vrsto let izlivajo umetniško izbrani zvoki njenega orglanja, da je zaslovela uršulinska cerkev po tem in zbirala v sebi duše, ki so žejne notranjih lepot in lepot glasbe. Hrup je v gledališčih, zabavah, koncertih; v cerkvi je tihi dom pogleda v dušo Ta pogled je še bolj poglobila umetnost matere Eleonore, da je človeku pri njenem igranju na orgle, kakor bi se zvoki orgel oprijemali najtišjih misli in prošenj v govoru z Bogom. Razpno se želje, hrepenenja; iz dna se širijo pota k Luči: vsepovsod se jih oklepajo besede orgel in petja in v tesnem objemu plovejo v nebo. M. Eleonora Hudovernik je vir-tuozinja na orgle Marsikak koncert odreče, marsikatero petje razočara občinstvo; v uršulineki cerkvi v Ljubljani so vsako nedeljo koncerti, vse lepši, vse globokejši ko v javnosti. Ni ploskanja ne toalet ne vencev in šopkov pcklonov V duši ostane zaklad tihih lepot, v zatišju samostanske hiše tiho deluje velika umetnica, ki baš našo glasbeno kulturo bolj in bolje širi, ko marsikaka javno priznana osebnost. Za ta veliki dan njenega jubileja želimo slovenski umetnici č m Eleonori blagoslova najvišjega Umetnika in smo ji hvaležni za njene darove! Trije udarci. Ivana Dominko v Gomilici (Prekmurje) so zadele v kratkem času kar tri težke neagode. Metljavost mu je pobrala obe vozni kravi in mu s tem povzročila veliko materielno škodo Kot kmetovalec ni mogel biti breiz vprežne živine, zato je kupil dve kravi. Sre&' pri kupčiji ni imel. Na eni kravi so so kmalu pokazali znaki metljavosti. Da bi jo rešil, se je hotel poslužiti distola. Ko je hotel narediti prvi poskus, je naprosil soseda, da bi mu pomagal. Oba sta zgrabila kravo za glavo, žena pa je imela nalogo, da ji potisne v žrelo kroglo distola. To pa jo je stalo življenje. Ko je namreč že precej globoko segla z roko, je krava stresla z glavo in stisnila čeljusti. Pri tem je z zobmi do krvi ranila roko. Roka je začela takoj otekati, dasi so jo rane nenavadno močno bolele, jim žena ni posvečala pozornosti. Preteklo je nekaj dni in roka je bila vsak dan hujša. In sedaj se je na prigovarjanje drugih podala k zdravniku. A bilo je že prepozno. Zdravnik je ugotovil za-strupljenje krvi, pomagati pa več ni mogel. Umreti je morala in zapustiti od nasreč potrtega moža in troje nepreskrbljenih otrok. — Usoda nesrečnega moža je vzbudila v vsej vasi sočutja. To tem bolj, ker je radi svoje dobrosrčnosti zelo priljubljen in ker je reven, tako da si bo težko pomagal. Ze goneten umor pri Brežicah. V nedeljo zjutraj je pretresla žalostna vest o umoru 80 letne Ane Kopinc iz Zverinjaka št 42 cel brežiški okraj. Na resnično bestijalen način je storilec v noči od 21. na 22. t. m. presekal Ko-pinčevi vrat do polovice, str) z topim delom sekiro prsni koš ter gornji del glave, ter potem zadal žrtvi še približno 1 dem dolgo in 2 cm široko rano na desnem licu. Sodna komisija je našla umorjeno na postelji ležečo, glava je bila na dveh psrnicah, a truplo večjidel pokiito. Umorjena je bila torej v spanju. Kako in kdaj se je približno mogel umor dogoditi, sodna komisija ni mogla ugotoviti, ker ni bilo zdravniškega izvedenca. Denarja in drugih vrednosti ni odnesel morilec nobenih. Posebno pa je čudno, da je bil pred par leti tudi sosed umorjen. Oprostilna razsodba nad ubijrlcem orlunaša Žica. V Splitu se je v ponedeljek zaključila razprava proti Marku Grginu, ki je bil tožen, da je umoril Orjunaša Valentina Žica. Valentin Žic je, kakor smo svoječasno poročali, bil osumljen, da je ubil pri nekem spopadu Josipa Grgina. Predno je Josip izdihnil, je rekel svojemu bratu: »Žic me je.< Oče Marko Grgin ni mogel preboleti izgube sina. Več dni ni nič jedel, taval je okoli kot nor in ponoči obiskoval grob svojega sina, kjer so ga ljudje večkrat videli. V taki duševni zmedi je počakal na Žica in ga ubil. Pri tem mu je pomagal drugi sin Mate, ki je bil obenem z očetom na zatožni klopi. Stari oče je jokajoč priznal dejanje, branil se pn je, da ni vedel kaj dela, da je bil radi žalosti za sinom popolnoma zmešan. Njegov zagovornik je navajal orjunaško glasilo »Po-beda«, ki je pisala, da je »batina evangelij vseh poštenih ljudi«. Orjunaši so pretili s pobojem mnogim patrijotom, ki so med vojno bili pod avstrijskimi vešali. Sam Orjunaš Domazet, ki je v procesu nastopil kot priča, je izjavil, da je imel pri sebi revolver in bi bil ubil Grgina, če bi bil le-ta napadel drugega Orjunaša Žica. Zagovornik dr. Bulié je apeliral na porotnike, nai oproste oba obtoženca, ki nista odgovorna za svoje dejanje in s tem tudi obsodijo Orjuno. Porotniki so se posvetovali celo uro in končno res oba obtoženca z večino glasov oprostili Pred sodnim poslopjem se je zbrala množica naroda, ki je živahno manifestirala za to razsodbo. 3 Svetovna ranrka: Cendre de $jj Ronge mandarine Bour|nla — Paris H » \ Vi hočete varčevati in vendarle okusno jesti. Potem rabite samo MAGGIevo zabelo. VI bodete potrebovali manj mesa in kosti in Vaše juhe, prikuhe, omake bodo vseeno močne in j okusna j Ujet milijonski defravdant. Belgrajski policiji se je posrečilo zdaj izslediti Grka Nikolo Vasilopulosa, ki je pred štirimi leti kot blagajnik v davčni direkciji v Atenah po-neveril preko 4 milijone drahem in pobegnil. Kakor je pri aretaciji priznal, se je v Belgradu skrival že tri mesece pod tujim imenom; prepotoval pa je bil v teh letih skoro vso Evropo in Ameriko. Denarja niso dobili pri njem seveda nič. Ukradeno motorno kolo. Dne 16. t. m. je zmanjkalo vinskemu trgovcu g. Puglu v Mariboru iz veže njegove hiša na Trgu svobode motorno kolo znamke »Puch«, vredno 18 tisoč Din. Tatvine je bil osumljen bivši kletarski delavec pri okradeuem, neki Ambrož. Ugotovilo se je, da se nahaja Ambrož v Rušah, kjer dela v tamošnji tovarni za dušik Dva detektiva iz Maribora sta зе napotila v Ruše in v resnici zasačila Ambroža pri popravljanju ukradenega motorja. Kolo sta takoj zaplenda in tatu takoj aretirala. Izajvil je, da je ukradel motor ob 4. uri zjutraj, ko je bila veža že odprta Vedel je, kje shranjuje g. Pugel motor in da ga ne zaklepa. Z ukradenim kolesom se je tedaj odpeljal preko Selnice v Ruše, kjer se je nekaj časa vozil okrog, dokler se ni prevrnil v jarek. Ker se je inolor nekaj pokvaril, ga je skušal sam popraviti, pri delu so ga pa zalotili zasledovalci. Nenavadna nesreča. Dne 16 maja se je vršil v Ljubnem v Sav. dolini pogreb posestnika Martinu Sedmaka iz Sa-vine. Brat umrlega Franc Sedmak se je po pogrebu podal doma na podstrešje po delovno obleko. Na stopnicah pa mu je izpodrsnilo ter je padel tako nesrečno, da si je zlomil hrbtenico. Dne 21. t. m. je na posledicah te poškodbe umrl. Prpič Mali. To je bil najvažnejši in najdrznejši član roparske tolpe znanega kolovodje Caruge. Po usmrtitvi čaruge je sam vodil tolpo in izvršil še veliko drznih zločinov, ropov in roparskih umorov. Sedaj je končno tudi ta »junak« padel v roke oblasti, ki vodi preiskavo o njegovih grozodejstvih. Prpiča prepeljujejo težko okovanega po raznih krajih, kjer je izvršil zločine. Predvčerajšnjem se je preiskovalna ekskorta ustavila v Krajiškem Gabrovcu pri Karlovcu, kjer je baje zakopal Prpič osem svojih žrtev. Tam je namreč lagal kmetom, da jim bo nabavil potne liste za Ameriko, ko sc pa prišli k njemu, jih je ubil in opleniL Zahtevajte izrecno „MAGGI"-JEVO ZABELO ter pazite, prosim, na ime „MAGGI" na rumeno-rdeči etiketi. Slovenska umetniška« razstava na Dunaju. Dunaj, 24. maja. Dne 22. t. m., ob 11. uri dopoldne se je v okviru 54. redne razstave tukajšnjega umetniškega društva »Hagen« (Wien, I., Zedlitz-gasse 6) otvorila 17. redna razstava Slovenskega umetniškega društva iz Ljubljane. Slovenski umetniki so reprezentirani s kolekcijo, ki jih je v pretekli sezoni zastopala v berlinskem »Slurmu« Otvoritvi je prisostvovalo mnogo odličnega občinstva z zastopniki državnih in drugih oblasti, pri čemer seveda ne smemo prezreti dejstva, da je to veljalo v prvi vrsti prireditvi »Hagena« samega. Opaziti je bilo zastopnika avstr. naučnega ministra svetnika dr. Petrina, zastopnika dunajskega župana mag. svetnika Richterja itd.; imenovati je dalje zastopnika Leon. družbe dr. Franz von Mayr - Hartinga, docenta dr. Hollsteinerja itd. Na čelu onih povabljencev, ki niso bili navzoči, nam je v prvi vrsti imenovati diplomatsko zastopstvo naše države na Dunaju, ki je manifestiralo svoj popolni des-interesement za našo kakor tudi za tujo stvar b ki svojega postopanja do tega trenutka še tli opravičilo. O razstavi kot taki bo poročevalec poročal kesneje. V kolikor pa se doslej razvidi položaj, smemo biti prepričani o uspehu slovenske umetnosti na Dunaju. Kot. dve granati najtežjega kalibra učinkujeta brata Kralja, njima sledita brata Vidmarja in Stiplovšck s svojima izredno finima portretoma. Kos, eden kot drugi, Zupan, Jakac, Napotnik in Pilon odrezavajo manj dobro, pri čemer je pa pripomniti, da niso dobro zastopani. Vendar prispevajo ne malo k ugodnemu vtisu celote, ki taka, kakor je zdaj, na tleh dunajskega umetniškega življenja ne bi mogla in ne bi smela razstaviti nikjer drugje nego v »Hage-□u«. Vseskozi borbenim, mladim in zato od-klanjanim težnjam Hagenbundovcev se one našega kluba mladih stavljajo ob stran kot identične, a na drugih nacionalnih in kulturnih podlagah, Razstava ostane odprta ccli maj in junij in se oni iz Jugoslavije, ki nameravajo obiskati slavnostni teden na Dunaju v juniju, nanjo opozarjajo. Rajko Ložar. Jeruzalem, Austrian hospice. 19 maja 1927. »Ajd'mo, pjesmo moia, gori u Jerusa-lim.< Leta 1913 mi ni bilo dano, da bi pove-del svoje čitatelje >gori n Jerusalim.« Tudi zdaj si ne domišljujem, da hi to storil na enak način, kakor je opeval Stanko Vraz svoj štajerski Jeru alom sredi ljutomerskih in or-možklh vinogradov. Vendar hočem samo v hitrih vrsticah utrujen in znojen naznaniti, da smo srečno prišli vsi »gori u Jerusalim.« Ni zdaj to tako težko. Svetovna vo,;na jo povzročila, da imamo v Sveti deželi polno železnic in avtomobilnih cest. Dne 13. maja srno šli ob 6 zvečer iz Kaire z brzovlakom, ki brzi skozi wadi Tumilat mimo dežele Go-sen, kjer so bivali Izraelci egiptovskega Jožefa in Mojzesa. Ob pol 10 zvečer smo bili že sredi sueškega prekopa pri postaji Kantara. Tam smo morali vlak zapustiti, se peljati z brodom čez sueški prekop ter sesti na novo železnico, ki vedi iz Kantare v Jeruzalem po nekdanji karavanski poti, kjer je hodil Abraham, je hodila sv. družina itd. Od sueškega prekopa dalje smo že v Aziji, toda egiptska država ne seže dalje preko Sinajskega polotoka do El Ariša ob Sredozemskem morju, Pri Gazd smo se zbudili v deželi Filistejcev. Hlad je prijetno zavel od rodovintih poljan, rosa je padla na žitna polja. Neka potomka Samsonove Dalile nas je vabQa, naj bi ji odkupili za 15 Din neko vrsto malin. A nismo ji zaupali kakor Samson, ker je bila umazana in bi nam lahko prodala kake svoje filistej-ske kužne bacile. Dežela Filistejcev je lepa, prebivalci pridni; ob 5 zjutraj so že želi pše-nioo. Rotschild ima tu velikanske nasade oranž. V Lidi smo morali prestopiti, ker gre obmorski vlak naravnost v Hajfo ob Kar-melu; presedli smo v vlak, ki gre iz Jafe v Jeruzalem. Vozili smo se skozi rodovitno dolino Sorek, kier je nekdaj Samson rokov-njačil in dražil Filistejce. Vlak se vzpenja vedno višje in višje. Pri postaji Bittir nam je prišel na?proti ravnatelj avstrijskega hospica prelat dr. Fellinger, ki nam je požrtvovalen gostitelj in voditelj v Jeruzalemu. V Jeruzalemu se je marsikaj spremenilo. Po svetovni vojni se tu kopa in zida, da je veselje. Razlagalce sv. pisma bo zlasti zanimalo, da so zdaj odkrili že celo ovčjo kopelj ali Betesdo, globoko doli pod površino sedanjega sveta. V gezemanskem vrtu je celo nova bazilika. K cerkvi Očenaša zidajo francoske Karmeličanke novo cerkev po temelju nekdaj 4 m nižje stoječe cerkve. Slovenski očenaš, ki je bil prej izven notranjščine cerkve, je dobil zdaj častno mesto v cerkvi. Tudi v Betesdi je lepo zapisan dotični evangelj-ski odlomek v slovenskem jeziku, dasi se v napisu imenuje naš jezik >slavec. Tako ima torej tu slovenski jezik vse pravice z drugimi jeziki. Angleška uprava zionistične židovske države v Palestini se sploh v marsikaterem ozira prijetno občuti. V Betlehemu n. pr. so nekdaj Grki staro Konstantinovo cerkev pokvarili s tem, da so prednji del cerkve za7jučen po arheologih, je dal po ; svojih vojakih 1. 1920 steno podreti, tako da se zdaj lepše vidi cela umetnina neverjetno starih časov. Sicer pa Angleži ne vznemirjajo s takimi stvarmi domačinov. Bolj radikalno i pa delajo ceste. Od JaFe proti Jeruzalemu imamo že veliko asfaltirane avtomobilske ceste. Po grebenih, kjer nas je nosil nekdaj kak muhast osliček, drdra zdaj avto pod spretno arabsko roko, da je veselje. Pregledal; smo Jeruzalem na vse strani, prevozili celo Judejo skoz Betleheni, Hebron, Džibrin, A m vas, Latrun, Ramle, Jafo, Betea-mes, Kariat-Jearim ob samih krajih, ki se omenjajo v sv. pismu. Danes gremo k Sv. Ja-I nezu v Gorovju ter v tradicionalni Emavs. ' Jutri predpoldne še pogleda in preštudira vsak, kar se mu vzljubi, popoldne pa opravimo skupni križev pot, kakor se tu javno moli vsak petek popoldne. V soboto Midemo v Samarijo in Galilejo. Poadrav iz Svetega mesta! Bnerne novice k Somišljenikom SLS. Nekdanji samo-stojneži in pristaši samostojne demokratske stranke v večini občin ne upajo postaviti svojih kandidatnih list za občinske volitve pod svojim strankinim imenom. To dobro vedo, da so povsod do kosti diskreditirani. Zato pa nastopajo pod raznimi drugimi naslovi, da bi premotili tudi kakega našega somišljenika. Prosimo somišljenike po vsej deželi, naj bodo na to pozorni, zlasti sedaj, ko ee sestavljajo kandidatne liste. Noben naš somišljenik ne sme podpisovati list, ki jih sestavljajo nasprotniki. Opozorite povsod naše može na te namene naših nasprotnikov. k Za občinske volitve. Te dni izide ponatisnjen volivni rod za občinske volitve v Sloveniji. Kdor ga želi, naj takoj piše na na-elov: Tajništvo Slovenske ljudske stranke, Ljubljana. Točno naj vsak sporoči, koliko izvodov želi. Izvod po 5 Din. Za poštnino pri posameznih izvodih je priložiti še 50 par. -k Veliki župan g. dr. Fran Vodopivec v petek, 27. t. m. ne bo sprejemal strank, ker bo službeno odsoten. ■k Za pogorelce v Starem trgu ob Kolpi je ljubljanski ohlastni odbor na intervencijo poslancev prof. J a r c a in Nemaniča nakazal za prvo silo 5000 Din. •k Neumesten odlok vojnega okrožja. Veliko razburjenje je zavladalo v celem ribniškem okraju, ko se je izdal odlok vojnega okrožja Dravske divizije v Ljubljani, v katerem se občinam naznanja, kdaj se vršijo nabori in dostavlja, da morajo letos občine ribniškega okraja: Struge, Velike Poljane, Dolenja vas, vse štiri ribniške občine i. dr. na nabor v Kočevje, d oči m se je doslej cela desetletja vršil nabor za ves ribniški sodni sodni okraj le v Ribnici. Nekaj občin bo moralo oditi že na predvečer nabora, da pridejo o pravem času v Kočevje. Razburjenje je do. cela opravičljivo, ker ta odredba povzroča fantom večje stroške in izgubo časa. V tej zadevi je nemudoma interveniral posl. Skulj. k Umrl je 24. t. m. posestnik in gostilničar v Žicah pri Konjicah g. Jos. Win ter ml. v najlepši moški dobi. Pokopali ga bodo danes ob 4 na pokopališče v Zreče. Svetila mu večna luč, preostalim naše sožalje! -Ar V Ljutomeru se je naselil kot zasebni zdravnik g. dr. Ciril Pore kar. -k Odlikovanje župana. V nedeljo pred sv. mašo, ki bo po 10. uri, so vrši slovesno odlikovanje župana S. Pogača iz Pameč, ki je prejel v znak svojih zaslug za občino in gospodarske organizacije red sv. Save. Slovesnosti se udeleže poslanci iz okraja, župani in zastopniik okr. zastopa in gospodarskih organizacij v okraju. Želimo, da bi odliko-vanec še dolgo vrsto let užival zasluženo odlikovanje!. •k Smrt srbskega prometnega delavca. У Sarajevu je umrl v starosti 66 let odlični srbski narodni delavec in dolgoletni urednik »Bosanske Vile« Nikola T. Kašiković. Kaši-koviča, ki je bil po poklicu učitelj, so avstrijske oblasti veliko preganjale in je bil za časa vojne obenem s svojo soprogo in sinom Predragom radi veleizdaje obsojen na smrt, vendar so bili potem vsi trije na posredovanje tedanjega srbskega regenta in sedanjega našega kralja Aleksandra oziroma španskega kralja Alfonza pomiloščeni na dosmrtno ječo. k Profesorski štrajk. Po vesteh iz Kar-lovca so profesorji na preparandijah v Kar-lovcn, Gospiću in Petrinji sklenili stopiti v štrajk to se pravi, da ne bodo več poučevali z nadurami, ker za nadure v letih 1925 in 1926 niso prejeli nobene nagrade in ker tudi v tekočem proračunu ni nobene postavke za nadure. •k Redni občni ebor »Mlekarskega drn-Stva za ljubljansko okolico« se bo vršil dne 29. maja 1927 ob 9. uri v salonu gostilne pri »Mraku« v Ljubljani, Rimska cesta, s sledečim dnevni mredom: 1. Poročila društvenega vodstva; 2. poročila blagajnika in pregledo-valcev računov; 3. slučajnosti. * Utonil je na Zgoši pri Begunjah 24. inaja 4 letni Alojzij Stojan, čevljarjev sin. Deroča voda ga je nesla do Mehova. k Prerok v еарогп. V Mosovičih pri .Vinkovcdh so prijeli Franja Vidakovića, ki je /obiral narod k svojim javnim pridigam. Pri teh pridigah je trdil o sebi, da je on pravi sin božji, ki ga je Bog poslal na zemljo. — Oblasti sumijo, da mož ni pri zdravi pameti, zato so ga oddale v opazovališče. ■k Prošnja. Dekle, popolnoma revna učenka, ki je z najboljšim uspehom dovršila meščansko šolo in bi želela šolanje nadaljevati, prosi, da bi jo kaka dobra družina sprejela v prihodnjem šolskem letu na stanovanje proti temu, da bi otroke pripravljala za Solo in jih poučevala- Morebitne ponudbe naj se pošljejo uredništvu »Slovenca«. •k Dva dijaka, Jakov Andrijevič in Mirko Loz iz Mostarja »ta pobegnila od doma. Jakov je pobral domačim povrh še ves denar, okoli 25.000 Din. Mostarska policija je za mladima pustolovcema izdala tiralico. k Odkupne poitne poHljke v prometu г Avstrijo. Ministrstvo poroča z odlokom Stev. 14.004 od 16. aprila t. 1.. da se prične dne 1. junija t. 1. med našo kraljevino in Avstrijo vzajemna izmenjava priporočilnih pisem in paketov z odkupnino, a samo tako, da se bo odkupni znesek, ki ga bo izterjala avstrijska poštna uprnva, zaračunil na čekovni račun avstrijske poštne hranilnice, odkupni zneselc, ki ga bo izterjala naša uprava, pa na čekovni tataiu na£e poštne hranilnice. Kdor želi poslati * Avstrijo odkupno pošiljko, mora na poSIljki (pri paketu tudi na spremnici) napisati odkupni znesek v avstrijski veljavi (v avstrijskih šilingih In groših) in označiti čekovni račun avstrijske poštne hranilnice, na katerega naj se izterjani odkupni znesek plača. V ta namen mora pošiljatelj na priporočenem pismu ali pa na paketu in na spremnici označiti, na kateri čekovni račun naj se plača izterjana odkupnina (številka čekovnega računa, imetnik računa in njegovo bivališče), in sicer takole: »A verser au compte courant postal No.......de....... à...........< ali v nemščini: »Zur Gutschrift auf das Konto No.....des.....in......<. Odkupnih nakaznic potemtakem ni treba prilagati takim pošiljkam. Razen običajnih pristojbin, to je težne pristojbine, priporočnin, vrednostne pristojbine i. t. d. mora pošiljatelj plačati še posebno pristojbino v znesku 1 dinarja. Ta pristojbina se zaračuni v znamkah na pismu oziroma na spremnici. k Uvedba sclske dostave pri pošli v Smarjeti pri Novem mestu. Dostava se vrši takole: ob torkih in sobotah v Dolenjo vas, Orešje, Vinj vrh, Osrečje, Osredek, Vinico, Zbure, Zagorice, Prelog, Čelevec, Dolo, Mali Srmeo, Grič (Klevcoš), Sela in Radovlje (I. okraj); ob ponedeljkih, sredah in petkih pa v vasi: Gornja vas, Koglo, Žalovice, Gor. Toplice, Dol. Toplice, Obrh, Gomilo, šmarješke Toplice, Brezovica, Strelac (Madovina) in Gradunje (II. okraj). k Razpisana je pošlarska služba v Muli (II12). Prošnje naj se pošiljajo na poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani do 10. junija 1927. k Izšel je razglas o neizročljivih poštnih pošiljkah za mesec april in je bil razposlan na vse pošte v Sloveniji, kjer je razobošen v prostoru za stranke občinstvu na vpogled. 5. junija: Prireditev godbe na Vrhniki. k Tvrdka I. Peteln, Maribor, Gosposka ulica 5 nudi za birmo: Prvovrstne švicarske ure z 10 kamni v solidnem ohišju. Srebrne dainsko zapestno 200 Din, zlate damske za-pestne 400 Din. Za vsako uro 3 letna garancija. k Vsem neobhodno potreben »Sanoform« se dobi v vseh lekarnah in drogerijah. k Ne zamudite prilike, da si nabavite po najnižjih cenah razno konfekcijsko blago v prodajalni Bernatovič v Ljubljani, Mestni trg 5, I. nadstropje. Le še kratek čas! k Šport, izvor prirodnega zadovoljstva, napravlja veselje in radost do življenja. — Mnogi ljudje ,toda žal, malo žena, se uda zdravemu športu, ki pomlaja. — Bojazen žena, da bo njihov teint trpel na zraku, je temu glavna zapreka. — Ampak kako neupravičena je ta bojazen! Elida Creme de chaque heure podnevi, Elida Citron Cold-cream ponoči, so vendar napriprostejša sredstva za varovanje kože. — Zdrav šport, pri-rodno negovanje kože z Elido, so večni izvor mladosti in lepote. k Sredstva proti grozdnemu molju (ura-nia zelenilo) proti plesnobi na trti (sulikol), njivskemu polžu, bramorju ter drugim škodljivcem na vrtu in sadnem drevju se dobe pri tvrdki »Chomotechna«, Ljubljana, Mestni trg štev. 10. k Dražba lova. Lov občine Velenje se bo dal v zakup za bodočo lovsko zakupno dobo potom javne dražbe dne 7. junija t. 1. v občinski pisarnj v Velenju ob 10. uri dopoldne. — Lov občine Podgorje se bo dal v zakup dne 10. junija 1927 pri okrajnem glavarju v Slovenjgradcu, soba št. 2, ob 10. uri dopoldne. — Dražbeni pogoji so razvidni pri okrajnem glavarju v Slovenjgradcu med navadnimi uradnimi urami. Za botre in hirmcince obleke lastnega izdelka po najnižjih cenah JOSIP ROJ IN A, LJUBLJANA k Čudežne zdravilne uspehe dosežete pri revmatizmu, protinu, nevralgijah (ischias), pri živčnih in ženskih boleznih, pri vapnenju žil, motenju (prebave), ostarelosti, kron. kožnih boleznih. Svoje telo okrepčate in pomladite, ako se zdravite v starodavnem, radio emanacijskem termalnem kopališču Toplice pri Novem mestu (Dolenjske Toplice) 36 do 38° C. Postaja Straža-Toplice (3 km). Sezona od 1. maja do 30. septembra. Ves modem komfort. Prospekte na zahtevo. Pošla, telegraf in telefon. d Bodife previdni! Svoje dragoceno perilo smete prati le s SchJchtovtm terpentinovim milom, ker sicer propade. •k Sredstva proti grozdnemu molju (ura-nia zelenilo), proti plesnobi na trti (suhi kol), njivskemu polžu, bramorju ter drugim škodljivcem na vrtu in sadnem drevju se dobe pri tvrdki »Chemotechna«, Ljubljana, Mestni trg št. 10. 3979 k Pri nakupu testenin zahtevajte vedno in povsod samo »PEKATETE«, ki prekašajo po okusu in kakovosti vse druge, k V Ameriko potujete najbolje na paro-brodih, ki so last Zedinjenih držav Amerike. Vsa pojasnila daje dr. Iv. Černe, Gospodarska pisarna, Ljubljana, Miklošičeva c. 6, poslopjo »Ljudske posojilnice«. k ITO — zobna pasta najboljša. k Pa birmo kupite najceneje: ure, zlatnino pri tvrdki Fr. Zajec, Ljubljana, Stari trg 9. CjuMfana O Desetletnico majske deklaracije proslavi ljubljansko akademsko dijaštvo v soboto, dne 28. t. m., ob 8. uri zvečer v Union-ski dvorani. Spored proslave, ki nanjo opozarjamo ljubljansko občinstvo, objavimo pravočasno. — Svet slušateljev ljubljanske univerze. 0 Poslovilni večer francoskemu konzula g. Paulu Josephu Flachu priredi v soboto, dne 28. t. m., ob 9. uri zvečer v veliki dvorani Kazine francoski institut v zvezi z meščanskim odborom. Na to prireditev opozarjamo vse organizacije, prijatelje in častilce priljubljenega zastopnika francoske države v našem mestu, ki si je pridobil za naše kulturno in družabno življenje nepozabne zasluge. O Zadnje predavanje na razstavi v Jakopičevem paviljonu bo danes ob 11. uri; predava g. dr. Mesesnel. To bo poslednja prireditev Narodne galerije na razstavi R. Jakopiča, M. Sternena, M. Jame in F. Vesela, ki se zaključi v nedeljo, dne 29. maja, ob šestih zvečer. O O groenlandskem predavanju dr. O. Steinbocka je neki graški list poročal sledeče: »Pri tem krasnem potovanju s slikami bi bila odveč vsaka kritika. Človek bi moral govoriti v superlativih, če bi skušal podati v poedinostih le del optičnih krasot, ki jih je nudil ta večer iz tihega, severnemu tečaju tako bližnjega sveta. Pri tem mislimo na neizrečeno veličasten pogled z Visoke strmine« pri Godthaabu: vodni jeziki fjordov se zajedajo globoko in zveriženo v gorcxtasno raztrgano skalovje, medtem ko se razlije lepota kontinenta na obzorju v zamotane \rrste otočij, ki jih morje ljubeznjivo objema. Mislimo pri tem tudi na Steinbôckove fotografske doživljaje, na fantastični mrak polnočnega soln-ca, na veličastvo ledniških mas, ki plavajo po morju kakor strahotne pošasti ali se z gromom otresajo svojega belega tovora, mislimo še na ogromni bazaltni kvader otoka Diska, ki je razbit v romantične struge, po katerih divjajo peneči se hudourniki. Predavatelj nam pa je predstavil tudi Eskimo-rodbine pri njihovem vsakdanjem delu, pri lovu na kite in pri izletih v kajaku ter nam pripovedoval o njihovem jeziku, ki ne pozna nobene psovke, o njihovi poštenosti« itd. — Geografsko društvo na univerzi je pridobilo dr, Steinbocka za en večer v Ljubljani, in sicer bo predaval dne 2. junija t. 1. ob 8. uri zvečer v Unionu (v nemškem jeziku, s številnimi skioptičnimi slikami). Opozarjamo zlasti planince in sploh vse ljubitelje narave, da se vstopnice že dobe v predprodaji v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. O Rožnik. V nedeljo, dne 29. t. m., ob 9. uri ima frančiškansko prosvetno društvo na Rožniku sv. mašo s kratko pridigo. Vsi člani in prijatelji društva prijazno vabljenil © Koncert v hotela Tivoli se vrši v četrtek, dne 26. maja t. 1., od 16. do 20. ure. Prvovrstna kuhinja, sveže pivo, pristna vina in dobra postrežba. Priporoča se Vekoslav Dolničar. O V spomin na majsko deklaracijo nameravala je Jugoslovanska Matica preurediti bivši Radeckyjev spomenik v Zvezdi v večno plamenico, pa je to namero opustila, ker bi po mnenju veščakov ne bilo okusno, da se ta spomenik na tak način preuredi, povrh tega pa še zelo drago. Ker se mestna občina peča s splošno preureditvijo Zvezde po lepih umetniških načrtih vseučiliškega profesorja Plečnika, bo ta spomenik lepše preuredila. O Za kapelico v Vratih daruje mesto cvetja na krsto gospe Ant. Grahli 50 Din g. Ciril Korošec. — V isti namen pošilja Katoliško prosvetno društvo iz Viča 40 Din. Vsem darovalcem najlepša hvala! O Četrti letni občni zbor Jadranske Stražo! Vse člane in prijatelje Jadranske Straže najuljudneje vabimo, da se udeleže četrtega letnega rednega občnega zbora, ki se vrši v ponedeljek, dne 30. maja t. 1. ob 8. uri zvečer v prostorih restavracije Zvezda. O Mestni magistrat ljubljanski opozarja vse lastnike zemljišč na razglas, ki je nabit na mestni deski ia na reklamnih deskah, o zatiranju predenice. Predenico je uničiti, preden začne cveteti. Vsi brezbrižneži bodo strogo kaznovani. O Umrli so v Ljubljani: Regina Antosie-wiecz, vdova poštn. uslužbenca, 91 let. — Marija Strgar, zasebnica, 80 let. — Marija Ločniškar, tov. uslužb., 26 let. — Janez Jagodic, brusač, 31 let. — Marija Spacapan, zasebnica, 51 let. — s. Klemencija Šmalc, usmi-ljenka, 46 let. — Franc Handlcr, dninar, 23 1. — Josip Krašovec, zasebnik, 47 let. — Mihael Požgaj, delavec, 24 let, — Antonija Scharz, žena prog. paznika, 57 let. — Franc Wuschek, zidar, 25 let. — Franc Gnjczda, akademik, 18 let. — Marija Novak, žena delavca, 77 let. — Jakob Pivk, usnjar, 56 let. — Ernest Strohsack, trg. sotrudnik, 25 let. O Nagla smrt na cesti. Včeraj ob pol desetih dopoldne je šel proti Marijinemu trgu 47lctni brivec in oskrbovanec mestne ubežnice Božidar Burgar.Bolehal je že dalje časa za srčno hibo, ki mu je sploh onemogočala vsako delo. Ko je dospel do Prešernovega spomenika, se je nenadoma zgrudil na tla. Pasanti so možu hitro priskočili na pomoč, misleč, da mu je morda slabo ali pa da ga J meče božjast. Toda mož je bil mrtev^ na ce«ti Trajno sveža sapa. Ko «e podaat« iTcitr k počitku >Ji S » se odpravljat« dru|?o jutro na •lo, v»eloj it« Unova zadovoljni « PHBECO robno paato. Nedoeeina j* sa oavoženjo nape. Pebeco pa,u " *obe- ga je zadela srčna kap. Stražnik je obvesti o dogodku policijsko ravnateljstvo. Na lic mesta je dospel pol. zdravnik dr. Avramovi< ki je konstatiral, smrt, nakar so prepeljal truplo v mrtvašnico k Sv. Krištofu. 0 Na cesti se je zgrudila. V Rakovnik ulici je prišlo nenadoma slabo 821etni stari Jožefi Razdragovi iz hiralnice Sv. Jožefa n Vidovdaaski cesti. Od razmeroma dolge pol je bila preveč utrujena, nakar se jo je lotil slabost. Stražnik je o nezgodi obvestil rešila postajo, ki je z avtom prepeljala starko do mov v hiralnico. O Nezvest pomočnik, G. Josip Vidar, pc kovski mojster v Spodnji Šiški, je ovadil po iiciii svojega pomočnika A. P., ki je inkasin zanj 894 Din, nato pa z inkasiranim denarje! neznano kam izginil. Pri mojstru je pustil svo jo delavsko knjižico in zaslužek enega tedn v znesku 300 Din, tako da je mojster oške dovan le za 594 Din. MnČl/O CrOtPO bcle najboljše 78 Din, c< ШиЖС OICtJLC, nejše 55 Din, fine cefir 2 ovratnikoma 88 Din, cenejše 60 Din, mako-cet z 2 ovratnikoma 110 Din. najfinejše trikolin H Din, celir in oksford navadne 40—65 Din, spodnj hlače, kratke in dolge iz gradlna in platna, kr; vate, nogavice kakor tudi vse druge modne _p< trebščine kupite najceneje le pri F. in I. GORICA v Ljubljani, SV. PETRA CESTA 29. — Oglejte blago in cene v izložbah! O Angleško sukno, kamgarn, volnen blago, tiskovina, delene dobite pri tvrd] Franc Pavlin, Gradišče 3, Ljubljana, 35C O Opozarjamo! Radi preselitve prodaj vse preostalo oblačilno blago po izredno gl< boko znižanih cenah Manufakturna trgovin pri Zmajskem mostu, nasproti Jugoslovan sli tiskarne. Ostanki za ženske in moške obleli po skoraj polovičnih cenah. 34* O Krasna birmanska darila kupite na ceneje pri E. Skopek, trgovina ur zlatnini Ljubljana, Mestni trg. FINA IN NAJCENEJŠA oblačila za gospode in dečke za birmo druge prilike izgotavlja po meri elegantn samo tvrdka DRAGO SCHWAB - ЦићЏага МагЉог □ Vsem častnikom sodnijske stroke rezervi, v ostavki in v penziji: Komanda mi riborskega vojnega okrožja razglaša na po< dlagi ukaza ministra vojske in mornarice, d morajo gori navedeni častniki vsako spn membo stanovanja, civilnega poklica, oneep< sobljenost za službo itd. takoj javiti tej ki mandi. Vsi gori navedeni morajo tej komai dn takoj javiti svoj sedanji poklic in natanče naslov, ter se naj v tej prijavi sklicujejo i gornji ukaz ministra vojske in mornarice, temu se pripominja, da se bo vsak slučaj n javljenja po gornjem ukazu naznanil min strstvu (sodni oddelek) ter se bo proti ve kemu postopalo po voj. kaz. zakonu. □ Krščanska ženska zveza naznanja čl ulicam in prijateljem društva, da priredi nedeljo dne 26. maja izlet na Gorico pri S Petru. Odhod ob 2 popoldne; zbirališče p železniškem mostu v Meljski ulici. V sluča, slabega vremena izlet izostane. K obilni ud ^jpžbi vabi odbor. □ Vrtni koncert. Katoliška omladina pi redi danes ob pol osmih zvečer vrtni konce ob priliki otvoritve novih društvenih prost rov v Cvetlični ulici 28. Vse dobrotnike prijatelje najvljudneje vabi odbor. □ Poroka. V torek sta bila poročena Liimbušu pri Mariboru g. Peter Burja in gn Franica Kocuvanova — oba prvaka ma ribe ake opere. Naše iskrene čaetitke! □ Šahovski turnir. Te dni je bil končf kvalifikacijski turnir mariborskega šahovsk ga kluba, katerega se je udeležilo 9 igrale« Rezmltati so sledeči: Goleč Franjo, Ltikeš Ostapovič 6 in pol točke; Hilmar in Klai šček 6 točk; Blanke 5 in pol; Sessler 4 toči itd. Radi razvrstitve onih, ki so dobili ena! število točk se bo igral še en turnir. □ »Večernik« ima nehvaležno nalop da mora braniti dr. Pirkmayerja. V zadi Danes na praznil dne 26. maja ob 16.30 prvo kolo drž. nogometnega prvenstv Prvak ljubljanskega nogometa, pođsave Tekma se vrši ob vsakem vremenu lîi igrišču iURiiE. PredtekmA «b 1& uri. terpentinovo milo лжу^шго XKiJÏelja posebna ugodnost za rimer, če se že pri nastopu vožnje nabavi idi povratna karta, ker se v tem slučaju do-oli precejšen popust; za prvi raared 30%, a drugi razred 20%. S to uvedbo je naša ujsko-prometna zwesa storila velik korak aprej in bo marsikomu olajšala nabavo jznih listkov, ki se lahko kupijo tudi po več ni pred nastopom vožnje im to za isto ceno акот pri železniški blagajni. O novi institu-iji bomo radi informacije prebivalstvu iz-regovorili še besedo. □ Okraden natakar. Natakar Anton P. i prijavil na policiji, da mu je neznan moški led potjo od Narodnega doma do Splavarske lice ukradel iz žepa listnico s 600 dinarju mm, da mu je namešal pred tatvino nekaj vino, ker je bil popolnoma brez zavesti, asi je spil samo pol litra vina. □ Zlobna poškodba. Na Tržaški cesti je aaian hudobnež prerezal usnjato streho na očiji, M je stala na dvorišču kovamice Mi-aela Počivalnik. Kovač ima okrog 1000 Din iode. □ Krasna birmanska darila kupite naj-гпеје pri I. Jan, trgovina ur, zlatnine itd., [aribor, Grajski trg 14 ljadno naznanjam, da preselim svoj zobni atelje t Slovenjgradca v Celje i istega otvorim dne 1. junija t. 1. v hiši idransko-podunavske banke v L nadstr., ocenova ulica 2 — vhod na dvorišču. H. Hinko Zagoričnik, dentist Cel/e •0" Zlobno izmišljena in lažnjiva je bila sveda naša vest o pokanju med celjskimi emokrati. »Jutro« namreč tako pravi in bo ajpak rea — za njegove čitatelje. Mi pa velo, da to pokanje ni le volivni manever, tem-sč za celjske demokrate teko bridko dej-tvo, da se drže za glavo. Sicer na"! pa samo tiseli, če je »Jutrova« gospoda s svojimi Ijud-i tako malo v stiku, da ne ve, kako krepko i bivši člani celjske esdeesarije izražajo o itbezni do svojih bivših prvakov do celjske-i malega človeka. — Glede naše revščine i bomo pomenili 19. junija. Vsekakor pa si aj »Jutro« ne domišljuje, da bomo šli njega praiat, kako naj gremo na volitve. — če mu v njegovi popolni izoliranosti dolg čas, ki ga mora krajšati s pocatiskom starih že 0 kosti obrabljenih Laz, naj ve, da se nam rav nič ne smili in da bomo temeljito po-trbeli, da se iz te izoliranosti nikoli več ne koplje. & Klerikalna duhovniška komanda je sno ogrožena, pripoveduje »Jutro« celjskim | olivcem. Grozno, zares grozno! Šli smo po djskih ulicah, prebirali telefonski imenik in kali to preklicano komando, da ji v nje groženosti usmiljeno stopimo na stran. Pa ismo nič našli. Med raznimi komandami smo cer našli bivšo magistratno demokratsko omando, ki je — mimogrede povedano — a robu obupa, tudi ostanke one komande no še zasledili, ki je včasih imela v zakupu ržavotvornost, rodoljubnost in razbijanje ovenskih tiskarn, ki pa je sedaj v konkurzu comanda namreč), a duhovniške komande, ki 1 bila povrh še ogrožena, nismo in nismo ogli najti. Lepo bi naprosili »Jutro« kot naj-»lj informiran list, da nam to ogroženo ko-ando pokaže in natančno pove, kje da sta-lje, kakšen je njen delokrog, h kateri »par-if pada, če je njena ogroženost taka ali n da se sploh zavzame bolj določno za ■ • e celjske stvari, da se ne bi ta ogto-■ t rje preveč prijela tudi celjske esde-ar bi bilo z nacionalnega, napredne- ga, predvsem pa gospodarskega vidika vsekakor treba zabratiiti. јЕг Današnja I. javna produkcija aojencev Glasbene matice v Celju se prične ob pol 11 dopoldne v celjskem mestnem gledališču. Pri tej produkciji nastopijo gojenci nižje stopnje klavirske šole g. V. Kuntare, gojenci nižje stopnje klavirske šole fie. M. Sancinove in gojenci nižje stopnje vi-jolinske šole g. ravn. K. Sancina. — II. javna produkcija pa se začne jutri 27. maja ob 7 zvečer v mestnem gledaltišču. Program izvajajo gojenci srednje stopnje klavirskih šol g. V. Kuntare in ge. Marije Sancinove ter vijolinske šole g. ravn. K. Sancina. Vstop k tem produkcijam je prost, treba si je samo preskrbeti nakaznico ravnateljstva Glasbene Matice. — Želeti bi bilo, da bd Celjani v obilnem številu poseliti te produkcije in tako dokumentirali svoj odkriti interes za glasbeno vzgojo mladine. ■& Porotno zasedanje v Celju. Prihodnji ponedeljek t. j. 30. maja prične redno poletno zasedanje celjske porote. Porota bo obravnavala sledeče slučaje: 30, maja: Mešinović Šoban, uboj; 31-maja: Travner Alojzij, rop; Pievnik Jurij in Vizjak Franc, poneverba; 1. junija Bele Jakob s tovariši, požig in goljufija. Najbrž se bosta v tem zasedanju obravnavala še slučaja. Ravnik Martin, umor ter Jevšenak Anion in Vinko Jerala, tatvina. & Celjski Krokovei nastopijo v nedeljo 29. maja v dvorani g. Logarja v Hrastniku ob pol 4 popoldne in vpiizorijo Molierovo komedijo »George Dandin». Po lepo uspelem delu tekom sezone Celju bodo Krekovci ponesli preko poletja svolo af;lnoet na deželo in jim iskreno želimo uspeha. 0 Šmarnični govor v opatijski cerkvi rovori danes v četrtek 26. maja mestni kaplan preč. g. Anton Lf-sbacher. Jutri — v petek zvečer — govori proč. g. Leopold Grbavac, kapucin v Celju. er Pevska vaja pevskega zbora prosvetnega društva se vrši jutri v petek 27. maja po šmar-nicah v pevski sobi v opatiji. Z ozirom n;> bližajoče se nastope se gg. pevci in pevke opozijjajo, da se vaje zanesljivo udeleže. •£'Sv. bi ruta bo lotos v Celju na binkoštni ponedeljek dne 6. junija. Botri in botrice so že v velikih skrbeh, kako bodo v teh težkih časih obdarili svoje varovan £k o. Pri nakupu birmanskih daril naj bi ne pozabili na mlado Slomškovo tiskovno zadrugo v Prešernovi ulici tik Marijine cerkve. Prodajalna nudi veliko izbiro molitveniko/, molekov, spominskih knjig, mladina primernih leposlovnih del itd. ADRIA ČEVLJI NAEODMI DOM Kamnite Volimi boj v Kamniku je vedno zanimivejši. Za g. podžupanom se je dr. Karbi odzval vodja delavcev-socijalistov, ki jih je g. župan krstil za »komuniste« in mu v »Narodnem dnevniku« dokazuje, da naj g. župan išče »komunistov« v lastnih vrstah, oziroma pri onih, ki ž njimi zdaj že drugič pnlrtira. Gospodje demokrati imajo namreč dclavce za tako kratke pameti, da jih love na »delavsko« listo bivega -najhujšega komunista«, kol ga imenuje g. Bešter, in mu hočejo omogočiti sestavo liste j 3 svojimi podpisi. Par demokratov je nasedlo demokratskemu agitatorju, ki je nosil v podpisovanje obe listi skupno, demokratsko in listo »bivšega komunista«, a so dali svoje podpise nevedoma zanj. Zdaj je seveda nevolja pri njih in jeze se nad cir. Karbo. Tudi mi se čudimo kamniškim demokratom, ki Se trobijo v Karbov rog, da ne čutijo, kako »fovše trobijo. Bodite pametni, gospodje, pustite naj trobi gospod dr. Karba sam, pa sc bomo v Kamniku pametni občani prav kmalu sporazumeli. G. dr. Karba tudi plaši demokrate, ki mu utekajo k samostojnim, s »klerikalnim zmajem«, ki so se baje i ž njim zvezali. Gospodje demokrati, zmaja se ne bojte I Pravega ima že mesto Kamnik v svojem grbu, diugega »lintverna« pa, ki si je vsaj skozi sest let domišljeval, da je pravi, borno pa pri teh volitvah ukrotijf, klerikalni zmaj pa ne obstoja, saj smo »klerikalci« siia pohlevni ljudje, tako pohlevni, da nas niti ne boli, бс nam gospod župan ne odgovarja na razna vprašanja, ki nas najbolj zanimajo. In še »repek«, ki so ga g. Karba odrezali od premodrega demokratskega zmaja, ve bolje, kakor ostala modra glava, da se da lažje pametno gospodariti s »klerikalci« kakor pa z demokratskim zmajem. Sicer pa, g. doktor, kljub odrezanemu repku je ostalo še toliko repa, da boste demokrati 19. junija pošteno zacvilili ,ko vam bomo stopili nanj t Delavce hočejo loviti demokrati na Remcovo listo. Preveč dobro vedo, koliko je storila sanje SLS v kratki dobi. Samo slučaj smodnišnice pove več kot tisoč ReincoT z vsemi demokrati vred I Zato bodo twli tremo miek& del ivci daH elaeove SLS, ki jo vedno imola zanje odprto srce in odprte roke, ne samo praznih obljub! Voznike opozarja okrajno glavarstvo, naj si do 15. 9 t. 1. nabavijo kolesa s širokimi obodi, sicer bodo kaznovani. In posestniki živili mej ob cestah naj si prebero tudi zadevni razglas, da ne bodo imeli neprijetnosti in stroškov. Rok sia vlaganju kandidatnih list je pričel 24. t. m. in konča 2, junija t. i. Do zdaj sta vložili listo SDS in »Gospodarski blok«, pa sta si menda zdaj obe stranki v laseh radi prvega mesta. SLS pa pozna zavednost svojih ljudi in ve, četudi je imela prva listo sestavljeno, da se ji ni treba puliti za prvo mesto, ker bo pač po številu krogljic prva, pa naj bo na kateremkoli mestu! Orliški krožek je priredil v nedeljo z gojen kami in naraščajem izlet v Kamniško Bistrico, ki je kljub popoldanskemu dežju bil vesel in prav orliški! Zdaj Orlice pripravljajo akademijo v proslavo desetletnice majske deklaracije, ki se bo vršila sredi jnnija. ^prf^vsaki razprodaji dobite od 25. inaja do 15. junija 1927, moške, fantovske in deške obleke pri tvrdki Josip Ivaiičlč, Selenburgova uliea štev. 1 («horišče levo). Zadeva tkalske šole. »Jutrom št. 120 je prineslo poročilo o seji občinskega svata y Kranju, dne 20. maja. To poročilo je bržčas nalašč jako površno ii pomanjkljivo; glavni namen mu je, za časa volitev dati orožje zlasti proti SLS; glejte klerikalci so zoper industrijo, zoper napredek Kranja, zoper domače delavce itd-, kakor $e znajo vrteti to staro protiklerikalno lajno. Da se ne motimo, dokaz temu, da so že te dni v Slražišču mani ljudje vpili; klerikalri so zoper industrijo! Zato treba tako sedaj malo razjasniti celo zadevo, da bodo tudi naši ljudje imeli pri roki protiorožje zoper to laž. SLS sploh nikdar pa tudi no v tem posebnem slučaju ni bila zoper industrijo; kdor to trdi, govori neresnico ali pa celo laže. Ugotoviti treba, da ta očitek ni padel no v seji niti ni v poročilu >Julra«, ter so govori tam le o »nekaterih kratkovidnih kranjskih volivcih, ki so vložili protest na velikega župana-, in kateremu je gospod veliki župan ugodil na veliko jezo naših liberalcev .Ampak v volivnetn boju bo padalo predvsem po -'klerikalcih«. — Pa zakaj smo se pritožili, Gospodarska stranka in mi, s tako ner-voznoetjo zvani >klerikalci«? Najprej za to, ker ni bilo nikdar sklepa občinskega sveta, da se zida posebna stavb.-] za tkalsko šolo, ampak samo siplošen sklep, da se podpira osnovanje take šole; ta sklep so podpisali tudi občinski odborniki naše stranke, česar menda vendar ne boste tajili. A kar naenkrat se začne stavba zidati, v proračun pa se stavi: 42.600 Din letno skozi 20 let za stavbo tkalske šole, ki jo zida Mestna hranilnica, a ima zato mestna občina uporabno pravico. Stavba pa ostane last Mestne hranilnice. Tako neka! ■> se je glasila postavka. Oha, smo rekli, tako pa se ne gremo! 800.000 Din naprtiti občini, davkoplačevalcem! Mi nimamo zan-panja! Danes dovolimo tako veliko vsoto, jutri se dozida stavba, a pojutrajšniem; kdo nam garantira, da ne bo tako kakor pri puškarski šoli oziroma Narodnem domu? Za puškarsko šolo se je adaptiralo za velike vsote prostore v Narodnem domu te»-občini zagotovilo uporabno pravico za 10 let in več. A kar naenkrat; prostori za šolo niso primerni! Zakaj no? Kako se jih je pa zidalo in adaptiralo? Al! se ni vedelo, v kakšen namon so zida? Sndaj pa krik; prostori niso primerni I — Podobno se ie godilo s po£amo hrambo: velikanski obeti, a nazadnje požarna br.ir.iba svoje shrambe za orodje še vedno nima v Narodnem domu! Pa naj sedaj zaupamo? Sploh poglavje »Narodni dom« — če je kdo izmed opozicije še tako rahlo in najbo~,jšfm namenom ter povsem upravičen tozadevno kaj vpn-šal, kar poskočili so gotovi gospodje! Zakaj so nekateri tako nervozni, kadar s^ imenuje ta stavba? — Podobna nerazčiščena zadeva je sploh puškarska šola, vodna črpnlnica pri bivšem Maidičevem mlinu itd. Pa naj bomo zaupljivi? Če ne bi nameravana tkalska šola opravičila nad, in če postane tndi ta čez noč neporabna, kaj pa potom? Morebiti nameravani »dijaški konvikU, za katerega nabrani denar je baje naložen pri »Slavenski banki»: nesrečnega spomina. Kdo ve, kaj bo še s tkalsko šolo? Bilo kakor bilo: na ne zau^-mo! In zato smo se poslu-žili pravice ter protestirali. Da ni?o bili naši razlogi nfčevf, je jasen dokaz, ker si jo mnoge njih g. velik župan osvojil v evoji razsodbi, kar so nekateri r.izlagali po svoje, a nikakor no prav! Nadaljnji razlog našega protesta pa je v tem: V Kranju je mnogo drugih stavb veliko bolj potrebnih, rredrspm res moderna ljudska (pardon: osnovna) šola je potrebna! Čudno, za to Rtvar pa v gotovih krogih ni zanimanja, dočim ae forsira s celimi pljuči tkalska Sola, ko vendar, kakor nam je znano, podobne šole zvečine osnujejo tozadevne tovarne same ali pa njih več slnrpaj, ne pa cbčire. Dokazi so na razipolago. 0 drugih občekoristnih stavbah niti ne govorimo, n. pr. o kopališču. Ah kopališč« na Savi! Zakaj se je črtala baš ta postavka, a nn postavka za »Narodni dom*? Kor je socijalnetja s—.lsla premalo. — Ot> volitvah bom pa slišali; Klerikalci so vam snodll kopelj. kokor da nam ni za ljudski blagor! Sklicujejo c« tudi na narodno plat tkalsko šole, čoš, no bo treba inozemce?. Poveimo Icar jasno In kratko: inozemci so dobri, dokler aluzijo gotovim namenom. Kadar pa k."že, pa si gotova gospoda ogrne narodni plašč in napravi kretnjo vnetih narodnih borilcev, zaslepljeni in terorizirani pa jim kličejo: živiol Naraščaj Rdečega križa dekliške osnovne šole r Kranju. Kmalu po požaru v Voklem nas je veselo presenetila vest, da se je naše nesreče si>oimiil naraščaj Rdečega križa na dekliški osnovni šoli v Kranju. Svoje sočustvovanje so nam pokazale mlado članice v dejanju z denarnimi prispevki 175.50 Din in z obilo nabrane oblek". Ob tej priliki se obdarovani iskreno zahvaljujemo staršem teh nadebudnih dobrotnic, pa tudi vsem gdč. učiteljicam, ki so jim dale hvale vredno pobudo! Tržič Novo xastavo, oziroma velesil, dobi naša de-i klišk.i Marijina družba. Jo to roe originalno, umet-1 niško zasnovano delo. Natančnejšo jo popišemo, ko slišimo o njej splošno sodbo, ki bo pa prav gotovo ugodna. Slovesnost blagoslovitve se vrši na Vnebo-liod popoldne. Blagoslovi jo vlč. stolni kanonik dr. Mihael Opeka, ki bo imel tudi slavnostni govor v cerkvi. Po cerkvenem opravilu se vrši akademija Marijine družbe v dvorani »Našega doma«. Spored: 1. Petje. 2. Cvetke se zbujajo. Simbolični prizor. 3. Pomlad 1 imbolični prizor s petjem. 4. Igroka* >Zvosloba in nezvestoba . Prijatelji Mar. konrçro-gaeij so k slovesnosti vljudno vabljeni! Planinski doin na KofcAh pod Košuto (1500 m) bo narejen, kot vse kaže, žo letos. Zadruga, M zato skrbi, prav lepo deluje in ima vedno več prijateljev doma in tudi drugod. Poleg doma bo sezidana tudi kapelica, da bodo lahko mnogoštevilni obiskovalci prijaznih Kofc zadostili tudi svojim verskim dolžnoetim. Zadrugo priporočamo. Himor. Poročil so je zastavonoša našega Orta g. Franc Kogoj z gdč. Marijo Pretnar in odličen igralec na našem odru g. Janko Dobrin, z gdč. Ano Čadež. Iskreno čestitamo! VrQnîKa Nove rvonovf za cerkev sv. Trojice prepeljejo v soboto zvečer na Vrhniko. Pred cerkvijo sv. Lenarta t» slovesen sprejem, kjer zapojo cerkveni pevci 2 primerni pe«mi. Drugi dan, v nedeljo, dne 29. t. m. se vrši slovesno blagoslov-ljenje zvonov pred cerkvijo, nalo pa bo v tej boije-potoi cerkvici daritev sv. maše. Ob priliki te prireditve je olejSiovalno društvo na Vrhniki dovolilo, da sme prodajati ta dan na veseličnem prostoru samo pripravljalni odbor za nabavo zvonov, ker je ves dobiček namenjen za zvonove. Pri veselici sodelujo godba godbenega društva »Vrhnika». I Za dobro zabavo in rtrvovrstno pijačo in jeetvine I je v polni meri preskrbljeno. Občinsko volitve so razpisane za nedeljo 7. avgusta. Kolikor je sedaj razvidno bodo vložene samo tri liste, in sicer lista SI>S. Kmetijci, radičevci in sanioetalni demokrati na skupni listi pod neko gospodarsko firmo, lor lista Bernotovfh socialistov. Volivne prognoze in prerokbe so najbolj pri-; ljubljena zabava naših dei>;okratarjev v vsaki vo-: livni borbi. Imejte veselje! V nas ni nobene nevošč. i ljive'i. Nasprotno, še potrudili se bomo. da se jim uresniči vsaj ena: Prerokba o cekinu. Opowiriamo somišljenike in prijatelje naše stranke na zbor zaupnikov, ki se vrši prihodnji meeoc v Rok. domu. Spored in čas bomo objavili. Nabori za trg in okolico se vrše 24. in 25. I junija na Vrhniki. Jerico |>rf CfubEfani Izlet Orlov. Orlovska družina ima v slučaju ugodnega vremena danes izlet v Kam. Bistrico; v okviru tega izleta jo zamišljen tudi sestanek na znani skali .Žagana peč.« Cerkven koncert bo 19. junija. Orgelske točke bo izvajal v ta namen naprošeni gospod iz Ljubljane. Gasilfi. Tudi Ježenski gasilci imajo letos jubilej: 25 letnico. V nedeljo se je vršil sestanek članov v ta namen. — Stoženci so si že določili pripravljalni odbor za proslavo 20 letnice. Zjutraj bo I maša v cerkvi sv. Jurja, popoldne pa oficijelna j sla vnos t z veselico. Občinske volitve, še eden (?) se je oglasfl in povedal o rizcepl jen osti pristašev SLS, ta jo pa vsaj toliko skromen, da tudi prizua, da s tem (nan. razcepom) ne računa. Pravi pa, da ho vpliv klerikalcev pri t «ločih volitvah sigurno omajan. Gospod je dober humorist in priznamo, da smo se ob tej konstaiaciji prav iz srca nasmejali. Kako tudi tie! Desetletja že razni združeni in nezdruženi rušijo iu podirajo postojanke naše stranke, samo ! '.ato, da še bolj trdno stoje. Tako tudi zdaj! |„Da$ to je !ш okus!" tako vzklikajo dame, ki izbirajo raini modni nakit, svilo, modne gumbe, trakove ter najmodernejše čipke za obleke pri tvrdki T, Е6Ш, Petra ces*s 2. BOTRICE! Vaše blrmanke bodo potovo samo s pomočjo te bogate Izbire res okusno oblečeno. Novo mesto Bsperantsko gibanje se vedno bolj in bolj širi po celi Sloveniji, že v vsakem pomembnejšem kraju obstoja esperanlski klub. Tudi v našem mestu je več ljudi, ki bi se zanimali za plemenite ideje velikega Zamenhofa, izumitelja mednarodnega pomožnega jezika. V kratkem se otvori tečaj in bo dana možnost vsakemu, da se v Štirih mesecih priuči jezika, ki se gu poelužujejb že danes vsi narodi sveta. Prijave (ustmene ali pismene) sprejema in vsa pojasnila daje gospod Franjo Modrijan, profesor na realni gimnaziji. Sveta mašu zadušnica po pokojnem viš. drz. pravdniku, dvornem svetniku Krenižarju bo v tukajšnji kapiteljski cerkvi prihodnjo soboto, 28. t. m., ob 7 zjutraj. Pokojni je bil dalj časa drž. pravdnik v Novem mestu in se ga bomo ta dan spominjali v molitvi. Zdruienje jugoslov. invalid m, pododbor v Novem mestu, se najtopleje zahvaljuje vsem, ki so s svojimi darovi pripomogli k dobremu uspehu zadnjega cvetličnega dne. Kandidatne liste potrjene. Kakor smo doznali, so potrjene od okrajnega glavarstva vse liste za občinske volitve. Kakor smo že poročali, so se vložile 4 kandidatne liste v sledečem vrstnem redu: lista SDS, lista SLS, radikalna lista in lista združenih socialistov, imenovana lista reda in dela. Olepševalno društvo v Novem mestu je poskrbelo za prenovo kipa Brezmadežne na Katarini-nem trgu. Okrog kipa je napravilo lično kamenito ograjo ter nasadilo v isti cvetlice tudi na gredicah levo in desno ob kipu ter ves trg zelo lepo uredilo. Olepševalnemu društvu, ki se tako lepo zavzema za olepSanje Novega mesa. žeilmo obilo uspeha pri njegovem delovanju. za mwlmte Krvi izborno deluje naravni „Planinka" zdravilni čaj. Cena 20 Din. Izdeluje lekarna Mr. Ph. L. Bahovec, Ljubljana. — Dobi se v vseh lekarnah. Zvonovi na Radovici, ki so jih dobili 2 dni pred birmo, zelo lepo zvone, čez tri gore, čez tri vode. Lepa slovesnost na nedeljo pred Vnebohodom na čast in v prilog zvonov se je lepo obnesla. Slovesnost je vodil provincial križniškega reda ргеб. g. Valerijan Učak. Birmov&nje v Bclokrajini je pri koncu. Vršilo se je povsod slovesno. Naše belokranjsko ljudstvo je pokazalo kako je verno in vdano sv. Cerkvi, ko je povsod, kamor je prišel Prevzvišeni, postavljalo slavoloke in ga sprejemalo z velikim navdušenjem in otroško vdanostjo do svojega duhovnega očeta. Smrtna kosa. Zadnji čas je umrla pri nas le Katarina Vukšinić iz Svržakov. Elektrika. Naša električna centrala zopet deluje in to na lastno inicijativo prvotnega lastnika Jan. Nemanič. Poroke. V krasnem mesecu maju, ki je na dan 6v. Servacija pokazal svoje roke in se prebudil z občutno slano in pozebo fižola, so se poročili trije pari in to: g. Martin Pečaric, trgovec na Suhorju 7. gdč. Marico Šopčič iz Metlike, Janko Kraševec z M. Stojnic iz Gor. Lokvice in g. Franc Štupar, ži-vinozdravnik iz Črnomlja z gdč. Taliko Weiss iz Metlike. Kočevje Kočevska podružnica kmetijske družbe za Slovenije je že začela delovati. Za silo so pripravili pisarniški lokal g. Viljema Wolîa (zraven nove hrauilnice). Pojasnila se lahko dobijo tam vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne. Postajo so okrasili z visečimi okusno napravljenimi košaricami s cvetjem. V kratkem bodo še lepše okrasili postajo, kar je prav in napravlja na potnike zelo lep vtis. Rekrutovanje. Natančna razpredba za letošnje rekrutovanje posameznih občin je sledeča: 6. junij točno ob 9. uri dopoldne za občine: Kočevje, Željne in Livold. 7. junija točno ob 6. uri 30 minut zjutraj občine; Ribnica, Banjaloka, Fara, Črni potok in Struge. 8. junija ravno ob isti uri zjutraj občine: Dolenja vas, Osilnica, Stara Cerkev, Velike Poljane in Mala gora. 9. junija točno ob pol 7. uri za občine: Gotenica, Knežja lipa, Nemška loka, Koče, Koprivnik?, Borovec, Stari log, Briga. Kočevska reka, Mozelj, Spodnji log, Novi lazi in Polom Za vse te občine se vrši nabor v pivovarni Uinion (Verderber) Kočevje. — 8. junija okrog 9. do 10. пге dop. se vrši zaprisega vseh dosedaj nezaprise-žemih vojnih obveznikov od 1. 1877—1906 občin Ko-iSevje, Zeljne, Livold. Ribnica, Ranjaloka, Fara, Črni potok. Struge, Dolenja vs, Osilnica, Stara cerkev, Velike Poljane. Mala gora, Gotenica, Knežja lipa. Nemška loka, Koče, Koprivnik, Borovec, Stari log, Briga, Kočevska reka, Mozelj. Spodnji log, Nove lazi in Polom, in sicer za vse tam stanujoče obveznike. Zbirališče ob zgoraj omenjeni uri pred župno serkvijo v Kočevju. Ukinitev orožniške postaje na Rudniku. Kakor smo izvedeli, se namerava ukiniti s 1. julijem orož-mška postaja na Rudniku. Da je to zelo neumestno, smo že enkrat poročali. Sedaj so orožniki pri vsakem tepožu in poboju takoj pri roki, kar se pa po ukinitvi postaje nikakor ne more pričakovati. Trbovlie Zaprisega voj. obveznikov in hranilcev. Oh priliki nabora v Trbovljah se bo vršila tudi prisega vseh obveznikov, roj. 1. 1876 do 1900., in hranilcev od 1. 1901 do 1906., kateri se niso prisegli. V poštev pridejo vsi sposobni obvezniki }ta-kor tudi hranilci, kateri še niso zapriseženi. Tujci, ki bivajo v občini, se morajo tudi obvezno odzvati in položili prisego. Razstava rudarske nadaljevalne šole. V nedeljo 29. maja se zaključi rudamka nadaljevalna šoja z razstavo pismenih in risarskih izdelkov. O-tvoritev razstave ob 10 dopoldne. Rudarji in drugI ee vabijo na obisk razstave. Ne kupujte inozemskih srečk! Po našem okraju sc klatijo agenti, ki prodajajo inozemske srečk o. Ker je nakup teh srečk prepovedan, se pred nakupom svari. •tj Vojni razpored. Letos se bo vršil vojnt razpored v nedeljo dne 29. maja ob 8 dopoldne pred Gasilskim domom v Trbovljah. K priglasitvi se imajo ob 8 dopoldne prijaviti vsi sposobni vojaški obvezniki letnikov 1877 do vštetega letnika 1886. ki so pristojni v občino Trbovlje, Sv. Krištof, Laško. Loka pri Zidanem mostu, Dol, Jurklošter, Sv. Lenart in Marija Gradec. Nadalje so morajo na doiočenein zbirališču javiti tudi vsi posestniki vprežno živine in to lnez konj in vot*>v. Pač pe morajo prinesti s seboj vojaške živinske listo svo-hranilcev od 1. 1901 do 1906„ kateri še niso pri-zazporeuu izkazati з vojiiui voj. »ispravami». îÇx LetoSnji nabori. Nabori se vriše za občino Trbovlj je in Dol v dnevih 28., 24. in 25. junija. Seja stavbenega odseka se vrši v petek, ob ■) po|>oldne na občini." Dnevni red je sledeči: Citanje zapisnika zadnje seje, poročilo župana, oddaja gradbe hiše na Piškovcu in slučajnosti. Hrastnik Strela je udarila v petek popoldne ob dveh v hišo posestnika Peklarja, p. d. Mrzleka v Turju. Zgorelo mu je gospodarsko poslopje in dvoje svinj. Poskus samomora. Neki Polde Pogačnik si je z britvijo prerezal vrat. Vzrok je, da je kot reduciran rudar bil brez doma. Rano so mu zašili in je izven nevarnosti. Križ si jo zlomil 56 letni rudar Franc Zupan. Na lesnem skladišču ;f> r>»Hlo nnn* 7 .-o-r/,,,« hlodov. Poškodba jo težka. Leži v rudniški bolnici. Žalec Prostovoljno gasilno društvo v Žalcu obhaja dne 5. junija 45 letnico svojega obstoja. Temu jubileju iskreno čestitamo! Ob tej priliki se odkrije spominska plošča, ki bo vzidana na občini, pokojnemu načelniku gasilske zveze gospodu Rihardu Bergmanu. Gasilska društva pridejo iz cele Slo-veuije. Na Vncbohod pa vsi vojaki iz svetovne vojne do zadnjega v naše prelepe Petrovče, kjer se bo tudi igrala znamenita igra »Kalvarija«. V tovarni Lorber & Comp. se namerava podaljšali šihto od 12 na 13 ur radi preobilice dela. Po zadnji toči se je hmelj precej popravil, pognal je nekaj iz zemlje, nekaj pa iz starih trt nove jMuioge. V tukajšnji bolnici je radi obolenja ledvic umrla Matilda Lipavšek, žena posestnika v Zgornji Hajdini. Pokopali so jo dne 23. t. m. na Hajdini. ^Društvo hišnih posestnikov si je izvolilo nov odbor s predsednikom H. Kreftom, trgovcem, tajnik je upokojeni nadučitelj g. I. Čeh. Dosedanji predsednik g. Cucek Fran je odstopil. & Licitacija gramoza za ceste v ptujskem okraju se je vršila dne 23. t. m ob voliki udeležbi interesentov, kar priča, da so danes za kmeta resni časi, ker mora gledat; na vsak zaslužek, četudi so ni u konji ves dan na ce.sti. & V Novi' vasi pri Sv Marku so pričele delati na zavarovanju obrežja Drave, kar je hilo nujno potrebno. Te dni si bo tok Drave ogledal tudi glavni ravnatelj v ministrstvu za vode g. Mak-simu. Po teh ogledih upamo, da pride tudi zagotovljeni denar. Slov. Kionfice Zopet prometno težave v Konjiški dolini. Blagoslov najnovejše redukcije pri železn upravi se na prav neprijeten način uveljavlja tudi na naši vicinalni progi Poljčane—Konjice—Zreče. Šele lansko leto smo s težavo dosegli, da nam je železniška uprava dopolnila do tedaj skrajno pomanjkljiv in zanemarjen vozovui park, ki je sedaj proti prejšnjemu podvojen. Nekaj časa je promet tudi brezhibno deloval, vse dotlej, dokler niso začeli strašiti z zopetuo redukcijo osobja. Končno so isto le izvedli — kakor vedno in povsod — pri slabše plačanih delavcih — nakladal-cih lesa. Dočiin je bilo na postaji Poljčane pri prejšnjem pomanjkljivem vozovnem parku 12 delavcev za nakladanje ozir. prekladanje, jih je sedaj pri podvojenih vagonih 8 in največkrat samo štirje. Vsled tega stoje naloženi ozkotirni vagoni mesto po polovico dneva, največkrat po celi teden in še čez ter čakajo prekladanja Na drugi strani pa stoji nebroj normalnotirnih voz na polj-čanski postaji in čaka, kdaj bodo mogli služiti svojemu namenu. Škoda je trojna: Predvsem tipi trgovec, ker ne postreže svojih odjemalcev v pravem času ter ne more biti konkurenčen, drugič so ozkotirni vozovi preobloženi in laki čakajo dneve in dneve na prekladanje, prazni vozovi pa pomenijo izpadle dohodke, koje bi železniška uprava lahko imela. Ker plača pretovorjenje blaga na poljčanski postaji stranka sama, je neumljivo, zakaj se reducirajo nakladalci lesa ravno tu, ker se je pri vsakem vagonu dosegel gotov prebitek. Postajni ležarinski prostori so na celi progi Konjice—Zreče prenapolnjeni raznega lesa, ki se kvari pod vremenskimi vplivi in čaka cele tedne na odpremo. Prosimo vnovič železniško upravo, da napravi tudi v tem remeduro, kajti želja lesnih industrijcev in trgovcev je, da zadovolje svoje odjemalce in ne podležejo v težkem konkurenčnem boju, koristilo bo pa to tudi železniški upravi sami. Slovenska krajina Desetletnica majske deklaracije. Obletnica tega nadvse važnega zgodovinskega dogodka se tudi v Slovenski krajini proslavi, kolikor je to v skromnih razmerah mogoče. Nova kapela. V Venčeslavcih so razdrli stat® kapelo, ki je bila že zelo opustošena in so na njenem mestu postavili lepo novo kapelo. Volitev šolskih svetov. Po madžarskem šol. zakonu so bili upravitelji in oskrbniki osnovnih šol od občanov izvoljeni šolski sveti. Njihov delokrog se jo raztezal na določeno število let. Ker od prevrata naprej ni bilo volitev, naše šole že nekaj let niso imele pravega zastopstva. Kakor se sliši, se v kratkem izvršijo volitve novih šolskih svetov. Ker je mnogo odvisno od tega, kaki možje da upravljajo šolsko posest, se vprašanju posveča precej pozorno.7iti. Dopisi Občni :bor Kat. prosvetnega društva na Viču se vrši v pelek 27. maja t. 1. ob 8 zvečer v Društveni dvorani. — Predsednik luiemberk. Ustanovni občni zbor Strelske družine v Žužemberku se vrši v nedeljo, 29. maja, ob 14. uri. Dnevni red: 1. Sprejemanje pravil. 2. Vpisovanje članstva. 3. Volitev stalne uprave. 4 Slučajnosti. Vsak, ki čuti v svojem srcu odgovornost napram domovini, mora postati član te družine. — Pripravljalni odbor. Orel Ljubljanska orliSka srenja. Praznik nnše zaščitnice Device Orleanske praznujejo vsi krožiti naše srenje že v nedeljo, dne 29. nrijnika. Na Rožniku bo ob sedmih zjutraj sv. maša s kratko pridigo (p. Gothart) in skupnioi sv obhajilom. Zbirališče ob tričetrt na 7. uro pred cerkvico na Rožniku. Bodite točne! Bog živi! »Orel o Din 6. — Rihar renatus. 21 pesmi našemu Gospodu za mešani zbor. Part. Din 24; gl. po Din 8. (Obsega tudi več himen za praznik presv. R. T.) Pogačnik I. Slava presv. Srcu 10. pesmi za mešani zbor. Part. Din 20; gl. po Din 6. Premrl St.: Slava presv. Evharistiji. 75 evhari-stičnih pesmi za mešani zbor. Part. Din 60; gl. po Din 12. — 12 Tantum ergo za mešani zbor. Din 12. Sattner-Hochreiter: Osem himen za procesijo sv. R. T. za mešani zbor. Din 20. — Ta zbirka je prva in edina, ki ima predpisano liturgično slovensko besedilo, ki se poje pri 4 postajah procesije na praznik presv. It. T. Cerkveni vestnik Proslava 25 letnice Križanske Moške in mla-deniške Marijine družbe se vrši prihodnjo nedeljo po temle sporedu: Sobota, 28. maja od 9.—10. uro zvečer slovesna ura molitve pred Najsvetejšim. Nedelja, 29. maja ob 6. uri zjutraj slovesna sveta maša. Med sv. mašo skupno obhajilo, po sv. maši obnovitev posvečenja. Ob 4 popoldne v gorenji dvorani slavnostna akademija (govori in pelje). Po sklepu akademije slovesen vhod v družbeno cerkev, kjer bo a) slavnostni govor (osrednji vodja Marijinih družb, stolni kanonik Msgr. dr. Merhar); b) sprejem novih članov; c) slovesne litanije; Č) zahvalna pesem in blagoslov. Udeležba za vse čiane strogo obvezna. Naše (đijaštvo Soc. politični seminar ima jutri, v petek ob osmih zvečer svoj redni sestanek. Govori dr. M. Natlačen. Nato razgovor. Bolgarski krožek ima v petek 27. t. m. šesti sestanek s predavanjem tov. Novaka: Bolgarsko na-rodno gospodarstvo. — Zarja. J. k. a. d. i»Danica* priredi v nedeljo, dne 29. t. m. popoldne izlet v Dob pri Domžalah, ki bo združen s proslavo 10. obletnice majske deklaracije. Odhod iz Ljubljane ob 14.10 popoldne z vlakom. V Dobu bo ob 3 v tamošnjem društvenem domu slavnostna prireditev. Na sporedu je govor, pevske in tamburaške točke ter tragedija »Tri maskec. Tov. Daničarji! Naša dolžnost je, da se svojega letošnjega izleta udeležimo, posebno, ker je zvezan s prvim nastopom našega dram. krožka! Odbor vabi vse gg. starešine naj se izleta blagohotno udeleže! Vabljeni tudi tovariši bratskih društev! Odbor. Nasznanila , Prostovoljno gasilno društvo v Slov. Bistrici j naznanja, da je javno tombolo, katera bi se morala ! vršiti 29. maja t. 1., preložilo na 7. avgusta t. 1. Ker i je čisti dobiček namenjen izključno v poplačilo nove turbinske brizgalne, prosimo sosedna društva, naj ta dan ne prirejajo nikakih prireditev. Slavno občinstvo pa prosimo, da pridno sega po tablicah, katere se dobijo pri vseh članih. Ž ozirom na namen tombole se tablice prodajajo po Din 5.—. Odbor. TURNIR ZA PREHODNI POKAL LNP 29. t. m, Ilirija : Atletik SK. Odločilna tekma za prehodni pokal podzveze se vrši v nedeljo 29. I. m. ker je zveza okupirala prvotno določeni termin 26. maja za državno prvenstvo. V finalni tekmi se snideta prvak ljubljanskega okrožja Ilirija in zmagovalec mariborskega okrožja Atletik SK. Ilirija si je priborila dostop v finale z zmagami nad Panonijo, Hermesom in Primorjem, Atletiki pa so ostali zmagovalec v srečanjih s Celjem in Rapidom. Tekma se vrši na prostoru Ilirije in prične ob 17. uri. V predtekmi, ki se vrši ob 15.30 se odloči s tekmo Slavija : Reka prvenstvo drugesf razreda. PRIČETEK TEKMOVANJA ZA DRŽAVNO PRVENSTVO 26. L m, Ilirija : Gradjanski. Danes ob 16.30 se otvori s tekmo Ilirija:Gradjanski tekmovanje za prvenstvo Jugoslovanske nogometne zveze. Naslov državnega prvaka brani I. Hrvatski Gradjanski SK, opetovani prvak ZNP in brez dvoma eden najbolj renomiranih in popularnih klubov v državi, ki vživa tudi v inozemstvu dober sloves. Ilirija ima precejšno prednost v tem, da nastopi doma, drugače jo je pa državno prvenstvo nekoliko prehitelo. Predprodaja vstopnic se vrši od 8—12 na verandi kavarne Evropa. Ker je pričakovati popoldne velikega navala na blagajne se priporoča občinstvu, da si nabavijo vstopnice že v predprodaji. Pododbor Kolesarske zveze v Ljubljani vabi vse kolesarske klube, da se udeleže prireditve bratskega kolesarskega društva »Ljubljanicac, Do-brunjo, v nedeljo, dne 29. t. m. Zbirališče je v Ljubljani, Sv. Jakoba trg, ob 1 popoldne. Opozorilo vsem klubom'. Sestanek v zadevi olimpijskega odbora se vrši v petek, dne 27. t. m-ob 8. uri zvečer ter vabimo vse klube, da se zanesljivo udeleže tega sestanka po onih delegatih, I ki bodo tvorili ta odbor. Prosimo točnosti — JZSS ŠPORTNI DOGODKI. Hakoahi se v Ameriki godi enkrat dobro, en-j krat slabo; v Chicago je bila poražena 1:2, v Do-! troitu je pa zmagala 2:0. — Kairski Arsenal.je bil tudi v Brnu premagan, od Moravske Slavije 2:5; kakor v Pragi je bil tudi to pot brez pravega vratarja, ki se jo z nekaterimi drugimi igravci vred pomotoma odpeljal v Zagreb, namesto v Prago. — Penarol je zmagal v Lausanne v Švici 7:1. Tilden jo premagal tudi Borotra v neverjetnerr razmerju 6:3 in 6:0: ker jo pn Lacnstn premega' Hunterja in je zmagal tudi francoski par, je bil končni rezultat 3:2 za Francijo. — Južna Afrika je odpravila Švico 5:0, Belgija Poljsko 5:0, DantkJ Angleško 3:2. Prihodnji boli so: češkoslovaška- Belgija, Daaskn - Indija, Nemčija - Južna Afrika, Italija - Francija; nu prvem mestu imenovane državo smelo voliti kraj tekme. Vso polno novega je v lahki atletiki. V ne-doljo bo nemški tekač Petri šel nad Dieckmannov rekord 5000 in v 15:10.8. Poljakinja Lonka je vrgla 600 g težko kop j o 33.30 m daleč, nov sv. rekord. Angležinja Fuller je tekla 220 y v 27.6, Ferleyeva 440 y v 1:00.2, Marshallova 880 y v 2:33.8. — V Atenah so se borili Grki in Italijani, uspehi niso bili prvovrstni; na primer 100 m 11.4, 800 m 2:27, krogla 13 m, kopje pa 58.80 m (Dominetto, nov. it. rekord), 110 m lese 16.6, skok na daljavo 6.40, 1500 m 4:10. — Nurmi je spet začel in je tekel 1500 m 4:01. — Nai lahkoatletski milina tudi ni bogvekaj pokazal: skok v višino 1.70, hoja 1 km 4:34.2 (dobro, ltežek), diskos 33.28, 800 m 2:08.4 (precej dobro), krogla 10.62, 3000 m 10:01, 4.100m 47.8; dame: 200 m 80.2, krogla 10.316, kopje 800 g 21.18, skok na daljavo 4,53, 80 m 11, diskos 23.55. Zelo grdo jo bilo, ker so vsi tako preklinjevali: najbolj mladi gledavci, pa tudi tekmeci. Posebni reditelji naj bi preklinjajoči drobiž spravili z igrišča proč, tekmeci naj bi se pa zavedali, da ima sport tudi ta namen, da nas napravi plemenite. Najbolj plemenito delo pa preklinjevanje pač ni! Skoraj si dobil vtis, da spada to med točke programa. Heinrich je zboli šal nemški plavabil rekord na 100 m prosto na 1:01. 14 letna Švedinja Lisa Lindslrôm je plavala v Newyorku 150 yardov v 2:11, Geraghtyjeva v 2:12.4, 12letna Elanov Holm pa v 2:11.6. Borg je plaval 100 y v 56 sekundah. NOVE POKRITE KOPALNICE V BERLINU. Dolgo let jo trajala časnikarska poletnikn proti merodajnim mestom v Berlinu, preden so pričeli z zgradbo modernih kopalnic in plavalnic. O kopalnici v Lunaparku In njeni otvoritvi smo že pisali. Sedaj beremo o drugi pokriti kopalnici, ld bo stala okoli 28 milijonov dinarjev in bo imela dve pla-valnicJ, eno za moške, eno za žemske. Otvorili jo bodo 1. oktobra. Še večja bo kopalnica v Wilmerr dorfu; plavalnica bo 60 metrov dolga in 20 metro\ široka in bo šla skoz tri nadstropja, basin bo imel ploskev 33.5X15 metrov. Stala bo pa ta naprava okoli 60 miljonov dinarjev. Z NEBA PADLA ZMAGA. Igro rugby smatrajo nekateri sploh za najlepši mošld spori, tako za one, ki igrajo, kot za one, ki gledajo. Pri nas še ni znan in še ni vpeljan. Saj ga celo še Nemci prav malo poznajo. V Ameriki ga pa dosti bolj gojijo kot nogomet, igravci rugbyja so najbolj priljubljene osebe tam. Najboljši igiavci so pa — kakor vemo — Maori z Nove Zelandije. Pisali smo, kako so porazili Francoze in Angleže. Na Veliko noč so igrali Nemci in Francozi in so zgubili Nemci 5:30. Nato so pa v revanšni tekmi v Frankfurtu Nemci zmagali 17:16. »Zmaga je z neba dol padla«, piše neld nemški list. »Francoza so boljši kot mi, a mi smo se borili in zmagali. Veliko novih pristašev bo rugby dobil. Zmagali smo v zadnjem času tudi drugod, a ta zmaga je mednarodno naš največji športni uspeh in ga bodo občudovali Francozi in Angloeasi.« POJOČI BOKSER Seveda Carpentier. Njegove pesti niso bile več tako kot prej, veselja do dela in do zaslužka pa бе zmeraj veliko, ponudba zapeljiva, pa je šel, in pariška Palace-Revue je sedaj že več tednov razprodana. Sredi med damami nastopi on zvezda, sevoda po primernem uvodu, in poje. Mora peti, Predsednik francoske republike v Londonu A on je Carpentier, je bil prvak Evrope in slava naroda ter je hotel postati svetovni prvak. Večer za večerom so vceplja gledavcem in poelušavcem misel o univerzalnosti talenta, in ravno to je zanimivo. Če si dobro boksal, znaš tudi dobro peti, plesati in igrati. Mora biti tako. Vsaj Parižani so o tem prepričani. Športnikov občina je velika. Takoj to vidimo, ploskanje je močno, težke eo roke. Veselijo se, da vidijo svojega Georgesa. V beli pijanvi nastopi, kot da bi bil ravno od boksanja prišeL In poje in pleše, dobra mu je volja, trudi se, a boji se in previden je. Pozna se. Če bi nihče ne vedel, da je to Carpentier, bi ga imeli morda za skromnega diletanta; izžvižgali bi ga, morda bi dobil majhno vlogo v kakšnem tretjerazrednem gledališču, 50 frankov za večer. Tukaj pa vsak ve,_ da dobi najmanj stokrat toliko, in to mu daje sijaj Ime je ono, M pleše, ime je ono, ki poje. lil to je dosti. Takoj poznamo, da je dilotant. Okolica mu je tuja, manjka mu ono smehljanje, ki ga imamo samo v znani nam družbi. Sicer pa tudi ni treba, da bi se bokserji smejali, jim je včasih tudi nemogoče; vsaj Carpentier te umetnosti Se ne zna. Včasih se pa le spomni, da mu je režiser rekel, da se mora smehljati In poskusi. Pa pride kakšno težje mesto v pesmi, bokser gleda kapelnika in pozabi, da se mora smejati. Njegov dobri in pošteni obraz no pozna hlimbe; spomni se nazaj na lepe dni boksanja, ko je bilo vse tako enostavno in so ni bilo treba na povelje smejati. In vendar mora. Če hočeš zaslužiti 5000 ali 10.000 frankov v enem večeru, se moraš že malo posmejati. Pa vseeno, to ni prvi nagib, denar namreč. Prvi nagib je: Središče sem, nisem pozabljen, nisem se potopil v morje neznanih, tukaj som in vem, da me tisoči gledajo, da gledajo moj obraz in da sledijo kretnjam mojega telesa. In moje ime je na lepakih večje kot ime drugih! AU bo pa zmeraj tako? Ali nisem bil žo enkrat premagan? Kot bokser! In tam sem bil vendar dober, tukaj pa nisoml Senzacija sem, in ne umetnost. Jutri pride lahko na moje mesto kakšen odstavljen minister ali oproščen morilec ali pa fakir, ki hoče spremeniti torišče svojega delovanja. Bilo bi isto. Ime hočejo imeti, in ker je boksanje danes v modi, priljubljeno ime. A ime zvene. Talent ne. In to Carpentier čuti. Zato slutnja In bojazen na obrazu in v glasu. Saj prav dobro pleše, morda jih je komaj 50.000 v Parizu, ki tako dobro plešejo kot on. Saj je bil zmeraj priden. A to ne zadostuje. Smili se jim, ploskajo mu. A usmiljenje v variotejih in gledališčih ni doma. Koliko časa še? Eno leto? Kdo pride za menoj? Literat? Politik? Zločinec? Filmska zvezda? Ura je končana in pridni učenec dobi plačilo. Malo več kot drugi. Privoščijo mu to nagrado. Kaj bi bilo, če b.t pevci peli, plesalci plesali, igral-i'i igrali? Te senzacije si ne moremo mislili. Senzacija pa mora biti. A druge vrste senzacija. In to je zaenkrat Carpentier, pojoči, plešoči in igrajoči bokser. №aro£ai?e .Slovenca* I TPalszveđovanfa Zatekel te je mlad »Dobermanc, ki čuje na ime ;>Rizvanc. Odda naj so proti primerni nagradi na Sv. Petra cesti 28. Iiel rožni venec z dvema svetlnjlcama se Je našel. Dobi se url g. Hiti, Kette-Murnova ulica 2. Zgoraj : Douiuergue prihaja s spremstvom v kraljevo palačo j накшуиаш. — Spodaj : Doumergue in Briand pred Wliitehallom. — V medaljonu: Predsednik Doumergue položi venec na pôdstavek spomenika neznanemu vojaku. Italijanski drobci v 3usos9aviji. >Piccolo> je pred kratkim objavil na uvodnem mestu poročila Marija Nordia o položaju italijanskih narodnih drobcev v Jugoslaviji. Z italijansko zgovornostjo in sentimentalnimi frazami slika Nordio gorje jugoslovanskih Italijanov, ki da so postali >tujci ob lastni zibelki in lastnem ognjišču.« Kakih dejstev, ki bi dokazovala, da se Italijanom, ki so ostali v Jugoslaviji, godi kako nezakonito nasilje ali krivica, ne navaja. V obeh dopisih naglasa, da domače prebivalstvo sploh ne kaže nasproti Italijanom nikake sovražnosti in jih ne nadleguje. Le oblasti da šikanirajo in pritiskajo na Italijane s formalnostmi; prav posebno usoden pa da je za Italijane zakon glede prepovedi lastninske pravice tujcev do nepremičnin v območju 50 km od obale. Posebno značilno je Nordijevo poročilo o razmerah v Sibeniku. Tam da je bilo pred vojno do 3000 Italijanov, danes je ostalo le še par sto prič nekdanjega močnega italijansiva; drugi so se ob odhodu italijanskih čet 1. 1921. izselili v Italijo. Prej italijansko gledališče je prešlo v slovansko roko, v italijanski šoli — nekdanja »cvetoča Legina šola«, ki je za časa italijanske okupacije štela 160 učencev — ima danes le še 13 gojencev; v treh nižjih razredih jo vpisan le še po en učenec. V šolskih sobah vise po nalogu jugoslovanskih oblasti slike kralja Aleksandra V stolnici in ostalih cerkvah ni več italijanske službe božje. Italijani se zbirajo samo še v svojih starih društvih: Čitalnici, Kazini, Delavskem društvu, Dobrodelnem društvu, Ljudski knjižnici in še par drugih, ki so ostala Italijanom, kakor je razvidno iz poročila, popolnoma nedotaknjena in njihovo delovanje svobodno. Propadanje italijanstva v Dalmaciji je — tako jasno izhaja iz Nordijevega poročila samega — čisto naravna posledica novih razmer, ko so tamkajšnjemu italijanstvu odpadle umetne opore ter se je vrhu tega večji del Italijanov izselil. Italijani sami naj objektivno primerjajo položaj jugoslovanskih Italijanov in italijanskih Jugoslovanov 1 Nordio poroča zelo previdno, vendar jasno zveni iz poročila iredentistična struna. Tako pravi, da je ob izpraznitvi Šibenika po italijanskih četah, ld so bile tamkaj tri leta, legel na italijanska srca globok mrak, ki ga niti spomin na okupacijo ne more pregnati. »Kljub vsemu pa« — tako so rekli šibeniški Italijani Nori ju — • >smo še vedno tukaj, da prilivamo olje svetilki.. .< Svoje poročilo zaključuje Nordio z verzi h doklamacije male šlbcniške Italijanke, ki slove jo v prostem prevodu: >Lepa cvetka Di-, nai-e, zakaj je tvoj vonj tako grenak? Šibeni- ška cvetka, zakaj je v tvojem duhu toliko bolečine? Ne moreš vedeti, kolika tuga nain trga srce... Neizmerno hrepenim po cveticah Dalmacije... In še slišim zadnji pozdrav italijanskih Šibeničanov: Spomnite se nas!...« To in ono + Prohibicija. V dišavi Indiana v Zedi-njenih državah so prepoved uživanja alkohola zelo strogo izvaja. Pri komurkoli dobe kakršnokoli majhno množino alkohola, ga zaprejo za 30 dni. -f- Mleko in Amerikanci. Odkar so v Ameriki prepovedali alkohol, je silno na-rastla poraba mleka. Povprečno použije vsak državljan Zedinjenih držav na dan okrog en liter mleka. -f- Največji kino na svetu je v Newyorku, v katerem je prostora za 6200 gledavcev. Ta Ivino so otvorili letos v marcu. K otvoritveni predstavi je prišlo toliko ljudi, da jih okrog 10.000 ni dobilo vstopnic. + Naprstnik. Splošno razširjeni naprst-nik bo čez par let slavil 600 letnico svojega obstoja. Hans Sachs je v slavo takratnih izdelovalcev naprstnikov napravil več slavo-spevov. Kolikor se da iz pisanih virov ugotoviti, so prvi uporabljali naprstnike krojači, ki so prišli L 1330. iz Frankfurta v Niirm-berg. + Najmanjša riba na svetu je riba >Le-onoro«, ki živi v morju okrog Filipinskih otokov. Dolga je 15 milimetrov. -f- Največji dimnik na svetu jo v a moril žld državi Washington. Visok je 175 metrov. Zgradila si ga je topilnic« za železo >Taco-ma< in sicer iz opeke za tlakovanje, maja 1427 se je rodil slikar Giovanni Bellini. 23. maja 1627 je umrl španski pesnik Luis de Gongora y Argote. 23. maja 1707 se je na švedskem v Raehultu rodil znameniti prirodo-slovec Karl pl. Linné. 23. maja 1837 se je v LublLnu rodil znameniti klavirski virtuoz Ju. sip Wienowski. 24. maja 1877. se je v Hers-feldu pri Kasselu rodil pisatelj Henrik Gut-berlet. 24. maja 1877 je izšel Tolstojev roman >Ana Karenina«. 25. maja 1877 so čez Тау pri Dnndee na škotskem dogradili 3156 m dolg most; začeli so ga graditi 1872, dve leti pozneje, 1879 pa so je porušil. 27. maja 1852 je stopil v veljavo avstrijski kazenski zakonik. + Največji zvon na svetu. Stolnica v Kttl-nu (Kelrnorajnu) je dobila nov zvon, ki J« največji zvon v Nemčiji in na «vetu sploh. —■ Njegova teža /naša 500 centov. Njegovega prednika so v svetovni vojni prolili v topove •+■ Ruski gozdovi. Dve petini celokupne današnje Sovjetske Rusije pokrivajo gozdovi, + Zgodovinski dnevi: Dne 22. maja 337 je umrl rimski cesar Konstantin Veliki. 22. -f Največja umrljivost dojenčkov je vsekakor v Chile. Tam umrje od 100 živorojenih' otrok v dobi dojenja 28.3 odstotke. To je v vseh državah sploh najvišja številka umrljivosti dojenčkov. -f Največja ložišča premoga. Na Kita}-skem, kjer se vršijo tako vroči boji, so največja ležišča premoga na svetu. Nahajajo »e v sredi to velike azijske države. -f Belo morjo je del severnega ledenega morja. Njegova površina znaša 84.100 kvadratnih kilometrov (nekaj več kot Nyanza jezero). Globočina se giblje med 100 in 350 m. -f Transvaal je dežela zlata. Vsako leto pridobijo tam povprečno 36 milijonov funt-šterlingov zlata. Pol tega zlala se porabi za izdelavo lišpa in drugih podobnih stvari. -+- Aforizem. >Tudi jaz sem zob časa.« šepeta umetno zobovje. Ona je brzojavila iz Marijinih Lažni: »V štirih tednih poolvico shujšala. Koliko čaea naj še ostanem. Olga. Takoj je brzojavil nazaj: »Se štiri tedne. Karel.« On: »Ljuba moja, zate bi tudi pekel prenesel. Ona: »To je lahko reči, toda kako hočeš pa to dokazati?« On: »Bodi moja žena.« »Zdravnik mi je svetoval, da naj drva cepim.« »In ste že pričeli?« »Ne še, a kmalu bom, sem že naročil stroj, v par dneh mora biti tu.« Velika škoda po divjih prešičih. Vedno znova dobivamo poročila, da povzročajo divji prašiči v laškem in kozjanskem okraju veliko škodo. Posestniki si ne vodo drugače pomagati, da so zaprosili za nabavo orožja. Dejstvo je, da najemniki lova v tem oziru ne store vsi popolne svoje dolžnosti in da je sedanji zakon v tem oziru pomanjkljiv, ki zabranjuje, da ne smejo razen najemniki lova in od njih določeni lovci prejemati orožnega lista za puško. Tako se dogaja, da se vse prošnje Innetekih posestnikov zavračajo in ti ostanejo brez orožja, s katerim bi lahko sami zabranili veliko škodo, ki jo divji prašiči povzročajo. Ni čuda, da je radi tega ogorčenje med kmetskim ljudstvom veliko. Zato so pripravljajo velike tožbe, ker najemniki lova nočejo priznati in poravnati škode, ki jo divji prašiči napravijo. Po teh tožbah pa bo jeza in sovraštvo na obe strani. Da se vse to prepreči, so oblastni poslanci vložili tozadeven predlog na oblastni odbor, ki naj v tem oziru nekaj ukrene, da se obvaruje kmete pred veliko škodo te divjačine. Upati je da se bo dosegla sporazumna rešitev tega регч* čega vprašanja. Meteorološki zavod v Ljubljani, dno 25. maja 1927. Višino barometra 308*8 m Opazovanja krat Ljubljana (dvorec) Maribor Zagreb Belgrad Sara|evo Skoplfe Dubrovnik Praga SpUl Daro-metei 762-0 759-5 760-6 762-0 761-4 760-1 762-1 75S-0 758-3 763-1 760-3 loplote » C' Kel »lepe Veter in brzina v m Oblačnost 0—10 Vrsta padavin ob opoto»an|u v mm do Tr> Ss 7-6 174 13-4 13-0 13-0 10-0 7-0 11-0 17-0 8-0 17-0 91 58 77 72 72 80 91 64 23 55 mirno S 2 S 4 E 6 SE 4 W 2 mirno NW 2 SW 8 NW 6 mirno 10 4 7 7 10 10 10 6 10 7 dež dež dež dež 18 I 11 18-1 17 19 10 o 19 19 14 17 6-2 Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlnk (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajska vremenska napoved ia 26. maja: V zapadnih Alpah zboljšanje vremena; * vylioduih Aluah spremenljiv o, jaeuo in nekoliko topleje. Gospodarstvo Bo] za carine v Franciji. Pariz, 28. maja. Že med vojno je Francija začela z novo orientacijo v svoji carinski politiki. 23. aprila 1918 je francoska vlada odpovedala vse trg. pogodbe temelječe na največji ugodnosti Nekatere teh pogodb so se provizorično podaljševale za 3 mesece. Nove pogodbe sklepati pa ni bilo mogoče ravno radi priprav za novi car. tarif. Poskušali so že leta 1919. z vrednostnimi carinami, kar pa so po izkušnjah v prvem mesecu ukinili. Letos pa je vlada predložila zbornici osnutek novega car. tarifa. Glavni znak novega tarifa so swèèitne carine; sicer pa je bila francoska trg. politika že pred vojno zaščitno carinsika. Novi carinski tarif veebuje tudi carine na vrednost, ki so bile prej sporadične. Večina carin je sicer za težo, količino uvoženega, vendar so postavke za važno in visoko v ceni stoječe blago jzražeine v odstotkih vrednosti. Zaščitno carinska tendenca je v novem tarifu z,«lo akcent uirana. Zvišanje dosedanjih postavk znaša 5—10 odstot., v nekaterih skupinah celo 50—75 odstot., kar lahko imenujemo (praktično) prohibitivne (preprečevalne) carine. Sicer pa je gotovo, da projekt ne bo obveljal, ker ga bodo še temeljito prerešetali v zbornici, na drugi strani pa bo izpopolnjen s trg. pogodbami. Kakor je izjavil trg. minister Bakanowski, tudi minimalne postavke niso trdne in bodo Francozi pri pogaja-Bjih šli tudi pod nje. Kje so vzroki, ki so silili Francoze na ta novi tarif? Z vojno si je Francija v marsikaterem oziru pomagala. V centru in na jugu so nastale v zameno za zasedeni sever nove industrije. Po vojni se je priključila Alzacija s tekstilno in kalijevo industrijo, ter Lorena z železno industrijo. Porušene tovarne na severu so se zopet sezidale in tehnično najmodernejše opremile. Francoska kemična in strojna industrija sta se med vojno in po vojni zelo razvili. Danes opažamo, da Francija — na glavo preračunano — porabi več industrijskih surovin kakor Nemčija! Porabi več petroleja, rav-notoliko železa in jekla, več kavčuka, bombaža, jute, volne in svile. Premoga so 1. 1925. v Nemčiji porabili (preračunano na glavo) 2200 kg, v Franciji 1700; pred vojno je bilo razmerje 2500 proti 1600 kg. K temu je še pripomniti, da je elektrifikacija absolutno in relativno v Franciji bolj napredovala kakor v Nemčiji. Edino jeklarski, kemični in strojni industriji (zlasti v zadnjih dveh) Nemčija prednjači, doôim je n. pr. avtomobilska industrija v Franciji bolj razvita kakor v Nemčiji. 0 industrializaciji Francije od 1. 1914. dalje so bile .spisane cele knjige. Da zavaruje domači industriji vsaj domači trg, je vlada posegla k orožju zaščitnih carin, ki so pa dvorezen meč. Kajti gotovo je, da bodo skušale zopet druge države zapirati pot francoskim produktom, na katerih izvozu ima Francija vedno večji interes. Kakor smo že preje omenili, te carine niso definitivne, saj jih bo v prvi vrsti gotovo znižala zbornica, služile pa bodo za pogajanja za sklenitev trg. pogodb. Da je pa pozneje po sklepu teh pogodb carina čisto druga, je bilo pa videti tudi v Jugoslaviji, ko so pogodbe carine zelo izpre-m en i le. Zato je pričakovati tudi, da se bo razburjenje v Franciji poleglo, ko bodo začeli postavke temeljiteje prerešetavati, ker jih gotovo francoski zbornici ne bosta aprejeli brez odpora. Prodiranje švedskega vžigaličnega trusta v naši državi Pred nedavnim je vzbudila pozornost vest o nakupu osješke tvornice »Drava> po švedskem trusiu. Sicer je bila kasneje vest od predsednika >Drave» g. Rcisnerja deloma demaniirana, toda večina delnic je menda res prešla v švedske roke. Kakor smo že takrat poročali, so s tem Šveai dobili tudi novovrbaško tvornico, kajti >Dravai je imela od leta 1926 vse delnice te (vomice. Sedaj pa kurzira na zagrebški borzi vest, da so velik paket (menda celo večino) delnic družbe >Vrbovsko> kupili Švedi po kurzu 240 do 300 dinarjev (nom. 23 Din). Ta družba s celim imenom »Drvorezbarska tvornica Vrbovsok d. d.> s centralo v Zagrebu ima tvornico vžigalic v Vrbovskem (Gorski Kotar) ; kapital znaša 750.000 Din, rezerve 169.000 Din. Podjetje je bilo ustanovljeno 1. 1903. in s-pada v koi> cem Prve hrvatske štedkar.ce. Sicer pa vest še ni potrjena. Izkaz o stanju Narodne Ivanke z dne 15. maja 1927 (vse v milijonih Din; v oklepaju razlika napram 8. t. m.). Aktiva: kovinska podloga 455.5 (_L 59.8), posojila: na menice 1.108.1, na vrednostne papirje 195.4, skupaj 1.303.5 (4- 2/0), saldo raznih računov 446.1 (+ 9.5); pasiva: bankovci v obtoku 5.380.7 (— 68.8). drž. terjatve 116.1 (+ 47.8), obveze: po žiru 477.3, po raznih računih 188.7, skupaj 666.1 (4- 92.2) ; bilančna svota 8.745.6 (+ 71.4) ; ostale postavke neizpremenjene. II. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo n stanju hmeljskih nasadov. Žalec v Savinjski dolini 25. t. m. Dež minulih dni je bil prepolreben nadaljnemu razvoju hmeljske rastline. Zaostali nasadi so se izboljšali. Razen hmeljske stenice, ki st> je tuintam pojavila na hmelju, ni na njem drugih živalskih škodljivcev. Rastlina je 2—4 m visoka na Arofih Pozni hmelj, kojega je komaj 1 odst. vseh . nasadov, so kljub brizganju z bakreno apnovo bro?-go ne more iznebiti peronospore. Od dne 4.-9. septembra t. 1. se priredi v Žalcu hmeljska ra&-' si a va. — Društveno vodstvo. Vinarsko-gospodarski tečaj v Ljutomeru. Vinarska zadruga v Ljutomeru priredi na binkoštm * ponedeljek dne 6. junija t 1. enodneven vinarsko-gnepodarski tečaj in sicer po rani službi božji v prostorih okrajne posojilnice teoretično, praktično ; pa popoMne istega dne v večjem vinogradu v bli-. zini. Predaval bo okrajni ekonom g. Vekoslav % štnmpar o raznih škodljivcih trte ter o pravilnem J obdelovanju iste. Nove cene železa in jekla ra junij. V Nemčiji •• so za mesec junij ugotovljen sledeče ccno železa ir. \ jekla za svetovni trg, katerih se bodo držale tudi irlnige države mednarodnega kartela: sur. bloki 76, pre-iblokj 82, oblikovno železo 92, železo v palicah 93, klinasto železo 86.50, izvlečena žica 115, pločevina 122—157.50 po prerezu. Naša železarska industrija in dobave drž. železnic. Pred nedavnim smo poročali o razpisu dobave okoli 35.000 ton jekla in jeklarskih produktov za državne železnice. Kakor so zahtevale gospodarske korporacije, naj bi se licitacija vršila za vsako vrsto blaga posebej, da bi lahko sodelovala tudi domača industrija, ki obratuje pod težkim pritiskom inozemske konkurence. Kakor pa sedaj vedo poročati inozemski listi, se bo oddala tretjina dobave Nemčiji na račun reparacij, tretjina na Poljskem (o čemer zgoraj poročamo), tretjina pa združ. srednjeevropskim tvornicam: Alpine Montan, Vit-kovicam, Berg und Htltten, Praški železarski ter Rimamurany. Naša industrija torej ne bo dobila dela teh dobav, kar je vsekakor napačna gospodarska politika. Organizacija štajerskih izvoznikov sadja, V Gradcu so osnovali štajerski izvozniki sadja svojo organizacija Horssa Dne 25. maja 1927. DENAR. Zagreb. Berlin 13.8-13.51 (13.4783-13.5083), Italija 307.97—309.97 (310.50—312.50), London 276.20—277 (276.10—276.90), Newyork 56.70—56.90 (56.70—56.90), Pariz 222.50—224.50, Praga 168.20 do 169 (168.20—169), Curih 10.935—10.965 (10.930 do 10.965), Amsterdam 22.75—22.81. Curih. Belgrad 9.13 (9.13 den ), Pešta 90.60 bi. (90.65 bi.), Berlin 123.16 den. (123.17 bi). Italija 28.11 bi. (28.46 bi.), London 25.25 bi. (25.25 bi.), Newyork 519.85 bi. (519.875 bi.), Pariz 20.36 bi. (20.36 bi.), Praga 15.40 den. (15.40 bi.), Bukarešt 3.10 bi. (3.175), Sofija 3.76 (3.76), Madrid 91.25 bi. (91.25 bi.), Varšava 58 den. (58 den.), Amsterdam 208.15 (208.05). Dunaj. Devize: Belgrad 12.46, Kodanj 189.35, London 34.45, Milan 38.41, Newyork 708.85, Pariz 27.77, Varšava 79.23. — Valute: dolarji 705.75, angleški funt 34 40, francoski frank 27.92, lira 38.32, dinar 12.44, češkoslovaška krona 20.97. Praga. Devize: Lira 182.80, Zagreb 59.22, Pariz 131.92, London 163.42, Newyork 33.61. VREDNOSTNI PAI4BJL Ljubljana. 7 odstot. invest. posoj. 84.50—85, vojna odškodnina 343.50—344.50, zastavni listi 20 do 22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 195—197, Ljublj. kreditna 150 den., Merkan'ilna 98—100, zaklj. 98, Praštediona 850 den.. Kred. zavod 160 do 170, Trbovlje 490 bi., Vevče 130 den., Stavbna 50 do 65, šešir 104 den. Zagreb. 7 odstot. invest. posoj. 84.50—85, vojna odškodnina 345—345.50, Hrv. esk. 96—96.50, Kred. 93—95, Hipobanka 61—62, Jugobanka 93—94, Praštediona 850—860, Ljublj. kreditna 150 den., Še-čerana 505—510, Gulmann 300—310, Slavex 12b do 130. Slavonija 3050—32, Trbovlje 485—485, Vevče 135-140. Dunaj. Don.-savska-jadr. 80.50, Živno 91.50, Kranjska industrijska 47.00, Trbovlje 60, Hrv. esk. 13.55, Leykam 11.43, Mundus 166, Slavex 15, Slavonija 3.80, Alpine 44.50. BLAGO. Ljubljana Tendenca za les čvrsta za dež. pridelke zelo čvrsta. Zaklj. les 30 vag. Kurzi noiz-premenjeni. Državna razredna Izžrebani dobitki dne 23. maja 1927. Etektiia banka M. Jankole, Ljubljana. 034 i Ml, -ii>l 140 У ûi V 4» o t o OJO u>U iZOOOj 550 (Z'.'M) ooti i,>4 vil ood У/4 19tf «oz Otfi 6z3 VtfZ ЈГЛЈ o04 3 UoO Уе4 1120 (20ШЈ 717 (^ШЈ) 6ô8 384 879 194 815 055 607 474 791 is8i 219 667 ('/OOUJ 968 2914 224 967 05o 871 431 020 207 353 401 509 881 (2000) 482 703 884 805 4o9 141 592 371 887 429 772 3028 925 668 989 881 866 935 (30.000) 494 (2000) 460 860 075 307 073 063 455 800 909 791 510 911 905 481 355 113 4662 676 808 568 324 103 42Ô 111 829 597 214 925 496 411 100 113 872 932 997 713 5960 158 572 998 884 596 212 981 130 814 871 817 277 697 136 479 444 891 835 927 372 205 941 6945 171 349 586 951 135 472 838 030 590 397 266 018 432 026 453 825 217 904 138 392 851 7632 772 898 991 449 077 432 297 897 935 (2000) 907 992 668 547 938 510 796 953 304 611 099 761 383 188 794 087 8234 546 256 393 062 807 494 954 882 470 186 025 653 103 484 075 221 9930 056 235 901 332 981 358 792 536 548 219 326 253 013 191 729 778 938 856 676 (2000) 952 100 533 896 10864 994 491 707 822 161 94o 494 209 428 611 731 007 929 635 310 587 329 465 11999 526 709 434 646 537 352 424 796 383 428 866 543 616 333 826 232 253 095 (2000) 924 801 783 196 (2000) 13849 050 951 673 934 001 573 869 920 501 511 556 611 052 571 615 840 824 488 444 428 718 14739 505 558 768 827 581 031 (2000) 229 824 258 962 217 280 749 848 200 677 050 568 109 084 732 054 553 975 15952 546 233 130 497 339 125 (2000) 039 124 053 190 599 333 584 892 792 739 911 070 428 428 654 284 521 587 163 612 16450 915 586 566 281 174 932 804 180 971 687 897 189 616 951 229 234 657 261 940 235 137 105 443 449 165 427 223 192 100 919 792 274 (2000) 046 746 17008 964 397 139 300 588 306 909 239 518 098 569 200 345 527 268 464863 204 193 124 563 357 18430 077 878 566 671 338 751 702 393 897 435 822 19354 707 453 133 036 584 305 017 496 559 776 985 461 656 454 893 478 870 672 252 118 290 089 002 588 815 315 189 20046 676 133 549 190 242 139 189 (2000) 003 196 939 174 563 (2000) 420 404 637 168 091 055 642 831 898 850 633 449 (2000) 21013 928 265 553 731 765 934 710 770 782 670 606 269 464 400 667 (2000) 430 531 162 053 089 22889 876 197 513 424 678 735 321 161 369 509 651 080 712 024 287 364 865 401 621 581 448 469 003 780 251 725 846 809 23484 135 005 064 841 786 540 215 602 714 947 728 389 891 859 717 900 667 142 047 040 674 914 857 277 244 170 888 (2000) 890 500 235 24153 500 818 927 509 533 067 682 795 667 798 479 028 206 687 (2000) 866 807 708 005 105 743 616 25442 647 543 799 612 187 (2000) 012 378 858 050 246 (2000) 343 433 079 733 351 536 727 867 978 316 114 640 326 928 261 337 357 309 629 (4000) 26622 146 427 658 819 814 421 434 110 809 864 090 559 712 244 667 215 565 925 272 554 27023 461 199 467 594 808 721. 157 646 864 201 348 233 576 305 045 564 466 989 897 699 317 579 114 496 28554 992 588 330 762 250 067 200 653 998 498 220 920 606 (2000) 664 496 800 879 29826 204 161 623 888 784 787 970 018 751 718 505 050 749 151 165 489 027 016 689 034 544 628 180 740 30502 986 (2000) 514 664 975 908 668 319 921 450 601 311 (2000) 666 736 676 865 808 410 068 802 754 31383 157 (2000) 856 852 631 020 547 256 757 337 (2000) 117 '142 309 339 124 068 454 351 546 32778 253 216 213 858 883 052 641 486 440 662 177 410 450 997 309 33862 860 748 351 649 857 954 442 231 369 109 518 621 539 615 721 390 730 261 989 691 673 244 143 362 066 485 34138 053 893 989 116'890 869 430 805 580 479 911 174 201 (2000) 35190 840 801 645 277 261 395 462 665 503 414 185 013 826 814 952 968 174 397 993 999 265 188 920 936 244 874 540 731 36847 139 943 402 333 875 620 128 404 085 956 046 950 721 286 988 942 638 715 750 220 047 014 378 550 680 752 018 498 785 37463 867 491 678 400 729 782 300 (2000) 812 (2000) 199 230 769 467 142 26« 711 914 707 319 983 38364 567 760 307 863 504 997 019 069 954 483 362 146 901 610 727 612 052 007 886 158 522 541 392 259 737 728 096 751 164 39358 139 569 (2000) 681 133 128 872 640 921 595 553 225 361 720 271 173649 860 310 102 515 390 896 126 806 40812 819 544 392 595 073 986 922 596 259 487 958 218 566 276 589 790 938 484 681 584 056 41237 759 245 623 040 031 740 953 943 843 638 328 038 448 814 183 073 316 161 082 408 359 652 193 645 (2000) 42198 792 758 151 980 865 517 842 639 532 615 214 988 032 558 951 867 477 755 735 349 807 396 104 43579 501 584 157 953 746 614 636 (2000) 436 409 681 496 610 872 705 213 088 925 719 738 555 463 215 975 169 469 852 44308 320 022 228 752 057 516 269 499 753 811 (4000) 117 840 429 406 889 (2000) 544 971 581 728 040 361 45773 283 152 886 092 800 587 960 959 519 368 017 460 315 673 280 796 289 923 036 342 292 834 732 584 46479 031 790 717 731 219 852 835 533 013 862 386 012 074 292 024 167 848 899 340 194 485 492 392 961 821 47209 004 145 077 508 054 469 361 (2000) 855 833 356 041 495 704 568 48472 622 165 290 033 937 139 633 (2000) 236 571 292 772 575 955 671 634 057 031 858 743 940 49261 026 216 199 935 538 0E8 857 310 943 463 166 962 678 731 034 3855 522 763 552 689 526 189 550 615 658 50816 913 468 825 561 584 (2000) 759 054 773 435 546 393 466 797 275 134 377 632 208 542 426 560 10Ô 230 51129 061 613 489 552 199 650 404 408 (2000) 649 125 492 690 769 596 855 304 328 472 52339 959 534 785 159 636 956 916 343 783 082 301 277 749 940 032 187 936 53766 (2000) 687 393 511 835 853 214 186 342 927 174 074 978 (2000) 565 (4000) 337 251 682 108 956 026 944 866 184 54200 675 824 063 308 764 795 326 452 486 248 235 972 220 010 077 222 877 727 005 211 195 55845 272 881 542 221 898 946 281 917 733 038 973 534 521 086 814 048 704 737 716 862 (2000) 445 985. 56031 6S9 452 226 237 309 691 976 025 217 706 752 898 747 776 363 517 448 (2000) 57131 9(53 734 537 356 576 621 626 997 425 945 295 246 590 837 (2000) 175 850 553 932 936 523 863 (2000) 274 58668 468 083 223 246 630 178 852 (4000) 495 631 462 649 773 (2000) 101 659 410 (2000) 830 774 177 863 072 980 227 313 59821 899 875 371 824 504 461 084 706 066 134 216 663 743 169 434 396 550 906 429 071 008 60917 432 873 010 623 846 468 495 115 991 948 878 852 568 095 688 622 003 699 472 447 256 508 033 61312 027697 984 300 584 402 342 021 734 689 536 660 659 939 920 543 253 (2000) 163 380 361 (2000) 844 730 886 592 454 502 582 62236 793 389 591 417 350 542 171 195 248 214 165 671 (2000) 576 807 592 914 695 129 346 (2000) 896 63374 433 180 488 201 360 701 379 372 987 (2000) 377 595 914 807 824 220 253 742 279 960 862 64188 647 409 818 711 391 487 433 418 030 059 504 104 182 801 575 438 438 065 724 554 65019 589 966 382 810 632 328 634 757 758 553 728 483 776 160 883 779 628 535 929 997 619 034 147 035 644 211 252 66490 094 831 403 581 759 206 723 (2000) 566 540 646 788 982 101 887 705 427 485 (4000) 167 023 662 530 741 522 086 131 67776 242 063 (2000) 930 633 368 537 619 557 401 962 120 848 787 977 919 736 746 578 374 681 307 68026 497 158 473 187 831 236 149 467 117 577 787 482 678 498 532 450 443 837 580 744 679 411 69114 573 582 611 131 013 900 634 107 724 903 880 871 270 139 581 033 726 (2000) 848 727 349 473 542 158 588 308 568 196 70754 626 586 279 304 491 759 061 400 311 653 (2000) 169 323 383 591 285 869 811 758 617 338 451 404 383 879 231 473 734 282 535 339 252 896 71277 582 955 161 694 700 475 344 099 481 458 387 120 422 213 734 493 897 124 865 824 72670 863 129 341 199 070 659 184 226 990 908 23882 -a81il7,521Tč2ma29I-5726fs530814244nP9 908 293 077 546 406 086 064 620 73989 597 518 629 369 151 810 337 868 755 891 769 187 972 083 062 351 550 631 475 704 057 677 384 791 335 74148 201 477 348 345 251 562 (2000) 723 281 316 778 549 377 6?4 371 150 261 052 791 604 124 783 375 809 309 75064 821 438 686 500 537 324 556 698 008 291 746 362 885 748 604 830 283 225 569 477 207 337 782 712 76166 470 083 479 697 910 298 246 113 178 488 407 471 314 535 653 431 743 197 827 087 878 704 77743 (200) 276 279 646 393 741 (4000) 608 836 385 304 413 262 007 264 246 547 485 121 831 102 725 (2000) 514 901 097 845 205 j 78767 290 897 (2000) 853 568 077 692 016 002 531 659 278 144 512 368 263 753 295 (2000) ; 502 409 499 851 770 979 730 687 79143 393 500 125 919 388 807 709 (2000) ' 490 045 931 833 821 430 890 751 879 086 ; 80064 536 94 039 510 318 296 607 410 927 i 616 310 092 664 264 2*76 830 373 918 355 837 153 Na glavobol i sem že pazablll Našel sem sredstvo, katero zvesto uporabljam. Čim začutim predznake glavobola, takoj zaužljem neprekos-ljlve Aspirin- tablete tn me glava sploh ne prične boleti. Kupujem pa samo pristne »Dayerove-to-blete" v originalnih zavitkih z modro-belo-rudečo garancijsko znamko. I R 81301 (2000) 868 212 061 800 838 726 951 300 517 836 894 675 973 286 034 535 892 698 288 82797 993 931 199 087 912 291 467 177 114 534 076 248 788 606 (30.000) 872 844 615 796 071 854 128 185 83734 329 994 960 746 167 566 040 652 344 326 505 716480 919 310 115 784 645 361 437 936 717 140 84896 045 860 423 393 799 953 682 580 88i 090 184 261 219 845 838 193 85449 318 367 140 930 280 328 984 183 418 404 033 963 026 508 901 807 618 210 281 750 270 86947 279 599 553 806 065 (2000) 955 893 183 904 157 956 409 415 202 818 014 562 490 025 297 485 740 967 87953 810 393 (2000) 408 (2000) 527 687 134 048 908 353 589 823 651 842 351 411 882 664 418 078 197 962 012 765 844 775 415 559 88029 152 (2000) 596 975 276 342 990 457 445 486 380 940 834 296 674 148 181 207 456 922 790 629 130 441 965 077 143 165 498 476 129 297 417 89135 923 921 268 264 251 845 308 420 340 465 573 292 357 282 940 802 052 348 719 738 008 006 90657 026 966 522 936 743 192 841 570 974 956 762 608 606 271 024 460 674 366 987 (2000) 218 577 440 038 91529 014 935 871 287 580 682 161 867 925 877 911 753 458 943 093 4' 1 860 879 048 586 92868 732 517 187 892 992 397 259 (2000) 900 147 635 577 756 (2000) 789 966 983 (2000) 382 749 515 440 93711 577 394 141 (2000) 512 115 958 894 404 993 966 793 658 040 870 296 227 786 454 218 797 115 94982 483 500 830 853 249 542 158 946 310 927 331 597 424 054 095 95577 902 012 984 795 867 689 100 547 422 678 495 317 268 007 133 041 774 162 96433 950 938 756 330 298 649 494 758 331 073 629 131 709 571 684 895 230 744 322 352 566 925 379 97208 875 114 435 321 331 316 733 778 432 529 061 215 701 141 675 919 942 202 695 744 828 511 547 489 325 055 (2000) 697 658 390 98734 (10.000) 647 860 359 245 616 700 040 011 884 065 706 886 807 504 893 050 425 427 375 833 317 673 819 771 579 99374 502 678 833 456 800 146 627 027 976 527 120 242 573 142 026 609 373 (2000) 083 (2000) 582 740 778 100091 486 543 074 914 446 671 (2000) 972 641 542 570 402 (2000) 663 730 224 090 141 740 081 648 231 021 813 (2000) 022 065 101103 332 046 389 927 499 561 246 714 (2000) 014 261 655 197 796 718 984 719 224 173 350 702 518 229 44i 030 039 353 513 757 885 901 102998 978 505 467 085 065 (10.000) 976 (2000) 928 605 404 917 504 273 040 771 704 277 294 787 835 448 909 270 094 330 (2000) 985 483 135 711 919 103058 431 805 945 516 568 576 497 658 673 600 195 469 233 589 352 748 081 492 943 063 069 019 104953 (2000) 917 495 438 756 015 915 849 070 141 316 029 848 152 046 136 336 193 290 450 250 056 730 105535 129 154 641 397 537 710 654 838 628 707 532 082 (2000) 385 953 (2000) 795 260 047 463 066 035 144 655 010 106338 906 735 107 324 865 742 526 252 161 069 987 945 152 921 917 966 422 951 781 700 107503 389 0/2 426 114 631 666 184 501 976 919 550 444 080 295 480 062 699 067 917 108110 938 257 138 078 694 (2000) 232 635 955 546 874 196 788 909 642 008 112 445 906 760 109316 848 932 520 (10.000) 885 926 696 752 522 139 426 018 086 650 (30.000) 844 841 (20.000) 582 946 914 640 392 616 824 436 936 901 466 155 110319 475 477 080 124 893 981 183 752 423 627 971 634 000 399 261 845 618 128 346 488 705 228 895 512 111105 (2000) 737 878 573 222 950 826 839 206 952 907 971 277 835 243 610 355 693 029 538 555 112302 317 936 (2000) 906 717 211 679 497 254 641 296 924 101 898 978 362 147 376 780 755 640 368 (2000) 993 903 353 841 321 740 515 785 113698 401 046 712 356 374 867 138 633 536 (2000) 302 332 927 940 614 435 684 486 311 907 976 114332 751 749 587 918 366 008 287 215 465 196 479 402 007 ( 2000) 993 229 199 600 737 115589 210 681 (2000) 221 242 774 903 093 283 601 803 660 767 (2000) 208 120 756 237 809 892 (2000) 231 380 668 164 116765 662 331 077 532 772 164 148 582 060 071 (2000) 097 839 507 357 821 931 451 050 858 525 116 607 (2000) 775 (2000) 117674 238 308 570 175 837 126 703 173 (2000) 295 574 474 153 792 125 559 662 734 380 479 91S 864 084 235 627 807 888 697 026 118644 066 061 337 444 223 007 088 550 44f 589 042 579 567 523 951 083 771 375 119998 216 017 079 (4000) 233 418 268 48C 992 599 847 460 373 849 422 633 (4000) 620 5» 421 631 324 275 803 099 120228 051 581 567 410 052 285 045 963 12( 281 642 823 889 048 120 590 Г>52 906 989 631 121241 376 338 922 938 670 863 917 466 63' 130 165 205 374 920 924 714 606 542 024 122880 239 394 550 289 512 841 964 191 91 131 326 190 839 304 791 807 171 591 660 531 32! 683 019 237 764 725 010 368 123786 882 624 554 115 439 646 357 208 291 711 681 908 418 838 246 910 279 425 231 460 87! 121395 620 747 994 007 942 431 071 379 861 287 102 616 326 840 961 934 883 516 176 363 <18! 600 389 478 001 521 Sto«. 11V »SLOVENEC«, dne 28. maja 1927. Stran & MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica l-SO Din ali vsaka beseda SO par. NaJmanfU oglat 3 ali 3 Din. Oglasi nad devet vrstic ae računajo više. Za odgovor mam kol — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Praktikant 'eSč vseh pisarniških del Ičc primernega mesta ▼ lisami; gre tudi 2 meseca astonj. — Ponudbe na Lpravo lista v Mariboru >od Silro: vPr^Vtikant«. LfléA v Trbovljah 2 lil OH blizu občine, cerkve, prodajalne in šole, na jako ugodnem prostoru, naprodaj po ugodni ceni. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3984. DEKLICO z dežele prejmem k otroku. - Na-lov v upravi »Slovenca«. 'roviz. potnika a prodajo ČEVLJEV po rsej državi sprejmem. — Naslov v upravi: St. 4114. STROJNIK rezen, k lokomobili, iz-ičen strojnega obrata, z lobrimi spričevali, ki je 'ešč pri večjem podjetju, [atru itd. električne na-)eljave, montaže, se takoj prejme po dogovoru. Sta-îovanje in kurjava pro-;to. - (Pijanec izključen!) rRAN MARTINEC, Ljubljana, Prule št. 8. zastopnike ta prodajo množinskega jredmeta sprejme Generalno zastopstvo VOLU-TIN — KOČEVJE. Domžale, sh!™i: tom in njivo, sredi Domžal št. 48, se bo 1. junija ob pol 10 dop. na javni dražbi prodala pri okraj, sodišču v Kamniku, soba št. 6. Ker je hiša na lepi legi, se nudi sedaj ugoden nakup. — Pojasnila daje F. Janežič, Domžale. DRAŽBA. KoSnja nemške DETELJE se bo prodala na javni draibi, v nedeljo 29. t. m. ob 4 pop. pri Taškarje-vem borštu. — Kupci so vabljeni. Nasa obrt Pozor društva! O prilikah 25- in 50-letnic i, dr, slavnost. prireditvah se najtopleje priporoča za lotograliranje skupin Foto-atel|e D. ROVŠEK, Ljubljana, Kolodv. nI. 34. — Za prvovrstno delo se jamči. Cene solidne. Mošt (sadjevec) (prešan letos v januarju iz vležanih jabolk »mu-šančk«, prodam od 30 1 naprej po ugodni ceni. -Naslov v upravi St. 4087. Prodam hišo z 2 stanovanji in trgovino na promet, kraju v Rožni dolini cesta V, Stev. 23. Bukove remeijne 110X110 mm, 3.80 m dolge, absolutno I. razred, ostrorobne, 600 komadov kupi tt. AL. NEUDAUER (izvoz lesa), Gor. Radgona Vsakovrstno Mo ftuiHiie po najvišjih cenah t'erne, inveltr, Ljubljana Woltova ulica štev. 3 Hotelskega VRATARJA reščega nemščine in ita-ijanSčine, kavcije zmož-îega, išče Hotel Štrukelj, teli »e osebne pred- stavitve. I Iščemo dobra, pridna DVA LIVARJA strokovnjaka za akordno delo. zvonarna in livarna št. vid nad Ljubljano. Izučena šivilja Г*о TŠ : hirVTačaZ i'svoz lesa, Gor. Radgona. po zmožnostL - Ponudbe K im ceno dobr0ohranj. pod: »Poitena m zanes-ljiva St 27« upravi lista. Ii«t jo so izurjene PLETILJE Razpisujemo dobavo 2200 kg rudninskih olj in bencina. Ponudbe je vložiti do 7. junija t. 1. Več pri podpisani. — Direkcija drž. rudnika Zabukovca, pošta Griže, dne 24. maja 1927. Hrastove PODNICE ostrorobne, 2.65 m dolge, 44 mm deb„ 19—28 cm šir. Hrastove hlode 2.7 m dolge, od 30 cm sred. prem. navzgor, kupi večje množine tvrdka AL. NEUDAUER - izvoz lesa, Gornja Radgona. Borov les okrogel, event. tudi žagan, kupi večjo množino tvrdka AL. NEUDAUER, kratek, črn, ra-l\ICIVII j; selitve ceno prodam. - Naslov pove uprava lista pod St. 4090. Starovpcljana trgovina meSanega bla^a. s stanovanjem, se ugodno proda. - Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod St. 4097. Prodam travo (sladko), prve in dni*o košnje. — F. MATJA', Zgornja Šiška 57. 4127 Koruzo m strmo oddaja najceneje velctrcrovlnn ïltn In moko A. VOLK. MutiHano lînslinvn c^nln St. 24. 2 originalna lestenca naprodaj, iz lesa izrezljana, antično pozlačena -eden na 5, drugi na 4 žarnice, primeren za večjo sobo ali malo dvorano. -Ivan P e n g o v, podobar, Ljubi j., Kolodvor, ul. 20. KOLESELJ lahki, z 2 ali 4 sedeži, na ^ oljnate osi, kakor tudi . , ^"'••"^""ii-v. i« prično SEDLO. Naslov v na ïakurd-, linki - linke- in » . flach - «trojih, ter izurjene imr.ivl lista no d značko: ŠIVILJE katere »o «nožne šiTanja na «troja in d« roko. — Pismene ponudite na uprnTo »Sloveni n« pod «Izurjene pletilje«. 4088 ""prodajalko sprejmem v špecerljo; hrana in stanovanje prosto; dober zaslužek, stalno mesto. Pridite osebno • petletnim spričevalom. . Mavec, Medvode St. 8 pri Peku. 4086 upravi lista pod značko »Koleselj—Sedlo« 4129. Inseriraite ..Slovencu f( ••" « * • -Л-/ЛД- -v f.-.N'T' ft > Pisarniško sobo r visokem pritličju, odda takoj Pokojninski zavod V Ljubljani, Aleksandrova cesta. Restavracijo v centrumu mesta Zagreb, velik vrt, se daje V ZAKUP. - Samo resni reflektanti naj se izvolijo obrniti na Agencijo Obad — Zagreb, Шса 28/1. I fkl! m" velik, 4 m L. UR CCI visok, pripraven za trgovino ali skladišče, v Medvedovi ulici St. 11, blizu gorenj, kolodvora, oddamo onemu, ki nosi stroške adaptacije. - Najemnina po dogovoru. »Slograd«, Ljubljana. Prodaja košnje I. KNEZ iz Ljubljane bo prodajal na Vnebohod 26. maja t. 1. svojo travo za obe letoSnji košnji Prodaja se prične ob 2. uri popoldne pri Ančnikovem kozolcu v Spodnji Šiški, I ГХП luSčen GRAH LC.UU, in FLÏOL za kuho nudi po izredno nizki ceni Sever in Komp. LJUBLJANA. Za takojšnjo dobavo imamo cirka 30 vagonov hrastovih odpadkov za kurjavo, z žico povezane. Cena po dogovoru. • »ZORA«, parna žaga v Črnomlja. 4005 Odda se košnja trave ZA OTAVO in sicer v bllž. Dolenjskega kolodvora. - Poizve se pri tvrdki Ivan PERDAN nasledniki v Ljubljani — Krekov trg 11. Oddaja košnje! V nedeljo 29. mnja ob 10 dopoldne se odda na favni dražbi letošnje kolonjn trave na Dolenjski cesti St. 72, nasproti gostilne »Jelačin«. 4089 Stavimo podjetje ACtETTO & drugovi drutbn z o. i Maribor, KoroSpPva nI. Za birmance nudi najlepša darila, kakor zlate in srebrne ure, verižice i. t. d. po nizki ceni zlatar Danijel Zupane Ljubljana, Wolfova ulica 6. PO DINARJU DO HISE! Kredit, in stavb, zadruga »Mojmlr«, Maribor, Koroška cesta 10, organizira poseben sistem štedljivo-sti za splošno gradbeno akcijo. — (Vprašanja z znamko.) „Kolesaril" v* cen/* zelo padla. Pneumatika Michelin, Dunlop. Ceniki franko — prodaja na obroke. F. BATJEL, Ljubljana, Karlovska cesta 4. vata, volna, odeje izdelovanje - popravila. Rožna ulica 19, Ljubljana, Surovo maslo prvovrstno — razpošilja dnevno po najnižjih cenah FRANC SENČAR, trgovec, Ljutomer. Zahtevajte ponudbe in naročite poskusne pošiljke. Ugodne NOVOGRADNJE tudi nazidavo in druge adaptacije v beroklitu ali običajnem gradh, materialu — prevzame novo-organizirani gradbeni oddelek «MARSTAN«, Maribor, Koroška cesta 10-1 OSLE za kose prave bergamaSke - dobite pri SEVER & Komp., Ljubljana. 3930 Mamice! 30 otroških vozičkov raznih vzorcev se prav poceni razproda v tovarni „TRIBUNA", Ljubljana, Karlovska c. 4. ČČ. gg. župniki! Vsa pozlatarska, cerkvena in privatna, v mojo stroko spadajoča dela, izvršujem vedno po najnižji ceni. Za obilna naročila se priporočam cenj, župniščem. — Umetne slike in okvirji. ANTON KOS, pozlatar, Ljubljana, Mestni trg 25. 4039 Volna - bombaž za strojno pletenje In ročna dela, 1 o b i t e po "JSP- najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA. Stari trg 12 - Židovska 4. Za birmo ure, zlatnino in srebrnino nudi r veliki iibiri najcenejše Ivan Pakii, Ljubljana, Stari trg št. 20. KROJE (šnite) poljubne in po najnovejši modi, izdeluje in razpošilja Knaielj Alojzij, učit. krojaštva, Ljubljana, Kri-ževniška ulica. 4043 UGODNA PRILIKA. MeSana trgovina, dobro idoča, v lepem industrij, kraju, zraven železnice, pripr. za samsko osebo, se radi izselitve proda proti takojšnjemu plačilu Ponudbe na upravo pod: »Lepa eksistenca« 4041. Vn7nVP razli{" P°" VU1UV C, poln, dobro ohranjene, imam raprodaj in sicer: KOLESELJ na 4 vzmeti, voz zapravljivec (2 sedeža), močan parizar (šine 10 cm) za težo 3000 kg, 1 močan voz-samec in 1 lažji. Cena primerna. Po dogovoru. Priporočam se za v mojo stroko spadajoča dela in prevzamem naročila vseh vrst vozov. Mihael Vojska, kov. mojster, Rodica 26, Domžale. PRODA SE : Kompletno dobro ohranj. izložbeno okno 190X105 in vrata s steklom in jeklenimi z a s t o r i. Več starih vrat in dvojna železna. — Vpraša se v trgovini Anton MERIIAR, Ljubljana, Sv. Petra c, 22. пзгг^иашЕзовацсзавквкзтааааЕшшптвшпвав^вввв STANKO PREMRL: 5LflVfl BREZnflDEŽNl Zbirka mešanih, moških in ženskih zborov. Marijine, evharistične in druge pesmi. — III. izdaja. Broširano Din 30'—, vezano v platno Din 40'—. JUQQSLOVdMSKfl KNJIQflRN/î -LJUBLJANA Znižane cene in največje skladišče dvokoles motorjev, šivalnih strojev, otroških vozičkov, vsakovrstnih nadomestnih delov, pnevmatike. Posebni oddelek za popolno popravo, emajli-ranje in poniklanje dvokoles, otroških vozičkov šivalnih strojev itd. — Prodaja na obroke. Ceniki franko. TRIBSJNA" B7. D. S... tovarna dvokoles in otroS. vozičkov. Ljubljana, Karlovska 4 Prva ljubljanska velepražama za kavo Karol Planinšek priporoča svoje priznano najboljše mešanico Cenjenim odjemalcem se zmelje kava električnim potom takoj pri nakupu brezplačno in sicer za turško ali navadno kavo. Prodajalnica: Dunajska cesta, vogal Tavčarjeve ulice. etamin, batist, krep, rips in modno blago letne sezone. — V veliki Izbiri za birmance v trgovini Marijo Rogelj, Sv. Petra (. 26, poleg Kolodvorske ul. Cene najnižje. INKOVEC-K-rOXX Pravo zdravilišče za srčne, ledvične in mehurne bolezni SLATINA RADENCI s svojimi znamenitimi mineralnimi vrelci In naravnimi oslenitnoklslimi kopeljl. Najmodernejši pripomočki zdravljenja. Lepa lega. — Izborna oskrba. Dijetetična restavracija z mlekarno in kavarno. Najnižje cene! Zahtevajte prospekti Naznanilo. IvrdKa POM nasl. flirho Dogatal IJubJJnnn, stari trg 14 naznanja . cenjenemu občinstvu, da f r otvori 1. junija svojo popolnoma na novo preurejeno in bogato založeno špecijelno trgovino vsakovrstnih najmodernejših klobukov, ter se za cenjeni obisk najtopleje priporoča. Cene zmerne I Postrežba točna I Istotam se bodo sprejemali klobuki v popravilo. i Le poglejte se pod noge s pa boste videli, da so komaj novi čevlji že izgubili lepo obliko. Kdor kupi »DOKO« čevlje, ta si z veseljem ogleduje čevlja mesece, ker ohranita radi silne trpežnosti elegantno obliko naj delj časa. m t ; Dobijo se samo v f9 DOKO" trgovini ra : ; Ivan Čarman, Prešernova ulica 9, dvorišče. M E O H Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je naš dobri, iskreno ljubljeni sin, brat in nečak, gospod Vojče Grajezda visokošolec v torek dne 24. maja ob 6 zvečer, 19 let star, po daljScm trpljenju, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, 26. maja, ob pol 5. uri popoldne iz mrtvašnico, Stara pot št. 2, na pokopa-jišče pri Sv. Križu. Ljublfana, dne 25. maja 1927. PROF. FRAN GNJE2DA, oče. - TILKA, mali. — MEUTA In OLGA, sestri. - Rodbini: BAHOVEC in DR. GRABLOVIC. Najboljši Šivalni stroj je edino le fiMZlEIIIШН Ea dom, obrt in iuduatrijo ter švicarski pletitni stroj „OUBIED" Istotam v zalogi pisalni stroji URANIA cenlenlm tltafellem se priporočalo naslednic (wrdhe: V AMERIKO Josip Peteline Mubljans bliiu Prešernovega spomenika ca vodo Najlepše opreme. Nizke cene. Tudi na mesečna odplačila. OSAVJEST! IvanKrižnar krovM Ljubljana, Hrenova ul. 9 Jlustr. Slovenca' letnika 19Z5 In 19ZG sta še. na razpolago. IVAN JAVORNIK шмаг Ljubljana. Domobranska c. 7 stolnica poleg Zmajskeg« nostu Blaž Jantar pleshar ljubljena, Dren TCOD. HORIM kleparsko hi leltelecl|tko podjetje Ljubljana Poljanska cesta štev. 8 KLOBUKE perilo i. dr. modno blago kupite najceneje .PRI AMERIKANCIT LJUBLJANA, Stari trg 10 Zaloge telovadnih potrebščin Deielna lekarna pri .Mer. Pomaga}' Mr. ph. M.Leustek Liubliana. Reslleva cesta 1 Marlinc, Cerne & Komo. dr. z o. z, pleskarska in črkoallk. tvrdka, LJUBLJANA, VoSrjakova 8 AngBloslav Hrastnih manufakturna trgovina Llabllana. Harltrsalia c. 8 K. Pečenko trgovina vseh vrst nsnjn In čevljurekih potrebščin L ubliana, Sv. Petra cesta 32 PRISTOU & BRICELj črkoslikaria, Ljubljana Aleksandrova c. 1 Telef. 90 Ustan. 19038 Čast mi je ovime obavjestiti cij. opčinstvo, da sam otvorio na Starem trgu broi 25, a s druge strani na Gallusovem nabrežju brci 77 DALMATINSKU KLET gdie ću točiti speciielno viška naravna vina, i to: £R.\0 Din 10, OPOLO Din 11. BIJELO Din 12, dalmatinsku RAKI JU Din 40. i držati razna hladna jela. Preporučara se га Jto brojno posjet sa Jtovaciea M. BORČIČ. tApatnlk Ljubljana. Krakov tre 1 KOUAČIČ & JAPEU trgovina s spec. kolonij. In materll. blagom UUUJANA, Kongresni trg 19 Jakob Kavčič parna pekarna Ljubljana, Gradišče S Podruž.: Prešernova 14 Peter Žitnik splošno kleparatvo LJUBLJANA Poljanska cesta 31 B штш ceno, temveč tudi kakOUOSl izdelka se mora upoštevati pri nabavi poslovnih knjig. Knjigoveznica K. T. D., Crtalnlca 5n fournies po-sioonih knjig u LJubljani, Kopitarjeva ulica Sten. Q/II. SrDOlirïâîSHO- sîovcnshl slovar. Sestavil dr. Alb. Vilhar. V platao vezan Din 60"—. Jugoslovanska knjigarna y Ljubljani. ■MN&šBBSBflfllBSISS Prodaja konkurznega blaga, V kenkurzni zadevi Miloša Simončiča iz Sevnice se vrši dne 28. maja ob 19. uri prodaja trgovskega blaga v celoti ter prodaja pohištva na drobno. Najnižji ponudek za trgovinsko blago v celoti znaša 5000.— Din. Natančnejši pogoji prodaje se izvedo pri upravniku mase dr. R. JESENKO, odvetniku v Sevnici. MORSKO KOPALIŠČE KOTEL ROKAH 50 aob v samem hotelu! Informacije daje lastnik AL. BEKANEK. S Kolikor ima leto dri, toliko postaj trpljenja mora obiskati nervozen bolnik, kajti slabi i.trajtni živci mn '.agrenjajo ž vljenje in po-77.roćajo razne boli. Zbadanja. trganja, omo-ca. tesnobnost, glavotr>l delni in popolni, šumenje v nAesih migijanje pred očmi, mo-tf-n.a v prebavi, pomanjkanje spanja, poten,* trganje v mUieah, nespoaob iOst za '.z.r, in ra«.-i«! druge prix««. v> pis edi ca slabih, ut.rn,enih, bolnih živcev. Kako se relte te nadloge? 4 p.-. ■■•. ki isebuje obilo vitamina, je pitalo m '..(,-.'■:>'» z ir dobrote. Pospešuje na čudoviti način delovanje telesa, krepi brbt >1 mozeg in morgane, jaći mišic». in ude, daje mor in pogum Življenja. V boju za zdrave živce de; a pristni Kola-Leeithln večkrat čud», primerne hranilne snovi vodi do skrajnih ,-nest proizve,anja Krvi, poživlja, opogumlja ter ohranja mlado*' In svežost. Sami se boste n-.o : li prepričati, da vam ne obe'»m nii4. neresničnega, kajti v prihodnjih dveh tednih pošljem vsakomur, ki rni p:*e, po-polnorr.a zastonj in franko malo šketljieo tfou-Leeithin in knjigo zdravnike z mnogo-ri obolenja prešič>>v ter v nabra-njonje rdečice ee je izkazal v noštetib slučajih kot edino uspešno zdravilo Sadnlksrjev zdravilni praSak zoper obolenje prasiîev To je vodno učinkujoče alsopatično sredstvo očisti prebavila in odvaja iz njih kužno bacile. Pospešuje tek in rejo zdravim živalim ter pri obolelih pravočasno uporabljen zabrani rdečico. Previden rejec ima ta prašek vedno doma! 1 uvoj 12 Din, 10 zavojev 100 Din, preprodajalci poseben popust. Co se pošlje denar naprej poštnine prosto, sicor po povzetju. Izdeluje in razpošilja z natančnim navodilom samo Lekarne Mr. Stanko Hočevar, Vrhnika 23. V zalogi so vsa druga ztravila. USNJE IN PODPLATE kakor tudi vsakovrstne čevljarske potrebščine kupite žeto dobro in po brezkonkurenčnih cenah samo pri Vaclav Vošinek, Maribor, Koroška c. 13 Ing. Ovidon Gulič : Parni stroj in parna turbina. Navodila za strojnike in obrotovodje parnih obretev. — Vezana knjiga stane 80 Dia Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. 4 ч •ï^f.« ттжт Zahvala Ob priliki bridke izgube ljubljenega sina in brata Stanka trefješolca drž. real. gimnazije se najtopleje zahvaljujemo celokupnemu profesorskemu zboru za izraženo ao-žalje, dalje g. razredniku dr. licu za njegov v srce segajoč govor, pevcem-dija-kom za krasno potje in vsem darovalcem vencev, sploh vsem, ki so se tako mnogoštevilno udeležili pogreba nepozabnega nam sina. Kočevje, dne 20. maja 1927. Žalujoča rodbina BELJAN. Za Jufioalovanako tkkarao v Ljubljani: Karol CM. Izdajatelj: dr. Fr. Kolove«. Uradnik: Franc Teraetflav.