Političen list za slovenski narod.
P. polti prejeman velja: Za celo leto predplač&n 15 gld., za pol leta S gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman veljd: Za celo leto 12 gld., za pol leta fi gld., za četrt leta I fld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28.
Naznanila (inseratn se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/,6. uri popoludne.
Štev.
7 Ljubljani, v ponedelj
0 Iv
19. avgusta 1889.
Letnili XVII.
Oderaiije delavcev.
Pred dvema tednoma smo ožigosali „umazano podjetništvo" in ožemanje delavskih trpinov s svojevoljnimi kaznimi in globami od strani umazanih podjetnikov. Poznamo tovarnarje — celo pobaro-njene —, ki so jednakim načinom obogateli. Ali to jim ni še zadostovalo; izmislili so si še drugi grabežljivi način, kako bi oderali uboge delavce. Stvari sami, posebno pa delavcu, vedno koristi, ako opozarjamo našo eksekutivo na taka podla dejanja, ka-tera p r e p o v e d u j e postava.
Mnogi trgovci zalagajo posebna skladišča ali magacine za živež itd. pri svojih zavodih, kakor vidimo v mnogih krajih tudi na Slovenskem. Delavcem strogo zabičujejo, naj kupujejo ondi svoje potrebščine, drugje niti za novčič ne smejo kupiti; tako se tem potom njemu ali sorodnikom dobiček steka v žep. To je samogoltnost in krivica proti bližnjemu.
Pripeti se večkrat, da je lastnik taeega zavoda soroden veletržcu, tovarnarju ali trgovcu, ki že sam ni ljudem priljubljen, in vsled tega so ljudje razžaljeni in razdraženi, češ, mezdo, katero sem težko zaslužil, morem lahko potrošiti po potrebi in volji, kjer je meni drago, in ni mi treba poslušati nečloveškega in brezvestnega svojega gospodarja.
Tako se torej dogaja, da se zanemarja postava, ki bi imela delavce braniti in se zanje potezati. Brezvestni tovarnar ali trgovec podkupi dotičnega paznika, in ta zatisne oči nad marsičem ter pusti delavca stiskati.
Tudi bi mogli našteti mnogo mnogo slučajev, da morajo delavci za krvavo prislužene novce kupovati živež, katerega bi niti vsaka žival ne vživala. Iz slanine lezejo črvi, moka je oprhnela, vino ponarejeno, žganje prava brljavka iz vode, špirita in sladkorja itd. Imamo sicer postavo proti ponarejanju vina, toda smemo reči, da je le na papirji.
Treba je nove postave, ki bode nadzorovala ves človeški živež, obleko, posodo itd.
Ali je čudno, da delavci proklinjajo gospodarja in pa za hrbtom opravljajo, anarhistiške liste čitajo, delodajalcem delajo zapreke in škodo, ko vidijo, kako gospodar ž njimi brezvestno ravna, jih prikrajšuje, ne zmeni se za njihove pravice ter jih preganja z globami'?
Postava božja in vsakemu človeku vcepljena v srce, ako ni otrpnelo vsled nasilstva, nas o tem pouči. Naš list je objavil že marsikak migljaj, vreden uvaževanja, glede razmer med tovarnarji in delavci. Gotovo bi se mnogo predrugačilo in preosno-valo glede nravnosti in narodne zavesti, ko bi se vestno izpolnjevali ti napotki.
Tovarnarji bi pač ne izgubili, ko bi človeško postopali z delavci. Ljudje pa, videč, da gospodarji ž njimi — kakor jim kaže kupčija — po mogo-čosti ravnajo ž njimi uljudno in vestno, bili bi gotovo zanesljivejši in bolj udani. Kjer je treba spo-razumljenja, ondi se mora odjenjati na obeh straneh. Važna reč je tudi, da se med delavci razširja dober katoliški tisek. Dandanes imamo Slovenci mnogo tacih umevno pisanih, poljudnih listov. Ko bi se ti listi širili in marljivo čitali, doživeli bi mirnejše razmere, veselejše čase.
Naše katoliško slovensko ljudstvo se toplo poteza za delavce in njihove koristi; živ dokaz temu je že tritedenski kranjsko-štajerski štrajk. Ta štrajk pa je v prvi vrsti zakrivila židovska uprava. Gospodje z Dunaja so sedeli v Celji, ne da bi se neposredno, naravnost pogajali z delavci. Delavec je najrevnejši živelj v človeški družbi; dolgo trpi in prenaša nadloge. Ko pa omaguje pod bremenom, vspne se ter brani. Delavci po tovarnah in drugih delovršbenih zavodih naj nam od časa do časa podajejo poročila o svojih dolžnostih in pravicah, željah in opravičenih pritožbah, mi bodemo vedno odkrito, nepristransko zagovarjali njihove pravice in jim po svoji moči dajali dobre svete.
Družbe sv. Cirila in Metoda
redna IV. velika skupščina na Bledu dne 8. avgusta 1889.
(Dalje.)
II.	Lep sad utegnejo obroditi mej slovensko mladežjo knjige, ki jih je naša družba darovala in razdelila po vseh pokrajinah. Tajništvo je po zapisnikih preračunilo, da je bilo raznih molitvenih, šolskih, podučili h, zabavnih . . . knjig poprečno razdeljenih na Koroškem: čez 2500, na Štajerskem krog 1000, na Primorskem krog 700 in na Kranjskem 600, torej približno 5000 izvodov. Ako temu pridenemo še razna učila in šolske po m očke, smelo trdimo, da je družba i v tem obziru dosegla svoj namen. (Dobro, dobro!)
III.	Nadaljni vspeh družbin so pač podpore v novcih, ki jih je vodstvo podelilo raznim občinam za zgradbe šol pod pogojo, da so in bodo učilnice slovenske. O dotičnih svotah obvesti slavno skupščino itak vodstveni tovariš gospod dr. Vošnjak, kar spada v njegovo področje. Tajništvo naj sme le pristaviti: Vodstvo ima voljo vsem ustreči, vse take občine podpreti, — a dajte nam denarjev!
IV.	Na Koroškem — utegnil bi kdo pripomniti, niste še ničesar dosegli. A pomislimo! Vsaka reč se ponatorno razvija. Res še nismo privojskovali slovenske šole, po kateri tako vzdihujejo naši bratje;
—	a mobilizovali smo — čast in hvala posameznim rodoljubom koroškim — narodno armado, ki ne bo mirovala prej, da zmaga slovenska in katoliška šola,
—	poudarjam, gospoda moja, — „in katoliška", — kajti ondi, žal, pojemlje verski duh, kjer je slovenska mladež izročena renegatnemu ali celo nemškemu učiteljstvu, ki vidi svojo glavno nalogo v tem, da naši deci ubija nemščino v glavo. V sedanjih ondotnih razmerah pač ne trdim presmelo, če rečem: Zgubijo slovenstvo, zgubijo i verstvo. Renegat zataji čestokrat i svojo vero. — O, da bi merodajni faktorji vendar enkrat spregledali, da ne-
LISTEK.
F. S. Vilhar-jeve skladbe
(III. knjiga).
Vlastita naklada. — Tiskao R. Milic u Ljubljani. — Cena 2 gld.
(Konec.)
Torej P. S. Vilharjevih skladb tretja knjiga razpošilja se po širnem slovanskem jugu. Brez-dvomno obudila bode povsod blagodejen odmev, kjerkoli jo bodo rabili. To Vam je knjiga vredna, da jo postavite v jugoslovenski „salon". Po raznovrstnosti tvarine se še posebno odlikuje. Na šest-indevetdesetih straneh velike četverke podaje ti rnožke in mešane zbore, samospeve za visoki ali srednji glas s spremljevanjem glasovira, in samostojne kompozicije za glasovir.
Najprvo oglejmo si zbore. Vilhar se rad poprime daljših zborov in te izvede na široko. Tako je uglasbil kantato na čast cesarju, ko je obiskal ob šeststoletnici deželo kranjsko. Ta velikanski zbor je dosegel takrat uspeh, kakoršen zasluži. Nekaj enakega podaje nam umetnik v tretji knjigi svojih skladb. Uglasbil je namreč vso kantato A. Funtka
v spomin Miroslava Vilharja. Izmed vseh zborov zdi se mi za nas Slovence le-ta najimenitnejši. Ne samo, da je vseskozi mojstersko izdelan, navdušen na nekaterih krajih do skrajne meje, — skladatelj vedel mu je dati še s tem posebno zanimivost, da je vanj vplel motive iz znanih melodij svojega očeta. To bode navdušenost, kadar Slovenci začujejo znane glase v tej obliki! Želel bi iskreno, da ga o priliki doneso na oder naši pevci.
Lep je, ter pomenljivo ujemajoč se z besedami J. Sundačiča veliki zbor „Guslam". Ovrsta koračnica na besede A. Aškrca je „Bolgarska da-vorija", koje „trio" se posebno ljubko prilega mogočnim, pogumnim glasovom uvoda in izvoda. Zbor ta bode napravil velikansk efekt, ko ga zapoje velik pevcev broj. Omeniti mi je še ljubeznjive skladbe za moški zbor: „Veni cviete!" Izvajal bode to glasbeno cvetko tudi kvartet, in mislim, s posebnim vspehom. Pomenljiva skladba je tudi „Spljetu". Veliki zbor elektrizoval bode ž njo svoje slušatelje, tembolj, ker se zdi, kakor da kliče iz teh glasov hrvatska narodna pesem. Sploh, kakor sem že omenjal, dije iz Vilharjevih zborov neki blagodejni spomin na jugoslovansko narodno pesem, tako, da se ti zdi, kakor da čuješ v krasni obliki improvizirano sedaj to, sedaj ono narodno melodijo. In to nam
je porok, da bodo njegovi možki zbori postali dragocen zaklad v zbirkah pevskih društev.
Izmed mešanih zborov naj omenim „Pro-ljetna pjesma" po besedi J. F. Gunduliča. Ta skladba je pisana v živahnem slogu ter pripravna zapustiti dober vtis v poslušalcih.
Preidimo sedaj k skladbam za jeden in dva glasa. Takih nam je posebno treba, če hočemo, da prodere domača pesem tudi v družinah. Koliko je po slovenskih mestih družin, kjer se mnogo igra in poje! Pa če poslušaš, šumi ti na uho večinoma tuje blago. Temu se mora v okom priti. Deloma je ledino zoral že Miroslav Vtlhar, sin je krenil tudi na to pot. Že v prvi knjižici svojih skladb podal nam je „Mornarja", „Nezakonsko mater" itd. V tretjem delu omenjam naj dvospev za višji in nižji glas s spremljevanjem glasovira: „Na goro!" To je bujna kompozicija, polna življenja, polna lepih prehodov. Brezdvojbeno se bode udomačila pri slovenskih pevcih. Omenim naj tudi drugih samospevov: „Oj, vstani, solnce moje!" (S. Gregorčič) za „Sopran" ili „Tenor" pratnjom glasovira. „Pitaš dušo . . (L. Vukelit!) za „Mezzo-Sopran" ili „Bariton" pratnjom glasovira. „Kada mi zviezdo" (L. Vukelič) za „Alt" ili „Bass" pratnjom glasovira. Vsi ti samospevi imajo primerno in ne težko Sprem-
varnost ondotnemu ljudstvu ne preti od slovenstva, pač pa od nemštva!
Naših jednajst podružnic na Koroškem je vme-silo kvas narodni zavesti, katere, upamo, več ne bodo pogasili mrzli curki nasprotne sile. Če opazujemo ondotne kmete, v katerih še veje pravi verski duh, prirojena poštenost slovenska, kako so neustrašeni junaki v borbi za slovensko šolo, moramo jim izreči svoje občudovanje in globoko spoštovanje. Ker so njihove zahteve in prošnje utemeljene v božjih in človeških pravicah, pa tudi v naših državnih zakonih, morale se bodo prej ali slej uslišati; škoda je za nas, ker se zgublja čas — in zgublja ter od-tujuje naša slovenska deca. (Odobravanje.)
V. A še jeden vspeh smemo zabeležiti. Obče priznana je potreba primernega berila za slovensko mladež. Večkrat se je že poskušalo dajati na svetlo takih spisov, a iz raznih uzrokov — osobito denar-uih — so zaostala enaka podjetja. Sosebno speča-vanje je imelo zmer svoje težkoče. Družba sv. Cirila in Metoda je neko sredotočje, krog katerega se zdaj še, hvala Bogu, zbira duhovska in svetna in-teligencija, rodoljubno ženstvo in zavedno kmetstvo, torej zelo pripravna izvesti gornji namen. Zato je njeni odstvo sklenilo izdati „Knjižnico sv. Cirila in Metoda". Povodom štiridesetletnice cesarjeve je prišel I. zvezek na svetlo, opisujoč bitje in žitje milega nam vladarja. II. zvezek pa seznanja mladino s praočetom naše cesarske rodovine, z Rudolfom Habsburškim. III. zvezek jej kaže preporo-ditelja slovenskega šolstva, Valentina Vodnika. Kritika v naših listih se je izrekla pohvalno, da, celo laskavo. Prvima snopičema veljavo povzdigne še to, da so ji na spoštljivo vodstveno prošnjo vis. c. kr. deželni šolski sveti na Kranjskem in Primorskem priporočili vsem podredjenim oblastvom v nakup in razširjanje mej mladež; od vis. deželnih šolskih svetov na Štajerskem in Koroškem pa še ni odgovorov. (Klici: In jih tudi ne bo.) — Izpeljivo pa je to podjetje, če pomislimo na svojih čez osemdeset podružnic. Ako vsaka razproda samo pol sto-tiue izvodov, spravimo v slovenski svet vsakega spisa čez 4000 izvodov. Zato se usojamo častitim skupščinarjem to zadevo prav toplo priporočiti. V kratkem vodstvo razpošlje dotično okrožnico vsem podružničnim načelništvom. Ako se nam to obnese, razširimo knjižici delokrog za razne pedagogiške spise po vzgledu „Hrvatskega pedagogijskega sbora". (Dobro!) •
5. Vodstvo ne sme molčati o napadu dunajskega dnevnika „Neue Freie Presse" na našo družbo. Dne 23. januarija t. I. je objavila izviren dopis iz Gradca, v katerem je podtikala naši družbi, da je v zvezi s korifeji „slavjanskega dobrotvoriteljnega občestva" v Peterburgu. da prejemlje od njega novčne podpore, zloglasnih „rubljev", da vodi propagando za slovansko liturgijo itd. — Kakor je bila napala „Ustredni Matice školsko" ter se je spekla, ker je morala preklicati laž, — tako jo je staknila i pri naši družbi; vodstveni popravek, da so vse njene trditve neresnične, je objavila dne 19. februarija t. 1. Na poziv, naj pove dokaze za svoje pisarenje, naj naznani, kje so rublji . . . je še do danes odgovora
dolžna. Misli si menda: Calumniare audacter, semper aliquid haeret. (Tako je!) Naše lojalnosti si ne damo ,črniti od nikogar. (Res je!) Mi smo in ostanemo pošteni Slovehi in vsigdar zvesti Avstrijci, kar je izrazil naš pesnik z znanim rekom: „Hrast se omaje in hrib — zvestoba Slovencu ne gane." (Splošno pritrjevanje.)
6. Nehvaležno bi bilo molčati danes o tistih rodoljubih, ki so uzorno pospeševali naše društveno svrhe, a jih je v teku leta pokosila nemila smrt. Ob sinji Adriji je preminol uzorni Sloven, stolni kanonik Mihael Debeljak, ki nam je še v tako blagem spominu od druge skupščine v Trstu, poseben prijatelj ondotnemu našemu zabavišču. Istemu otroškemu vrtcu pobrala je neizprosna smrt njegovega vrlega nadzornika Lovra Žvaba, ki je v Du-tovljah sklenil svoje življenje. Za probujo našega naroda ob obalih jadranskih je bil neumorno delaven. Krška podružnica obžaluje zgubo svojega tajnika Ivana Jazbeca, uradnika v pok.; nakeljska (na Gorenjskem) svojega prvomestnika Antona Zamika, zlatomašnika; tukajšnja blejska svojega podpredsednika, Štefana Gnjezdo, župnika v bližnji Bohinjski Beli, ki je umrl in počiva daleč od domovine v Karlovih Varih; škofjeloška svojega tajnika, Blaža Sokliča, ondotnega mestnega župnika. V Varaždinu je zatisnil oči profesor Jernej Francelj, kateri je iskreno ljubil svoj rod slovenski, ki je nedavno daroval naši družbi akcijo v vrednosti 60 gl., ljubil bratski narod hrvatski, mej katerim je deloval. Tem in vsem drugim j članom naše družbe blag spomin in plačilo nebeško! (Skupščinarji se vzdignejo.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 19. avgusta. ^Notranje dežele.
Državni poslanec J. baron Giovanelli je dne 16. t. m. po noči 74 let star umrl. Pokojnik je bil odličen zastopnik državnozborske desnice. On je bil tisti poslanec, ki je zapustil dvorano, ko je zakričal neki liberalni poslanec: „Vaša domovina je Rim, vaš cesar papež!" — ter s tem pokazal, da je ravno mož, Ui odkritosrčno ljubi cerkvenega glavarja, ob enem tudi do skrajne občutljivosti lojalen in rodoljuben. Giovanelli je bil izvoljen na podlagi kompromisa, sklenjenega leta 1885 med nemškimi konservativci in italijanskimi narodnjaki. Naslednik Gio-vanellijev bo tedaj zopet konservativen Nemec, ker kompromis še vedno obstoji.
Koncem septembra bo šel z Dunaja nov romarski vlak v Rim. Kdor hoče kaj o tem natančneje zvedeti, obrne naj se naravnost do pisarne katoliških društev na Dunaji, I., Aunagasse Nr. 9.
Vnanje države.
Nadzorovanje Vatikana s straui italijanskega redarstva sedaj priznavajo tudi liberalni listi. Takó piše „Corriere della Sera": „Papež se je naveličal male palače v vatikanskih vrtovih ter ne zahaja več tje. To se razno tolmači; najverojetue.jši vzrok za to je prevelika vročina, kajti palača leži nizko in ni hladna. Mnogi pravijo, da papež ne gré več tje, ker je predrznost redarstveuih uradnikov prevelika, ker krog Vatikana stikajo, posebno blizo cerkve sv. Marte, kjer leži tudi napominana palača. Vohunstvo presega vsako mejo pameti. Pregledujejo
Ijevanje za glasovir, melodije, deloma živo-vesele, deloma žalno-tožne, harmonirajo z besedami pesmij.
Razven omenjenih glasbeno - pevskih komadov pa najdeš v knjigi i strogih kompozicij za glasovir. Tudi teh se je lotil z dobrim vspehom naš Vilbar. „Poloneza", „Scherzo", „Gavotta" in dvojni „Kolo" te z zanimanjem zasvirajo v prijetne čute, kakoršne je položil skladatelj v te svoje glasbotvore. Ni mi naloga, opisovati in razkladati, kolikega pomena in kakošna je sestava te vrste muzikalnih del, — glasbeno naobraženi itak to umejo, — le to bi rad opomnil, da je jako srečna misel, priprostemu jugoslovanskemu „Kolu" dati praznično obleko. To bode vedno ponos vsakemu zavednemu .Jugosiovenu, ako vidi, da mimo Rubin-steinovih, Raffovih iu Chopinovih polonez in valčkov si je tudi hrvatsko „Kolo" ugradilo pot v „salon". In tako je prav. Kakor narodna pesem, tako naj slovi po svetu tudi „Kolo".
Z veseljem — če smem poprijeti še enkrat začetno misel — pregledaval sem tretjo knjigo F. S. Vilharjevih skladb. V nobeni jugoslovenski obi-telji — sem si mislil — bi je ne smeli pogrešati. In upajmo, da strah, ki navadno spremlja naše slovenske kompozicije, strah namreč, da bode knjiga prašila se v omari, ostane prazen. Sazite po njej,
glasbeno-nadarjeni krogi in doni naj jugoslovanska pesem širom domovine od Adrije do Crnegore in dalje!	K.
Pisma z Dobrne.
Dne 5. avgusta.
Zadržan vsled prihoda našega prijatelja Alberta včeraj nisem mogel dovršiti pisma. Trdi, da je prišel iskat zdravja, a vnanjost njegova priča o svežem duševnem in telesnem zdravji; mogoče, da potrebuje počitka. Njegova odločba za Dobrno ni slaba, ker je Dobrna med lepšimi in najpriprostej-šimi kopališči, kamor ne sega v veliki meri laži-formalnost in se ji lahko izogneš, ker tu vsakdo more živeti po svoji volji. Kopališče je oddaljeno od Celja poldrugo uro ter leži 357 metrov nad morjem v romantični krasni Savinjski dolini, ki je obkrožena šumovitimi bregovi s severne, zapadne iu iztočne strani ter odprta le proti jugu ; zato tii ne čutiš hudih neviht in vetrov. Temperatura je navzlic visočini lege blaga.
Skoro sem se spustil v opisovanje kopališča, a Tebi je znano, da mi je opisovanje najnadležnejša stvar, toda ustreči sem hotel Tvoji izrecni želji. Ko
se vozovi, ki prihajajo iz Vatikana, in zadnji teden so celó odprli vrata v vozu, v katerem se je peljal kardinal Mertel; slednji 86 je zaradi tega pri svetem Očetu pritožil. Dalje so edén voz «statili, «den voz pa prevrnili. Kvestura opravičuje to postopanje s tem, da se godi vse to t »arstvo papeževo, ob enem pa hoče vlada preprečiti, da se ne bodo is Vatikana odstranile umetnije. Srečen, kdor rnofe to umeti. Sedaj je nadzorovanje slabejše; ona dva voza, ki sta stala redarstvenemu nadzorniku na razpolaganje, sta zginila, pa tudi število redarje» seje znttnjšalo." K temu dostavlja „Ossertatore ttomano": „Ko bi se hotel poročevalec lista „Corriere della Sera" potruditi okoli Vatikana, videl bi z lastnimi očmi, da je vohunstvo ostalo isto, da se število redarjev ni zmanjšalo iu da se kaže isto takó danes kakor poprej nesramnost vohunov."
Srbska vlada je naročila svojemu poslaniku v Peterburgu, naj dela pri kraljici-materi Nataliji na to, da bi vsaj za sedaj še ne prišla v Belgrad: Natalija je odklonila Simičevo prošnjo ter mu naznanila, da bo odpotovala iz Jalte dne 22. t. m. Belgrajski vladni krogi so za ta slučaj sklenili, da ne bodo delali kraljici sitnosti, da jo bodo sprejeli z vsemi častmi, ki ji pristujejo kot kraljici-materi, a da bodo ob enem strogo varovali pravice kralja Milana.
Jluski vojni minister general Vanovski, ki se je zadnji čas v Franciji mudil na odpustu, se bo v kratkem povrnil v Peterburg. Takoj potem pa bo odpotoval v Sveaborg, kjer ga bo sprejel car v av-dijenci. — „Journal de St. Pétersbourg" meni, da je Boulanger pravno mrtev za Francijo, toda pra-šati se je treba, ali ne bo boulangizem v politično-socijalnem oziru preživel Boulangerja. List se boji, da se bodo zopet republikanci začeli pričkati, čeravno imajo sedaj najlepšo priliko, da pokažejo svojo modrost iu disciplino. Drugi ruski listi dvo-jijo, da je Boulanger že popolnoma izigral svojo vlogo. „NovojeVremja" pravi, da bo Francija še le pri prihodnjih splošnjih volitvah konečno veljavno izrekla svojo sodbo o Boulangerju.
V	Nemčiji in posebno v berolinskih krogih vzbuja veliko pozornost članek lista „Post", ki se obrača zoper dunajski „Fremdenblatt". Slednji je pisal: „Evropski narodi, ki žele in si obetajo ohranitev svetovnega mirú, smejo zaupati vladarjema, ki sta v ta namen posvetila strašno moč svojih armad." „Post" graja táko pisavo ter se nikakor ne vjema z nazori, da mora orožje jamčiti za mir. „Ko bi moralo orožje zabranjevati grozno vojsko, potem jo že imamo." S pretenjem pravi „Post", se ne bo nikdar mogel ohraniti mir, potem pa nadaljuje: „Vojskina sreča je vedno d v o j 1 j i v a, r a v n o t a k ó p a ni velikih razlik glede moči onih velesil, ki bi si dandanes nasproti stale!" — Da se obrača ta berolinski list ravno zoper dunajski „Fremdenblatt", ima svoj vzrok najbrže v prihodnjem obisku ruskega carja, saj je znano, da je ena glavnih potez v nemški politiki, pridobiti naklonjenost Rusije tro-državni zvezi, ie je pa to nemogoče, pa vsaj, kolikor moči. preprečiti nadaljno približevanje Fraucije k Rusiji.
V	seji francoskega minislerskega soveta dne 16. t. m. je naznanil minister Freycinet, da bo prihodnji torek sovetu predlagal one naredbe, ki naj se izdajo zoper častnike in uradnike, očrnjene zaradi boulangistiškega mišljenja. — Boulanger, Dillon in Rochefort so izdali manifest, v katerem imenujejo razsodbo državnega sodišča vspeh mej zbornico in senatom sklenjene pogodbe; slednji podlaga je obljuba zbornice, da ne bo zahtevala razpustitve se-natove. „Ta izid zoper nas storjenih nezaslišanih krivic", pravi manifest, „je poraz splošnje volilne
je človek v kopališču, poln je egoizma; vsakdo dela s proračunom in kar mu je všeč, ker hoče vsak trenotek porabiti na korist svojemu zdravju.
Ker Albert ve, da sem novinec v kopališču, prišel je po mene, da ž njim izidem. Odšla sva v glavno zgradbo, zdravišče, da si ogledava za zabavo okrašene prostore. Zdravišče (Cursalon) je velika dvorana, kjer se navadno zbirajo, zabavajo, razgo-varjajo in svirajo. Iz zdravišča sva šla v čitalnico, tako zvani „Lesesalon". Tu sva našla veliko število nemških in »ladjarskih listov, a nobenega slovenskega. Neprijetno me je dirnilo, da v slovenskem kraju, naj je uprava katerakoli, nimajo toliko obzirnosti nasproti Slovanom, v prvi vrsti proti Slovencem, ker v slovenskem kraju leži dražestno kopališč^. Tu najdeš liste to- in ouostranlitavske in pruske. Ali ne bi mogli imeti tudi francoskih, če že morajo imeti tuje? Tudi zagrebška „Agr. Ztg." leži tu ponosno. Videl bi raje „Narodne Novine", ki so izvzemši politiko v ostalem vsekakor zanimivejše. Nezadovoljna sva šla iz „čitalnice".
Prijatelj me je pozval, naj si grem kaj izbrat v prodajalnico v spomin na Dobrno. Približala sva se razuim razvrščenim predmetom ter zapazila, da je na vsakem nemški napis: „Andenken an Neu-haus". Vprašal sem trgovca, zakaj uima sloven-
pravice, toda samovoljnost, obrekovanja in ziodejstva se bližajo svojemu koncu. Vzlic tem temnim državnim naklepom se trdno zanašamo na svoje volilce." — Minister notranjih zadev, Constans, je prepovedal razpečevanje in nabijanje tiskovin, katere so izdali trije obsojenci državnega sodišča.
V angleški spodnji zbornici je naznanil predsednik, da bo po zborničnih običajih vlada umaknila postavo o desetnini ter vložila novo. Prvi lord zaklada, Smitb, je potem umaknil zakon, toda ob enem se izjavil, da ne bo predložil novega načrta, ako ne bo vladi nasprotna stranka pritrdila, da se takoj prične razprava o tem predmetu.
Irade turškega sultana imenuje dosedanjega poslanika v Cetinjah, Hussnija pašo, za veleposlanika v Peterburgu, vojaškega pribočnika na Dunaji, Tevfika beja, pa za poslanika v Cetinjah. — Novi generalni gubernator Šakir paša je zapretil moha-medauskim Krečanom, ki so zopet začeli sovražno postopati zoper inozemce in celo konzule, da bo zoper nje začel najstrožje uporabljevati vojno postavo. Civilne gubernatorje je nadomestil z vojaškimi. Okolico kauejsko so po precejšnjih praskah zasedli turški vojaki. Svetnika kretske uprave Christodulakisa so zaprli.
Iz Masave poroča „Agenzia Štefani": Utrdbe mesta Asmare so že skoraj gotove. Ras Alula je skušal nekaj od Italije plačauih glavarjev pridobiti na svojo stran, toda brez vspeha.
Izvirni dopisi.
Iz Št. Lovrenca. 13. avgusta. Ker že dolgo ni bilo iz Št. Lovrenca dopisa, zdi se mi potrebno, da čitatelji „Slovenca" zvedo, kaj še počnemo in kako je z nami v Št. Lovrencu.
Bil je dne 10. t. m. na dan sv. Lovrencija izvanredno velik somenj. Samo goveje živine prignali so iz raznih krajev do 2000 glav. Prav veliko bilo je tudi drobnice. Kupčija za pitane vole je bila precejšnja, za drugo srednja. Splošnje, somenj je bil velik za vse kupčije.
Ljudstvo vedlo se ie vzgledno ter orožniki niso imeli nikakega posla z 'judmi. Dan potem 11. t. m. je bil pri nas cerkveni shod ali po domače „žegnanje." Zopet je bilo ljudi ogromno število.
Zjutraj so šli otroci k prvemu sv. obhajilu. Ne du se popisati, kako ganljivo je to bilo za stariše in sploh odrasle ljudi. Častiti naš gospod župnik A. Hočevar so otroke ualašč za ta dan pripravili, da bi si otroci bolje zapomnili dan prvega svetega obhajila. Vsi so bili lepo ozaljšani, dečki s šopki in deklice z lepimi venci na glavi. Pred obhajilom nagovorili so jih č. g. župnik ter podučili že enkrat o tem prevzvišenem dnevu in to tako lepo in ganljivo, da so stariši otruk, pa tudi drugi se od gan-ljivosti in resne besede božje kar jokali. Po maši povabili so otročiče v farovž, kjer so dobili primeren zajutrek v spomin domačega prazuika. Tudi so ta dan na prošnjo č. gosp. prišli k nam č. g. dr. J. Marinko ter so imeli ob desetih slovesno sv. mašo z jedrnatim govorom.
Tudi ta dau je bil vzgleden glede ljudstva, ker ni bilo najmanjše nerednosti, brez pretepa in poboja. Vse krčme bile so prenapolnjene, pa ljudje so se mirno in pošteno obnašali, kar naj bo tudi drugim v posnemo.
Naj še povem, da je bil tudi pri nas 24. julija hud naliv ter je Temenica tako narasla, da že več let ne tako. Vse je bilo po dolini preplavljeno. Škoda na travnikih je velika. Ob volitvenem časa bilo je pri nas vse mirno, ker držali smo se discipline centralnega odbora.
Bilo je ob svojem času povedano v „Slovencu" o nevarni bolezni našega učitelja. Naj bode danes objavljeno, da se je zdravje «boljšalo in upati je, da bo mogel prihodnje šolsko leto že podučevati v šoli.
Lepa hvala pa naj bo očitno izražena č. gosp. župniku, ker so otroke sami podučevali, kolikor so njim okoliščine pripustile, mej boleznijo učitelja.
Iz Velikih Lašč, 14. avgusta. Dne 13. t. m.
bil je naši šolski mladini prav vesel in prijeten dan. Praznoval se je slovesno sklep šolskega leta. Zjutraj ob B. uri vdeležila se je šolska mladina, na čelu s prelepo zastavo svojo, sv. maše, katero je daroval tukajšnji katehet in kapelan č. g. Iv. Dobnikar. Pri sv. maši peli so otroci. Po končanem sv. opravilu zadonela je cesarska pesem, med katero so odmevali streli topičev. V šoli bilo je pripravljenih mnogo daril pridnim otrokom. Lepo zbirko daril oskrbel je dobrohotno predsednik „Narodne šole" blag. gosp. Srečko Stegnar. Darove za to nabral je in sam tudi daroval naš predsednik krajnega šolskega sveta g. Dan. Šuflaj. K temu je pripomogel v. č. g. župnik L. Gerjol ter podaril 20 podob sv. Očeta papeža Leona XIII. in več diugih podobic. Po primernem nagovoru, ki se je končal s cesarsko pesnijo, razdelila je bogato zbirko daril blag. gospa ŠuHaj-eva najpridnejšim otrokom. Navzoča bila sta tudi blag. gospa Setina iz Ljubljane in blag. gosp. Gavdija, nadgozdar graščine čošperske iz"Ponikev. Zadnji podaril je prvemu vsakega razreda po en srebrnjak. Ko se je k sklepu zapela pesmica: „Mladi vojaci" in so se razdelila šolska naznanila, razšla se je šolska mladina vesela domov. Podpisani se v imenu šolske dece prijazuo zahvaljuje vsem blagim dari-teljem in šolskim prijateljem, ki so blagovoljno pripomogli k prelepi izvršitvi šolskega sklepa, ter jim zakliče: Bog živi!	Josip Pavčič,
voditelj šole.
Dnevne novice.
(Cesarjev rojstveni dan) slovesno praznujejo po vsem širnem cesarstvu. Vsi narodi ta dan izkazujejo udanost in ljubezen do svojega cesarja in kralja. V soboto večer je bil mirozov, včeraj zjutraj budnica. Ob 8. uri je bila v Lattermannovem drevoredu vojaška sv. maša z zahvalno pesmijo, katere se je vdeležila vsa tukajšnja posadka, na čelu ji F. M. L. vitez Iveil. Ob 10. uri je ekscelencija gospod knezoškof daroval v stolni cerkvi slovesno sv. mašo. Navzoči so bili deželni predsednik baron Winkler s svetovalci in uradniki deželne vlade, finančni prokurator dr. K a č i č z uradniki linančne prokurature, uradniki iiuančnega ravnateljstva, okr. glavarstva, pošte itd., predsednik dež. sodišču Ko-če v ar in drž. pravdnik Pa j k z uradniki deželnega sodišča, deželni glavar dr. P oklu kar z deželnimi odborniki, župan Grasselli z mnogimi mestnimi
skih napisov. Odgovoril mi je: „Das geht hier nicht."
Mejtem se je približala muožica seljakov, ki navadno dohajajo iz bližnjih sel na Dobrno. Ko jih je trgovec zapazil, klical jih je v spakedrani slovenščini: „Le pejte son moži, dobre žajfe za lice brusit!" Mislil sem si: Sedaj mu je slovenščina dobra! Potegnil sem prijatelja na stran, da ne poslušava dalje prodajalca.
Ko se sprehajava po drevoredu, približa se nama elegauten gospod. Albert mi reče: To je oni, ki je pel na koncertu. Predsinočnjim je bil namreč koncert, pri katerem so sodelovali tukajšnji gostje. Med temi je ta prav dobro pel nekaj nemških pesni. Mislil sem, da so to tuji umetniki. Isti večer sem sedel pred gostilno, kjer sem nehote vse dobro slišal, akoravuo so mi po glavi zveneli drugi glasovi.
Ko se nama približa, ne čakam na medsobojuo etiketno predstavo, temveč ga vprašam, v kateri gostilni in s katerim društvom na Dunaji navadno popeva. Albertovi bistroumnosti se imam zahvaliti, da me je rešil iz zadrege, rekoč hitro: „Gospod nadzornik, slišite li poklou mojega prijatelja? Kakor je do neke mere pesimista, tako je tudi vel'k ša-Ijivec." Po tem prizoru sva odšla k večerji.
Albertu se je mudilo, ker je zvečer bila godba
v zdravišču. Ko je odvečerjal, šel je k zabavi. Obljubil sem mu, da i jaz pridem pozneje za trenotek. Ko sem prišel, odprl vrata dvorane, zagledal sem najprvo svojega Alberta, obdanega od lepega venca dam. Ko me je opazil, poklical me je, a jaz sem pobegnil skozi odprta vrata. Glasovi godbe so me zopet zvabili v dvorano, ko se je ravno pričela kadrilja. Ostal sem ter opazoval.
Albert je vsako takozvjino „liguro" plesal z drugo damo. Na licu si mu mogel čitati nenavadno veselje; ni igral kakor drugi ljudje, temveč je poskakoval, kakor bi Iebdil; bil je bolj v zraku, nego na zemlji. Mislil sem si človeka v največjem veselji. Po plesu je prihltel k meui, da bi me predstavil svojim krogom ; a spomnil sem ga blamaže, katero je danes doživel. Videč, da nočem v družbo, vrnil se je, a jaz šel sem mirne duše leč.
S tem končam danes, in ko bi me nemirnež Albert ne motil, še bi Ti pisal. Kliče me zopet, da | grem danes zvečer na neki koncert, kjer je novčič i vstopnine. No. ne misli, da je Tvoj prijatelj ob. ' pamet in se toliko premenil, da bi vsak dan iskal i zabave.
Pozdravlja Te
Martin.
odborniki, predsednik trgovski in obrtniški zbornici V. Petričič itd.
(Umrl) je po dolgi bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v soboto popoludne umirov-ljeni c. kr. predsednik deželnega sodišča g. Anton Gertscher v 72. letu svoje starosti. Pogreb je bil danes popoludne ob 5. uri. N. v m. p.!
(Javen shod.) Goriški državni in deželni poslanec gosp. dr. vitez Ton ki i vabi volilce okraja ajdovskega in bližnjih občin goriškega, ko-menskega in sežanskega okraja na shod v Rifenb erg dne 25. t. m. ob 1/ti. uri popoludne v dvorano g. veleposestnika Janeza Lična, kjer bo poročal o svojem delovanji v državnem in deželnem zboru.
(G. vitez dr. Tonkli) je izročil 500 gld. za otroški vrt in dekliško šolo v Gorici blagajniku političnega društva .Sloge".
(Novo prvostolno cerkev) v Sarajevem posvetili bodo dne 14. septembra t. 1. in naslednji dan, 15. septembra, prenesli bodo v slovesnem obhodu pre-sveti Zakrament iz sedanje katoliške cerkvice v novo veličastno gotsko stolico. Izvršil bode sv. obred pre-vzvišeni gosp. apostoljski nuncij na Dunaji Alojzij Galimberti v prisotnosti vseh škofov Bosne in Hercegovine, pa mnogo drugih cerkvenih dostojanstvenikov naše monarhije. K slovesnemu posveče-vanju bodo prišli tudi vsi gg. dekanje iz vrhbosenske nadškoiije.
(Petdesetletnico) svoje umetnosti obhajajo danes fotografi, kajti 19. avgusta 1839 je bilo, ko je Daguerre pariški akademiji predložil prve dotične sadove svojega večletnega poskušanja in truda.
(Strela je ubila,) kakor se nam iz Trebnjega poroča, dne 14. t. m. Marijo Pero v še k, 13 let staro deklico v Mališevenci pri Trebnjem. Šla je ravno od doma čez travnik ter nesla v roki dežnik, v kateri je udarilo. Deklica je bila takoj mrtva, dežuikova paliea na obeh konceh razbita in platno raztrgano. Deklici se niso poznala posebna znamenja, le na licu je imela višnjeve lise, nekoliko osmojene lase, robec na glavi raztrgan in podplati na obuvalu so bili odtrgani. Letos je v tej okolici že enaintrideseta nesreča po streli. Pred tedni je strela udarila v kozolec, ki je deloma pogorel; isti dan je treščilo v Trgu v hišo, ki je tudi pogorela.
(Iz Blagovice), 18. avgusta: Ravno sedaj sta se peljala dva kolesarja skozi vas. Eden izmed nju je v sredi vasi z revolverjem obstreiil psa, ki je lajal. Prav blizu na cesti je bilo več otrok in druzih ljudi; hiša je s slamo krita, torej nevarnost na vse strani. Prašam, ali imajo kolesarji že t;iko pravico, da smejo streljati na veliki cesti med hišami? Dotičnega gospoda bomo naznanili sodišču.
(Pariško razstavo) so obiskali že mnogi Slovenci, osobito trgovci. Minolo soboto se je odpeljal iz Ljubljane g. Oroslav Dolenec, iz Gorice gosp. dr. A. L i s j a k.
(Odlikovanje.) Ravnatelj državne gimnazije v Gorici Taodor P an tke je bil povodom svojega umirovljenja odlikovan z viteškim križcem Frau-Josipovega reda.
(V Trbovljah) je šlo v soboto na delo 895 delavcev, v Hrastniku 141.
(Pri občinski volitvi) Podkrajem nad Vipavo je bil izvoljen županom Janez Sajovec, obč. svetovalcema pa Josip Bajec in Jurij Koren.
(„Slovenski jez") v lirdih bo imel svoj redni občni zbor dne 25. avgusta ob 4. uri popoludne v Biljani.
(Letina.) S kranjsko-štajerske meje se nam poroča: Po mnogih deževnih dneh je vendar zopet solnce posijalo in ogreva poljske pridelke. Nadejamo se jeseni boljše žetve, kakor je bila strnena, kajti zimska setev se je slabo obnesla. Krompir je večji-del gnil, sadja ne bo nič, le malo orehov. Lan je pozebel; seme se lahko produ, ker kupci zelo popra-šujejo po njem. Za lan naš kmet v sedanjem času denar najprej in najložje dobi. — Na Veliki Ravni je vol ob ajdovi setvi tako silno sunil kleščarja, da je čez tri dni umrl.
(Toča na Goriškem.) Dne 9. t. m. popoludne je toča naredila veliko škodo na Goriškem. V občini Standrežu, v Zavodnjah, v Merni, v Biljah, v Vrtojbi, Šentpetru in drugod cenijo škodo na 00.000 gld.
Raznoterosti.
— Visoka starost. V vasi Rediva, okraj Isker v Bolgariji, živi mož imenom Kristov, ki ie star 130 let." Sin ujegov šteje SO, vnuk 50, pravnuk
varnost ondotnemu ljudstvu ne preti od slovenstva, pač pa od nemštva!
Naših jednajst podružnic na Koroškem je vme-silo kvas narodni zavesti, katere, upamo, več ne bodo pogasili mrzli curki nasprotne sile. Če opazujemo ondotne kmete, v katerih še veje pravi verski duh, prirojena poštenost slovenska, kako so neustrašeni junaki v borbi za slovensko šolo, moramo jim izreči svoje občudovanje in globoko spoštovanje. Ker so njihove zahteve in prošnje utemeljene v božjih in človeških pravicah, pa tudi v naših državnih zakonih, morale se bodo prej ali slej uslišati; škoda je za nas, ker se zgublja čas — in zgublja ter od-tujuje naša slovenska dec-a. (Odobravanje.)
V. A še jeden vspeh smemo zabeležiti. Obče priznana je potreba primernega berila za slovensko mladež. Večkrat se je že poskušalo dajati na svetlo takih spisov, a iz raznih uzrokov — osobito denarnih — so zaostala enaka podjetja. Sosebno speča-vanje je imelo zmer svoje težkoče. Družba sv. Cirila in Metoda je neko sredotočje, krog katerega se zdaj še, hvala Bogu, zbira duhovska in svetna in-teligencija, rodoljubno ženstvo in zavedno kmetstvo, torej zelo pripravna izvesti gornji namen. Zato je njeno vodstvo sklenilo izdati „Knjižnico sv. Cirila in Metoda". Povodom štiridesetletnice cesarjeve je prišel I. zvezek na svetlo, opisujoč bitje in žitje milega nam vladarja. II. zvezek pa seznanja mladino s praočetom naše cesarske rodovine, z liu-dolfom Habsburškim. III. zvezek jej kaže preporo-ditelja slovenskega šolstva, Valentina Vodnika. Kritika v naših listih se je izrekla pohvalno, da, celo laskavo. Prvima snopičema veljavo povzdigne še to, da so ji na spoštljivo vodstveno prošnjo vis. c. kr. deželni šolski sveti na Kranjskem in Primorskem priporočili vsem podredjenim oblastvom v nakup in razširjanje mej mladež; od vis. deželnih šolskih svetov na Štajerskem in Koroškem pa še ni odgovorov. (Klici: In jih tudi ne bo.) — Izpeljivo pa je to podjetje, če pomislimo na svojih čez osemdeset podružnic. Ako vsaka razproda samo pol sto-tiue izvodov, spravimo v slovenski svet vsakega spisa čez 4000 izvodov. Zato se usojamo častitim skupščinarjem to zadevo prav toplo priporočiti. V kratkem vodstvo razpošlje dotično okrožnico vsem podružničnim načelništvom. Ako se nam to obnese, razširimo knjižici delokrog za razne pedagogiške spise po vzgledu „Hrvatskega pedagogijskega sbora". (Dobro!) •
5. Vodstvo ne sme molčati o napadu dunajskega dnevnika „Neue Freie Presse" na našo družbo. Dne 23. januarija t. 1. je objavila izviren dopis iz Gradca, v katerem je podtikala naši družbi, da je v zvezi s korifeji „slavjanskega dobrotvoriteljnega občestva" v Peterburgu, da prejemlje od njega novčne podpore, zloglasnih „rubljev", da vodi propagando za slovansko liturgijo itd. — Kakor je bila napala „Ustredni Matice školsko" ter se je spekla, ker je morala preklicati laž, — tako jo je staknila i pri naši družbi; vodstveni popravek, da so vse njene trditve neresnične, je objavila dne 19. februarija t. 1. Na poziv, naj pove dokaze za svoje pisarenje, naj naznani, kje so r ubij i . . . je še do danes odgovora
dolžna. Misli si menda: Calumniare audacter, semper aliquid haeret. (Tako je 1) Naše lojalnosti si ne damo (črniti od nikogar. (Res je!) Mi smo in ostinemo pošteni Slovehi in vsigdar zvesti Avstrijci, kar je izrazil naš pesnik z znanim rekom: „Hrast se omajo in hrib — zvestoba Slovencu ne gane." (Splošno pritrjevanje.)
6. Nehvaležno bi bilo molčati danes o tistih rodoljubih, ki so uzorno pospešefali naše društveno svrhe, a jih je v téku leta pokosila nemila smrt. Ob sinji Adriji je preminol uzorni Sloven, stolni kanonik Mihael Debeljak, ki nam je še v tako blagem spominu od druge skupščino v Trstu, poseben prijatelj ondotnemu našemu zabavišču. Istemu otroškemu vrtcu pobrala je neizprosna smrt njegovega vrlega nadzornika Lovra Žvaba, ki je v Du-tovljah sklenil svoje življenje. Za probujo našega naroda ob obalih jadranskih je bil neumorno delaven. Krška podružnica obžaluje zgubo svojega tajnika Ivana Jazbeca, uradnika v pok.; nakeljska (na Gorenjskem) svojega prvomestnika Antona Zamika, zlatomašnika; tukajšnja blejska svojega podpredsednika, Štefana Gnjezdo, župnika v bližnji Bohinjski Beli, ki je umrl in počiva daleč od domovine v Karlovih Varih; škofjeloška svojega tajnika, Blaža Sokliča, ondotnega mestnega župnika. V Varaždinu je zatisnil oči profesor Jernej Francelj, kateri je iskreno ljubil svoj rod slovenski, ki je nedavno daroval naši družbi akcijo v vrednosti 60 gl., ljubil bratski narod hrvatski, mej katerim je deloval. Tem in vsem drugim t članom naše družbe blag spomin in plačilo nebeško! (Skupščinarji se vzdignejo.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 19. avgusta. Notranje dežele.
Državni poslanec J. baron Giovanelli je dne 16. t. m. po noči 74 let star umrl. Pokojnik je bil odličen zastopnik dr/avnozborske desnice. On je bil tisti poslanec, ki je zapustil dvorano, ko je zakričal neki liberalni poslanec: „Vaša domovina je Rim, vaš cesar papež!" — ter s tem pokazal, da je ravno mož, tii odkritosrčno ljubi cerkvenega glavarja, ob enem tudi do skrajne občutljivosti lojalen in rodoljuben. Giovanelli je bil izvoljen na podlagi kompromisa, sklenjenega leta 1885 med nemškimi konservativci in italijanskimi narodnjaki. Nasleduik Gio-vanellijev bo tedaj zopet konservativen Nemec, ker kompromis še vedno obstoji.
Koncem septembra bo šel z Dunaja nov romarski vlak v Rim. Kdor hoče kaj o tem natančneje zvedeti, obrne naj se naravnost do pisarne katoliških društev na Dunaji, I., Annagasse Nr. 9.
Tnanje države.
Nadzorovanje Vatikana s strani italijanskega redarstva sedaj priznavajo tudi liberalni listi. Takó piše „Corriere della Sera": „Papež se je naveličal male palače v vatikanskih vrtovih ter ne zahaja več tje. To se razno tolmači; najverojetuejši vzrok za to je prevelika vročina, kajti palača leži nizko in ni hladna. Mnogi pravijo, da papež ne gré več tje, ker je predrznost redarstveuih uradnikov prevelika, ker krog Vatikana stikajo, posebno blizo cerkve sv. Marte, kjer leži tudi napominana palača. Vohunstvo presega vsako mejo pameti. Pregledujejo
ljevauje za glasovir, melodije, deloma živo-vesele, deloma žalno-tožne, harmonirajo z besedami pesinij.
Iiazven omenjenih glasbeno-pevskih komadov pa najdeš v knjigi i strogih kompozicij za glasovir. Tudi teh se je lotil z dobrim vspehom naš Vilhar. „Poloneza", „Scherzo", „Gavotta" in dvojni „Kolo" te z zanimanjem zasvirajo v prijetne čute, kakoršne je položil skladatelj v te svoje glasbotvore. Ni mi naloga, opisovati in razkladati, kolikega pomena in kakošna je sestava te vrste muzikalnih del, — glasbeno naobraženi itak to umejo, — le to bi rad opomnil, da je jako srečna misel, priprostemu jugoslovanskemu „Kolu" dati praznično obleko. To bode vedno ponos vsakemu zavednemu Jugoslovenu, ako vidi, da mimo Rubin-steinovih, Raflovih in Chopinovih polonez in valčkov si je tudi hrvatsko „Kolo" ugradilo pot v „salon". In tako je prav. Kakor narodna pesem, tako naj slovi po svetu tudi „Kolo".
Z veseljem — če smem poprijeti še enkrat začetno misel — pregledaval sem tretjo knjigo F. S. Vilharjevih skladb. V nobeni jugoslovenski obi-telji — sem si mislil — bi je ne smeli pogrešati. In upajmo, da strah, ki navadno spremlja naše slovenske kompozicije, strah namreč, da bode knjiga prašila se v omari, ostane prazeu. Sazite po njej,
glasbeno-nadarjeni krogi in doni naj jugoslovanska pesem širom domovine od Adrije do Črnegore in dalje!	K.
Pisma z Dobrne.
I)ne 5. avgusta.
Zadržan vsled prihoda našega prijatelja Alberta včeraj nisem mogel dovršiti pisma. Trdi, da je prišel iskat zdravja, a vnanjost njegova priča o svežem duševnem in telesnem zdravji; mogoče, da potrebuje počitka. Njegova odločba za Dobrno ni slaba, ker je Dobrna med lepšimi in najpriprostej-šimi kopališči, kamor ne sega v veliki meri laži-formalnost in se ji lahko izogneš, ker tu vsakdo more živeti po svoji volji. Kopališče je oddaljeno od Celja poldrugo uro ter leži 357 metrov nad morjem v romantični krasni Savinjski dolini, ki je obkrožena šumovitimi bregovi s severne, zapadne in iztočne strani ter odprta le proti jugu ; zato tu ne Čutiš hudih neviht in vetrov. Temperatura je navzlic visočini lege blaga.
Skoro sem 6e spustil v opisovanje kopališča, a Tebi je znano, da mi je opisovanje najnadležnejša stvar, toda ustreči sem hotel Tvoji izrecni želji. Ko
se vozovi, ki prihajajo iz Vatikana, in zadnji teden so celo odprli vrata v vozu, v katerem se je peljal kardinal Mertel; slednji 86 je zaradi tega pri svetem Očetu pritožil. Dalje so edin voz ustavili, eden voz pa prevrnili. Kvestura opravičuje to postopanje s tem, da se godi vse to * tarstvo papeževo, ob enem pa hoče vlada preprečiti, da se ne bodo Ik Vatikana odstranile umetnije. Srečen, kdor toof-e to umeti. Sedaj je nadzorovanje slabejše; ona dva voza, ki sta stala redarstvenemu nadzorniku na razpolaganje, sta zginila, pa tudi število redarje» seje zottttijšalo.« K temu dostaflja „Ossertatore ttomano": „Ko bi se hotel poročevalec lista „Corriere della Sera" potruditi okoli Vatikana, videl bi z lastnimi očmi, da je vohunstvo ostalo isto, da se število redarjev ni zmanjšalo in da se kaže isto tako danes kakor poprej nesramnost vohunov."
Srbska vlada je naročila svojemu poslaniku v Peterburgu, naj dela pri kraljici-materi Nataliji na to, da bi vsaj za sedaj še ne prišla v Belgrad: Natalija je odklonila Simičevo prošnjo ter mu naznanila, da bo odpotovala iz Jalte dne 22. t. m. Belgrajski vladni krogi so za ta slučaj sklenili, da ne bodo delali kraljici sitnosti, da jo bodo sprejeli z vsemi častmi, ki ji pristujejo kot kraljici-materi, a da bodo ob enem strogo varovali pravice kralja Milana.
Ruski vojni minister general Vanovski, ki se je zadnji čas v Franciji mudil na odpustu, se bo v kratkem povrnil v Peterburg. Takoj potem pa bo odpotoval v Sveaborg, kjer ga bo sprejel car v av-dijenci. — „Journal de St. Petersbourg" meni, da je Boulanger pravno mrtev za Francijo, toda pra-šati se je treba, ali ne bo boulangizem v politično-socijalnem oziru preživel Boulangerja. List se boji, da se bodo zopet republikanci začeli pričkati, čeravno imajo sedaj najlepšo priliko, da pokažejo svojo modrost in disciplino. Drugi ruski listi dvo-jijo, da je Boulanger že popolnoma izigral svojo vlogo. „Novoje Vremja" pravi, da bo Francija še le pri prihodnjih splošnjih volitvah konečno veljavno izrekla svojo sodbo o Boulangerju.
V	Nemčiji in posebno v berolinskih krogih vzbuja veliko pozornost članek lista „Post", ki se obrača zoper dunajski „Fremdenblatt". Slednji je pisal: „Evropski narodi, ki žele in si obetajo ohranitev svetovnega miru, smejo zaupati vladarjema, ki sta v ta namen posvetila strašno moč svojih armad." „Post" graja tako pisavo ter se nikakor ne vjema z nazori, da mora orožje jamčiti za mir. „Ko bi moralo orožje zabranjevati grozno vojsko, potem jo že imamo." S pretenjem pravi „Post", se ne bo nikdar mogel ohraniti mir, potem pa nadaljuje: „Vojskina sreča je vedno dvojljiva, ravno tako pa ni velikih razlik glede moči onih velesil, ki bi si dandanes nasproti stale!" — Da se obrača ta berolinski list ravno zoper dunajski „Fremdenblatt", ima svoj vzrok najbrže v prihodnjem obisku ruskega carja, saj je znano, da je ena glavnih potez v nemški politiki, pridobiti naklonjenost Rusije tro-državni zvezi, če je pa to nemogoče, pa vsaj, kolikor moči. preprečiti nadaljno približevanje Franeije k Rusiji.
V	seji francoskega ministerskega soveta dne 16. t. m. je naznanil minister Freycinet, da bo prihodnji torek sovetu predlagal one naredbe, ki naj se izdajo zoper častnike in uradnike, očrnjene zaradi boulangistiškega mišljenja. — Boulanger, Dillon in Rochefort so izdali manifest, v katerem imenujejo razsodbo državnega sodišča vspeh mej zbornico in senatom sklenjene pogodbe; slednji podlaga je obljuba zbornice, da ne bo zahtevala razpustitve se-natove. „Ta izid zoper nas storjenih nezaslišanih krivic", pravi manifest, „je poraz splošnje volilne
je človek v kopališču, poln je egoizma; vsakdo dela s proračunom in kar mu je všeč, ker hoče vsak trenotek porabiti na korist svojemu zdravju.
Ker Albert ve, da sem novinec v kopališču, prišel je po mene, da ž njim izidem. Odšla sva v glavno zgradbo, zdravišče, da si ogledava za zabavo okrašene prostore. Zdravišče (Cursalon) je velika dvorana, kjer se navadno zbirajo, zabavajo, razgo-varjajo in svirajo. Iz zdravišča sva šla v čitalnico, tako z rani „Lesesalon". Tu sva našla veliko število nemških in madjarskih listov, a nobenega slovenskega. Neprijetno me je dirnilo, da v slovenskem kraju, naj je uprava katerakoli, nimajo toliko obzirnosti nasproti Slovanom, v prvi vrsti proti Slovencem, ker v slovenskem kraju leži dražestoo kopališč^. Tu najdeš liste to- in onostranlitavske in pruske. Ali ne bi mogli imeti tudi francoskih, če že morajo imeti tuje? Tudi zagrebška „Agr. Ztg." leži tu ponosno. Videl bi raje „Narodne Novine", ki so izvzemši politiko v ostalem vsekakor zanimivejše. Nezadovoljna sva šla iz „čitaluice".
Prijatelj me je pozval, naj si grem kaj izbrat v prodajaluico v spomin na Dobrno. Približala sva se razuim razvrščenim predmetom ter zapazila, da je ua vsakem nemški uapis: „Audenken an Neu-haus". Vprašal sem trgovca, zakaj uima sloven-
pravice, toda samovoljnost, obrekovanja in zlodejstva se bližajo svojemu koncu. Vzlie tem temnim državnim naklepom se trdno zanašamo na svoje volilce." — Minister notranjih zadev, Constans, je prepovedal razpečevanje in nabijanje tiskovin, katere so izdali trije obsojenci državnega sodišča.
V angleški spodnji zbornici je naznanil predsednik, da bo po zborničnih običajih vlada umaknila postavo o desetnini ter vložila novo. Prvi lord zaklada, Smitb, je potem umaknil zakon, toda ob enem se izjavil, da ne bo predložil novega načrta, ako ne bo vladi nasprotna stranka pritrdila, da se takoj prične razprava o tem predmetu.
Irade turškega sultana imenuje dosedanjega poslanika v Cetinjah, Hussnija pašo, za veleposlanika v Peterburgu, vojaškega pribočnika na Dunaji, Tevfika beja, pa za poslanika v Cetinjah. — Novi generalni gubernator Šakir paša je zapretil moha-medauskim Krečanom, ki so zopet začeli sovražno postopati zoper inozemce in celo konzule, da bo zoper nje začel najstrožje uporabljevati vojno postavo. Civilne gubernatorje je nadomestil z vojaškimi. Okolico kauejsko so po precejšnjih praskah zasedli turški vojaki. Svetnika kretske uprave Christodulakisa so zaprli.
Iz Masave poroča „Agenzia Štefani": Utrdbe mesta Asmare so že skoraj gotove. Ras Alula je skušal nekaj od Italije plačanih glavarjev pridobiti na svojo stran, toda brez vspeha.
Izvirni dopisi,
Iz Št. Lovrenca. 12. avgusta. Ker že dolgo ni bilo iz Št. Lovrenca dopisa, zdi se mi potrebno, da čitatelji „Slovenca" zvedo, kaj še počnemo in kako je z nami v Št. Lovrencu.
Bil je dne 10. t. m. na dan sv. Lovrencija izvanredno velik somenj. Samo goveje živine prignali so iz raznih krajev do 2000 glav. Prav veliko bilo je tudi drobnice. Kupčija za pitane vole je bila precejšnja, za drugo srednja. Splošnje, somenj je bil velik za vse kupčije.
Ljudstvo vedlo se ie vzgledno ter orožniki niso imeli nikakega posla z ljudmi. Dan potem 11. t. m. je bil pri nas cerkveni shod ali po domače „žegnanje." Zopet je bilo ljudi ogromno število.
Zjutiaj so šli otroci k prvemu sv. obhajilu. Ne da se popisati, kako ganljivo je to bilo za stariše in sploh odrasle ljudi. Častiti naš gospod župnik A. Hočevar so otroke ualašč /.a ta dan pripravili, da bi si otroci bolje zapomnili dan prvega svetega obhajila. Vsi so bili lepo ozaljšani, dečki s šopki in deklice z lepimi venci na glavi. Pred obhajilom nagovorili so jih č. g. župnik ter podučili še enkrat o tem prevzvišenem dnevu in to tako lepo in ganljivo, da so stariši otrok, pa tudi drugi se od gan-ljivosti in resne besede božje kar jokali. Po maši povabili so otročiče v farovž, kjer so dobili primeren zajutrek v spomin domačega praznika. Tudi so ta dan na prošnjo č. gosp. prišli k nam č. g. dr. J. Marinko ter so imeli ob desetih slovesno sv. mašo z jedrnatim govorom.
Tudi ta dan je bil vzgleden glede ljudstva, ker ni bilo najmanjše nerednosti, brez pretepa in poboja. Vse kreme bile so prenapolnjene, pa ljudje so se mirno in pošteno obnašali, kar naj bo tudi drugim v posnemo.
Naj že povem, da je bil tudi pri nas 24. julija hud naliv ter je Temenica tako narasla, da že več let ne tako. Vse je bilo po dolini preplavljeno. Škoda na travnikih je velika. Ob volitvenem časa bilo je pri nas vse mirno, ker držali smo se discipline centralnega odbora.
Bilo je ob svojem času povedano v „Slovencu" o nevarni bolezni našega učitelja. Naj bode danes objavljeno, da se je zdravje zboljšalo in upati je, da bo mogel prihodnje šolsko leto že podučevati v šoli.
Lepa hvala pa naj bo očitno izražena č. gosp. župniku, ker so otroke sami podučevali, kolikor so njim okoliščine pripustile, mej boleznijo učitelja.
Iz Velikih Lašč, 14. avgusta. Dne 18. t. m.
bil je naši šolski mladini prav vesel in prijeten dan. Praznoval se je slovesno sklep šolskega leta. Zjutraj ob 8. uri vdeležila se je šolska mladina, na čelu s prelepo zastavo svojo, sv. maše, katero je daroval tukajšnji katehet in kapelan č. g. Iv. Dobnikar. Pri sv. maši peli so otroci. Po končanem sv. opravilu zadonela je cesarska pesem, med katero so odmevali streli topičev. V šoli bilo je pripravljenih mnogo daril pridnim otrokom. Lepo zbirko daril oskrbel je dobrohotno predsednik „Narodne šole" blag. gosp. Srečko Stegnar. Darove za to nabral je in sam tudi daroval naš predsednik krajnega šolskega sveta g. Dan. Šuflaj. K temu je pripomogel v. č. g. župnik L. Gerjol ter podaril 20 podob sv. Očeta papeža Leona XIII. in več diugih podobic. Po primernem nagovoru, ki se je končal s cesarsko pesnijo, razdelila je bogato zbirko daril blag. gospa Šuflaj-eva najpridnejšim otrokom. Navzoča bila sta tudi blag. gospa Šetina iz Ljubljane in blag. gosp. Gavdija, nadgozdar graščine čošperske iz"Ponikev. Zadnji podaril je prvemu vsakega razreda po en srebrnjak. Ko se je k sklepu zapela pesmica: „Mladi vojaci" in so se razdelila šolska naznanila, razšla se je šolska mladina vesela domov. Podpisani se v imenu šolske dece prijazno zahvaljuje vsem blagim dari-teljem in šolskim prijateljem, ki so blagovoljno pripomogli k prelepi izvršitvi šolskega sklepa, ter jim zakliče: Bog živi!	Josip Pavčič,
voditelj šole.
Dnevne novice.
(Cesarjev rojstveni dan) slovesno praznujejo po vsem širnem cesarstvu. Vsi narodi ta dan izkazujejo udanost in ljubezen do svojega cesarja in kralja. V soboto večer je bil mirozov, včeraj zjutraj budnica. Ob 8. uri je bila v Lattermanuovem drevoredu vojaška sv. maša z zahvalno pesmijo, katere se je vdeležila vsa tukajšnja posadka, na čelu ji P. M. L. vitez Iveil. Ob 10. uri je ekscelencija gospod knezoškof daroval v stolni cerkvi slovesno sv. mašo. Navzoči so bili deželni predsednik baron Winkler s svetovalci in uradniki deželne vlade, finančni prokurator dr. B a č i č z uradniki finančne prokurature, uradniki finančnega ravnateljstva, okr. glavarstva, pošte itd., predsednik dež. sodišču Ko-če v ar in drž. pravdnik Pa j k z uraduiki deželnega sodišča, deželni glavar dr. P oklu kar z deželnimi odborniki, župan Grasselli z mnogimi mestnimi
skih napisov. Odgovoril mi je: „Das geht hier nicht."
Mejtem se je približala množica seljakov, ki navadno dohajajo iz bližnjih sel na Dobrno. Ko jih je trgovec zapazil, klical jih je v spakedrani slovenščini: „Le pejte son moži, dobre žajfe za lice brusit!" Mislil sem si: Sedaj mu je slovenščina dobra! Potegnil sem prijatelja na stran, da ne poslušava dalje prodajalca.
Ko se sprehajava po drevoredu, približa se nama eleganten gospod. Albert mi reče: To je oni, ki je pel na koncertu. Predsinočnjim je bil namreč koucert, pri katerem so sodelovali tukajšnji gostje. Med temi je ta prav dobro pel nekaj nemških pesni. Mislil sem, da so to tuji umetniki. Isti večer sem sedel pred gostilno, kjer sem nehote vse dobro slišal, akoravno so mi po glavi zveneli drugi glasovi.
Ko se nama približa, ne čakam na medsobojuo etiketno predstavo, temveč ga vprašam, v kateri gostilni in s katerim društvom na Dunaji navadno popeva. Albertovi bistroumnosti se imam zahvaliti, da me je rešil iz zadrege, rekoč hitro: „Gospod nadzornik, slišite li poklou mojega prijatelja? Kakor je do neke mere pesimista, tako je tudi vel'k ša-Ijivec." Po tem prizoru sva odšla k večerji.
Albertu se je mudilo, ker je zvečer bila godba
v zdravišču. Ko je odvečerjal, šel je k zabavi. Obljubil sem mu, da i jaz pridem pozneje za trenotek. Ko sem prišel, odprl vrata dvorane, zagledal sem najprvo svojega Alberta, obdanega od lepega venca dam. Ko me je opazil, poklical me je, a jaz sem pobegnil skozi odprta vrata. Glasovi godbe so me zopet zvabili v dvorano, ko se je ravno pričela kadrilja. Ostal sem ter opazoval.
Albert je vsako takozvpno „figuro" plesal z drugo damo. Na licu si mu mogel čitati nenavadno veselje; ni igral kakor drugi ljudje, temveč je poskakoval, kakor bi Iebdil; bil je bolj v zraku, nego na zemlji. Mislil sem si človeka v največjem veselji. Po plesu je prihitel k meni, da bi me predstavil svojim krogom ; a spomnil sem ga blamaže, katero je danes doživel. Videč, da nočem v družbo, vrnil se je, a jaz šel sem mirne duše leč.
S tem končam danes, in ko bi me nemirnež Albert no motil, še bi Ti pisal. Kliče me zopet, da grem danes zvečer na neki končen, kjer je uovčič vstopnine. No. ne misli, da je Tvoj prijatelj oh pamet in se toliko premenil, da bi vsak dan iskal zabave.
Pozdravlja Te
Martin.
odborniki, predsednik trgovski in obrtniški zbornici V. Petričič itd.
(Umrl) je po dolgi bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v soboto popoludne umirov-ljeni c. kr. predsednik deželnega sodišča g. Anton Gertscher v 72. letu svoje starosti. Pogreb je bil danes popoludne ob 5. uri. N. v m. p.!
(Javen shod.) Goriški državni in deželni poslanec gosp. dr. vitez Ton ki i vabi volilce okraja ajdovskega in bližnjih občin goriškega, ko-menskega in sežanskega okraja na shod v Bifenberg dne 25. t. m. ob '/,4. uri popoludne v dvorano g. veleposestnika Janeza Lična, kjer bo poročal o svojem delovanji v državnem in deželnem zboru.
(G. vitez dr. Tonkli) je izročil 500 gld. za otroški vrt in dekliško šolo v Gorici blagajniku političnega društva „Sloge".
(Novo prvostolno eerkev) v Sarajevem posvetili bodo dne 14. septembra t. 1. in naslednji dan, 15. septembra, prenesli bodo v slovesnem obhodu pre-sveti Zakrament iz sedanje katoliške cerkvice v novo veličastno gotsko stolico. Izvršil bode sv. obred pre-vzvišeni gosp. apostoljski nuncij na Dunaji Alojzij Galimberti v prisotnosti vseh škofov Bosne in Hercegovine, pa mnogo drugih cerkvenih dostojanstvenikov naše monarhije. K slovesnemu posveče-vanju bodo prišli tudi vsi gg. dekanje iz vrhbosenske nadškofije.
(Petdesetletnico) svoje umetnosti obhajajo danes fotografi, kajti 19. avgusta 1839 je bilo, ko je Daguerre pariški akademiji predložil prve dotične sadove svojega večletnega poskušanja in truda.
(Strela je ubila,) kakor se nam iz Trebnjega poroča, dne 14. t. m. Marijo Perovšek, 13 let staro deklico v Mališevenci pri Trebnjem. Šla je ravno od doma čez travnik ter nesla v roki dežnik, v kateri je udarilo. Deklica je bila takoj mrtva, dežuikova palica na obeh konceh razbita in platno raztrgano. Deklici se niso poznala posebna znamenja, le na licu je imela višnjeve lise, nekoliko osmojene lase, robec na glavi raztrgan in podplati na obuvalu so bili odtrgani. Letos je v tej okolici že enaintrideseta nesreča po streli. Pred tedni je strela udarila v kozolec, ki je deloma pogorel; isti dan je treščilo v Trgu v hišo, ki je tudi pogorela.
(Iz Blagovice), 18. avgusta: Ravno sedaj sta se peljala dva kolesarja skozi vas. Eden izmed nju je v sredi vasi z revolverjem obstrelil psa, ki je lajal. Prav blizu na cesti je bilo več otrok in druzih ljudi; hiša je s slamo krita, torej nevarnost na vse strani. Prašam, ali imajo kolesarji že tako pravico, da smejo streljati na veliki cesti med hišami? Dotičnega gospoda bomo naznanili sodišču.
(Pariško razstavo) so obiskali že mnogi Slovenci, osobito trgovci. Minolo soboto se je odpeljal iz Ljubljane g. Oroslav Dolenec, iz Gorice gosp. dr. A. Lisjak.
(Odlikovanje.) Ravnatelj državne gimnazije v Gorici Teodor Pautke je bil povodom svojega umirovljenja odlikovau z viteškim križcem Frau-Josipovega reda.
(V Trbovljah) je šlo v soboto na delo 895 delavcev, v Hrastniku 141.
(Pri občinski volitvi) Podkrajem nad Vipavo je bil izvoljen županom Janez Sajovec, obč. svetovalcema pa Josip Bajec in Jurij Koren.
(„Slovenski jez") v Brdih bo imel svoj redni občni zbor dne 25. avgusta ob 4. uri popoludne v Biljani.
(Letina.) S kranjsko-štajerske meje se nam poroča: Po mnogih deževnih dneh je vendar zopet solnce posijalo in ogreva poljske pridelke. Nadejamo se jeseni boljše žetve, kakor je bila strnena, kajti zimska setev se je slabo obnesla. Krompir je večji-del gnil, sadja ne bo nič, le malo orehov. Lan je pozebel; seme se lahko proda, ker kupci zelo popra-šujejo po njem. Za lan naš kmet v sedanjem času denar najprej in najložje dobi. — Na Veliki Ravni je vol ob ajdovi setvi tako silno sunil kleščarja, da je čez tri dni umrl.
(Toča na Goriškem.) Dne 9. t. m. popoludne je toča naredila veliko škodo na Goriškem. V občini Standrežu, v Zavodnjah, v Merni, v Biljah, v Vrtojbi, Šentpetrn in drugod cenijo škodo na 00.000 gld.
Raznoterosti.
— Visoka starost. V vtisi Rediva, okraj Isker v Bolgariji, živi mož imenom Kristov, ki je star 130 let. Sin ujegov šteje SO, vnuk 50, pravnuk
pa, Kozo Kristov, prostak v prvem bolgarskem konjiškem polku, dvajset let. Starček še pridno dela na polji.
—	Na smrt obsojen je bil v Segedinu kmetski 28letui sin Pavel Gyi)mber, ki je v kratkem času umoril in oropal šest oseb.
—	V Belgiji je 150.000 žganjarij, v katerih se je leta 1887 prodalo 58,500.000 litrov žganja. Na vsakega odraslega moža je odpadlo tekom celega leta petintrideset litrov.
—	Dober nauk. V Cincinnatiju je objavil neki človek v listih inserat, da za eden dolar pošlje vsakemu krčmarju navodilo, kako more več piva prodati. Veliko gostilničarjev je poslalo po eden dolar, drugi dau pa so dobili zahtevani nauk: „Prodajajte manj pen!"
—	Vstopnine na Eifflov stolp se je od 15. dne maja do 30. dne julija plačalo 2,421.739 Irankov.
—	Žejna grla. Pri zadnjem znanem telovadnem shodu v Monakovem je pet gostilničarjev na slavnostnem prostoru prodalo 708 hektolitrov piva in 535 steklenic raznega vina.
Telegrami.
Kamnik, 19. avgusta. Dr. Samec umrl.
Dunaj, LS. avgusta. Kojstveni dan cesarjev so je v celi monarhiji veličastno s službami božjimi vseli veroizpovedanj in vde-ležbo oblastnij in mnogoštevilnega občinstva, z budnicami, streljanjem topov in zvonje-njem, z vojaškimi sv. mašami in neštevil-nimi dobrodelnimi čini praznoval. Tukaj so se slovesne službe božje v cerkvi sv. Štefana vdeležili: grof Kalnoky, grof Taaffe, Gautsch, Zaleski, Schönborn, načelniki oblastnij in tisoči vernikov. Namestili škof je daroval veliko sv. mašo. Vojaški škof Grusclia je opravil vojaško službo božjo, pri kateri so bili nadvojvodi Viljem, Rainer, generali, pribočniki tujih zastopništev in velika množica. Tudi iz Solije in Bukarešta sta došli poročili o slovesnem praznovanji Najvišjega rojstve-nega dne.
Dunaj, 18. avgusta. Kralj Milan je došel; sprejel ga je srbski poslanik.
Bayreuth, 18. avgusta. Pri dvornem obedu je cesar Viljem napil cesarju Francu Jožefu; godba je zasvirala avstrijsko cesarsko pesem.
Rim, 19. avgusta. Zvečer se je na Ko-lona-trgu, kjer je svirala godba, razletela bomba ter tri osebe ranila. Po kratki zmešnjavi je mogla godba nadaljevati vspored.
Pariz, 19. avgusta. Blizo 13.000 francoskih županov je došlo, da se vdeleže od pariškega mesta ponujenega banketa. Carnot je imel govor, v katerem je proslavljal republiko.
Zalivala.
Podpisani odbor zahvaljuje se s tem prisrčno vsem darovateljein, kateri so pripomogli k temu, da se je Levstiku postavil spomenik v Velikih Laščah in se vzidala mu spominska plošča v Retijah ter se slavnost tako sijajno vršila. — Zahvaljuje se nadalje vsem narodnim društvom, ki so sodelovala pri slav-nosti, zlasti ljubljanskemu in dolenjskemu „Sokolu", pevskemu društvu „Slavcu", ljubljanske narodne čitalnice pevskemu zboru, akademičnima društvoma „Sloveniji" in „Triglavu", gasilnima društvoma iz Loža in Zužemberga in vsem drugim deputacijam in zastopnikom slavnih društev; vsem, ki so darovali prekrasne vence in sicer: velikolaškim gospem, velikolaškim dekletom, ribniškim dekletom, pevskemu
C K Q	Gas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		zrakomoru v mm	toplomera po Celziju			
17	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zvec.	7ä9'6 7391 7392	17-4 23-9 18 2	svzhod jzapad	jasno n	000
18	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	739 7 738 7 738-6	139 26 4 190	brezv. si. szap. „	megla jasno	000
društvu „Slavec", novomeškim narodnim društvom iu gospodu Jankotu Zirovniku, učitelju na Gorjah pri Bledu; isto tako vsem narodnim društvom in rodoljubom za brzojave, ki 60 došli od vseh strani tako mnogobrojno; gospodu profesorju Stritarju za darilo prekrasne pesni, g. prof. Levcu, da je šel s svojo izvedenostjo in dobrim svetom odboru na roko, gosp. župniku Gerjolu, da je preskrbel št. ja-kobski cerkveni pevski zbor iu gosp. podobarju Jon tezu, da je tako požrtvovalno — ue da bi iskal najmanjšega dobička — izdelal v občo zadovoljstvo lep spomenik in tako častno rešil nalogo svojo. Naposled zahvaljuje se narodnim dekletom velikolaškim: Eli Schillrer-jevi, Ivani Tomšičevi, Ivani Debeljakovi, Ani Hočevarjevi, Ani Ivančevi, Miciki^ Ivančevi, Miciki Pečekovi, Ivani Škuljevi, Ani Žlindrovi, Ani Žužkovi in narodnim dekletom ribniškim: Dragotini in Ivani Arkovi, Viktoriji Lovšinovi, Josipini in Pavilni Fleševi, Miciki Križmanovi, Amaliji Pavserjevi, Re-ziki Rusovi in Miciki Vovkovi, katere so bile naj-milejši kras nepozabne Levstikove slavnosti. —
Za odbor:
Ferdo Schiffrer, Niko Lenček. c. kr. notar,
tajnik.	predsednik.
Vremensko sporočilo.
Dunajska borza.
(Telegratično poročilo.) 10. avgusta.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	88	gl. 65	kr.
Srebrna ., 5% „ 100 „ „ 16 % „	«4	„ 60	„
">% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	10!»	„ 80	„
Papirna renta, davka prosta......¡19	„ 65	„
Akcije avstr.-ogcrske banke............906	„ —	„
Kreditne akcije ....................305	„ 50	„|
Francoski napoleond..................9	„ 47	„
Cesarski cekini ....................5	„ 6-5	„
Nemške marke ..........58	„ 35	„
Umrli no:
15. avgusta. Marija Polajnar, delavčeva žena, 75 let, Kravja dolina 11, inarasinus. — Miliajl Škerjanc, zidar, 66 let. Hrenove ulice, 20, jetika. — Jožef Šorn, profesorjev sin, 2 leti, Zvezdarske ulice 4, škarlatica.
Srednja temperatura obeh dni 19 8" in 19-8° za 0 8" in 0-9° nad norraalom.
Bog vsegamogočni je poklical v boljše življenje mojega brata gospoda
Antona Certscher-ja
dne 17. avgusta, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče, v 72. letu njegove starosti. Pogreb je bil danes popoludne ob 5. uri. Vsem prijateljem iu znancem ga priporočam v molitev.
SV. TROJICA, dne 19. avgusta 1889.
Jožef (ierčar,
(1)	župnik.
Za mnoge dokaze prisrčnega in tolažilnega sočutja povodom dolgotrajne bolezni in smrti gospoda
Mihaela Pakiča,
za nepozabnemu ranjkemu v tako bogati meri darovane krasne vence in tako izreduo mnogoštevilno, jako Častno spremstvo k zadnjemu počitku izrekamo s tem onim p. n. gospodom dostojanstvenikom, vsem prijateljem in znancem, posebno pa moškemu zboru tukajšnje čitalnice za premili nagrobuici najtoplejšo in naj-prisrčnejšo zahvalo.
V LJUBLJANI, dne 19. avgusta 1S89.
O)
Žalujoči ostali.
KXXXXXXXXXXXXXXXXX
I Brata Eberl, x
w"..................'—------------
Nie več mokro noüe ali trdo usnje
X X X X X
s
X X X X
Izdelovalca oljnatih barv. firncžcv, lakov ^
in napisov.	^
Pleskarska obrt za stavbe in meblje. g
-K.J ««/It» ljiajiiiit,	H
xa Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. i. X
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju Btroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno lino delo in najnižje cene.
Posebno priporočilne za prekupce so oljnat* barv« v pločevinastih pušicah (Blechbuchscn) v domačem lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boliše nego vse te vrste v prodajalnah.	(14)
Cenililiti amHtevunje.
X X X
s
X X
I. Bendiks iz Št. Valentina na Spodnjem Avstrijskem ima izUlJučiio i»i'iwieo v Avstro-Ogerski za izdelovanje c. kra. piiv. uepremočljive
hranilne masti za usnje M
katere vspehi so potrjeni s stotinami spričeval. Cene: cela škatlja 1 gld., 12 škatljo 50 kr., 1 < škatlje 25 kr., '/k škatlje 121/, kr.
Za likanje usnja priporoča ravnokar patentovano
hranilno tinkturo za usnje
ne lak za usnje ali inomentni lik, tudi ne apretura za usnje, marveč bolj oljnato likalno črnilo, katero je preskusilo c. kr. državno vojno ministerstvo ter dovolilo, da se sme rabiti za usnje v c. kr. armadi. Cene: 1 kilo 1 gld. 20 kr., 1 steklenica št. 1: 1 gld.. št. 2: 40 kr., št. 3: 20 kr. Razprodajalcem rabat. Dobiva se v vseh večjih krajih monarhije, v Ljubljani pri gg. Schusnigu & Weberju in A. Krisperju. — Sva imo pred ponarejanji! Prosi se za ponudbe v razprodajanje, kjer se ni založb.	(30—17)
Vrelec „Oarinthia", |
kiselica,
nahajajoča se poleg gradu Hagenegg na Koroškem, odlična krepčilna pijača, katera se zlasti radi močne vsebine lithija (Lithion) priporoča kot zdravilo proti boleznim v ledjih in v mehurji, ker jih večinoma prepreči ali celo odstrani itd.
Glavna zaloga je v Železni kapli (Eiscnkappcl) na Koroškem, od tod se (pošta v Kapli) razpošilja ta kiselica v svet; za Kranjsko in Istro zalaga gosp. MIha Kastner
v Ljubljani.	(16)
Dovoljenje semnje v.
Visoka c. kr. deželna vlada dovolila je občini Medvode
tri letne semnje
za prodajo živine in krainarskega blaga.
kateri bodo v Preski ob železniški postaji v Medvodah v dnevih
3. marca. 4. septembra in 4.novembra vsako letor
ako pa bodo na omenjene dni nedelja ali praznik, preložen hode
semenj na prihodnji dan.
Prodajali bodo: govejo živino, drobnico, prašiče, konje, dalje raznovrstno kramarsko blago, narejeno obleko, vsakovrstno železnino in kmetijsko orodje.
Županstvo v Medvodah.
(3_3)	J. CVAJNER, župan.
-nrf-