(prfi
ari/
U3ll
^ I E S T
ro
_ ;. •
List izhaja vsako soboto zjutraj. PosameznÈhvjjfettytkjì $10 lil*, sa šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletne—na«rZhina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 200 li*: mesečna 90 lir. Uredništvo in uprava: Trst, ulica Capitolina štev. 3 - tel. štev. 44-046 in 44-047. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega jstolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej.
POŠTNINA PLOCANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST.
DELO
GLASILO KOMUNISTIČNO PARTIJE T.O.
Udeležimo se vsi komemoracije žrtev nacifašizma, ki bo 1. novembra v Rižarni pri Sv. Soboti!
OBNOVLJENA IZDAJA LETO Vil. ŠTEV. 44 (370)
TRST - SOBOTA, 29. OKTOBRA 1955
CENA 20 UR
.eljt* >v a»1
i.ver . 11' „n» anjA i m»
li««
20*
21.1*
«pr»
M VSEH SVETA GLEDAJO Z ZmUJEM
ii miiirRiiii Miaiiriinlsinu » 2aeil
Zunanji ministri bodo razpravljali o združitvi Nemčije in evropski varnosti, o razorožitvi in o izboljšanju stikov med Vzhodom in Zahodom - Molotov poudarja nujnost sporazuma o evropski varnosti
... V četrtek se je začela v Ženevi konlerenca zunanjih knjj ainistrov štirih velesil. Prvi seji je predsedoval francoski iunanji minister Pinay. Ta je v svojem govoru med drugim “«udaril, da se ministri ne smejo zadovoljiti s tem, da vzbu-iijo s svojim delom upanje narodov, temveč si morajo pričevati za konkretiziranje tega upanja. Dejal je tudi, da glene nemškega zedinjenja in varnosti v Evropi ni več nobene »vire za takojšen sklep, ki naj poveže uresničenje nemške hotnosti z izdelavo varnostnega sistema.
Za Pinayem je govoril un-lleški minister Mac Millan, ki :nsKe le dejal, da obstoja še precej-nja razdalja med stališčem Vpadnih sil in SZ, vendar pa mogoče to razdaljo premosti. Dejal je tudi, da je an-ikško ljudstvo pripravljeno . „ 'a vsako žrtev za mir, razen icjjp'a žrtvovanje onih načel, ki pof “ta to ljudstvo za bistvena.
Ko»' > H»; en# zgoir - 13» 22.3»
tur»1
iti '» orv»
^ H
)V». la !e' »i0''
Dče»3
dom1-
sai
fi
»KV»'
lefof
na „
til»1
Kot tretji govornik je nasto-
Zato se, po njegovem mnenju, svet nahaja na kritični točki, odkoder pa je mogoče napredovati». Dejal je tudi, da so ZDA pripravljene sodelovati pri jamstvih proti obnoviti nemškega militarizma.
Kot zia konferenco štirih, ki je bila preteklo poletje, vlada
tudi za sestanek zunanjih ministrov štirih velesil izredno veliko zanimanje po vsem svetu. To ni seveda nič čudnega, saj je dejansko sedanji, sestanek praktično nadaljevanje konference štirih velikih. Zato so se v Ženevi zbrale številne politične osebnosti iz vsega sveta. Skupno s zunanjimi ministri so prišli v Ženevo tudi številni njihovi pomočniki, svetovalci, prevajalci, opazovalci in seveda tudi novinarji iz najrazličnejših dežel. Računajo, da je zadnje dni prišlo v zvezi s sestankom zunanjih ministrov preko 3.000 ljudi v Ženevo.
Dnevni red sedanje konference je bil v glavnem sprejet že preteklega septembra. Po uvodnih formalnostih se bodo ministri lotili vprašanja evropske varnosti in združitve Nemčije. Sovjetska zveza predlaga, naj bi najprej rešili vprašanje evropske varnosti in šele zatem naj bi se lotili vprašanja združitve Nemčije. Kot je znano je že Bulganin na poletnem sestanku ministrskih predsednikov predlagal, naj bi do evropskega varnostnega sistema prišlo postopoma in naj medtem še nadalje obstajata i pariški, i varšavski vojaški sporazum. Popol-
h»1» >11 tov. Molotov. Poudaril je, k je nemško vprašanje podojeno vprašanju evropske črnosti. Nemškega vprašanja mogoče reševati na škodo ^teresov enega izmed delov Nemčije, na škodo družbenih Mdobitev delavcev 'Nemške tookratične republike, ki je Mike važnosti za vse nemško 'iudstvo. Zato je rešitev nemega vprašanja predvsem vDrašanje Nemcev samih, namigu zunanjih ministrov velesil, pa je, da jim pomagajo »«j ti pravilno rešitev, ne pa »siljevati jim kakršne koli svoje načrte Zatem je Molotov »«udaril, da so glavna ovira h evropsko varnost vojaški jjloki, zlasti NATO. Zato se »£ zavzema za likvidacijo ten »lokov. Dejal je tudi, da ni Mogoče privoliti v to, da bi se pod okriljem postopnega j ‘»ruževanja Nemčije, dejan-,va% iJt0 postopoma uvajal milita-'izeiti v vsej Nemčiji.
Zadnji je govoril ameriški Minister Dulles. Med drugim le dejal: «Vse naše vlade pri-
anci»
al- tavajo, da sedanji položaj ne »udi zadovoljivih temeljev za 'tajen mir, obenem pa se vsaja država boji sprememb, ki “i škodovale njeni varnosti.
TEDEN POLITIČNEGA ŽIVLJENJA V ITALIJI
Rimska zbornica sprejela zakon o vojaških sodiščih
Zavrnjen poskus fašistov, monarhistov in desnega krila demokristjanov glede razširjenja pristojnosti vojaških sodišč - Italijanska zunanja politika v krizi
V sredo je končno poslanka zbornica sprejela zakon o pristojnosti . vojaških sodišč Sprejet je bil vladni predlog. Zanj je glasovalo 377 poslancev ,proti pa 97..
Malo pred dokončnim glasovanjem so skrajni desničarji predložili dva popravka k zakonskemu predlogu. Zahtevali so, naj se v novi zakon vključita tudi postavki, po katerih, naj bi bila vojaška sodišča pristojna za sojenje državljanov zaradi žalitve zastave in zaradi sramotenja države. Oba popravka pa je zbornica zavrnila z veliko večino glasov.
o pristojnosti vojaških sodišč presenetil široko javnost; kajti za novi zakon so glasovali tudi predstavniki levice. Proti njemu pa so glasovali fašisti, monarhisti in demokristjanska desnica. S tem je prišla še enkrat do izraza razdvojenost, ki vlada v vrstah dc.
Levica je torej glasovala za zakon o pristojnosti vojaških sodišč, katerega je predložila vlada, potem ko so bili vanj vnešeni nekateri popravki.
Kot je znano je zakonski osnutek ,ki ga je pred časom predložil pravosodni minister bil nekoliko popravljen Na
Nedvomno je izid glasovanja osnovi novega zakona bodo tu-
Fašistični atentat
na glavni sedež C Gl L v Rimu
K sreči ni bilo človeških žrtev - Policija je doslej aretirala 35 oseb, ki pripadajo fašistični stranki
V sredo pomoči je bil izde-len bombni atentat na osredjem sedežu CGIL v Rimu.
Običajni «neznanci» so odvrni bombo proti pomožnemu »bodu v sedež, kjer ■>- v nevredni bližini stanuje družna šoferja glavnega tajnika i'GlL Di Vittoria. Eksplozija povzročila velikansko materino škodo. Vse pohištvo na ‘«dniku je razbito. Tudi pohištvo v. dveh sobah tik hodnika je zelo poškodovano. Vrata
»a hodniku pa so popolnoma .................. ^ ___________= .
»«ičena. Zelo poškodovana so pf>U(jari[0j ^ atentati pred-
' i
\
\
Ker je bil atentat izveden okrog ,2.30 ponoči, je razumljivo, da ni bilo v bližini ljudi. Zato bo tudi težje izslediti atentatorje. Ugotovljeno je bilo, da je nekaj minut po obhodu policijske patrulje vozil z veliko gizino neki luksuzni avto mimo palače. Policija je uvedla preiskavo. Do trenutka ko to pišemo je zaprla že 36 elementov iz vrst neofašistov.
Tajništvo CGIL je zaradi a-tentata objavilo odločen protest. V njem je med. drugim
Ni okna in to ne le v prillici, temveč v vseh petih nad-, op j ih palače. K sreči aten-»t ni zahteval človeških žrtev, hsrno ena oseba je bila ramena.
____.................t
stavlja tipično dejanje fašističnega banditizma in da dokazuje do kakšne stopnje nasilja se- lahko povzpne politika razr deljevanja in sovraštva, ki jo hočejo najbolj reakcionarne
Avstrija sprejela zakon o nevtralnosti
Avstrijski parlament je v Micio sprejel ustavni zakon, s Uterini se je Avstrija zavedla, da bo za vedno nevtralca država. V ustavi je rečeno, h« Avstrija prostovoljno raznaša svojo nevtralnost za v«dno, da bi tako ohranila svo-llJ neodvisnost in nedotaklji-v,|st. To hoče ohraniti in obdarovati z vsemi sredstvi, ki N ima na razpolago. Za zastavitev teh ciljev, se Avj Mija ne bo pridružila nobe-■jlrn vojaškim zvezam in ne bb ^«Volila, da bi tuje države na Senem ozemlju vzpostavljale V«iaška oporišča.
atenskega metropolita Spiri-diona, predstavnikov vlade in drugih visokih funkcionarjev udeležili tudi jugoslovanski veleposlanik Pavičevič. Delegacija bo odšla tudi uà otok Kri, kjer bo spominska svečanost zn jugoslovanskimi vojaki, padlimi točno pred 40 leti v prvi svetovni vojni.
skupine v državi. Atentat, nadaljuje protest, pomeni poskus sabotiranja onega procesa pomiritve v političnih m družbenih odnosih, ki je j?o trebi u za svoboden in civiliziran razvoj italijanske demokracije. Protest se zaključuje s pozivom vsem italijanskim delavcem, sindikalnim organizacijam in vsemu italijanskemu ljudstvu, naj združeno nastopijo proti vsakemu poskusu povratka k metodam nasilja in terorizma in naj na najprimernejši (način izrazijo enoten protest delavcev in državljanov.
Di Vittorio je v poslanski zbornici govoril o atentatu ter zahteval od oblasti, naj iz-sieaijo atentatorje in jih kaznujejo. Dejal je, da tu ne gre za osamljenega zločinca, temveč za organizirano dejanje, in da so poleg atentatorjev še druge osebe, ki so dejanje naročile.
di civilisti, t. j. vojaški obvezniki, prišli pred vojaško sodišče ako bodo zagrešili veleizdajo, hujskanje k veleizdaji, oborožen upor, vohunstvo za tujo državo .izmaknitev ali po-narejenje dokumentov o vojski odkritje vojaških tajnosti v vohunske namene .skiciranje
noma nasprotno pa je stališče zapadnih sil, ki vztrajajo pri tem, naj se najprej reši nemško vprašanje in s tem omogoči združeni Nemčiji, da se sama vključi v katero koli vojaško zvezo.
Na drugem mestu v dnevnem redu sestanka je vprašanje razorožitve. Pred ministri, stoji naloga, da nadaljujejo z razpravami, ki so jih že poleti načeli ministrski predsedniki in o čemer že dalj časa razpravlja poseben tozadevni pododbor v okviru OZN. Na tretjem mestu dnevnega reda pa je vprašanje stikov med Vzhodom in Zahodom.
Ta važen sestanek se mora zaključiti z uspehom. Tako so trdili v Moskvi na predvečer otvoritve razgovorov. Četudi še vedno obstajajo precejšnje ovire, je te vendar mogoče premostiti.
Sovjetski zunanji minister tov. Molotov je pred odhodom v Ženevo izjavil novinarjem, da njegova država pričakuje od ženevske konference pozitivne rezultate. Izrazil je prepričanje, da obstoja dovolj možnosti za dosego teh rezultatov. Sporazum o bistvenih vprašanjih kot so: utrditev evropske varnosti ureditev nemškega vprašanja in razorožitev more ustvariti jqogoje za ugodno rešitev še drugih važnih vprašanj. Glede Nemčije je Molotov dejal, da ni potrebno še nadalje ohraniti dosedanje stanje, kajti v resnici se je to stanje, zlasti v zadnjem času že precej spremenilo. SZ je navezala diplomatske stike Bonnom. To je že precejšnja
Proces proti “Il Lavoratore" se ne sme vršiti, ker ni osnove
Tako po italijanski ustavi kot po Deklaraciji je kritika vladne politike dovoljena in nekazniva - Razprava določena za 18. novembra pred porotnim sodiščem v 7rstu
Prejšnji teden je priletel v ________
Rim ameriški zunanji minister I sprememba, katera dovolj ja-Poster Dulles. Z vladnimi pr- J sno kaže, da je mogoče storiti
ske varnosti. Zato pa je tem bolj čudno stališče zapadnih voditeljev, ki se ravnajo, kot da bi to vprašanje sploh ne obstajalo. Tudi vprašanje razorožitve je velikanskega pomena. Tu obstoja mnogo lz-gledov, da pride do pozitivnih rezultatov. V številnih točkah so si stališča med Vzhodom in Zapadom zelo blizu. Da pa že v tem pogledu niso bili storjeni nadaljnji koraki že na zasedanju Glavne skupščine OZN, so krive umetne ovire. Zato bi postavljanje ponovno omenjenih umetnih ovir pomenilo za človeštvo pravi zločin».	i
Pod obtožbo «sramotenja državnih institucij» se bo moral 18. novembru zagovarjati pred tržaškim porotnim sodiščem odgovorni urednik bratskega glasila KP TU «Il Lavoratore». Pod to obtožbo, ki je prišla v Italiji v modo za časa Scelbovega re-ima kratenju demokratičnih svoboščin, je bilo doslej obtoženih in tudi obsojenih že dolga vrsta državljanov, v prvi vrsti časnikarjev, ki so se poslužili po ustavi dopuščene kritike napram politiki vlade in drugih državnih oblasti.
Da bi obšle jasne in nedvoumne določbe o državljanskih svoboščinah v republiški ustavi, ki jo je Scelba nazval upast», se oblasti zatekajo in sklicujejo na stare, formalno še vedno veljavne, dejansko pa po ustavi preklicane fašistične zakone ( koi zakon o javni varnosti in dr,). In v fašističnih zakonih seveda ni težko dobiti paragrafe, ki prepovedujejo in kaznujejo kakr. šno koli kritiko proti režimu;
suj je znano, da si je Alussolini predstavljal državo tako, da sme govoriti in ukazovali le on sum, vsi drugi pa naj bi nosili nagobčnike vse življenje.
'lukšno stanje, ki je bilo za fašizem nekaj samo po sebi umljivega. saj je bilo prav to njegovo bistvo, pa si ni mogoče misliti v sodobni državi z demokratično ustavo. l\i si namreč mogoče zumisi jati, da bi zastareli fašistični zakoni mogli državljanom kratiti v ustavi določene pravice in svoboščine, listava je namreč osnovni in najvišji zakon, katerega ne morejo preklicati niti kasneje izdani za. Aon/. Vendar se od Scelbovega vladanja dalje doguja, da obtožujejo državljane po fašističnih zakonih za dejanja, ki so po ustavi priznana kot demokratične svoboščine in kot taki niso kazniva.
Tako se je tudi all Lavoratore» v svoji številki od 18. a-prila poslužil te pravice, ki je na našem Ozemlju zagotovljena
Evropeizacija Posarja
zavrnjena z veliko večino
Izid nedeljskega referenduma je povečal krizo v zapadnem bloku Pronemske stranke menijo, da izid ref erenduma pomeni uvod v “ Ansch/ussu
V nedeljo je bilo glasovanje Za Posarje se bije že dolgo o evropeizaciji Posarja. Glaso- časa srdita borba zlasti med
vaki je imel vrsto razgovorov Izgleda, da je Dullesa zelo zanimala zlasti zunanja politika sedanje vlade. Zaskrbljen naj bi bil zlasti zaradi stikov, ki jih v zadnjem času ima italijanska vlada s poslaništvom LR Kitajske v Svici in zaradi «spravljivejše» politike do držav vzhodne Evrope. Toda tako predsednik Segni kot zunanji minister Mariino sta ameriškemu ministru zagotovila, da bo rimska vlada nadaljevala dosedanjo atlantsko politiko in da bo tudi v prihodnjosti reševala vsa vprašanja v okviru atlantske skupnosti. Oba državnika pa sta poudarjala, da bi morala Italija voditi samo-stojnešo politiko, da dostikrat ne najde razumevanja pri - zapadnih velesilah, da bi Italija morala biti tesnejše soudeleže na pri političnih vprašanjih v svetovnem merilu,
V senatu se nadaljuje razprava o proračunu. V torek je govoril senator Terracini. Zavzel se je zlasti za obrambo volilne pravice državljanov. Razkrinkal je nedopustna, .protidemokratična in samovoljna dejanja, ki so se dogajala za časa prejšnje vlade. Obsodil je okrožnice, s katerimi je bivša Scelbova vlada napravila pravcati atentat proti volivcem. Kot je znano je prejšnja vlada odredila, da se brišejo iz volilnih imenikov tudi osebe, ki so bile obsojene na majhne kazni celo pred šestdesetimi leti.
Delegacija srbske cerkve v Grčiji
Odposlanstvo srbske pravo-««Vne cerkve s patriarhom .'kentijem Prodanovičem na N,U je odšla ta teden na obisk y Grčijo. Tu bo ostala 20 dni. . Atenah so jugoslovanskim $uhovnikom priredili svečan 6rejem, katerega se je poleg
Ustanovitev rodoljubne fronte v Laosu
V Laosu so ustanovili novo «rodoljubno fronto 'Laosa», ki naj bi zbrala v svojih vrstah
Sindikalisti FLRJ na pioslavi Oktobrske revolucije v Moskvi
Letošnje prqslave Oktobrske revolucije v Moskvi se bo udeležilo tudi odposlanstvo jugoslovanskih sindikatov. To vest je sporočila jugoslovanska tiskovna agencija «Jugo-press». Odposlanstvo bo vodil podpredsednik sindikatoV I-van Božičeviič. Odposlanstvo bo odšlo v jMtoskvo 4. novembra.
še kaj več, da je mogoče napraviti nadaljnje korake za zbližanje obeh Nemčij.
Podobne misli srečujemo tudi v vsem sovjetskem tisku. Moskovska «Pravda» je pisala na predvečer otvoritve ženevskega sestanka zunanjih ministro med drugi sledeče:
«Na tem sestanku se mora učvrstiti takoimenovani «ženevski duh». ‘Na njem je treba poiskati pot po kateri je mogoče dospeti do ugodne rešitve številnih mednarodnih vprašanj, Treba je doseči večjo medsebojno zaupanje med državami. Treba je doseči nadaljnjo pomiritev v svetu. To so poglavitne naloge sedanje ženevske konference.
Sovjetska zveza je od julijskega sestanka štirih velikih podvzela mnogo pobud za učvrstitev tega, kar je bilo na omenjenem sestanku sklenjeno glede zboljšanja položaja v svetu. Vsem so znani ti koraki, ki jih je SZ podvzela. Sem spada sporazum o- vrnitvi Pork-kalc finski republiki, demobilizacija 640 tisoč vojakov, u-reditev diplomatskih odnosov med ZSSR in Nemško zvezno republiko, predlogi, ki jih je stavil Bulganin ameriškemu predsedniku Eisenhowerju itd. Toda žal je na drugi strani
zelo malo razumevanja.
Velikanska je važnost, ki se pripisuje vprašanju kolektivne varnosti. Rešitev nemškega vprašanja je neposredno odvisna od vprašanja evrop-
valo je 626.415 državljanov. Proti evropeizaciji posarskega ozemlja se je izreklo 423.440 ali 67,7% volivcev, za evropeizacijo pa le 201.975 ali 32,3%. Tako je bil torej z veliko večino zavrnjen sporazum, ki sta ga točno pred enim letopi podpisala Adenauer in tedanji francoski ministrski predsednik Mundes France.
Izid nedeljskega glasovanja predstavlja težak udarec za francosko politiko, obenem pa predstavlja resen pretresljaj tudi za vso zapadno evropsko skupnost.
Francijo in Zapadno Nemčijo. Pri tem ne gre zgolj za majhno ozemlje, ki je po večini obljudeno po Nemcih temveč gre za velikansko podzemsko bogastvo, ki ga predstavljajo bogati rudniki premoga in železa. Posarski rudniki so tisti odločujoči faktor, ki v precejšnji meri uravnoveša gospodarstvu Francije in Zapadne Nemčije. Brez Posarja bi Francija ne mogla proizvajati 71,2 milijona ton premoga na leto. Proizvajala bi jih kvečjeipu le okrog 50 milijonov ton. Prav tako bi Francija ne mogla
V torek, 1. novembra priredi odbor mater in vdov padlih
Svečano proslavo padlih za svobodo
Zbirališče bo na Garibaldijevem trgu, odkoder bo ob 10. uri odšel sprevod v Rižarno pri Sv. Soboti, kjer bosta govorila
Igor Dekleva to Vittorio Poccecai
predsedovala bo
Ester Cossutta
Odbor mater in vdov padlih vabi na proslavo vse prebilvalstvo, vse stranke in organizacije.
Počastimo spomin padlih!
proizvajati letno po 12 in pol milijona ton jekla. Zapadna Nemčija pa tudi brez Posarja lahko proizvaja mnogo več kot Francija skupno s Posarjem, in v tem je jabolko sjwra. Za. to si Francija že dolga leta na vse načine prizadeva, da bi dokončno odtrgala Posarje ob Nemčije. V vsej zadnji povojni dobi je Francija na razne načine poskušala priti do ključnih položajev Mendes France pa je leta 1954 začel igrati z odkritimi " kartami. Tedaj je bilo sklenjeno, da se posarsko področje «evropeizira» v političnem jqogledu, v gospodarskem pogledu pa bi ozemlje bilo nekak privesek Francije. Tak položaj naj bi trajal do sklenitve mirovne pogodbe z Nemčijo. V zameno za to je Francija privolila v ponovno oborožitev Zapadne Nemčije in ponovno vzpostavitev filonem-ških strank na posarskem področju, katere so bile do tedaj prepovedane. In tedaj je bilo tudi sklenjeno, da se o vsem tem mora izreči zainteresirano prebivalstvo Posarja kar se je zgodilo v nedeljo.
Takoj po objavi rezultatov glasovanja je dosedanja vlada pod vodstvom Johannesa Hol-manna odstopila. Sklenjeno je bilo, da pride na njeno mesto takoimenovana poslovna vlada, katera naj bi vladala dokler ne bodo nove politične volitve odločile kakšna vlada naj pride na površje v deželi. Povsem jasno je, da je izid glasovanja opogumil filonem-ške stranke. Te so mnogo tipale, da bo po glasovanju prišlo v deželi do neredov in da bo izid glasovanja prav za prav pomenil začetek novega «An-schlussa». kar pa se ni uresničilo.
tudi po Vseobčni deklaraciji o človeških pravicah, katera hot listina londonskega sporazuma velja kot temeljni in nepreklicni zakon za Tržaško ozemlje, lo je bilo toliko bolj naravno, ker niti angto-ameriska vojaška u-prava ni nikdar preganjala državljanov za taka dejanja, čeprav tedaj niso veljali pri nas ne določbe italijanske ustave ne predpisi Memoranduma in prilog.
V omenjeni številki je italijansko glasilo KP TO na tretji strani obravnavalo pereče vprašanje zatiranja demokratičnih, svoboščin ter uvajanja fašističnih metod po tržaških tovarnah. V enem izmed člankov pod naslovom ^Komunisti in demokratične svoboščine» opozarja na množeče se pojave napadov delodajalcev na demokratične pra. vice delavcev, ki so «del dobro znane politike, ki se vodi tako t> Trstu kot v Italiji». Po krajši teoretični analizi tega pojava u-gotavlja bratsko glasilo, da je končni namen te politike zatiranja delavskih svoboščin razbiti demokracijo, pripraviti pot vojni, uničiti vse socialne pridobitve in zaostriti nadizkorišča-nje v tovarnah. «To je politika monopolov — ugotavlja list — v katerih službi je vlada in ”oblasti”, Monopoli so poglavitni sovražnik.»
Prav v onih dneh se je ofenziva delodajalcev zaostrila v velikih tovarnah, posebno še v podjetjih CRDA, kjer je zloglasni Pacchiarini s svojimi «8 točkami» skušal pretvoriti delovišča v vojašnico ter zaostril izkoriščanje delavcev. Proti tej ofenzivi so vstali vsi delavci, pa tudi ljudstvo je dvignilo svoje ■ ogorčene proteste. Posledica Pac-chiarinijevih zatiranih ukrepov je bila velika enotna stavka elek-trovarilcev t> ladjedelnici Sv.
Marka. Ker so se te zlorabe in kršitve po ustavi in zakonih priznanih pravic dogodile i> najhujši obliki prav v CRDA, ki je kot podjetje !R1 pod državnim itati-zorstvom, je več kot naravno, da je «Il Lavoratore» del krivde pripisal vladi, ki ni preprečila takšnih grobih kršitev ustavnih svoboščin v podjetjih pod svojo kontrolo.
Prepričani pa smo, da sodišče ne bo smatralo tukšne kritike napram vladni politiki kot prestopek, marveč kot po ustavi priznano pravico državljanov. Zato bi se proces proti glasilu KP ne bi smel sploh vršiti, ker se je poslužilo le ustavne pravice javne kritike državnih organov in ni nikjer nobenega «sramotenja državnih ustanov».
Vsi demokrati, in v prvi vrsti komunisti, naj se tudi ob tej priliki strnejo v obrambo državljanskih pravic, med katerimi je svoboda tiska med najvažnejši-mi. Ce bi bila ta zatrta, bi prišle kmalu za njo tudi vse o-stale.
HUDI PORAZI ZGREŠENE FRANCOSKE KOLONIALNE IN ZUNANJE POLiTIKE
laure predlaga nove volitve
da bi-odvrnil obsodbo vladne politike
Francoska vlada je ta teden volilni farsi, kjer ni bilo go-
Trgovinska delegacija FLRJ v Varšavi
V torek je odpotovala v. Var-pripadnike različnih političnih šavo jugoslovanska trgovinska strank, organizacij, verskih
skupin ter posameznike, ne glede na njihovo narodnost ali politično prepričanje, pripravljene boriti se za izgraditev miroljubnega demokratičnega in neodvisnega Laosa, proti spreminjanju tega v ameriško oporišče.
delegacija, ki se bo pogajala za sklenitev novega trgovinskega sporazuma med obema deželama. Jugoslavija se bo s poljskimi predstavniki razgo-varjala tudi o ustanovitvi investicijskega sporazuma in sporazuma o tehničnem sodelovanju. Delegacijo vodi Nikola Minčev, ki je član Zveznega izvršnega sveta.
doživela celo vrsto težkih porazov, ki predstavljajo najboljši dokaz zgrešenosti njene zunanje, kolonialne in notranje politike. Z nedeljskimi volitvami so prebivalci Posarja odločno odklonili vsiljevani jim statut, s katerim naj bi ta dežela prešla pod_ nadzorstvo Zahodnoevropske zveze. Prav zadnji francoski vladi sta se najbolj zavzemali za ustvaritev tega politično-vojaškega bloka Francije, Italije in Bene-luxa z Nemčijo. Sedaj pa so jim posarski Nemci s svojim glasom dovolj zgovorno povedali, da jim ni prav nič za ta-da zarezništva, marveč, da bi bili rajši vključeni v Nemško republiko.
Drug hud udarec je bil referendum v južnem Viet Na-mu, ki ga je inscenirala Američanom naklonjena vlada proti cesarju Bao Daju, ki je pa } figura francoske vade. V tej
vora o tajnosti volitev, je z veliko večino zmagal predsednik vlade Diem, ki je na podlagi volilnih izidov odstavil Bao Daj a ter oklical republiko, kar je morala francoska vlada priznati.
Vedno hujš^ težave in presenečenja doživlja Faureova vlada tudi v Severni Afriki. Eden najvnetejSih dosedanjih podpornikov njene kolonialne politike v Maroku, marakeški paša El Glaui se je nepričakovano izjavil za vrnitev izgnanega sultana Ben Jusefa na maroški prestol ter za neodvisnost 'Maroka.
Vlada je hotela prikazati svetu, da je upor v Alžiru že zadušen; vendar je, kot izgleda, položaj v tej deželi še zelo vroč za francoske kolonialiste. Po svojem povratku iz severne Afrike je namreč notranji minister Bourges - Maunoury zahteval od ministrskega sveta, naj pošljejo nadaljnjih 60
tisoč vojakov v predel pri Co-, stantine (lAlžir), kjer se že 125.000 vojakov brezuspešno bori, da bi zadušili osvobodilno gibanje. Spričo razpoloženja Francozov, ki so se že večkrat uprli mobilizaciji za kolonialne vojne, bo te čete le težko zbrati. Zaenkrat so določili, da pošljejo 15.000 mož, ki so jih potegnili iz Viet Nama, ter 8 tisoč iz Zahodne Nemčije, tastale pa bo treba dobiti v Franciji; toda tudi generalni rezident v Maroku gen. Latom zahteva 10.000 vojakov, prav tako pa prosi za nujna ojačenja tudi Seydouz komisar v Tunisu.
Poleg teh udarcev pa doživlja Faureova vlada težke ure tudi v parlamentu. Vlada se je hotela rešiti iz vedno neprijetnejšega i>oložaja. zlasti ker nima v parlamentu zanesljive večine, s tem da je predlagala, naj se predčasno razpusti parlament ter razpišejo
že v decembru volitve, ki naj bi se vršile po znanem sleparskem zakonu. Toda že posebna parlamentarna komisija je odklonila «nujnost» temu vladnemu predlogu. Poleg tega pa so se razne stranke, kot KPF, socialdemokrati in celo radi-kalsocialisti (ki jim pripada predsednik vlade Faure), izjavile proti dosedanjemu volilnemu zakonu ter zahtevale izdajo novega, bolj demokratičnega. Slednji so postavili to kot pogoj za začetek diskusije o predčasnem razpisu volitev V noči na četrtek je bila zah-' teva vlade, naj se da prednost nekemu njenemu predlogu zavrnjena s 303 proti 275 glasovom. Kmalu za tem je doživela nov poraz, ko je 289 j?o-slancev proti 286 glasovalo za resolucijo socialistov, v kateri se izraža nezaupanje v vlado Spričo tega je postavil Faure vprašanje zaupnice, o kateri glasujejo v petek.
U Nu v Moskvi
Pretekli petek je prispel na uradni obisk v Moskvo pred sednik burmanske vlade Nu. Naslednji dan je predsed nik sovjetske vlade Bulganin organiziral svečan sprejem na čast visokega gosta. Sprejema so se udeležili najvišji sovjetski voditelji in diplomatski zbor, ki je akreditiran v Moskvi. V svojem govoru je maršal Bulganin poudaril velike simpatije sovjetskih narodi v do burmanskega naroda m njegove vlade. U Nu pa je podčrtal zlasti potrebo po koeksistenci raznih sistemov in potrebo po zagotovitvi miru.
Cesar Bao Daj odstavljen
Južni Vietnam je postal republika. Tako je odločil rele. rendum. ki je bil v nedeljo. Za republiko se je izreklo 5.721.735 volivcev, za ohranitev Bao Dajeve monarhije pa le 63.017 volivcev. Takoj po uradni objavi izidov glasovanja je dosedanji predsednik vlade Din Diem sestavil novo vlado. Kot je znano živi bivši cesar Bao Daj že mnogo let v Franciji. Kljub temu, da po meni zmaga Din IMema nov poraz za 'Francijo, je ta že priznala novo republiško vlado.
Sovjetski parlamentarti so se vrnili v domovino
Po tritedenskem obisku v Jugoslaviji, se je sovjetska parlamentarna delegacija v ponedeljek vrnila v domovino. Na predvečer odhoda je delegaciji na čast priredil predsednik Zvezne ljudske skupščine Moša Pijade poslovilni sprejem. Pred odhodom se je vodja delegacije Volkov zahvalil za gostoljubje ter poudaril pomen stikov med visokimi predstavniki obeh dežel in izrazil željo, da bi se prijateljstvo med obema državama razvijalo še naprej v njuno dobro in v korist miru.
nagrade beograjskim umetnikom
V počastitev obletnice osvoboditve Beograda so letos prvič podelili takoimenovano «Oktobrsko nagrado», ki je bila ustanovljena s sklepom sveta za kulturne in znanstve-ustanove pri okrajnem ljudskem odboru v Beogradu m ki se bo podeljevala vsako leto na dan osvoboditve najboljšim beograjskim umetnikom. Nagrade po 400.000 din so bile podeljene prvaku beograjske opere Miroslavu Can-galiču, slikarju Petru Lubardi in prvaku dramskega gledališča Ljubiš! Jovanoviču. Poleg teh velikih nagrad je bilo podeljenih tudi 17 nagrad študentom in sicer v zneskih od 4000 do 20.000 din.
La Pira
pojde v Beograd
Ob priliki kongresa županov glavnh mest iz vsega sveta, ki je bil pred kratkim v Florenci, je predsednik beograjskega ljudskega odbora Minič povabil florentinskega župana La Piro, naj obišče jugoslovansko prestolnico. Zupan La Pira je vabilo sprejel. Ni pa še znano kdaj bo odšel na o-bUk.
Množična Partija
pogoj za dosego ciljev
Začela je kampanja za obnovitev izkaznic 1956 in rekruta-cijo. Kampanja je letos še posebno važna z ozirom na obstoječe stanje v Trstu, borbe, ki s» jih vodili delavski razred in vse prebivalstvo kot z ozirom na potrebo nadaljevanja vztrajne borbe za rešitev problemov, ki so temeljne važnosti za preporod Trsta. Ko začenjamo letošnjo kampanjo mora imeti vsak komunist vedno v vidiku stalno skrb, da se nenehno krepi Partijo. Samo če bomo povečali število njenih članov in izpopolnili organizacijo, si bo delavski razred lahko priboril nove postojanke dokler ne bo dosegel socializem.
Partija nima samo nalogo, da organizira delovno ljudstvo okrog svojih takojšnjih zahtev, marveč tudi, da prepriča delovne ljudi in svoje člane o potrebi, da se v teh borbah gradi vedno močnejša partija. Naša naloga je, da stalno dokazujemo vlžnost obstoja organizirane partije delavskega razreda, to je Komunistične partije.
Uspeh vsake kampanje in dela vsake tovarniške in terenske celice, je treba oceniti iz vidika, kako se je ob taki priliki utrdila partija. Sleherna volilna kampanja, sleherna borba političnega ali socialnega značaja, ki ne prinese pridobitve novih članov za partijo, predstavlja izgubljeno nriliko.
Zaradi lego morajo celični komiteji v teku vsake akcije, pri vsem našem delovanju, diskutirati o tem, kdo se je udeležil te borbe ali delovanja,
Slava padlim borcem !
SOSIČ VLADIMIR pok. Jakoba rojen na Opčinah, 22. 5. 1914. Sel v partizane avgusta 1944. Padel v borbah pri Štanjelu 15. 9. 1944.
JERCOG ALBINA pok. Josipa rojena v Dolini, 20. 7. 1912. Tajnica AFZ. Aretirana in sežgana v Rižarni 7. 9. 1944
SCINKOVEC JOSIP sin Josipa rojen v Nabrežini, 4. 1. 1920. £el v partizane 12- 11. 1944, prioadal I. kraškemu bataljonu. Deportiran v Nemčijo; u-mrl v Mathausnu januarja 1945.
ZLOBEC VIKTOR sin Alojza
rojen v Avberju, 4. 10. 1921. Sel v partizane 1. 11. 1944. Bolničar pri XXXI. diviziji, IX. korpus. Padel 19. 12. 1944
da se ga lahko pridobi kot Ciana za partijo. Sekcijski komiteji morajo veuno analizirati skupno z drugimi tovariši, katere delavce, braice našega tiska, aktivne sinuikaliste, podpornike, prijatelje, simpatizerje lanko približamo in vidimo ali hočejo pristopiti v partijo, da jih tako lahko prepričamo naj se vpišejo.
Splošni cilji naše borbe se lahko dosežejo samo potom delovanja množične Komunistične partije. Zaragi tega moramo ustvarjati iz naše organizacije vedno močnejšo množično partijo.
Pisani svet
PADEC REZERVE ZLATA
V	VI.L1K1 DHl 1'ANIJI
V mesecu septembru se je v Veliki Britaniji rezerva zlata in dolarjev znižala za 112 milijonov uoiurjev. Rezerva be-lezi po tem padcu 2.545 milijonov dolarske valute in zlata, kar je najnjžji znesek zadnjih dveh let.
LETALSKI PREVOZI LETOS
Podatki Mednarodne zveze za letalske prevoze pravijo, da je letos potovalo na rednih letalskih progah 59, milijonov potnikov. Na vsakega potnika bi tako odpadlo povprečno 891 km prevozov. Od gornjega števila je 590 tisoč potnikov preletelo Atlantik.
V	Z.D.A. SE VEČA PRORAČUNSKI DEFICIT Finančni minister Združenih
držav je izjavil, da je priman-kljaj državnega proračuna v poslovnem letu 1954-55 narastel na 4.192 milijonov dolarjev ter je na ta način za eno milijardo dolarjev prekoračil pri-mankljaj, ki je bil ugotovljen ob koncu poslovnega leta 1953/54.
VSEDRŽAVNA KONFERENCA ITALIJANSKIH KOMUNISTK V RIMU
zrasla
Iz male skupine je
fronta 575.000 komunistk
Poročilo tovarišice Line Fibbi in diskusija - Pozdravna brzojavka Centralnega komiteja KP SZ - Važna intervencija tovariša Togliattija
Od 20. do 23. oktobra so zasedale v Rimu predstavnice komunističnih žena vse Italije. Konference se je udeležim tudi močna delegacija tržaških komunistk, voditeljic in članic seKcijskih in celičnih komitejev ter članic zenske komisije KP, ki jo je vodila tov.ca Marija Bernetič
Zborovanje, ki je drugo v povojnem času, je otvorila tov.ca Camilla Raverra v gledališču Jovinelli. Poudarila je pomen važnega zasedanja, ter nato povabila v predsedstvo tovariše; Togliattija, Longa, D’Onoirija, Pajetto, Pellegrtni-ja, tovarišice Noce, Fibbi in druge člane vodstva KP1, predstavništvo PSI, mnoge voditeljice centralne ženske komisije KPl, predstavnice francoskih komunističnih žena in tovarišici Marijo Bernetič in Neli Cattonar za tržaško delegacijo.
Po pozdravih odgovorne ža žensko komisijo PSI in predstavnice Mednarodne federacije žena, Jolande Musei',, je povzela besedo Lina Fabbi, odgovorna za žensko komisijo KPL V svojem jedrnatem govoru je poudarila ovire pri uresničevanju pravic žena, ki jih predvideva ustava in stališče vlade v pogledu teženj in zahtev ženskih množic ter velik doprinos žena v borbah za izvajanje ustave.
Po glavnem poročilu je predsedujoča Maddalena Rossi pre-
Intervencija tov. Marine na konferenci v Rimn
Objavljamo v izvlečku pozdravni govor, ki ga je. imela na konferenci italijanskih komunističnih iena v Rimu tov. Marija Bernetičeva v imenu delegacije triaških komunistk.
Prinašam topel in bratski pozdrav Komunistične partije Trsta in še poseben pozdrav vam italijanskim komunistkam s strani slovenskih in italijanskih komunističnih žena našega Ozemlja.
Tržaške komunistke so se od ustanovitve KPI in od dal> nje konference, ki jo je omenila nam priljubljena in junaška antifašistična borka tov. Raverra, vedno borile skupno s takratno majhno skupino proti fašizmu. Tvegale so ječo, •konfinacijo, kljubovale so vsaki nevarnosti, stalno so širile ideale borbe za osvoboditev delovnega ljudstva izpod fašističnega trinoštva. Vlivale so zaupanje in gotovost ter kazale pravilno pot za zmago idealov svobode, miru in socialne obnove. To je bilo seme, za te ideale so se dvignile še neštete druge žene in iz prvotne male skupine je zrasla velikanska vrsta, ki šteje 575.090 komunistk, katere so ponos Komunistične partije in vsega naroda.
kot nam kaže nauk velike Sovjetske zveze, katera proži roko vsem narodom ter jih vabi naj se združijo za dosego svobode in miru v svetu.
Skupno z vami se danes borijo tržaške komunistke, združene v isti borbi, za iste gospodarske pravice, za spoštovanje vrednot osvobodilne borbe, proti inkriminacijam in nasil-stvom, za spoštovanje demokratičnih svoboščin in žensko emancipacijo.
Tov. Marina je nato prikazala položaj, ki je nastal v Trstu po prihodu italijanske civilne uprave, podčrtala je naraščajočo gospodarsko krizo* nezadovoljstvo prebivalstva, aretacije antifašističnih borcev, omejevanje demokratičnih in sindikalnih svoboščin ter neizpolnitev obveznosti s strani italijanske vlade, ki izhajajo iz Londonskega sporazuma in Posebnega statuta. Prikazala je v jedrnatih obrisih važen doprinos, ki so ga dale tržaške komunistke v velikih borbah delovnega ljudstva, kot v zmagoviti stavki varilcev, pri volitvah za to-varniške odbore v večjih industrijskih kompleksih itd.
Razen borb proti izkoriščanju, demobilizaciji industrije in diskriminacijam — je nadaljevala tov. Marina — pa se morajo tržaške komunistke boriti tudi proti obema nacionalizmoma, ki sta vedno skušala razdvajati prebivalstvo našega področja, skušala sla ločiti Slovence od Italijanov. Vsa naša Partija je obvezana v borbi proti nacionalizmu, za razvoj in okrepitev delavskega gibanja. Slovenske in italijanske žene se borijo in delujejo skupno v partiji množičnih organizacijah, sindikatih in v ZiDZ za uresničitev politike enotnosti delavskega razreda. Komunistke se zavedajo, da je njihova prva naloga na našem področju uresničitev bratstva med narodi,
Komunistične žene se bomo borile združene za gospodarske, politične in socialne pravice Slovencev in Italijanov, za procvit Trsta, uveljavitev politike pomiritve med bližnjimi deželami, za povečanje trgovskih, kulturnih, umetniških in športnih stikov z vsemi deželami, brez vsake diskriminacije. Boreč se skupno s KPI, pod vodstvom njenih voditeljev in našega učitelja tov. Togliattija, bomo stopale še smeleje po poti, ki vodi do uresničitve ideala socializma.
Gitala pozdrav Centralnega komiteja KP SZ, ki so ga prisotni pozdravili z burnim, dolgo-irajnem ploskanjem. Sieoila je široka diskusija, ki so se je udeležile zastopnice raznih tederacij in članice ženskih komisij, druge voditeljice zen-«Kega gibanja in člani voustva Kri. Diskusija, ki je bila na visoki ravni je prikazala razmere, v katerih delujejo italijanske komunistke, njihovo prizadevanje v splošni borbi za izboljšanje gospodarskega položaja, za odprtje na levo, enakopravnost žene, izvajanje Gienov ustave. Iznešeni so bili predlogi za dčiovanje v teh smereh.
Zaključni govor je podal v gledališču Auriano, burno pozdravljen, tov. Togliatti.
Generalni sekretar KPI je poudaril, da je bilo zborovanje sklicano z namenom, da se obravnavajo splošna vprašanja v zvezi z vsem delovanjem Partije in da se določijo one oblike dela in nakažejo sredstva, s katerimi naj bi Partija in posebno še komunistične žene dale svoj doprinos za rešitev vprašanj, Ki so v zvezi z vso politično usmeritvijo v Italiji. Ne obstojajo — je rekel — vprašanja, ki zadevajo določen sektor delovanja Partije in niso povezana s splošno usmeritvijo in z gibanjem delavskih množic za gospodarske in politične spremembe. To velja zlasti za ženske organizacije Partije, ker je velika napaka smatrati te organizacije, kot nekaj ločenega od splošnega življenja in borb Partije in gibanj, ki obstojajo v vsej deželi. Nato je podal pregled nalog, ki si jih je zadala KPI takoj po vojni, ko si je bila začrtala pridobitev velike večine italijanskih žena za stvar demokracije, da bi postala sila napredka, civilne in socialne obnove, pridobitev borbene in številčne avantgarde žena v komunistično gibanjo.
Kljub velikim oviram in težkim razmeram v katerih je partija delovala v povojnih letih so pa uspehi veliki: zelo smo napredovali — je rekel govornik — in ta "napredek smemo smatrati celo /večji, kot smo lahko pričakovali. Dočim je bilo leta 1945 organiziranih v naši partiji 80.000 žena (to število se ni nanašalo na vse pokrajine Italije), je danes vpisanih v KPI 575.000 žena in k tem je treba dodati še
100.000	mladink vpisanih v organizacijo italijanske komunistične' mladine. In žena ki je vpisana v Partijo, — je
V D.R. Nemčiji je danes 605 strojno-traktorskih postaj, ki jim dobavljajo tovarne vedno nove in moderne kmetijske
stroje
VESTI IZ JUGOSLAVIJE
konščanja zmogljivosti in domačih surovin. Resolucija pn-
NAJVECJA VINSKA KLET V JUGOSLAVIJI
V Metliki gradijo veliko vin-1 Poroča nadalje otvoritev delavsko klet, ki bo največja in naj- »kih restavracij z dostopnimi
bolj moderna, kar jih ima Jugoslavija. Gradbena dela, ki so začela poleti, bodo končana avgusta prihodnjega leta. Klet bo dolga 110 in široka 14 m.
V	tej kleti bodo zbirali vinski pridelek iz vse Bele krajine.
V	kleti bo prostora za 100 vagonov vinskega pridelka. Letni promet kleti bo kakih 820 tisoč litrov vina.
KAJ PREDLAGAJO KEMIČNI
DELAVCI JUGOSLAVIJE
V ponedeljek je končal v Ljubljani kongres Sindikata delavcev in uslužbencev kemične industrije Jugoslavije. V zaključni resoluciji je ugotovljeno, da razvoj kemične industrije ni v skladu z razvojem gospodarstva. Zato morajo sindikati v bodoče podrobneje
v Gorenji vasi.	------ —.......-	,	.
no poslavili tudi narodi	Sov- ki je temelj	socialnega	ideala, preučiti	vprašanje boljšega i	-
poudaril — je žena, ki se močno razlikuje od navadne, v njej se je že pričel proces globoke obnove, in ta proces je že doprinesel pozitivne sadove.
Nato je tov. Togliatti pregledal težko stanje, v katerem živi italijansko lj'udstvo, ko toliki nimajo strehe in dostojnega stanovanja, ter poudaril, da je družba, v kateri obstojajo tako globoke razlike med premožnimi in revnimi, močno razdeljena. «Nismo mi, ki delimo družbo v revne in premožne Sama družba, v kateri danes živimo, kapitalistična družba, ki gre k zatonu, vsebuje ta razkol. Kdor išče delo in hoče zadostiti svojim potrebam, ima pravico da to stori, vendar ne more tega storiti. Zato se borimo za novo družbo, in v tej borbi imajo komunistične žene veliko poslanstvo. Nato je ugotovil, da je v KPI danes močna avantgarda žena, vendar je avantgarda lahko taka, že ima za seboj močno vojsko. Zato morajo biti komunistične žene tesno po. vezane z ženami delavkami in tudi z onimi, ki ne delajo.
V	ženskih množicah se je pojavilo znatno (prebujenje in čuti se njih prisotnost v dogodkih države. Nadalje je o-bravnaval o pravici, ki jo imajo žene do dela, ter o potrebi in načinu borbe za žensko enakopravnost. Po pregledu mednarodnega položaja m potrebi ,ki jo ima svet, da o-hrani mir, je nakazal bodoče naloge ,za to, da se uresniči široka enotnost ljudskih sil, na katerih bi temeljila vlada, ki bi spoštovala ustavo in jo v celoti izvajala v korist vseh. Zato je nujno vključiti vedno večje število žena v splošno ljudsko gibanje, ki zahteva notranjo pomiritev odnosov in preusmeritev politike prejšnjih let.
Na. koncu je tov. Togliatti nakazal še nekaj ciljev za bodoče: pridobiti v partijo nekaj desettisočev žena, utrditi ženske množične organizacije v borbi za enakopravnost žena in za politično in socialno obnovo italijanske družbe.
Prisotni so pozdravili zaključek govora generalnega sekretarja KPI z dolgotrajnim ploskanjem.
V	teku konference je prinesla pozdrave francoskih komunističnih žena tovarišica Dumont in za tržaško delegacijo tov.ca Marija Bernetič
Govor tov. Bernetičeve prinašamo v izvlečku na drugem mestu.
V	svojem petdnevnem bivanju v Rimu je tržaška delegacija imela priliko izmenjati izkušnje z italijanskimi ženami in spoznati po bliže njihove težke razmere in odločne borbe. Obokala je tudi centralno partijsko šolo «Gram-
sci»! v prekrasni rimski okolici. Nekatere članice delegacije so prisostvovale kot opazovalke tudi delom delovnih komisij za organizacijo ,tisk in propagando in za vprašanje deklet.
Prva država delavce
in kmetov v zgodovini Nemčij
Nemška demokratična republika je v zgodovini Nemčije prva, v resnici demokratična država, ljubiteljica miru, je prva država v kateri je oblast v rokah delavskega razreda in kmetov. 7. oktobra je potekala šesta obletnica proglasitve Demokratične republike Nemčije. Njena ustanovitev je začetek novega zgodovinskega obdobja v razvoju Nemčije. Po dolgih letih borbe je nemški narod našel pravo pot demokracije, svobode, miru, prija-
Tisoče delavk se v Italijanski republiki bori za priznanje enake plače, kpt jo imajo delavci za ista dela, ki jih morajo vršiti delavke
teljstva in sodelovanja z drugimi narodi. Skupno z nemškim narodom so to obletnico svečano proslavili tudi narodi Sovjetske zveze, L.R. Kitajske, ves tabor miru, demokracije in socializma ter vse napredno človeštvo.
Pod vodstvom Enotne socialistične stranke so se izvedle v D.R. Nemčiji globoke revolucionarne spremembe. Izruvane so bile korenine fašizma in militarizma, monopoli industrije in finance so bili izgnani Z oblasti, likvidirana je bila agrarna veleposest junke-rjev. Te revolucionarne preobrazbe so se lahko uresničile, ker so napredne sile nemškega delavskega razreda določile enotnost akcije, ki je bila kronana z združitvijo Komunistične partije Nemčije in Nemške socialdemokratske stranke pa podlagi marksizma-leninizma. Delavski razred, bogat na slavnih tradicijah in velikih izkušnjah borbe je v tesnem sode-livanju z delovnimi kmeti združil vse demokratične in domoljubne sile v deželi« v fronto nacionalne enotnosti in se je postavil na čelo njihove borbe proti nevarnosti obnove nemškega militarizma, za združitev naroda, za razvoj Nemčije v demokratičnem in miroljubnem smislu. Veliki nemški narod, delaven in poln virov, je z gotovim korakom u-bral pot načrtne izgradnje temeljev socializma v D.R. Nemčiji. Nesmrtni nauk marksizma -leninizma je njegova zvezda vodnica.
S premostitvijo neizbežnih začasnih težkoč delavci, kmetje in izobraženci v D.R, Nemčiji vedno bolj krepijo državno ureditev in demokratični socialni sistem in beležijo vedno
Prijateljsko sodelovanje koristi Jugoslaviji in SZ
Trgovski promet med obema bo narastel na 70 milijonov dolarjev - SZ bo dala Jugoslaviji 54 milijonov dolarjev kreditov za nabavo surovin ter 30 milijonov dolarjev posojila
V zadnjih dveh letih je prišlo v. medsebojnih odnosih med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo do globokih sprememb. Te spremembe so dobile najjasnejšega izraza v Deklaraciji obeh vlad, sprejeti po razgovorih, ki so bili od 27. maja do 2. junija v Beogradu in na Brionih. Narodi SIZ in "FLRJ ter vsi ljudje, ki jim je pri srcu mir, so sprejeli beograjsko deklaracijo z velikanskim (zadovoljstvom. Vladi ZSSR in FLRJ sta izrazili svojo odločno voljo, da bosta svoje odnose razvijali v duhu popolnega medsebojnega razumevanja.
Ze l1. oktobra 1954 je bil v Beogradu sklenjen kompenzacijski dogovor, s katerim je bil določen obseg izmenjav na dva in pol milijona dolarjev
Socialistični svet
cenami ter ustanovitev ambulant in nastavitev zdravnikov v tovarnah, ker je pač v kemični industriji večja nevarnost poklicnih bolezni.
V ZAGREBU 4500 BREZPOSELNIH ZENA Iz podatkov, ki jih ima zagrebški urad za posredovanje dela izhaja, da je v mestu kakih 4500 brezposelnih žena. Kot pišejo, rešitev tega vprašanja ni lahka, ker so vsi ženski poklici že prenapolnjeni z delovno močjo, število brezposelnih pa stalno narašča. Med brezposelnimi je najmanj 75% žena ki še vedno iščejo prvo zaposlitev, kot so absolventke raznih šol in dekleta, ki prihajajo iz vasi.
Zato je bila. ustanovljena posebna komisija, ki preučuje to vprašanje.
107.000	NOVIH HIS V SZ.
Sovjetska oblast nudi vso pomoč delavcem in uradnikom, ki si hočejo zgraditi lastno hišo. Leta 1954 je bilo zgrajenih z državnim posojilom za delavce in uradnike 107.000 hiš, ki so njihova osebna last. Število gradenj se je letos še povečalo. Država daje posojilo, ki ga vračajo v sedmih letih. Obroki se začnejo odplačevati tri mesece po končani gradnji. Letos je dala država v to svrho približno milijardo rubljev posojil. Z državnim posojilom si je lansko leto zgradilo lastno hišo 4.200 kovinarjev, 7.000 rudarjev, približno
10.000	železničarjev ter veliko število delavcev iz drugih strok, poleg zdravnikov, učiteljev itd.
SOCIALNO ZAVAROVANJE V ALBANIJO
Zakon o socialnem zavarovanju. ki je bil uveden v Albaniji čim je ljudstvo prevzelo oblast v svoje roke, zagotavlja delavcem znatne denarne podpore v primeru bolezni, poroda, delovne nezmožnosti in starosti. Država nakaže vsako leto v ta namen visoke vsote. V prvi polovici lanskega leta je bilo in. pr. izplačanih iz fondov socialnega zavarovanja nad 48 milijonov Jekov (albanska valuta) samo za podpore porodnicam ter za opremo in vzdrževanje domov počitka za delavce.
Od leta 1948 do 1953 so zavo. di za socialno zavarovanje de lavcev izplačali nad 935 mi lijonov Jekov. Omeniti je treba še, da pred vojno sploh ni obstojal zakon o socialnem zavarovanju.
ROMUNSKA AGRARNA REFORMA
Pred letom 1944 je imelo 5.385 latifundijcev približno 4 milijone hektarov zemlje, dočim je pripadlo 3 milijone hektarov na 1 milijon malih kmetov. Nad pol milijona kmetov pa sploh ni imelo svoje zemlje.
Z agrarno reformo iz leta 1945 je dobilo približno 1 milijon malih kmetov 1,109.000
heklarov orne zemlje. Razen tega je bilo leta 1953 razdeljeno med kmete 448.000 hektarov z državnih posestev.
Leta 1954 je država investirala za kmetijstvo nad 1,8 milijarde lejev. Leta 1955 pa bo znašala celotna investicija za kmetijstvo 2 milijardi 800 milijonov lejev. Posojila, ki jih je dala letos država kmetom so za 300 odst. večja v primeri v letom 1954.
DELAVSKE POČITNICE V ROMUNIJI
Nad 220.000 delavcev in
70.000	otrok je letos preživelo svoje počitnice v domovih od diha, ki jih upravlja Centralni svet romunskih sindikatov. V raznih morskih zdraviliščih, ki so pod upravo ministrstva za zdravstvo je prebilo svoje počitnice nadaljnjih stotisoč delavcev raznih strok.
z vsake strani in ki je bil tudi v celoti izpolnjen.
Nadaljnji korak v razvijanju trgovsko-gospodarskih odnosov
je bil storjen z razgovori med
jugoslovansko delegacijo FLRJ in ministrstvom za zunanjo trgovino ZSSR v Moskvi ki so se zaključili 5. januarja s podpisom trgovinskega in plačilnega sporazuma. Sporazum predvideva za 10 milijonov dolarjev z vsake strani. Obseg izmenjav iz tega sporazuma pa še ni dosegel višine izmenjav iz let 1947-1948 niti možnosti obeh držav. Pri ugotavljanju obsega postavk za izmenjavo se je čutila dolgotrajna prekinitev gospodarskih odnosov, pomanjkanje poslovnega stika, obojestransko nepoznanje tržišč in njihovih možnosti. Navzlic temu pa so premostili te težave. Udeležba ZSSR na letošnjem velesejmu v Zagrebu in na poljedelski razstavi v Novem Sadu bo nedvomno doprinesla k medsebojnemu spoznavanju gospodarskih uspehov in možnosti obeh držav.
P-rvi obračuni razvitja zunanje trgovine med ZSSR in FLRJ prepričljivo govore o tem, da se gospodarski odnosi med njima razvijajo ugodno, v obojestransko korist. Spričo tega se je izkazalo za, primerno, da sc poveča izmenjava. Letos julija je bil v Beogradu po predstavnikih obeh držav podpiran poseben sporazum o dodatnih postavkah izmenjave blaga v višini 12 milijonov dolarjev z obeh strani. Dopolnil-,ne postavke vsebujejo z jugoslovanske strani kavstično sodo, karbid, kalcij, barit, konopljo, meso, fižol itd., s sovjetske strani pa bombaž, nafte in naftne proizvode, antracit, manganovo rudo in drugo blago, ki ga potrebuje jugoslovanska industrija.
V zadnjem času je bil dosežen sporazum o nadaljnjem povečanju trgovinske izmenjave
v tekočem letu. Na ta način se
ZA VSAKOGAR NEKAJ.

«Nekoč si mi prisegal, da me boš vedno .nosil na rokah«. «Seveda, toda takrat si tehtala 48 kilogramov».
POZNA RECEPTE
MLADOPOROCENI mož najde doma mlado ženko vso v solzah.
«Veš, dragi — vzdihuje v presledkih — napravila sem, Ti puding, natančno po receptu Tvoje matere, pa pride mačka in ga
,*«Ne joči, zlata ženka. — jo skuta tolažiti! — takoj jutri Ti kupim dry.go mucko.»
VARČNOST
MOŽ SE vrne domov Židane volje:
«zena, sedaj nam bo kmalu bolje; kupil .semi dve srečki.»
«;Pa kaj si ob pamet — sg. razhudi žena — čem-u kar dve, ko pa je samo en glavni1 dobitek.»
* * *
OTROŠKA RADOVEDNOST
OCE se je naveličal odgovarjati na neprestana sinčkova vpra' Sanja,. Sinko pa le še vztraja:
«Tata, pa kaj delaš Tl- v službi?»
«Nič,» odvrne nevoljen.
«Kako pa potem veš — vztraja mali — kdaj si gotov?»
NESPORAZUM
«TAKOJ po poroki sem se dal zavarovati za življenje,» se pohvali gospod Robida.
«Ce bi bil pa jaz na Tvojem mestu — mu reče prijatelj — bi takšne ženske rajši ne. vzel.» e e e
OPREZNOST
«ZDRAVO, Jože — ustavi Tone prijatelja ne dfcstl — Sinoči sem šele prvič videl Tvojo ženko, to si z njo tedel v kinu.»
Jože v zadregi: «Da, da! Toda, I če me prideš kdaj obiskat, il ni I treba tega omenjati.»
je izmenjava za leto 1955 povečala na 40 milijonov dolarjev.
«Razširitev trgovske izme-njave mod ZSSR in Jugoala-
vijo — piše jugoslovanski list "Ekonomska politika” — olajšuje gospodarski položaj Jugoslavije in ji nudi možnost, da si zagotovi bistveno večja sredstva za reševanje življenjskih problemov države, predvsem pa za rešitev vprašanja kmečkega gospodarstva».
Ža nadaljnje razvitje vsestranskega sodelovanja med ZSSR in FLRJ obstoje objektivni pogoji ter so položeni trdni temelji za obojestransko ugodno razširjenje gospodarskih odnosov .posebno še za bistveno povečanje trgovinskih izmenjav. Sovjetska, zveza razpolaga z vsemogočimi stroji in modernfhii orodji in napravami, industrijskimi surovinami ter z neštetimi drugimi artikli, ki jih potrebuje razvijajoče se jugoslovansko gospodarstvo.
V" povojnih letih je jugoslovansko ljudstvo doseglo nedvomne uspehe v razvoju narodnega gospodarstva. V državi je bila izvedena nacionalizacija težke in srednje industrije ter transportov. V rokah države se nahajajo banke in kreditne ustanove, vsa trgovina na debelo in večji del trgovine na drobno. Država je prevzela nadzorstvo nad zunanjo trgovino. V njenih rokah se nahajajo vse odločujoče po. stpjanke narodnega gospodarstva.
Jugoslovansko ljudstvo gre po poti industrializacije svoje države. V zadnjih letih je bilo nad polovico investicij vloženih v industrijo, posebno še v težko. V republiki so bila zgrajena nova ter obnovljena stara podjetja. Koncem 1954. leta je bilo v državi 2.482 industrijskih podjetij, med njimi 246 podjetij za obdelavo ko-vin.546 živilske industrije, 358 za izdelavo gradbenega materiala in 279 podjetij za predelavo lesa.
Ob koncu leta 1954 je bila industrijska proizvodnja dvakrat večja kot leta 1939. Po podatkih, objavljenih v jugoslovanski mesečni reviji «Indeks», se je raven industrijske proizvodnje v prvih petih mesecih tega leta dvignila v primerjavi z isto dobo lanskega leta za 23%. Izdelki črne metalurgije so narasli za 45%, kemične industrije za 43%, živilske industrije za 27%, tekstilne za 26 odstotkov.
Vzporedno z razvojem narodnega gospodarstva se je razširila tudi zunanja trgovina. Važna postavka v razvoju sov-jetsko-jugoslovanskih gospodarskih odnosov predstavljajo nedavno uspešno zaključena pogajanja med gospodarskima delegacijama FLRJ in ZSSR. V teku pogajanj sta se obe delegaciji na osnovi obojestranskih možnosti in vzajemnih koristi sporazumeli gledei nadaljnje razširitve gospodarskega sodelovanja. Dosežen je bil sporazum, da bo blagovni pro-K. SERGJEJEV
nove uspehe v razvoju gd darstva in narodne kull Leta 1955, zadnje leto peti« bo industrija proizvajala bližno 90% več kot leta in dvakrat več kot 1i9Qi6. V publiki So zrasle nove villsu veje industrije. Ustvarjeni 1
bila podlaga za siderurško
dustrijo, proizvajalna zrno,lasl*} vnst težke in pomorske m1 laja-ic nike je znatno porasla, za ,a in se je proizvodnja številnih 'Uma' dernih kmetijskih strt p. v;
Važni so tudi uspehi na fjstv dročju kmetijstva. Povečali G1.1 je živinoreja kakor tudi ajrvu hodek na hektar kmetij! ”'av'1 kultur. Danes obstoja 605 sl no-traktorskih postaj; napr- c‘0e
kmetje pristopajo v kmeti ,nitl pe ni'
proizvodne zadruge.
Uspehi v nacionalnem
spodarstvu so omogočili l spešitev proizvodnje pred 1Uste
tov široke potrošnje in rt
ritev trgovinske mreže. <°v 11
V ti
»tični
:a iz-
lotrel
irav
ljenjska raven delovnih 1
loloč
se v D.R. Nemčiji stalno boljšuje. Leta 1954 je bil wem hodek prebivalstva za veitv-večji kot leta 1953; kar se delavcev in uradnikov * uj. V"' slednji povišal za 14%.	„ .
D.R. Nemčija se vztfi bori za utrditev miru zrnat "lto
nje mednarodne napetosti, ,as Mdev
stvaritev sistema kolekti'
varnosti v Evropi in čimpt »!ne.
njo rešitev nemškega vpf ^ nja v skladu z nacionaHU b' željami nemškega naroda -, u interesi vseh evropskih nienu
dov. Vlada D. R. Nemčij*
že večkrat postavila konklj j(Zae predloge za zbližanje in AL. sebojni sporazum med obL1 *ja državama, ki danes obstoj),,1 dt
na področju Nemčije in različna socialna sistema, < e' Toda nekateri zapadni U '"V£u konkrC!0ci
Met
»e, d
nočejo upoštevati realnosti. Za rešitev neniTl,ort ’ ga problema skušajo še v61 . . obujati že propadlo «poli J n‘z sile». Navedeni krogi zasl* |?od jejo docela neuresničljiv1 a D.R. Nemčija bi morala1' ; vključena v Federalno H bilko in vsa Nemčija . vključena v atlantski vor blok m v militaristično E^ sku zapadno zvezo, ki . stavljata resno oviro za rei* nemškega problema. Dem”1" tične in domoljubne sile N® čije odločno protestirajo tej politiki in zahtevajo, da D.R. Nemčija prizna in 5® njo pogaja.	t -
Sovjetska zveza in deže"^11®
». Te «i 3»e i nadal Na v z
p(! So
‘ J8vni
Avdi
pr)p°slo
^ajpi iia ti »e n
tabora socializma nudijo
škemu narodu vso svojo
!va. I
moč za vzpostavitev eno11;
,o 'tžaš
Nemčije na miroljubnih |?Vn< mokratičnih temeljih. " r * * * * v ZSSR in D.R. Nemčijo s« ,re razvili dobri in prijateljski' rc nosi, ki se od leta do let* trjujejo. To dejstvo je izr* velike važnosti za nada1' gospodarski in kulturni ra<"
obeh dežel in utrditev mirl! vsem svetu. Sporazum o
nosih med D.R. Nemčij”
ZSSR, ki je bil pred kra'1
, »
\
izr«
ali
Soč
sklenjen v Moskvi, sloji' načelih enakopravnosti, * ■ prečnega spoštovanja su'11 nosti in nevmešavanja V tranje zadeve obeh držav, razum daje D.R. Nemčiji ’ polno svobodo, da rešuje v bleme svoje notranje in nje politike vključno od! s Federalno nemško repub1 kar bo nemalo prispeval1? rešitev nacionalnih nalog »J|| kai škega naroda.	jll zui
Tudi zadnji sporazum ■ vri
>
(Nadaljevanje na IV. strani)
Sovjetsko Zvezo in Fede: nemško republiko o vzposl vi diplomatskih odnosov obema državama, bo imel l\ no funkcijo za rešitev še o6’!] ječih vprašanj vse Nemčij6' sporazum je doprinos k zip. šanju mednarodne nap6, in združitvi Nemčije v d6" kratično državo. Zdri1®1 Nemčije je stvar ki se . predvsem Nemcev samih. &, ška združitev pa je nem0»«] če se ne upoštevajo koris*-1 Nemčije in njenega položaj., zunanji in notranji P0*’ Samo ljudje,, ki so izven * nosti, lahko mislijo, da je 2, žitev Nemčije mogoča n” čun nemških delavcev, K ne bodo nikdar odP°v"
doseženim pridobitvam, j 1 Ob šesti obletnici proglr S
D.R,. Nemčije želijo vsi,1 -e1 pošteno borijo za mir in> narodno pomiritev, delali kmetom, izobražencem , Nemčije novih uspehov
gradnji nove, svobodne, *jj6; Ijubne in demokratične /,•
cije, v borbi za mir in var v Evropi in v vsem sve1
Platonični taimii
vi«!

Neka Parižanka je tožbo za razveljavitev za Ugotovila je namreč, d', njen mož dopisuje z 20^ skami, 'Diasiravno je Pr’Z]|i da ima dopisovanje le i nični značaj», je ugotovili stane to dopisovanje P° nyževih prejemkov.
M krav lui limfi
*e<
ro:
Šn
Vr
mi
m<
bo
ie
od
Se
kr
na
kr
Dr
%Q
V Novi Zelandiji Prld<!|
vsakih tisoč prebivalce^,! 1.233 krav. 'S tem razbil je Nova Zelandija Pre . celo Dansko, ki je zn svoji živinoreji in mlec' ^ delkih. Na Danskem f namreč na vsakih tis° t bivalcev le 444 krav. jf
ilandija je največji jz^e
sira na svetu, kar se ^ voza mesa pa je na mestu.
ti
X
ENO LETO PREZIRANJA POSEBNEGA STATUTA
lase kulturne organizacije
nem
j,6 y V tem dobrem letu po pod-,e' V| usu londonskega sporazuma rienl m° tržaški Slovenci vseh po-irško 'tičnih struj mnogo pisali o z"m0J laših narodnih pravicah e m, lajajočih iz Posebnega statu-a in ostalih listin Memoranduma. Vedno in vedno je mostro a* vsakdo ugotoviti porazno I na kjstvo, da od vseh obsežnih ečal ‘^jub še nismo dosegli niti tudi laimaniše trohice. Pri mnogih netit! ,ravicah, kot so priznanje slo-„t 'enskega šolstva, raba sloven-1 ' , icine na sodišču in drugih ja-
meti
iaptWh uradih in dr., bi se bilo
ifi mogoče izgovarjati, da je :a izdajo zadevnih zakonov .... lotrebno več časa. Toda so pa 'cl.'ddruge, pri katerih takih, če-
pie,irav zelo dvomljivih, izaovo-tn r<	.	...
#ov ni mogoče najti.
^ j Med takšne pravice spadajo . , loločbe o nemotenem kultur-'bil ['‘em razvoju slovenskega živila na- Tržaškem, ki so bile izšel Vealjive takoj prvi dan nasto-ni * Pa italijanskih oblasti, a. se
najmanjšem. Nasprotno lahko
imatU?otovimo’ da
'»blasti, ki bi morale izvesti
! 'adevne določbe, na razne na-
mčijt
tosti!
lìmni Ìine ovirale naše kulturno iz-vpr !ivUanje malt °bveze Italije do slovenske ù-oda Alture so zelo jasne. V 4, b) |h n| plenu stoji: «Prosvetne, kultur-
ne, družabne in športne orga-mkri ®iz9elie bodo lahko svobodno ni m Giovale v skladu z obstoječi-I obeIli zakoni. Te organizacije bo. ibstol*® deležne istega ravnanja kot n jdi^ruge odgovarjajoče organiza-ma c‘je. zlasti glede uporabljanja ni krovnih poslopij, radia in po->nkret bioči iz javnih finančnih srednji stev; italijanske oblasti pa si vej *>odo prizadevale, da tem or-'e 0|ji ianizacijam zagotovijo stalne zzisi** Rodnosti, ki jih sedaj uživajo (i d°, ali odgovarjajoče ugodno-
•a) j» ni»-
f) ,(f Te določbe so popolnoma ja-, «t ’le in izvedljive brez potrebe J v0jt! "adaljnjih zakonskih določil. , gvt ^vzlic temu pa ni bilo izve-ki pil "fino še ničesar. Glede rabe rejii davnih poslopij smo pri sta-i mol" r<im, da smemo uporabljati ile [jelAvditorij, o vseh drugih javnih :	pd poslopjih in dvoranah pa ni,
io d» kajpak, niti govora.. Glede ra-= ’ s e dia tudi nobene spremembe, če ne na slabše. Slovenske kul-. geie 'Urne organizacije nimajo na At!njegov program nobenega vpliva. Ne cona, ne provinca, ne ,n0t,i6 'tžaška občina in niti druge ih ii nrvne ustanove niso doslej vneti je v svoje proračune niti ene *re za potrebe slovenske kulture in prosvete; spričo po-
ijo
vojo
manjkanja vsakršne avtonomije pa tudi podeželske občine ne morajo podpreti, kot bi bilo treba, slovenske prosvetne in kulturne dejavnosti. Prav tako niso oblasti napravile ničesar, da se našim kulturnim, prosvetnim, športnim in razvedrilnim organizacijam zagotove kakršne koli ugodnosti, ki jih uživajo odgovarjajoče italijanske organizacije, kot na pr. EN A L in druge.
Posebno žalostno spričevalo pa je za italijanske oblasti vprašanje kulturnih domov. V posebnem pismu poslanika Brosia se je italijanska vlada obvezala, da «bo preskrbela poslopje v Rojanu ali v kakerp' drugem predmestju, ki naj se uporabi kot dom kulture za slovensko skupnost Trsta in bo prav tako stavila na razpolago sredstva za izgradnjo in opremo doma kulture v ul. Petronio. Potrjuje se, da je Narodni dom pri Sv. Ivanu prav tako na razpolago za uporabo kot dom kulture». Tudi te obljube so ostale doslej le prazne besede, čeprav so bile še naknadno večkrat potrjene po merodajnih predstavnikih o-blasti. Namesto rojanskega poslopja je bil določen prosvetni dom na Opčinah, ki je bil že itak na razpolago vsem Slovencem. Dom pri Sv. Ivanu, v katerem se še vedno nahaja EN AL, ki ga oddaja v najem za kino, ni bil še izročen svo jemu namenu. Večkrat se je že tudi govorilo, da bodo začeli z zidavo osrednjega kulturnega doma v ul. Petronio, vendar v prvem letu po londonskem sporazumu še nismo dočakali konkretnih dejanj.
Spričo takšnega poraznega stanja se vsak Slovenec nehote sprašuje, do kdaj bomo še morali čakati na svoje pra vice. Kaj misli italijanska vlada, da bomo mi pozabili na določbe londonskega sporazuma ali se jim celo odpovedali. Nikdar! Pa jugoslovanska vlada ne čuti potrebe, da bi nastopila proti temu očitnemu izigravanju mednarodnih pogodb? Ce sama nudi italijanskemu življu v bivši coni B in tudi v ostali Istri možnost kulturnega razvoja ter daje v ta namen na razpolago dvorane in kredite iz javnih sredstev, bi bila njena dolžnost, da vsaj toliko zahteva tudi za Slovence na Tržaškem, če ne že tudi za goriške in beneške rojake. Do tega ima ne le vso pravico, marveč tudi neizogibno dolž-
nost.
Toda prvi smo pa mi tržaški Slovenci sami, ki moramo s svojo enotno in vztrajno zahtevo izsiliti spoštovanje in izvajanje vseh določb londonskih listin. Priznati moramo, da smo do danes za to napravili zelo malo; v najboljšem primeru je ostalo le pri platoničnih pozivih in resolucijah, dočim nismo izvedli ene konkretne akcije. Vodstva nekaterih skupin se izjavljajo, da sploh odklanjajo kakršno koli skupno akcijo s komunisti, v resnici pa je to le slabo prikrita kapitulacija, iz katere si v svoji kratkovidnosti obetajo dobiti določene koristi za posameznike ali skupine. Slovenci pa se ne smemo ozirati na take koristolovske uskoke, marveč moramo združiti vse svoje moči ter iti v odločno borbo za naše pravice. In videli bomo, da bodo vsi Slovenci sledili le onim, ki se bodo pogumno borili za to, kar nam pripada.
spfiipilif
Kaj je danes mogoče reči o nastanku naše Zemlje ?
Znanosf najnovejšega časa je dovolila razjasniti vsaj splošni značaj procesa oblikovanja planetov
Trgatev na državnem posestvu «Tudor Vlademirescu» v okraju Valea Calugareasca v Romuniji
Zgodovina poskusov razkritij skrivnosti nastanka Zemlje dokazuje, kako težko je to vprašanje. Vsaj nekoliko u-spešno pristopiti k njegovi rešitvi je postalo mogoče šele potem, ko je v teku tisočletij bilo opravljeno velikansko predhodno delo. Sele spoznave, ki jih je znanost nabrala v najnovejšem času, so dovolile naparaviti prve rasne poskuse, razjasniti vsaj splošni značaj procesa ,ki je dovedel do oblikovanja planetov in z njimi tudi naše Zemlje. Ko se bo povečala jakost teleskopov za nekaj sto kratov ,tedaj se bo naloga preučevanja silno poenostavila. Tedaj bomo mogli videti planetne sisteme, ki krožijo okoli najbližnjih zvezd. Preučevanje teh sistemov ,nji-hovo primerjanje med seboj in z našim sočnim sistemom bo brez dvoma mnogo pripomoglo k razjasnitvi procesa tvoritve in razvoja planetnih sistemov.
Delovanje podporne ustanove
za devinsko -nabrežinsko občino
Podporna ustanova bo zgradila občinsko zavetišče za nepreskrbljene in onemogle občane - Nad 70 V* Šolskih otrok prejema brezplačno kosilo v teku šolskega leta
Delovanje 'podporne ustanove občine Devin-Nabrežina (ki je bolj poznana pod imenom E.C.A.) je vsekakor med občani še premalo znano, čeprav je ta ustanova precejšnje važnosti.
Občinsko podporno ustanovo vodijo izvoljeni odborniki o predsednikom na čelu, kateri pripadajo raznim političnim strankam. Toda odborniki E. C.A. imajo med seboj razdeljeno občinsko področje po okoliših, v katerih živijo, da bi tako predvsem nepristransko in čimboljše skrbeli za o-sebe, ki so podpore potrebne.
Z začetkom jesenske dobe, se pričenja tudi intenzivnejše delo Podporne ustanove. Med važne dobrodelne iniciative, je skrb Podporne ustanove predvsem ta, da, se nesposobnim za delo, bolnim, onemo-
brez vsakršnih dohodkov, nudi čimvečja pomoč. V naši občini imamo precejšnje število ljudi, katermi deli redno mesečno podporo v znesku od 1.000 do 3.500 lir. Dalje je tudi nekaj bolnih občanov, ki se nahajajo v raznih bolnicah, katere je treba plačevati. Poleg tega se osebam nad tiO letom v vsej občini delijo dvakrat letno darila v blagu ali denarju v znesku do 6.000 lir. Revnejšim se parkrat v letu izjemoma razdeli podpora v isti vrednosti.
V nemajhno breme Podporne ustanove so osebe, ki pripadajo seznamu revnih; njim se poleg redne mesečne podpore v denarju, nudi tudi brazplačni zdravniški pregled, zdravila in v primeru bolezni tudi zdravniška oskrba.
Drugo važno delovanje Pod-
glim, nepreskrbljenim in onim porne ustanove je vzdrževanje
šolskih kuhinj. E.C.A. vodi in nadzoruje šolske kuhinje v vsej občini, katerih je od Sem-polaja do Silvana kar lepo število. Nad 70 odstotkov celotnega števila otrok, ki zahajajo v osnovne šole ali vrtce, je deležno opoldanskega obroka, ki ga deli E.C.A. Ker pa v Slivnem in Medji vasi ne obstojata šolski kuhinji, skrbi E.C.A., da se družinam šolskih otrok darujejo mesečni zavoji z živili.
Največje veselje, ki ga Podporna ustanova nudi otrokom v naši občini, je razdeljevanje darilnih paketov za božične in velikonočne praznike. Osnovnošolcem in otrokom od 3 let naprej, ki so v vrtcih v vsej občini, razdeli E.C.A. bogate darilne zavoje, v katerih se poleg šolskega pribora najde tudi primerna oblekca, suknjič ali blago, igrače, sadje, slašči-
ZA NASE KMETE
Kako odpravimo nekatere napake mleka
n
" , V mleku se pojavijo lahko izredni pojavi, ki otežkočijo sli celo popolnoma onemeli Bočijo njegovo uporabo.
Ti izredni pojavi izvirajo •Unogokrat od krav, ki so bolne; v drugih slučajih pa eval|,J| tnore ' biti vzrok tem napa-log Uf"| kam krma, a razen tega tudi zunanji vplivi, kakor n. pr. um 'J vreme, nesnaga, pomanjkanje vode, hlajenje mleka itd. Poglavitne napake mleka pa so sledeče: 1. Vodeno mleko, 2. vlečljivo ali sluzavo mleko, 3. rdeče mleko, 4. hitro gnijoče mleko, 5. mleko, ki se hitro zje ali sesiri in 6. modro ali piavo mleko
Vodene mleko vsebuje izredno veliko vode in razmeroma malo drugih snovi. Takšno mleko je bistveno manj Vredno kakor pa normalno Meko. Vzrok tej napaki so marsikdaj gotove notranje bolezni krave. Posebno rada •e pojavi ta napaka v mleku M jetičnih krav, a opazilo Se je takšno mleko tudi pri kravah, ki rade z vržejo. To napako dobi mleko tudi takrat, ko se poklada kravam Prav vodena klaja, če se jim loklada mnogo enostranske krme, kakor na pr. repo krmsko peso, krompir itd. Da se odpravi ta napaka mie ka, je treba živinozdravniške Pomoči, če izvira napaka iz bolezni. Ako pa je krivo tej r-apaki v mleku enostransko krmljenje, je treba poskrbeti, da se bodo hranile krave s primerno krmo
•/
'SV J
iel<l »m i
0V /
1 V0f svet*
s vi"1 za*« č, ^ 205 ,
,fS
prid6
dcev j,
pre* zna» leanj, m /f
» otJ
Vlečljivo ali sluzavo mleko, kt se vleče kakor olje in katerega, smetana se tudi tako vleče ter se ne da spremeniti zlepa v maslo. Maslo iz takšnega mleka je .slabe kakovosti, a tudi malo Rdeče mleko. Da ima mleko rdečo barvo, je vzrok to da je v njem majhna množina krvi, katera dospe v mleko radi prevelikega krvnega davala proti vimenu ali pa da ta način, da med molž-djo poči kakšna majhna krvna žilca. Ako pride kri do prvi tu navedeni poti v dileko, potem je mleko skoz *d skoz enakomerno rdeče, dko pa pridre kri po drugi poti v mleko, se opazijo v mle-M nekake krvne niti. Da se ddpravi ta napaka, je potreb
čne zjedati ali kisati, obenem tudi okus po gnilobi. Ko se zjeda ali pa kipi, dobiva obenem duh po gnilih jajcih. Ta napaka se pojavlja v mleku le v vročih poletnih mesecih in sicer vselej radi velike nemarnosti in nesnaž-nosti. Ako se ta napaka enkrat vgnezdi, potem jo je težko odpraviti in če se že hoče odpraviti, se morajo uporabiti za to le prav močna razkužila, kakor na pr. klorovo apno, ki se mora več dni zaporedoma dajati v do-tične prostore. Razen tega je treba temeljito umiti tudi vso mlekarsko opravo in posodo z raztopino klorovega apna in nato seveda večkrat oplakniti z vrelo vodo.
Mleko, ki se hitro zie ali skisa in sicer že med molžo ali ko j nato, ko se je vmolzlo, delimo v dve vrsti in sicer 1.: ali se zjeda radi mlečno-kislih bakterij, radi česar se tvori v mleku mlečna kislina. Ako se zjeda mleko radi siriščnih bakterij, se ta vzrok ne da zlepa odpraviti, ako napaka slučajno sama ob sebi ne izgine. Laže se dajo zatreti mlečnokisle bakterije v mleku in sicer s tem, da se mleko pravočasno dobro o-hladi, in strogo pazi na snago. Nesnažnost je največkrat vzrok, da se mleko hitro zje ali pa skisa, ker okuzujejo stari mlečni ostanki itd. sveže mleko Pokaže pa se ta napaka lahko tudi radi prav velike poletne vročine, posebno pa v soparnem vremenu. V tem primeru je hitro in popolno ohlajenje mleka edino sredstvo.
Modro ali piavo mleko. Mleko postane modro ati piavo išeie potem, ko se je skisalo, oziroma se ima skisati. Najprej zapazimo vrh smetane majhne pike modre barve, katere se vedno bolj širijo in končno pomodrijo vso mleko. Vzrok te napake je mnogokrat krma, v kateri se nahajajo nekatere posebne bakterije, ki proizvajajo modro barvilo. Menjava krme odstrani tudi tukaj, kakor pri sluzavem ali vlečiji-vem mleku, večkrat to napako. Te napake se mleko tudi lahko naleze. C e se pa ta napaka enkrat vgnezdi v kakiji prostorih kakor n. pr. v hle-
Eno leto je minilo od kar so prebivalci Miljski hribov zapustili svoje domove in se nastanili večinoma v zasilnih stanovanjih v Miljah in Trstu. Kljub temu, da so jim oblasti obljubljale vse mogoče udob iòsti, kljub temu da je v tistih usodnih dneh marsikdo pohitel v Miljske hribe in na razne načine skušal vplivati na prebivalce, naj zapuste svoje domove, ni bilo do danes skoraj nič urejeno. Večina beguncev prebiva v skupnih bivališčih, v šotorih, skladiščih ali podstrešjih. To je žalostna enoletna bilanca italijanske u
prave v Trstu
ce itd. V vaseh, kjer ni otroških vrtcev se otrokom ort 3 do 6 let pošiljajo paketi polom šole na dom.
Razdeljevanje paketov E.C.A. šolah in vrtcih je pravi dogodek ker se ob teh prilikah da ibi radost otrok bila se večja — tudi učiteljice in vrtnarice potrudijo, da je obda rovanje otrok spremljano : primernim kulturnim sporedom, kateremu prisostvujejo starši, predstavniki občinske uprave in podporne ustanove Velika zasluga nekaterih odbornikov podporne ustanove, predsednika in tajnika, je dosega, da se bo po tolikih upravičenih zahtevah, tudi v naši občini zgradil Dom za onemogle To je velika in človekoljubna iniciativa, če pomislimo, koliko lepše bo življenje onemoglih, izčrpanih in nepreskrbljenih starčkov v novem Domu, za čigar zidavo je potrebno določiti prostor, ki bi moral biti precej prostran, da bo imel poleg, zgradbe tudi ze-tenjadni vrt in po možnosti tudi primeren park. Sama stavba pa bo imela vse potrebne prostore s higienskimi pritiklinami, kakor tudi delavnice v katerih naj bi ljudje, seveda po svojih močeh, koristno izrabljali svoj čas. Tako bo E. C .A. zbrala v svoj Dom za onemogle vse one ljudi, ki se danes, nepreskrbljeni preživljajo od miloščine, kakor tudi one, ki se nahajajo v podobnih domovih izven naše občine.
To so samo v glavnih obrisih dejavnosti, s katerimi se bavi občinska podjporna ustanova, ki pa prinašajo številne preglavice in skrbi. Naloga odbornikov te ustanove mora biti predvsem ta, da delajo nepristransko in po uvidevnosti Ta naloga je po drugi strani združena tudi z odgovornostjo. S podporno ustanovo skušamo v sedanjih gospodarskih in socialnih neprilikah, v kolikor je le mogoče, ublažiti obstoječo bedo, ki je mnogokrat glavni povzročitelj nerazumevanja, nezadovoljstva in vča sih celo žalitev odbornikov E. C. A., ki se kljub vsemu trudijo, da bi čimbolje ugodili velikim potrebam občanov.
ZORKA LEGISA-MERVIC
V	sedanjem času nam tehnika ne daje možnosti, da bi videli druge planetne sisteme. Največ, s čimer moramo zdaj računati je, da dokažemo, da takšni planetni sistemi v resnici obstojijo, da torej naše sonce ni nikaka izjema. V poslednjem času je uspelo dognati, da kažejo nekatere izmed nam najbližnjih zvezd zelo majhne periodične premaknitve. Take premaknitve je mogoče razložiti samo s privlačevanjem nevelikih nevidnih premičnic krožečih okoli teh zvezd. Treba je samo še pripomniti, da so se v vseh dobro preiskanih primerih pokazale te premičnice znatno večje od naših planetov. Njih masa se je pokazala kot ne manjša kakor 2-3 odstotke mase zvezde ,medtem ko masa Jupitra, majvečjega izmed naših planetov, nima niti ene desetine odstotka mase Sonca. Tako je torej za sedaj uspelo dognati obstoj sistemov, ki še niso povsem podobni našemu, vendar pa je mogoče, da se od njega vsaj načelno ne razlikujejo.
Pri teh pogojih, to je spričo popolne nemožnosti, da bi v sedanjosti proučevali druge planetne sisteme, se je treba opirati le na to, kar nam more dati pazljivo preiskovanje lastnosti našega sončnega sistema in iti po poti ustvarjanja kozmogomčnih hipotez.
V	poldrugem stoletju, odkar se je pojavila Laplaceova nebulama podmena, je bilo predloženih mnogo kozmologičnih hipotez. Nekatere izmed teh so se sicer zdele prepričevalne tedaj, ko so se pojavile, toda niti ena izmed njih ni vzdrža la trajne znanstvene kritike. Nova odkritja opazovalne astro nomije z ene in podrobni teoretični razbor z druge strani so vedno znova dokazali, da je problem, ki stoji pred nami zelo zapleten.
Seveda pa delo, ki je bilo opravljeno za ustvarjanje ko-zmogoničnih podmen in za njih kritično razčlembo, ni bilo zaman. Celo hipoteze, ki jih je znanost zavrgla, so skoro vsakokrat pravilno osvetlile to ali ono stran vprašanja in torej ostanejo od njih poedini deli, ki jih more znanost uporabljati v svojem nadaljnjem rbzvoju. S polnim prepričanjem lahko rečemo, da je znanost glede vprašanja o nastanku Zemlje na pravilni poti, da je del te poti že prehodila in da ves čas korakamo naprej.
V tem času skuša znanost iti po dveh različnih poteh. Morda se ti poti v prihodnosti združita, za zdaj v Lapla-ceovi nebulami hipotezi ah točneje rečeno v misli, ki je v njej utemeljena, da so planeti proizvod notranjih. procesov ,to je procesov, ki spremljajo normalni razvoj zvezde. Druga $>ot pa, nasprotno, veže nastanek planetov z učinkom zunanjih okolnosti na razvoj zvezd.
kako je mogel nastati sončni sistem s svojimi lastnimi značilnimi posebnostmi in kako se je, končno, sredi drugih planetqv mogla izoblikovati naša Zemlja, ki ima prav tako svoje individualne posebnosti.
Vemo, da sestojijo vse zvezde iz enih in istih kemičnih elementov ,iz istih ki sestavljajo tudi našo Zemljo. Fizično stanje snovi pa na raznih zvezdah popolnoma različno.
Trčenje zvezd pred približno 20 milijoni let je povzročilo nastanek zvezde «supernova» čigar sliko so pred nedavnim povzeli v znameniti VVilsonovi zvezdami
So zelo vroče zvezde, pra katerih temperatura zunanjih plasti presega 30.000 stopinj, so pa tudi razmeroma hladne zvezde, ki izžarevajo takšno toploto, kakor telo segreto na primer do 2000 stopinj. Naše Sonce ima vmesno temperaturo. Njegove zunanje plasti so segrete približno na 0000 stopinj. V smeri proti središču Sonca temperatura zelo hitro raste. Teoretični računi kažejo, da mora v središču doseči 20 milijonov stopinj. Podobno narašča temperatura v vseh zvezdah.
(Konec prihodnjič)
60-LETNICA KIPARKE
KARLE BULOVCEVE
21. oktobra je slavila 60-let-nico rojstva slovenska slikarka in kiparka Karla Bulovčeva. Umetnica je študirala najprej v Ljubljani, nato pa na akademiji upodabljajočih umetnosti v Pragi, kjer je leta 1922 tudi diplomirala. Javnosti se je prvič predstavila kmalu po dovršitvi akademije v Pragi, kjer je nastopila s skupino mlajših moderno usmerjenih impresionistov. Dve leti kasneje se je predstavila v Ljubljani leta 1928 pa priredila samostojno razstavo svojih del v Ljubljani. Kasneje je razstavljala v Londonu in v Zagrebu. Leta 1939 je priredila svojo drugo razstavo v Ljubljani in sicer v Jakopičevem paviljonu. Med okupacijo ni nikdar javno nastopila, po o-svoboditvi pa se je predstavila na dveh razstavah. V zadnjem času se posveča predvsem risanju. Znani so zlasti portrteti slovenskih pesnikov in pisateljev. Izdelala je tudi osnuteh za Cankarjev spomenik na Vrhnikf, ki pa žal ni bil sprejet.
ZAKLJUČENA RAZSTAVA MLKA BAMBIČA
V nedeljo se je zaključila slikarska razstava Tržačana Milka Bambiča, ki je razstavljal v mali dvorni novega kulturnega doma na stadionu «I maj» v Trstu.
USPEHI
SLOVENSKEGA OKTETA
Slovenski oktet iz Ljubljane je pred kratkim gostoval v Linzu, kjer je nastopil s celovečernim koncertom. Ta nastop pomeni novo priznanje za ta zaslužni ansambel. Kritika se je zelo pozitivno izrazila o slovenskih pevcih. Neki .avstrijski ;l,ist je med drugjim napisal sledeče: «Oktet se je zvokovno približal idealu, ki si ga moramo le predstavljan. Pohvalna je zlasti preciznost, živahnost in mnogoternost izraza v prednašanju. Poleg bogatega, neposrednega užitka, ki ga je nudil, je bil koncert obenem za nas v marsikaterem pogledu poučen in zanimiv».
Kot smo izvedeli iz časopisja, bo Slovenski oktet prihodnji mesec nastopil tudi v Trstu.
Ivan Furlan, zaslužni
kulturni delavec je umrl
Po njegovem prizadevanju je kriška godba zaslovela daleč naokoli
Osnova prve poti je prepričanje, da se proces oblikovanja planetov ne sme presojati sam zase, temveč ga je treba preučevati kot del neizmerno bolj veličastnega procesa oblikovanja zvezd in tistih velikanskih zvezdnih sistemov, ki so znani pod imenom galaktik (rimskih cest), katerih preučevanje se je prav za prav začelo šele pred nedavnim. Sele če razumemo proces razvoja teh zvezdnih sistemov, če razumemo proces nastanka in razvoja poedinih zvezd, ki sestavljajo te sisteme, moremo v skladu s tem vidikom spoznati, kako so mogli okoli zvezd nastali planetni sistemi,
Ivan Furlan dirigira na proslavi 70-letnice kriške godbe. To je bil njegov poslovilni nastop
Kot je bilo ie zadnjič krotko javljeno, je prejinjt četrtek 20. t. m. v visoki starosti 93 let umrl dolgoletni btvSi učitelj In ustanovitelj kriške godbe Ivan Furlan. Pogreb je bil dan pozneje v Nabrežini, kjer je pokojni zadnja leta' preživel pri svoji hčeri ih zetu. Na zadnji poti ga je spremljalo veliko število domačinov In okoličanov in ob odprtem grobu mu je bil izrečen zadnji pozdrav. Poudarjene so bile pokojnikove zasluge za razvoj glasbenega žtu-
ba živinozdravnikova pomoč, vu, potem se morajo ti pro-Hitro gnijoče mleko ima že | stori in vsa oprava do dobra lakoj na početku, ko se pri- razkužili.
e ves dan sem hoJil po zasneženem /. gozdu, tako prevzet po lepoti lihe zimske pokrajine, da nisem niti opazil, kdaj se je znočilo. Nenadoma me je zdramil nenavaden šum. Dvoje temnosivili oči se je srepo zazrlo vame, da sem kar obstal. Pred menoj je čakal zajec. Ni se premaknil.
«Prijatelj ali sovražnik?» je zaklical hripavo.
Začuden sem odvrnil: «Prijatelj !»
Zdaj se je zajce previdno približal. Ušesa so mu stala pokonci, nosnice so mu drhtele, ko mi je šapico položil na koleno : «Tedaj (pojdi z menoj ! »
«S teboj ? Kam?»
« Prosim te, pojdi, pomagal mi boš. Oli, vi ljudje, ljudje!» je zastokal.
« Pa kaj se je vendar zgodilo? »
«Pridi, saj boš videl ! »
S težavo sem gazil za njim, sc spotikal ob koreninah, se lovil med zasneženimi vejami in se pošteno utrudil, ko sva sc ustavila pred veliko jelko, ki je do tal povešala veje. Pod strehe teh vej si je bila zajčja družinica napravila svoj domek.
Zajec je, obrnjen proti hišici iz vej, spregovoril : «Pridi, če moreš, ven ! »
Začul sem pritajen šelest, in v slabotnem svitu zvezd sem že ugledal zajko, ki je počepnila pred zajčjo hišico. Prvo, kar sem opazil, so itile njene oči. O, te preplašene oči, kakor jih imajo vsi bolniki ali umirajoči. Pa še vedno je sijal v teli očeh blesk, ali iz tega bleska je sevala groza.
«Človek!» je kriknila zajca.
Zabolelo me je. Ali smo ljudje taka strašila, da se nas vse živali boje?
Zajec pa je svojo ženico pomiril : « Res je pred teboj človek, toda la je naš prijatelj. Kar bliže pridi ! »
Zajka se je s težovo privlekla zeč prag. Sele zdaj sem opazil, da uboga žival šepa.
( MIRAN JARC
n
b
Z
Zadnji nogi je imela čisto hromi. Mukoma je dušila krčevito stokanje, ki ji ga je izzval sleherni korak. Žalostno je uprla vame očitajoči pogled, Žalostno bi me bolela vprašali, čemu sem prišel motit njen mir.
«To je moja žena,» se je oglasil zajec. «Hroma je. Toda ne od rojstva. O, tudi ona je svoje dni tekala, dn je nisi mogel ujeti. Se mene je prekosila. O, kje so časi radostnega življenja !»
Zajka pa je dodala : «Zdaj čakam samo še smrti. A se me noče usmiliti ! »
« Kaj pa govoriš?» jo je zavrnil samec, «ne smrti, zdravja čakaš!»
«Zdravja?» je zastokala uboga žival in milo pogledala. «Ali mi prinaša zdravje morda člo-vek, ki si ga privedel k meni? O, človek nam nosi samo smrt. Dobro, naj mi da smrt. Naj met torej reši strašnih muk ! »
Človek prinaša smrt ! Kako me je ta vzklik pretresel.
«Res je tako,» je prikimala nesrečna žival. «Srtirt prinaša ,pa ne tiho smrt bolezni in starosti, marveč kruto, nenadno. Človek me je obstrelil, da ne morem ne živeti, ne umreti.»
Molčal sem. Zdaj se je oglasil zajec: «Tu vidiš, kaj počenjate z nami. Zato sem te povabil semkaj. Glej jo, nesrečno mojo ženo. če mi je že ne moreš rešiti, ubij jo, da bo vsaj nehala trpeti!»
Kako jo naj ubijem, ko mi je še vsaka bilka sveta ! Stal sem in premišljal, pa nisem našel izhoda. Tedaj se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Za hrbtom sem začul šumot vej. Ozrem
se. Iz gošče je priskakljalo troje srn, ki so se med seboj razburjeno razgovarjale. Iz kopice vzklikov sem razločil samo nekaj stavkov : «Pomagajmo mu... Kaj naj storimo... Poiskati si moramo novo pot do potoka... drugače nas ljudje spet zasledc in postrele. Oj, strašni so ljudje ! »
«Mir vam bodi» sem vzkliknil. Srne so osupnile in viknile: «Človek!»
Najstarejša med njimi me je ogovorila: «Mir nam oznanjaš? Ali samo svoj mir ali mir vsega človeštva?»
Žalosten sem jim moral priznati, da jim ponujam samo svoj mir. Po teh besedah so se srne opogumile : «Tak vsaj ti povej ; zakaj nas ubijate?»
«Zalo, da lahko mi živimo,» sem se odrezal, kajti vsako olepševanje resnice se mi je zdelo spričo ranjenega zajčka nepošteno.
«Torej nas sovražite?» so vprašale.
«Ne, ljubimo vas ! » sem odvrnil.
«Tedaj nas ubijate, ker nas ljubite?»
«Ne zato,» sem se trpko nasmehnil, «ampak ker je taka določba. Usojeno nam je, hraniti se z vašim mesom.»
Najbližju jr povesila glavo in dejala : «Taka je torej določba. In vendar, da bi vi ljudje vedeli, koliko moramo pretrpeti zaradi vas, ko venomer bežimo pred vami, ko moramo venomer iskati novih skrivališč, da nas takoj ne izsledite, ko od najzgodnejših let pa do pozne starosti trepečemo pred lovci — dvomim, če bi nas poslej še preganjali in uničevali.»
«In vendar vas ljubimo. Ali vam nismo sredi gozda postavili jaslice s sladkim senom in s kupom soli, da ne hi umrle od gladu Ali vam niso povedali vaši predniki, koliko so še pred sto leti trpeli zaradi volkov, ki so se klatili po teh gozdovih in katere so pregnali lovci, du lahko bolj varno živite? In ali vam res samo mi nosimo smrt? Na sto in sto krajih preži na vas nesreča. Pri padcu si zlomite nogo, vejevje vam zadrgne vrat, huda zima vam preti z mrazom. Praviš, da mi ljudje ne vemo, kaj je strah in trepet za življenje? O, potem nas ne poznaš. Tudi mi ljudje poznamo trpljenje, morda še strašnejše od vašega. Tudi nas preganjajo bolezni vseli vrst in tudi med nami gre borba na življenje in smrt. Potresi nam rušijo bivališča, požari nam upepeljujejo varne domove, naj hujše pa so vojne, ki divjajo med človeštvom in more stotisoče in milijone mož, žena in otrok. O, verujte mi, če trpite ve živali, tudi mi nič manj ne trpimo.» In pripovedoval sem jim žalostno zgodovino človeških borb, zmag in padcev.
Živali so me streme poslušale. Ko sem nehal govoriti, se je oglasila srna :
«Čudno je vse to, kar pripoveduješ. Me pa smo mislile, da ste vi ljudje višja bitja, da ste kakor bogovi...»
Vsi so napeto pričakovali, kaj bom odvrnil. Zajček je sedel ne pragu svoje hišice in držal tačice kvišku, zajka je čepela na pol zleknjena in z velikimi očmi strmela vame. Srne so stale kot prikovane, še diha ni bilo čuti. Tiho sem odgovoril v grobni molk : «Trpljenje je delež vsega ustvarjenega... Skušajmo si vsaj lajšati bolečine, če že ne moremo preprečiti zla.»
Živali so molčale. Povesile so glave, kakor da me niso razumele. Zajček je omahnil na tla, zajka se je zavlekla na ležišče, srne pa so se zagledale v daljavo. In razšli smo se brez besed.
Ijenja v Križu, godba sama pa se žal zaradi nepredvidenih zaprek ni mogla udeležiti pogreba, da bi še v slovo zaigrala svojemu zaslužnemu učitelju.
Pokojni Ivan Furlan je v obilni meri prispeval k razvoju glasbene kulture s tem, da je lise svoje sposobnosti posvetil razvoju kriške godbe, ki je bila z njegovo pomočjo ustanovljene že leta 1382. Prva učitelja sta bila sicer pokojna Pelicon in Ten-ce, toda šele ko je nekaj let po ustanovitvi prevzel vodstvo pokojni Furlan, je bil dosežen pravi razvoj kriške godbe. Kajti prva dva sta poučevala sodbo le bolj teoretično, medtem ko je pokojni Furlan tudi praktično obvladal godala ter s tem nudil pouku pravo realno podlago. Tedaj je godba kmalu zaslovela daleč naokoli in stalno so jo vabili po vsem Krasu in Vipavski dolini. V Križu pa je sodelovala malone pri vseh veselih in žalostnih dogodkih, pri proslavah prvega maja itd., posebno pa ni manjkala pri nobeni kulturni prireditvi. Ze tedaj je bila uvedena posnemanja vredna lepa kriška navada, ki je ohranjena v Križu še do danes, da vsakokrat pred začetkom predstave ali kulturne prireditve zaigra godba po vasi. To je opozorilo vaščanom na začetek prireditve, nakar se vsuje v dvorano ali na prireditveni prostor množica poslušalcev, ki poleg ostalega sporeda posluša tudi lepo koncertno izvajanje godbe.
Ko pa je bilo po fašizmu že vse ostalo prosvetno delovanje ukinjeno, je kriška godba s svojimi nastopi še vedno budila narodni duh med domačini in okoličani Vsakdo, ki jo ie poslušal, si Je bil v svesti, da je to naia godba, godba delovnega ljudstva. In ko so fašisti hoteli to godbo vpreči v svoj politični voz, da bi svi-rala njihovim prireditvam, tedaj so se vsi godbeniki s pokojnim Furlanom na čelu uprli tej njihovi nameri ter se rajši razšli, kot pa da bi z godbo služili tistim protiljudskim silam, ki so hotele uničiti slovensko kulturo.
Po končani osvobodilni borbi in uničenju fašizma najdemo Ivana Furlana, čeprav že v letih, spet s taktirko v roki. Kolikor so mu moči dopuščale se je posvetil kriški godbi1. Tudi za proslavo 70-letnice te godbe leta 1952, je ponosno in strumno korakal na čelu slavnostnega sprevoda.
Ivan Furlan se je s svojo glasbeno nadarjenostjo povzpel toliko, da je ne samo obvladal vso godala ter uspešno vodil godbo, marveč je tudi sam skladal primerne skladbe, ki so jih godbeniki potem z navdušenjem izvajali. Mnogokrat je prijel tudi za pero ter napisal marsikaj o Križu, katerega je izredno ljubil ali pa kaj iz življenja delavskega stanu, kateremu je sam pripadal.
Zato bomo Ivana Furlana ohranili v lepem in častnem spominu!
JUSTO KOŠUTA
Sodelovanje
Jugoslavija-SZ
(Nadaljevanje z 2. strani) met prihodnjih treh let dose-
gel 70 milijonov dolarjev letno in da se bo delalo na tem, da se v naslednjih letih izmenjava še jpoveča. Dosežen je bil sporazum o dolgoročnih blagovnih jpostavkah, na katerih ima interes Jugoslavija (premog za koksanje, nafta, bombaž in dr.), kakor tudi onih, na katerih ima interes Sovjetska zveza (boksit, konoplja, svinec, tobak in dr.).
Glede dolgoročnega sodelovanja sta se obe delegaciji dogovorili, da bosta v januarju 1U56 sklenili sporazum o dodelitvi Jugoslaviji kredita za plačevanje surovin, ki jih dobavlja ZSSR. Ta kredit v višini 54 milijonov dolarjev bo uporabljen v teku treh let; dalje sporazum o dodelitvi Jugoslaviji kreditov v odgovarjajoči višini za stroške projektiranja, opreme in nekaterih materialov pri postavitvi podjetja za dušična gnojila, ki bo imelo kapaciteto 220.000 ton letne proizvodnje, za postavitev tovarne superfosfatov s kapaciteto 250.000 ton gnojil letno, prav tako pa tudi dogovor o* dodelitvi sovjetskega posojila Jugoslaviji v valuti ali zlatu v višini 30 milijonov dolarjev in z možnostjo uporabe v 2-3 letih. Kredit predvideva 2% obresti in vračilo v desetih letih.
Delegaciji sta se dogovorili tudi, da bo v kratkem sklenjen tudi sporazumi o tehničnem sodelovanju med SZ in FLRJ Izmenjali sta si mnenja o možnostih sodelovanja glede uporabe jedrske sile v miroljubne namene.
DELO
Delavska zveza ■ CGIL dobila
Od 48 na 57,68°/t glasov delavcev - Večina za Delavsko zvezo tudi v podjetju Laboranti na Opčinah - V ponedeljek volitve v nabrežinskih kamnolomih - Samo 24 suspendiranih v CRDA se vrnilo na delo
Delavska zveza-CGIL beleži v tem tednu dve novi in še pomembnejši zmagi. Na volitvah za nove tovarniške odbore v podjetju Laboranti na Opčinah in v Tržaški konopljar-ni je večina delavcev oddala glas tej organizaciji, ki je vedno z dejanji dokazala svojo prizadevnost in skrb pri o-brambi koristi delavcev. Neizpodbitna uspeha tega tedna postavljata še enkrat na laz natolcevanja nasprotnikov o «porazih», ki naj bi jih bila doživela Delavska zveza v Trstu. Nihče ne more osporavati, da je v vseh tov rnab, kjer so bile do sedaj volitve, večina delavcev oddala svoj glas Delavski zvezi-CGIL, čeprav se skuša Delavska zbornica bahati z zmago na jpodlagi razmerja števila mest v odborih. Število doseženih mest ni niti najmanj izraz dejanskega stanja in volje delavcev.
Uspehi pogajanj Jasno potrjujejo da je bila uspešno izpolnjena naloga za okrepitev gospodarskih stikov med ZSSR in FLRJ, zadana v Deklaraciji od 2, junija 1955. Prijateljsko sodelovanje med Sovjetsko zvezo, ljudskimi demokracijami in Jugoslavijo se bo tudi vnaprej razvijalo in krepilo. Za to obstajajo objektivni pogoji in to odgovarja koristim teh držav. (Po reviji «Slavjanje» št. 9/55)
Maturanti
Na Državni trgovski akademiji v Trstu so v jesenskem roku opravili usposobljeno-stni izpit naslednji kandidati: Bogateč Adrijan, Carli Marijan, Cibic Karel, Cuk Dorina, Guštin Ema, Košuta Vera, Margon Luisa, Sedmak Emil, Stoka Emil, Štolfa Nikolaja, Sturman Nevia in Tomšič Karel.
SOZ Al JE — Sekcija KP Magdalena in PD «A. Čebulice» izrekata najiskrenejše sožalje tovarišici Antoniji Sche-ri-Skerjanc in vsej družini ob izgubi dragega tov. Antona.
V	podjetju Laboranti je prejela Delavska zveza-CGIL 50 glasov delavcev in 1 glas od štirih uradnikov, ki so imeli volimo pravico. Delavska zbornica je prejela od delavcev samo 19 glasov in 3 glasove uradnikov. V novem odboru imata obe organizaciji po enega zastopnika za delavce, DZ ima zastopnika za uradnike.
Se pomembnejša pa je zmaga Delavske zveze-CGIL v Tržaški konopljarni, kjer je napredovala od prejšnjih 48% na 57,68% in si tako priborila večino glasov delavcev. Delavska zbornica je izgubila približno 10% glasov. Za Delavsko zvezo-ClGLL je glasovalo 454 delavcev, za Delavsko zbornico pa 333 in Iti uradnikov. Število mest ostane nespremenjeno: 2 zastopnika delavcev za vsako organizacijo in 1 zastopnik uradnikov za DZ.
V	ponedeljek bodo volitve za sindikalne zastopnike v nabrežinskih kamnolomih Ma-rangon, Montecatini in Smat. V Trstu pa se vodijo priprave za volitve v podjetju Schro-mek, tovarni Veneziani in čistilnici Aquila, kjer ravnateljstvo vneto posnema metode Pacchiarinija in skuša s tem vplivati na izid volitev.
CRDA so prejeli prav v tem tednu nova naročila in sicer za gradnjo 5 supercistern in dveh tovornih ladji s strani «Esso Standard» in «British Petroleum» Kljub temu pa je število suspendiranih ostalo do danes skoro neizpremenjeno, če izvzamemo 24 delavcev iz ladjedelnice Sv. Marka, ki so se vrnili na delo v ponedeljek. Vsi delavci ORDA odločit o zahtevajo naj se vsi suspendirani takoj vključijo v proizvodnjo, ker ni najmanjšega tehtnega razloga za nadaljnje suspenzije.
Počastitev padlih v zgoniški občini
Počastitev padlih vaščanov v NOB. iz Saleža bo letos v ponedeljek 31. oktobra ob 19.
uri pri razsvetljenem spomeniku. Po govorih bo polaganje venca in cvetja ter recitacija «Padlim borcem». (Na svečanosti bo, ko vsako leto sodeloval tudi domači pevski zbor pod vodstvom tov. Hermana Miliča.
Naslednji dan, 1. novembra bo slična žalna svečanost tudi pred spomenikom padlih v Zgoniku in sicer približno ob 16. uri Isti dan, po večernicah, bo omenjeni pevski zbor zapel več žalostink na grobovih padlih na zgoniškem pokopališču.
Občani in posebno sorodniki padlih bodo tudi letos izkazali svojo zavednost in hvaležnost do padlih s tem, da se bodo polnoštevilno udeležili žalnih svečanosti.
^ Proslave
Oktobrske revolucije
V soboto 5. novembra ob 20. uri bo na sedežu pri bv. Aihi prosiava OmoorsKe revolucije, ki jo organizira Združenje «Trst-ZSbH». Proslava je namenjena tudi za prebivalce Ko-lonkovca in Skednja.
poleg priložnostmi! govorov bodo predvajane tudi plošče z rusko glasbo. Prirejena bo razstava slik o socialističnih realizacijah v Sovjetski zvezi. * * *
Isti dan bo svečana proslava zgodovinskega datuma tudi pri Sv. Barbari, kjer bosta ob 20. uri govorila o uspehih prve dežele socializma tov. Ado Slavec in prof. Paolo Sema. Tudi pri Sv. Barbari si bodo udeleženci lahko ogledali zanimivo (razstavo slik in poslušali reproducirano rusko glasbo.
Sestanek ZD2
V ponedeljek, 31. oktobra ob 16.30 bo na sedežu Zveze demokratičnih žena (ul. Pa-duina 4) važen sestanek vseh tajnic in odgovornih za ženske krožke.
Na dnevnerh redu je naslednja točka: «Zaključki kampanje priprav na zborovanje razna-šalk revije «Noi Donne» v Firencah».
Tajništvo ZDZ priporoča polnoštevilno udeležbo.
SESTANEK ODBOROV Z.P. IN POL PREGANJANCEV
j
Za široko enotnost
vseh pripadnikov NOB
Prejšnji teden sta se sestala odbora Zveze partizanov in Zveze bivših političnih preganjancev, ki sta obširno ìaz-pravljala o današnjem položaju ter določila smernice za bodoče delovanje. Sestanku je prisostvoval tudi tajnik AiNPf Walter Nerozzi.
...	-	-.	r».» •> /•""'-ur •
Bodoče delovanje obeh or-gamzacij se bo razvijalo na teh le osnovah: obramba vreo-not NOiB in, demokratičnih svoboščin, zahteva za spoštovanje in izvajanje ustave, ki jamči oemokriailično izživlja-nje in pravice narodnih manjšin na obeh področjih, borba proti vsem diskriminacijam,! proti vsakemu poskusu obnavljanja fašizma, zahteva za ukinitev fašističnih zakonov, posebno onih javne varnosti, doprinos za gospodarsko obnovo Trsta, nadaljevanje prizadevanj, dia se prizna vojna škoda deportirancem v Nemčijo in čimprej izvaja zakon v korist bivšim političnim preganjancem.
Obe organizaciji si bosta o-benem prizadevali za dosego
6. novembra otvoritev
Ljudskega doma v Križu
Prisostvoval bo tov. Secchia - Prispevki za nakup stolic
V Križu so v teku zadnja dela za dokončanje Ljudskega doma. V nedeljo je prišla na pomoč marljivim Križanom večja skupina tovarišev iz mesta in podeželja, ki so jim vneto pomagali pri čiščenju prostora okrog stavbe. Posebno so se pri prostovoljnem deiu odlikovali v nedeljo mladi komunisti, ki so urnih rok opravili precej dela.
Bliža se torej dan svečane otvoritve kriškega Ljudskega doma, ki je ponos vsej vasi ter vsem, ki so na kakršen koli način prispevati, da se je dolgoletna želja zavednih Križanov končno izpolnila.
Otvoritev Ljudskega doma bo v nedeljo 6. novembra in bo združena z veliko ljudsko manifestacijo. Na ta praznik, ki bo ostal. Križanom in vsem demokratom globoko v spominu, bo prišel tudi tov. Pietro Secchia, član vodstva KPI.
Otvoritvena slovesnost se bo začela ob 14. uri s sprevodom po vasi, mimo spremenika padlih, na čelu z godbami, ki bodo v primeru lepega vremena priredile na Ki žadi kratek koncert, nakar bo skupen odhod v dvorano Ljudskega doma. Poleg slavnostnih in pozdravnih nagovorov bo obsegal spored v dvorani koncert dveh pevskih zborov, domačega in tržaškega, nekaj priložnostnih recitacij in balet. Po slavnostni prireditvi bo ples in prosta zabava v vseh prostorih prostranega Ljudskega doma.

V.
v
SpMl doma Ut v svetu
TRŽAŠKI SPORT Nogometno prvenstvo amaterjev UISP
V nedeljo 13. novembra začne tržaško nogometno prvenstvo amaterjev UISP. Letos se je za turnir vpisalo sedem čet in sicer Primorje PK, Vesna, Trebče, Rozandra, Domjo, Skedenj, Arzenal, dočim ni še gotova udeležba enajsterice s Ko-lonkovca. Četa, ki bo izšla zmagovalka na turnirju, ima pravico do udeležbe na nacionalnem prvenstvu amaterjev UISP. Tekme se bodo i-grale letos na treh igriščih: v Boljuncu, Trebčah in na Proseku.
ITALIJANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO
Rezultati nedeljskih tekem: Fiorentina - Atalanta 4-1, Ge-noa-Sarnpdoria 2-1, Inter-To-rino 1-0, Lazio - Lanerossi 1-3, Napoli - Roma 1-1, Padova -Pro Patria 2-1, Spai - Bologna 2-1, Triestina - Milan 1-3, Ju-
ventus - Novara 2-2,
Jutri bodo naslednje tekme: Atalanta - Napoli, Bologna -Lazio, Lanerossi - Fiorentina, Milan - Spai, Novara - Padova, Roma - Juventus, Sampdona -Inter, Torino - Triestina, Pro Patria - Genoa.
DROBNE ŠPORTNE VESTI RIM — Italijanska nogometna A-reprezentanca se bo 27. novembra pomerila v Budimpešti z A-reprezentanco Madžarske. V Livornu bo isti dan tekma med B-reprezentancama Italije in Madžarske. Prvi trening bodo imeli italijanski nogometaši v Florenci 16. novembra.
BEOGRIAD — Jutri bodo i-grali Jugoslovani kar tri nogometne tekme proti Avstrija cem. Na Dunaju se bosta pomerili A-reprezentanci, v Zagrebu B-reprezentanvi, v Beo. gradu pa mladi reprezentanci Jugoslavije in Avstrije.
BUDIMPEŠTA — Sandor
Iharos je zrušil svetovni rekord na 5000 m, ki ga je imel Kuts s, časom 13; 46,8. Iharos je namreč dosegel v nedeljo čas 13:40,6;- prekosil je Kutsa za 6 sekund.
MILANO — Na nedeljski kolesarski dirki po Lombardiji je zmagal Maule Cleto, ki je prevozil 222 km dolgo progo v 5 urah 44*27” (povprečna brzina 38j670 km na uro). Coppi se je plasiral šele na 11. mesto s časom 5 ur 45127”. Povprečno so se izkazali tudi drugi prvaki, kot Bobet, Magni, Ockers in drugi.
MOSKVA — Mednarodna nogometna tekma med Sovjetsko zvezo in Francijo, ki je bila v nedeljo na moskovskem stadionu, se je končala z neodločenim rezultatom 2:2 (1:1).
SOFIJA — V nedeljo je v nogometu Bolgarija porazila Anglijo z rezultatom 2:0 (1:0). Igrali sta reprezentanci amaterjev.
Poziv našega tiska za pomoč zavednim Križanom pri nakupu še manjkajoče opreme in sicer stolic za dvorano, je naletel na polno razumevanje. Poleg ze objavljenih seznamov sekcij m poedincev, ki so konkretno priskočili na pomoč, je danes na vrsti še nov seznam darovalcev za nakup stolic.
Sekcija Sv. Alojz je poslala 3.000 lir, sekcija Sv. Vid
2.500,	sekcija Milje 5.000, sekcija VOM 2,500, tov. Passante
1.500,	Sekcija Skedenj 5.01)0, sekcija Greta 2.000, PiD «Francia» 3.000, Prosvetno društvo v Camporah 1.500, Prosvetno društvo v Griži 1.500, tajništvo celice v Tovarni strojev 5.000, delavci v montažnem oddelku Tovarne strojev 2.500, celica v Tržaškem arzenalu 20.000.
PRED ZAKLJUČKOM KAMPANJE ZA NAŠ TISK
Potrudimo se
da dosežemo cilj
Samo še teden dni nas loči od otvoritve Ljudskega dpnja v Križu. Zato pozivamo vse sekcije, celice, tovariše in demokrate, naj vsak po svojih močeh, izkažejo konkretno solidarnost zavednim Križanom, da bodo lahko kupili še manjkajoče stolice za dvorano!
Ples
v *Kraljiču“
V dvorani krožka «Kraljič» je vsako sredo in soboto ples od 20.30 do 23.30; ob nedeljah pa od 16. do 19. ure. Svira živahni plesni orkester «Stella».
Ob sredah in sobotah za dame/ vstop brezplačen.
Kampanja nabiranja denarnih prispevkov za demokratičen tisk se bliža zaključku. Med celicami, ki so se v zadnjem tednu odlikoval- z nabranimi zneski, je tokrat na prvem mestu celica v Tovarni strojev, ki je poslala še nadaljnjih 17.400 lir. Tako si je priborila prvo mesto na lestvici tovarniških celic. Imamo pa še vedno sekcije, ki niso dosegle cilja. Tem sekcijam priporočamo naj pohitijo z nabiranjem prispevkom. Za dosego cilja je potrebna pravilna mobilizacija tovarišev, treba je še prizadevanja. Pregledati je treba ali so tovariši že obiskali vse znance, prijatelje, simpatizerje in sploh vse, ki so pripravljeni podpreti naš tisk. Ce bomo napravili tak podroben pregled, bomo gotovo našli še kake možnosti ali prilike, ki jih do danes nismo izkoristili.
Zbiranje prispevkov je obenem važno politično delo — in tega se morajo zavedati vsi tovariši. S tem delom navežemo tesnejše stike s širšim krogom ljudi ter jih na ta način boljše upoznamo z borbami in delovanjem n,aše partije v korist širokih plasti prebivalstva tega področja.
Sekcijam in celicam priporočamo, naj. čimprej dostavijo nabrane zneske in blokete, da bo imela osrednja uprava točen pregled nad izvršenim delom. Zato tovariši, pohitimo in izkoristimo še obstoječe mož n osti, da se bo tudi letošnja kampanja za naš tisk zaključila z uspehom!
V zadnjem tednu so bili dostavljeni nasledji zneski:
Sekcija Opčine 400, drugi polog prispevkov openskih trgovcev in obrtnikov 9.050, celica «Trije junaki»! Kolonko-vec 2.905, Stacul Guerrino 2.000, sekcija Sv. Vid 1.950, Sekcija Sv. Alojz: tov. Piemonte 1.000, tov.ca Cermeli Jole 1.050, tov. Jazbec 360, cel. Morgan (Sv. Jakob) 3.900, cel. Fachin (Tomažič) 4.500, celica 'Tovarne strojev 17.400, tovariš «Polvere Rossa» nadaljnjih 5.000 lir za «Lavoratore», v počastitev spomina hčerke Nives, ob šesti obletnici smrti
darujeta Bruna in Egidio Jenko 7.000 lir za demokratičen tisk. Sekcija Skedenj 4.200, cel. Riosa (Sv. Ana) 3.800, sekcija Barriera 4.350, Prosek 3.165.
Vsako nedeljo ples pri Sv. Barbari
Pri Sv. Barbari je vsako nedeljo od 19.30 do 23.30 ples v Ljudskem domu. Odport je izborno preskrbljen bar in buffet. Zagotovljena je dobra avtobusna zveza z Miljami.
SOŽALJE — Ob bridki izgubi ljubljenega očeta Silvestra Caharija izraža sekcija KP v Nabrežini iskreno sožalje svojemu članu in zavednemu tovarišu Stankotu kakor tudi družini. Sožalju se pridružuje naše uredništvo.
čim širše enotnosti bivših političnih preganjancev, borcev in udeležencev NOB s sprejemanje v svojo sredo vseh, ki so se udeležili osvobodilne borbe in se strinjajo z omenjenim programom Sodelovali bosta na široki podlagi z vsemi silami in organizacijami, ki jim je — ne glede na različna ideološka ali politična in nacionalna ^tališča — pri srcu očuvanje idealov NOB in delovanje za ideale demokracije in skupnega napredka.
Zveza partizanov je v zvezi z najavljenim procesom proti pripadnikom Beneške čete poslala vsem strankam in organizacijam v odobritev in podpis protestno pismo ki bo nato poslano ministrskemu predsedniku Segniju Naša Partija se je prva pridružila protestu.
Razprava zaradi( smrtne nesreče Uršiča in Bolčine
V sredo je bila pred tukajšnjim kazenskim sodiščem razprava v zvezi s strašno prometno nesrečo, pri kateri sta pred dvema letoma izgubila življenje naša tovariša Avrelij Uršič ;n Franc Bolčina. Do nesreče je prišlo zaradi pomanjkanja luči na leseni pregradi, ki je bila postavljena na desni strani ceste pred izkopani jarek. Bolčina je vozil z zmerno brzino, ker pa ni bilo luči je prepozno opazil -oviro. Hotel je kreniti na levo, toda m mogel preprečiti trčenja v stojalo tatto, da je izgubil oblast nad vozilom. Na nesrečo je v istem trenutku zavil na cesto tovornik, v katerega se je zaletela lambreta. . Pri trčenju sta oba naša tovariša padla na Ila, kjer sta obležala.
Sodišče je spoznalo za krivega cestarja, ki ni prižgal svetilke in skupno z njim pokrajinsko upravo. Cestar 'Marstch je bil obsojen na pogojno zaporno kazen 8 mesecev in na povračilo škode vdovama naših tovarišev, ki jo mora pa določiti civilno sodišče. Do takrat Pa mora plačati vsaki na račun 2 milijona lir, poravnali sodne stroške in stroške odvetnika, ki je zastopal vdovi kot zasebni stranki. Sodišče je spoznalo za soodgovorno tudi pokrajinsko upravo, ki bo morala poravnati vso škodo solidarno s cestarjem. Vdovi naših tovarišev zastopa odv. Camillo Poilucci.
Kdaj bo občinska seja v Zgoniku ?
V Gabrovcu se vaščani po-gosloma sprašujemo in ugibamo, kdaj se bo končno zopet enkrat sestal naš občinski svet. V resnici smo že pozabiti, kdaj je bila zadnja seja. To vprašanje si zastavljajo na splošno vsi vaščani, raznih političnih mišljenj in ne samo v naši vasi, marveč tudi drugod. Zgleda, da sta zgoniški župan in ožji odbor sploh pozabila, da obstoja tudi občinski svet, ki ga je izvolilo ljudstvo.
Ali ni občinski svet nekak majhen «parlament» za vso občino? Vsaka demokratična država ima svoj parlament in tako ima občina svoj občinski svet. Ministrstva polagajo obračune parlamentu, občinski odbor pa bi jih moral polagati občinskemu svetu.
Kar se tiče delovanja tiela-da, smo v Gabrovcu zelo na slabem. 'Sprašujemo se ali
Za teden --- dni —
Sobota, 29. - Narcis Nedelja, 3 0,- Klavdij Ponedeljek, 31	- Lucila
NOVEMBER Torek, 1 - Vsi sveti Sreda, 2. - Vseh nntvih dan četrtek, 3. - Just -1‘etek, 4. - Karel
ZGODOVINSKI DNEVI
10. 1918 je bila pregiai
poljska republika.
0BN

to
iJiifiTm
M
01, 3 bki- i ek k
SOBOTA: _ 12.55 Jugoslovu^
TRST A
molivi - 14.45 hitm.cni orkef , Swinging Brothers - lb.3u pofla v v or z ženo - iu.15 Kavarn^ tva ,| koncert orkestra caria Fuccl" ,
18.20 Olazuuov: s im, on'
rija
si. 4 - 20.30 Poje zbor Slovelifl". filharmonije - 21. Lebar: «k11 Pred
semiouiSki grof», operem v tf
dejanjih - 21.50 Dvorakovi vanski plesi -	ga j
NEDELJA: 9. Kmetijska odd atiju ja - 12. Oddaja za najmiajie 'Z Spi D. Petkovšek: «Sirota Jerica* - , * 13.30 Uiasoa po željah - 17. 81 ,l( *« venski zbori - 20.30 K. Wagl,e ‘"a, k «Lonengrin» - 1. im 2. dej. j Usirij,
ponedeljek;...12.55.Igra f tih i,
ški kvartet iz Doline - 19.15 1™ tirnica pripoveduje - 2030 vokal ‘11 1 duet m harmonika' - '21.30 Ki lih-in
cert pianistke prof. Micce S « cin - 22.15 K. Wagner: «IXf* e(.a|a
ven .•
sploh še obstoja? Okrog nove stanovanjske hiše so namreč i (usnirc in mornar» -še vedno kupi kamenja in trnje se bujno razrašča. 'Poljske poti pa so v takem stanju, da je gorje. Ce kdo ne verjame, pa naj si pride ogledati!
vasean
Čil
''h tei

tm
:
■
m mm
GLASBENA MATICA TRST
V soboto 29. in v nedeljo 30. t. m. ob 20.30 uri v dvorani na stadionu «Prvi maj» - Strada di Guardiella 7
večer
narodnih pesmi
Sodelujejo:
Operni kvintet «Niko Štritof», duet Bogdana . Stritar», Tone Kozlevčar, harmonikar Avgust Stanko, recitira Janez Roha-ček.
V nedeljo 30. t. m. ob 16. uri v kinodvorani v
NABREŽINI
večer
narodnih pesmi
z istim sporedom
Kino
OPČINE
grin» - 3. dejanje.
TOREK; 11.19 Zbor Sloveni filharmonije - 12. Predavanj* . — 13.30 Glasba po željah' Iti. tfj >isii{n, analizirana zgodba - N. Ki*1' co, ornar» - 17. Upd i, duete pojeta sopranistka on* * se j na Otta in tenorist D. pertdt, p rini (9.15 Koncert pianistke M3< [;	•
Kussy - 21. Radijski oder - V» / lm Bronte: «Glas v viharju», dr*1" °V|šai
v	3 dejanjih.	'ga že
SREDA: 18.40 Koncert barit01! Ino i
sta Marijana Kosa - 19.15 Zdd Pl„ J niški vedež - 20.30 Poje ^ Slovenske filharmonije ' = 22. 1 pre slovenske književnosti in ufl* «n. „, nost; - 22.15 Škerjanc: drugi “ . i kantate Sonetni venec.	, ot
ČETRTEK: 9. Slovenski
vi	- 12.55 Jugoslovanski moti*1 l'a |
- 16. Dramatizirana zgodba ' tke «Sveti Just» - 17.30 Ruske “. ,i ; rodne pesmi poje sopran» - UoSl Mira Nedeljkovič - 20.30 VoKa1 «ter tercet Metuljček - 21. Drama!" »sti i riama fcgo-dba - Wagner-Bel|čl etrni„ «Parsifal».	'role
, PETEK: 11. Škerjanc: tretji*! N' kantate Sonetni veneči - 1": "°ntiv Slovenski motivi - 13.30 Gl a’ >liov po željah - 16. s-lušna igra ,, , Shakespeare: «utelo», drama,.. petih dejanjih - igrajo člani 1 ''km venskega narodnega gledališča 'lji,ki Tržaško ozemlje - 19.15 sol*
O09n(
21. Tržaški kulturni razgledi "vsi
,e|je Ka
Gledališče
"sirij.
Slovensko narodno gledališče ?,5 1 za Tržaške ozemlje '118,1
V soboto
aboto 29. oktobra ob 20. "v BORŠTU:	komedija Fer° .V Sf
nanda Rogerja «3 + ena. fje b
V "borštLP
BORŠTU:	mladinska ,	j
BrilJ*r2%
Oskarja Wuehnerja «Pa5l ček Peter in kralj Brio* ti n».	lotu
—	čele
„..T9<Jsovornl urednik ,lV ‘*tlri, Rudolf iiuAZIc torakV' jyitral
Bolniška blagajna (INAM) je poslala naslednje obvestilo: «Zakon št. 692 od 4. 8. 1965, ki je bil raztegnjen na tržaško področje z odlokom št. 249 od 26.8.19t>3 generalnega vladnega komisarja, določa zdravniški-oski bo upokojencem Zavoda za socialno zavarovanje 1N1PS in oareja, da se mora zdravniška oskrba vsem upravičencem začeti s 1. novembrom letos.
1. Kdo ima pravico do zdravniške oskrbe:
vsi upokojenci, ki so bili obvezno zavarovani za invalidnost in starost in vsi ostali, Ki so bili na kakršen koli drugi način obvezno zavarovani v nadomestilo omenjenega zavarovanja ter vsi oni ui»kojenci ali pa oni, ki uživajo kakršne koli rente, ki jim jih plačujejo jjoujetja, skladi, blagajne ali u-prave, čeprav so bili oproščeni obveznega splošnega zavarovanja in drugih nadomestnih zavarovalnih oblik, ki jih določajo obstoječa pravila, čeprav ta oprostitev ni bila še odločena;
osebe, ki uživajo rento po delavcih, ki so se smrtno i>o-nesrečili na delu a li pa, ki so podlegli profesionalni bolezni;
člani družine, ki so v breme ujpokojenca: žena, ki ni legalno ločena od moža zaradi njene krivde, oziroma mož, ki je popolnoma nesposoben za delo; zakonski ne-
OBVE8TILO BOLNIŠKE BLAGAJNE O-N.A.MJ
Pravice upokojencev in drugih do zdravniških uslug in oskrbe
imajo pravico do zdravniške oskrbe INAM ,naj se zglasijo na pokrajinskem sedežu INiAM v ulici Nordio 15, I. nadstropje, soba'-4, ali pa na področnem oddelku INAM v Miljah ea one, ki stanujejo na mi-Ijskem področju od 9. do 13. ure, da zahtevajo vpis s posebnim obrazcem. S seboj naj prinesejo knjižico ali potrdilo o
poročeni otroci, pozakonjeni in zakonito priznani ottroci, posinovljenci, drugi otroci, ki živijo v breme uj?okojenca in otroci rojeni iz prvega zakona upokojenca, x>od 18 letom starosti in tudi starejši, če niso sposobni za delo; brati in sestre v mejah in pod pogoji, ki so predvideni za o-troke; oče, ki je presegel 60 let starosti in mati, ki je presegla 55 let starosti, k:it tudi starši brez starostne omejitve, če niso sposobni za delo.
2. Zdravstvene usluge:
Ujyokojenci in člani njihovih družin imajo pravico do naslednjih zdravstvenih uslug: splošna zdravniška oskrba, ambulatorijska oskrba in o-skrba na domu; j?osebna ambulatorijska oskrba vključno oskrba za jwrod; oskrba v bolnišnici in oskrba z zdravili.
Upravičenci imajo pravico do zdravniških uslug na osnovi pravil in v mejah, ki
industrijske de- rovanje uslužbencev javnih ^obrazec morajo izpolniti vsi
rsa^SEiSSS ~ JÙ3ZJS2.
ali pa zavod za zavaro-
veljajo za lavce in njihove družinske člane. Usluge so neomejene za specifične bolezni, ki izhajajo iz starosti in ki bodo označene v odloku ministrstva za delo in socialno zavarovanje.
3. Ustanove, ki bodo skrbele za zdravniško oskrbo:
Bolniška blagajna (INAM) bo zdravniško oskrbovala vse upokojence, ki jih je oskrbovala pred upokojitvijo in u-pokojence drugih blagajn, ki jih določa zakon (blagajne in druge zavarovalne skupine v podjetjih, ki se niso še spojile z INAM, blagajna za zavarovanje kmetijskih in gozdnih uradnikov, pomorske blagajne za zavarovanje proti nezgodam in proti boleznim in blagajne za pomoč uslužbencem javnih prevoznih podjetij, ki jih upravljajo zasebniki).
Zavod za zavarovanje uslužbencev krajevnih ustanov (liNADEL), ustanova za zava-
nov ali pa vanje italijanskih časnikarjev «Giovanni Amendola» bodo nudili bolniško oskrbo vsem upokojencem in osebam, ki uživajo rento, če so bile te ob upokojitvi ali ob določitvi -ente zdravniško oskrbovane od ene izmed omenjenih u-stanov.
4. Izključitve:
od ugodnosti gornjega zakona so izključeni:
a)	upokojenci neobveznega zavarovanja za invalidnost in starost;
b)	upokojenci ki že uži vajo zdravniško oskrbo, ker so še vedno zaposleni, in sicer dokler bodo zaposleni;
c)	veliki delovni invalidi, ki imajo invalidninsko rento, ker uživajo zdravniško oskrbo Zavoda za nezgode na delu (INAIL).
Upokojenci, ki smatrajo, da
INAM pa bo na osnovi podatkov napisanih v1 obrazcu ugotovila točen položaj vsakega upokojenca, da uveljavi za vse upokojence, ki imajo pravico do zdravni-ške oskrbe, za. kon št. 692 od 4. 8. 1955.
Upokojenci, ki imajo v breme družinske člane, ki imajo pravico do zdravniške oskrbe, morajo priložiti «zahtevi za vpis» tudi družinski list.
INAM bo na pokojninsko knjižico vpisala posebno potrdilo, ki bo za sedaj predstavljalo dokument za zdravniško oskrbo. Jasno je, da mora biti iz knjižice razvidno, da upokojenec uživa pokojnino».
Razdeljevanje obrazcev «zahteva za vpis» (Richiesta di iscrizione) se je začelo v ponedeljek 24. t. m. Potrdila pravic: do zdravniške oskrbe na pokojninske knjižice pa so začeli izdajati v torek 25, t. m.
V četrtek prejšnjega tedna so našli v morju v bližini kopališča v Cedasu moško truplo. Utopljenec je Imel zvezane roke in še privezane za gleženj. Pozneje so organi javne varnosti ugotovili, rta gre za 42-letnega Massima Noferija iz ul. Commerciale. Na podlagi izjav, ki jih je dala njegova sostano v alkai, je policija prišla do zaključka, da gre za samomor.
*«» prejšnji petek se je .pripetila v Nabrežini huda prometna nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. 41-letni Danijel Fran-dolič iz Doberdoba, je trčil s svojo lamiK-io v tovornik, ki ga je vozil 30-letni Nadi Ščuka iz Nabrežine 140. Ponesrečenega Frandoliča so prepeljali v bolnico, kjer so zdravniki na 1. kirurškem oddelku ugotovili prebitje lobanje m pretres možganov. Kljub njihovim prizadevanjem je nesrečni Frandolič Izdihnil v večernih urah.
*»* Isti dan se je na Opčinah ponesrečil z motorjem 21-letnl Bazilij Gulič iz Narodne ulice na Opčinah. Zaletel se je v tovornik na križišču s trbiško cesto. Do nesreče je prišlo, iker je šofer tovornika nadaljeval vožnjo, kljub rdečemu znamenju semaforja. Gulič st je pri padcu zlomil gleženj in zadobil še druge rane nai igla vi In nogah. Prepeljali so ga takoj v bolnico z rešilnim avtorm RK, kjer so ga pridržali s piognozo okrevanja v 30 dneh.
*** Z lambreto se je prejšnji petek lažje ponesrečil 30-letni Stanislav Škabar iz Trebč 168. Med vožnjo po ulici Bo vedo je nerodno padel z vozila. Po prvi pomoči so ga iz bolnice poslali domov.
*** Policija je prejšnji teden aretirala 49-letno Bianco Zoch iz Sv. 'M.M. Sp. in jo prijavila sodišču zaradi surovega in nečloveška ravnanja is 3-letno hčerko Silvano. Nečloveška mati je ubogega otroka pogostoma pretepala, puščala ga stradati in ga sploh zanemarila, da so mu morali dati večkrat hrano usmiljeni sosedje. Zdravniki so ugotovili na trpinčenem telescu razne poškodbe. Otroka so oddali v otroško bolnico «Burlo Garofalo». Zoc hov a ima še štiri druge otroke, s k a ter imi pa je ravnala povsem drugače.
*** V nedeljo zvečer se Je v ul. Flavta smrtno ponesrečil motorjem 20-letnl. Marino Mercantici iz Cerejev pri Miljah. Trčil je z vso silo v avto, ki ga je vozil neki Carlo Godina iz Skednja. Nesrečni mladenič je zaradi hudih notranjih poškodb in prebite lobanje umrl že med prevozom. v 'bolnico.
*** V nedeljo svečer se je težko ponesrečil z motorjem 43-letni Stanislav Kosmina lz ul. Canova. V bližini Cave F acca-noni je trčil v tovornik, ki ga Je hotel prehiteti. Kosmi ni so v
bolnici ugotovil globoko rano na glavi, poškodbe na čeljustih in verjetno prebitje lobanje. Zdravniki so si pridržali prognozo.
**» v nedeljo popoldne Je podlegel kapi bti-lei-ni Anton, Starc s trga Barriera Vecchia.. Kap ga je zadela v gostilni «ex-Ussaro» v ul. Carducci,
*** Torek zjutraj se je precej težko ponesrečil na delu tov. Silvano Fetaros iz Lonjerske ceste 90. Ko je delal na nekem parniku v pristanišču, je nenadoma izgubili ravnotežje In padel z 10 m višine na dno ladijskega skladišča. V bolnici so zdravniki ugotovili udarce na. glavi, rami m kolku in verjetne kostne poškodbe. Pridržali so ga na 11. krur-Skein oddelku. Zuravmki menijo, da bo okreval v nekaj tednih.
Tovarišu Petarosu, požrtvovalnemu in zavednemu članu partije želimo iz vsega srca skorajšnjega okrevanja,
*** v torek zvečer se je zaletel z lambreto v tovornik 2Dietni Josip Blažič iz Ricmanj, ki- je na srečo odnesel le nekaj prask. Po prvi pomoči so ga iz bolnice takoj poslali domov,
*** Strašen samomor je izvršil v torek 48-letni Luigi Zuanelli, istrski' begunec. V bližini kamnoloma Faccanonl je skočil pod vlak, ki ga je strašno -razmesaril. Kolesa so kar odrezala glavo od trupla. Vzroki samomora niso znani.
Sobota, 29. okt.: «Ponos plemena» (Orgoglio di razza). Barvni film Universali.
Nedelja 30. okt.: se ponovi.
Ponedeljek, 31. okt.: «Med dvema srcema» (Tra due cuori). Barvni film MGM.
Torek, 1. nov.: se ponovi.
Sreda, 2. nov.: «Plamen iri meso» (La fiamma e la carne). Barvni film MGM. Izpod 16 tet prepovedano.
Četrtek, 3. nov.: se ponovi-.
Petek 4 nov:.:	«Rdeči meteor»
(11 bolide rosso). Barvni film Universal.
PROSEK
Sobota, 29. okt. ob 19.30: «Konec trinoga» (La fine di un tiramo). Barvni film Universal.
Nedelja, 30. okt. ob 17: se po-nov,
Torek, 1. nov. 00 17: «Trdnjava Passo Osage» (Forte Passo bisage). Barvni film,
Četrtek, 3. nov. ob 17: «Sin drugega» (Figlio -di un altro). Film Columbia.
Petek, 4 nov. ob 17: «Pošast iz -črne -lagune» (Il mostro della Laguna nera). Film Universa!.
NABREŽINA
Sobota, 29. okt. ob 20: «Kraljica devica» (La Regina vergine). Barvni film MGM.
Nedelja, 30. okt. ob 20: se ponovi.
Torek, 1. nov. ob 20: «Cigan» (Zingaro). Barvni film MGM.
Petek, 4 nov. ob 20: «Obupno iskanje» (Disperata ricerca) Film MGM.
Založništvo" «DELA» 1
Tiska tip. RIVA, Torrebìalk»?
Zss.
ZAHVALA ^al
Ob težki izgubi naše rii'«» jku nepozabne manie	^ ^
IVANE STARC *
se naj iskrene je zahvaljuj^ toi_v, vsem, ki so sočustvovali z ? 1. m nam stali ob stralci. .P*
41*1 ni urim stan od siry^ùv .
naši veliki žalosti. PosC, ,>v
zahvala sorodnikom, dr. M; a^vii nu Starcu za skrbno zdr^, ( Xi
trii
ško nego,dalje pevskemu
TU, odboru Gospodarskega ^"esee;
r7„ __:	-J_	1- I : 2 i h *1	*
štva. Zvezi demokratični*1 gina Prosek-Kontovel, dar°vjk, cem cvetja ter vsem, ki s° „ ko j no spremili na njeni 1 ( Jim
nji poti.
Kontovel, 27 okt. 1",5&
Družina Star*
ta u Stal, 'inn "izv-'Ijed
ZOBOZDRAVNISKI 'S j 8 AMBULATORIJ ><%
Dr. A. M. Sancii
zobozdravnik-kirurg Ustne in zobne bolez«’'
■ zobne proteze Sprejema od 9. do 12. i® 15. do 20. ure.
Ulica Torrebianca 43*j!' (vogal z ul. Carducci* tel. 37-118	.
_______________________
V dneh od 20. do 26. oktobra se je v tržaški občini rodilo 55 otrok, umrlo je 45 oseb, porok je bilo 55.
Slavnostna otvoritev tovarne „Kraftmetal“
V	sredo popoldne so v industrijskem pristanišču slavnostno otvorili tovarno «Kraft-metal», ki proizvaja izdelke iz lahkih kovin, predvsem a-lumintja. Tovarna izdeluje okna, vrata, zapornice in druge slične izdelke, ki so se že uveljavili tudi v inozemstvu, kot v Severni in Južni Ameriki, Venezueli ter v raznih državah Evrope.
V	resnici ne gre za novo tovarno, ker «KraftmetaJ» o-bratuje že od septembra 1954. Zaposlenih je trenutno 120 delavcev in 20 uradnikov. Z nadaljnjo razširitvijo kompleksa, ki mu bodo dogradili še nove oddelke, bo tovarna lahko- zaposlila kakih 200 delavcev in uradnikov. Z današnjo zmogljivostjo lahko predelajo letno 600 ton, lahkih kovin., to je za 6500 do 7500 kv rae-trov raznih izdelkov na mesec.
Kmetiiska zadruga
/v TRSTU
ul. Foscolo* 1 - ielef. 04-38^ ul. Mereadantc* 4 - idei. 118-81** ul. Flavia* 23
4IIL.TB - ul. Mazzini* 4
Ose
o*n
.fča
lnil
M,i
V
Nav N v 0 %tst
/ pl jNcIr
5”
No,
Nv,
J*tec
Si«
»Kv
Sol, '*b„ S |r
v
c
S
k j
i-
Sv
ima v zalogi vse
najugodnejši JJ« cenan j$'z
hiz
hi
te
kmetijstvo P° fc
Obiščite nas in se boste prepriča