Glas zaveznikov Harf1: (/ lani so li 01 , S fui "to II-Št. 375 informacijski A.RIZ, 7. sept. — Na včerajšnjem zasedanju poiitično-teritorialne komisije zn Italijo so ^Ijevali z razpravljanjem o italijansko-jugoslovanskem obmejnem vprašanju. Poljskj dele-011 1 Winniewicz, je primerjal tržaško vprašanje z gdanskim. 11i, »Poljska, je dejal, ima nesrečni privilegij, da je bila zapletena v rešitev podobnega vpraša-*> kot je to, pred katerim smo se znašli danes. Trst in Gdansk sta prednji postojanki ek-^zionizina, ki se je v gdanskem primeru pokazal napadalnega. Glavna točka, na kateri te-*ljl podobnost, je, da oba zavisita od zaledja. Ko so Gdansk ločili od zaledja, so ga sestra-3C na bomo Izkazali pra. d «e Jugoslaviji ^ fcomo pU8tIU d* u Italijanskim gospodstvom iz-‘ di predele, r.a katerih prebivajo risi »“Venci in Hrvati.* Ko je poljski delegat nadaljeval, tt izjavil: »Nemogoče Je jasno batiti etnlSke meje. Etnlšk« raz-be je treba upoštevati v zvezi z s* ^ijepisorn in zgodovino. Gdansk I Postal v kratkem času središče a< 'krjanske propagande in njegov se je preoblikoval v organ, v u 'isrem so gospodovali Nemci, sl -blvaici Gdanska »o se imeli za *2( ^vl3ane nemškega Reicha. Ista : ^arn03t bi bila v Trstu, če bi to Pustili kot prednjo postojan- II ^sllje na ozemlju, ki Je v &v0ern jugoslovansko. doumeti takega zadržanja. Nadalje bi hotela vzdrževati Jugoslavija na svobodnem ozemlju neke vrste vojaške silo, voditi zunanje zadeve svobodnega ozemlja in kollkoT se nanaša na carino, Železnice, valuto in telefone, bi morali biti svobodno ozemlje in Jugoslavija združeni v upravni sistem pod nadzorstvom Jugoslavije,* Potem ko je grajal nekatere sovjetske ln jugoslovanske predloge za ustanovitev svobodnega ozemlja Trsta, je McNeil rekel: «Ce bo u-stava tako zvita in šibka, da ne bo imela nobene vrednosti več, bom njoral ugovarjati, kadar jo bodo po. novno predložili Svetu zunanjih ministrov. Ce jo bodo predložili ponovnemu preučevanju omenjenemu Svetu tako spremenjeno, da bi o-gražala celotni ustroj svobodnega ozemlja, bo morala Velika Britanija revidirati svoje stališče v Svetu zunanjih ministro». McNeil Je nato pozval brazilskega, delegata, naj umakne popravek, s katerim zahtevajo, da se rešitev vprašanja odgodi za eno leto, med katerim bi ga preučil odbor Izvedencev. «Takšna odgoditev rešitve vpra- nega področja in bi umaknitev popravka pospešil* dela odbora. Francoski delegat Couve de Murville je nato izjavil, da je za mir v Evropi važno, da se proglasi tržaško pristanišče kot prostno. »Ugotovili so, da je nemogoče prisoditi Jugoslaviji celotno ozemlje, ki ga zahteva iz nekaterih razlogov, no da bi ji istočasno priznali del ozemlja, ki je povečini italijansko — je rekel de Murville, ki je takole nadaljeval: »Francija je bila in je e vedno mnenja, da je boljša nepopolna rešitev kot nobena.* «Sprejeta rešitev ne bo trajna, če Je ne bosta iskreno sprejeli obe glavni zainteresirani stranki. Usta va mora biti sestavljena tako, da se bo moglo svobodno ozemlje razvijati ln ohraniti prijateljske od-nošaje z obema sosedoma. Obseg svobodnega ozemlja predstavlja v vseh teh predlogih enotno celoto, ki je ni mogoče deliti*. Francoski delegat je zaključil in rekel, da tudi francoska delegacija ne more podpreti brazilskih priza- Jugoslovanskl delegat je zaključil, da zahteve po 1,300,000.000 dolarjev, ki jih je stavila Jugoslavija, ni mogoče imeti za pretirano. Ob koncu je spregovoril belgijski odposlance, ki je dejal, da je njegova vlada predložila zahteve po vojni odškodnini v istem duhu, ki Je nadahnil Sovjetsko zvpzo. Nadaljeval je, de Belgija ni podala nobene številne o vojni odškodnini, to ne pomeni, da se hoče odpovedati svojim pravicam. Sestanek 5 ministrov BYRNESOV . ‘‘želimo pojasniti, je našteval Winnicwicz, da je 'feba Trst, če ga bodo inter-r4 r^toualizirali, čimbolj povelj z Jugoslavijo. Čimbolj bo lil ®ka tudi omejiti njegovo jemlje tako da bi z združii-lo najobšimojših predelov z Juedjem tvorilo skupen del ® samo iz gospodarskega, li«1?Ve6 tudi iz etniškega sta- j^ljskl delegat Je zaključil tako-j. »Novo demokratsko Italijo ^ spomniti, da bi Izgubila lak3h*I» del ozemlja in sl pridobila fla prijateljstvo svojega sose- 1 , ; bi pristala na pravične meje P davijo.* tartanski delegat Hector je nato izjavil, da je delegat pravilno obr-, Pozornost na nevarnosti a mesto Trst po izkušnjah danskom. »Toda nevarno-ki so v zvezi s položajem h«*1 ska’ 80 to pot pozorno Postevali in to je eden izmed .zlogov, zaradi katerega od-k> r no bo 8Prejel jugoslovan-žahtn P°Pravka, V katerim tažen sim™68*0 Tnt Trst ni »jo Evropo.*1 K *a V8° bred’ IfeNeli je nag,, „ ^ ^ pegati ne podležejo sk ' J^dlagati popravke, kjer gre z ‘ N činitelj in je izjavil, da b, b-. ‘°ljše, da niti ne Potzk,lSaj0 Podlagati popravkov, če se jih ne 0ra priporočiti, podprte z vsemi jVji, to je etničnimi, zemljepisni 1 tn političnimi. \ *Ne morem si zamisliti — Je re-" da bi imeli v zgodovini U-Ko, biti Italijani, za zločin ter yi.j ae to moglo zgoditi v zgodo-Hu • Ce bi bila naloga sestavljati w0vhe pogodbe samo vprašanje Je, ce> ne bi bila težka kot »kr k Ce W šlo za zgraditev zidu om0® sebe in pustiti na ta način Sanja — je rekel McNeil — b na- I devanj za dosego odgoditve rešitve, sprotovala vsem koristim omenje-j Nato je odbor preložil zasedanje. Jugoslovanske zahteve svet izven njega, bi bila l»4a lahka ~ k 'ahka — je rekel McNeil — *W*>oJa država ne namerava ' kaj takega.* ltak^dčanje ni to, da ae določi, bi mogli kaznovati Italijo I? ^ n« bi nikomur koristilo — in dihe^8, razloga je moja delegacija *Vov.. .a' se morata postaviti aodn0 ozemlje in svobodno pri- žtn>h Trst P0*1 nadzorstvo Zdru-Če Qa ^arodov. Ne bi bil pošten vanski ‘ Priznal, da so v Jugoslo-kate- ” 'n sovjetskih navedbah ne-Klpf detetva, ki niso v skladu »Ju Pojmovanjem. 0ddaif°8iovanBki predlogi n. pr. se kodba Jejo od pojmovanja avo-Ka ozemlja pod nadzorstvom et"b narodov. To dokazuje tolo?aVa Jugoslavije po pošebnem Ju do svobodnega oz“mlja. Pr; ,CVa’ da bi imela glavno besedo 'tevoutvj guvernerja, Ne moten, Gospodarski odbor za Italijo, ki 1 je sestal v Luksemburški palači ob 16 uri, je najprej poslušal poljskega delegata, ki je vztrajal, da bile italijanske izgube zmerne v primeru s tistimi ki sč jih utrpel« vse države, ki so zahtevale vojno odškodnino. Poljsko gospodarstvo, je poudaril delegat, Je bilo strašno uničeno v napadu fašističnih sil. Dobro ve da italijanski gospodarski položaj ni rožnat, ker je skrbno preučil memorandum, ki ga je predložila italijanska delegacija in poročilo ustanove UNRRA ter zaradi tega ni hotel zahtevati vojne odškodnine in tekoče proizvodnje, temveč se je omejil samo na zahtevo za poravnanje starih dolgov, Poljski delegat je končal, rekoč da mora komisija sprejeti poljske predloge, da prepreči absurd, da bi mojala Poljska plačevati Italiji. Nato je povzel besedo jugoslovanski delegat, ki je začel s tem-, da je Italija mnogo prispevala k prvim uspehom osi. Torej ni bila, kot so trdili nekateri delegati, samo neškodljiv satelit hitlcrijanske Nemčije. Delegat je priznal delovanje protifašističnega gibanja v Italiji, ki je začelo s silo proti koncu vojne in je pospešilo padec fašizma ter ustvarilo globoke temelje za prerod italijanskega naroda. Jugoslo-vanskl delegat je poleg tega Priznal prispevek italijanskih "'“»roženih sil in partizanov h dBi™ 11 zn,ftKi zaveznikov, a je mil« tua to ne 1°6* dveh to-^eh.',1 ih kriterijev, ki jih je K U• mt,t' Pred očmi: (1.) da Italija nosi odgovornost za treha°tmr Sk°d°; (2 ) da je * ?°sPodarskcga S f da i P<» sploSnem, ker ima Velika Britanija edino bro. dovje, razen naiega, ki bi se ga izplačalo napasti z atomsko bombo zaradi tega pa Anglija ni bila prav nič zaskrbljena». Ko je pojasnil izide poizkusov na Bikinih, je admiral Blandv ponovil splošne zaključke, ki jih je izvedel meloni svet glavnega stana za preučevanje izidov, katerega predsednik je bil dr. Charles Compton. Admiral Blandy je zatrdil, da je poizkus na Bikinih dal na razpolago sveliko Itevilo podatkov, ki bodo odkrili neprecenljivo važnost na področju znanosti in tehn!ke». Admiral Blandv je Izjavil, da bodo tiz velike množice tajnih tehntčnih podatkov, ki so jih zbrali pri teh poizkusih o od-nolajih med razdaljo, pritiskom, temperaturo, radioaktivnostjo, po. Ikodbami na izvestnih vrstah ladij in na njihovih napravah in morda tudi iz učinkov nad osebjem zaradi njegove razmestitve, povzeli nauk, ki bo dovedel do morebitne spremembe načrtov za gradnjo ladij, pomorske in. letalske taktike in strategije. Načelniki giavnega stana bodo istočasno naredili dokončne sklepe. Lahko bodo primeri, v katerih bo potrebna predsednikova odobritev, kakor tu. di izdajanje zakonitih ukrepov kongresa*. Istočasno so sinoči javili v War shingtonu, ila bodo od 4.900 Hvali, ki so jih uporabili pri poizkusih na Bikinih. pripeljali v Washinglon 2500 živali, ki so prelivale poizkus, in sicer ob koncu septembra. Poslali jih bodo v zavodi za zdravnilke preizkuse v Washingtonu. Poročajo, da je bilo okoli 20% Hvali, ki so jih uporabili pri prvem atomskem poizkusu in 60% Hvali, ki so jih uporabili pri drugem poizkusu, neposredno ubitih zaradi eksplozije. Vsekakor so izjavili, da ena podla-gi danih odstotkov ni mogoče sestaviti točn>h podatkov, da bi preračunali Izgubo človelklh življenj v primeru, če bi bile posadke na ladjah, ki so bile za cilj*. Admiral Blandv je tudi izjavil, da so bUe razen 9, vi: ladje, ki so b'le za cilj atomskih poizkusov na Bikinih, vključno 4 podmornice, potopljene, poškodovane ali na l ak drug način ogrožene po radioaktivnosti. Vse ladje, ki so jih uporabili pri poizkusih in ki jih le niso poslali v druga pristenilča, bodo zbrali v Ktvajaleinu, kjer bodo na razpolago za bodočnost. Po skrbni overitvi bodo vse ladje, ki so jih uporabili pri poizkusih in ki niso bile potopljene, pregledali zaradi njihove morebitne uporabe pri preiskavah v laboratorijih. britanskega parlamenta Geoffreya Ilenryja Cecila Binga in Juliana Warda Bnoiva. Ameriška poročevalska služba Nembiji je naznanila, da je imel ameriški veleposlanik v Beogradu Richard Patterson tričetrturni razgovor » jugoslovanskim ministrskim predsednikom marSalom Titom. Predmet razgovorov so bile zahteve ki so jih predložile Zdru. Žene drZave v zvezi s sestrelitvijo ameriških letal nad Jugoslavijo dne Z. in 19. avgusta. železno palico po glavi, kar je imelo za posledico, da je Perin naslednji dan v bolnišnici zaradi poškodb umrl. Na podlagi izsledkov preiskave in zaradi izročitve krivcev sodišču je včeraj policija aretirala delavce Serigija Quargnala iz Gradiške, Livelija Pulsso iz Tržiča in Gerarda Coccola iz Gradiške. Ko so aretirance zaslišali, so podali naslednje nasprotujoče si izpovedi. Puissa je izpovedal, da je ob 13 url 7. avgusta v ladjedelnici srečal delavca. Coccola, ki ga je obvestil, naj bo pripravljen, da bodo pretepli neko osebo. Ko je Puissa pokosil v tovarniški menzi, je srečal Quargnala ter ga tudi obvestil, naj se pripravi, da bodo napadli ne kega delavca, ki Jc njim nasprotnega mišljenja. Po Puissovlh izpo. vedlh je Quargnal na to pristal ter sta skupaj odšla na dogovorjeni kraj, ko sta zapazila kakih 50 metrov stran skupino oseb, ki pretepala nekega moža. Puissa Izpovedal, da se je ta skupina napadalcev takoj pato razpršila in odšla v različne smeri ter pustila žrtev na tleh ter je v tem tre- je Je IT O,- men udeležiti se napada, toda svoje namere ni izvršil. Quargnal je izjavil, da ga je Puissa povabil ter da se je tudi on mislil napada udeležiti, toda na kraj je prišel nekoliko prepozno. Končno je Coc-colo zanikal, da bf videl Puisso pred incidentom, ali da bi ga povabil, naj se pripravi za pretep ter je Izjavil, da se je ustavil nekoliko metrov od kraja incidenta, ne da bi pri njem kaj sodeloval. V teku so poizvedbe za ugotovitev identitete Bokrlcev GRŠKO LETALO SESTRELJENO V MACEDONIJI London, 7. sept. Beograjska radijska postaja je nocoj komentirala poročilo o sestrelitvi grškega letala nad jugoslovanskim ozemljem, go-\ oreč o «izzivanju». «Tanjug» je namreč poročal, da so Jugoslovani 2 km od grške meje blizu Itievdielije sestrelili grško letalo. Radijska postaja je poročala, da je bilo sestreljeno letalo eno izmed dveh grških letal vrste «Spitfire», ki sta preleteli jugoslovansko ozemlje in grške smeri in da jo drugo letalo krožilo nad sestreljenim letalom ter izstrelilo več rafalov iz strojnice. Sestreljeno letalo je bilo baje oboroženo s štirimi strojnicami, dvema topičema; imelo je strelivo in radio. Govoreč še o nekem tretjem grškem letalu, pravi radijska postaja, da sta se ostali dve letali vrnili preko meje «le po intervenciji naše protiletalske obrambe.* Ni znano, ali je bila kaj izgub. «Iz dokumentov, ki so jih našli v razbitem letalu in iz izpovedi ujetega letalca, so ugotovili, da je bil polet ic dolgo pripravljen, da bi izzval incident. Oblasti imajo v rokah gradivo o mnogih nedavnih podobnih kršitvah jugoslovanskega ozemlja.* UPRAVNI PODROČNI UKAZ ŠT. 37 Stanovanjski urad za Gradež Komisar tržaškega področja polkovnik O. B. E. Robertson je na podlagi pooblastil,ki mu jih daje Splošni ukaz št. 62 ZVU izdal področni ukaz št. 37, a katerim je odre dll naslednja imenovanja v stanovanjski urad za občino Gradež, ki imajo veljavo od 1. maja 1946: predsednik: inž. Dcgrassi France, sco; podpredsednik: Marino Cico-gna; člani: Antonio Lugnan, Antonio Gregori in Francesco Degrassi. Imenovanja veljajo za čas upravljanja Zavezniške vojaške uprave. Ukaz Je stopil v veljavo z dnem podpisa. • GOSPODARSTVO IZ SLOVENIJE Na podlagi zakona o državnih gospodarskih podjetjih je vlada LRS ustanovila troje državnih pod. Jetlj Slovenije, in sicer Državno trgovinsko podjetje «Koloniale» sedežem v Ljubljani, ki bo na debelo in na drobno nakupovalo in prodajalo špecerijsko in kolonialno blago ter delikatese; nadalje Dra-žavno industrijsko podjetje «Uten-silias, ki bo izdelovalo vse vrste tek. stilnih potrebščin in nadomestnih delov za tekstilno industrijo; tretje podjetje je Državno industrijsko podjetje « Belsad», ki bo izdelovalo marmelado, sadne sokove in vse vrste sadnih izdelkov na industrij, ski način. MARŠAL TITO SPREJEL BRITANSKE POSLANCE IN PATTERSONA Beograd, 7. sept. Agencija sTanjug» obvešča, da je jugoslovanski ministrski predsednik Josip Broz Tito sprejel člana Na Sveti gori v Zasavju so planinci obnovili Tcmažinovo kočo, ki jo je okupator požgal. Na mladinski progi Brčko-Banc-vič. so zaradi tega, da bi bila mladina pravočasno obveščena o vsen važnejših dogodkih na prog', postavili posebno radijsko oddajno postajo, ki so jo otvorili zadnje dni avgusta. Nova postaja bo oddajala na dolžini 267 metrov ter bo s pre. davanji in poročili o napredovanju del Izvajala delovno agitacijo. V Mariboru sta se poročila obra-tovodja Ovin Milan in Nataša Ličen, članica opernega gledališča v Ljubljani. Mednsfrodnn banka za obnovo in razvoj je javila, da so vsi člani banke v zadnjem roku plačali začetne vloge, ki znašajo 2% celotne vsote, ki so jo podpisali. V smislu sporazuma bodo samo Norveška, Kitajska, Grčija, Češkoslovaška in Jugoslavija kesneje plačale svoje deleže. Od celotnih prejemkov ban. ke Je 16 milijonov dolarjev v zlatu. milijonov dolarjev je v rezervi zvezne banke v New Yorku, ostanek pa v angleški banki. Mednarodna banka je sporočila, da je prejela prošnjo Češkoslovaške podelitev posojila v znesku 350 milijonov dolarjev. Banka Je odgovorila, da je pripravljena pričeti pogajanja. Prošnjo za podelitev posojila je vložila tudi Francija, in sicer za 500 milijonov dolarjev, V mesecu marcu prihodnjega le-bodo v Kanadi odpravili nadzorstvo nad cenami. Kanadska spodnja zbornica je namreč sklenila razveljaviti zakon iz leta 1945, s katerim Je dala vladi izredna pooblastila, na podlagi katerih je vlada po končani vojni lahko nadaljevala z nadzorstvom. ZVIJ ni izdala dovoljenja za demonstracije Trst, 7. sept. Glavni stan Zavezniške vojaške uprave, 13. zbor, je Izdal danes sledeče poročilo: «Zdi se, da nekatere osebe mislijo, da je Zavezniška vojaška uprava izdala dovoljenje za demonstracije, ki bi jih izvedli v nedeljo 8. septembra 1946 v tistih delih Julijske krajine, ki so pod Zavezniško vojaško upravo. To mišljenje je popolnoma brez podlage. Zavezniški vojaški upravi so predložili prošnje za dovoljenje demonstracij, ki bi bile v nedeljo 8. septembra 1946 a Zavezniška vojaška uprava ne misli, da okoliščine opravičujejo Izdajo teh dovoljenj.* Čistilec min žrtev eksplozije 2rtev smrtne nesreče pri delu je postal vodja oddelka čistilcev min 27 letni Bruno Bpnedetti. Tragični dogodek se Je primeril v bližini I-sole Moroslni na kmetijskem posestvu Brunner. Tam je skupina čistilcev min zbirala mine, ki so jih položili med nemško zasedbo. Benedetti je našel talno mino, kateri je hotel odstraniti vžigalnik. Toda nenadoma Je mina eksplodirala in ga zadela tako, da mu je odtrgala desno podlaket ter mu prizadela hude poškodbe na očeh in glavi. Pet metrov vstran je stal Benedettijev tovariš Marcolin, ki Je ostal nepoškodovan in je takoj skupaj z drugimi ranjencu priskočil na pomoč. Nato so Benedettija prepeljali v civilno bolnišnico v Tržič, kjer so mu nudili najnujnejšo polnoč, toda njegovo stanje je bilo brezupno ln je nekaj ur pozneje preminul. Truplo so nato prc_ peljali v Trst. PODROČNI UKAZ ST. 104 Likvidacija ustanove Ker je bila potrebna likvidacija te ustanove v tistem delu Julijske krajine, ki je pod nadzorstvom Zavezniške vojaške uprave (imenovan «ozemlje»), je vršilec dolžnosti guvernerja goriškega področja major P. L. Russell izdal področni ukaz št. 104, s katerim odreja: Člen I. — Ustanova «Ente pro-vinciale del turismo* v Gorici, je s tem ukazom v likvidaciji. Člen II. — Gospod Bruno Bres-sanl, član Trgovske zbornice, je imenovan za likvidatorja ustanove «Ente provinclale del turismo* v Gorici. Člen III. — Imenovani likvidator ima polnomočje, pravice in dolžnosti likvidatorja, kakor določa zakon, v veljavi od 8. septembra, toda zgoraj omenjene uradne posle, pravice in dolžnosti bo izvrševal pod nadzorstvom in v skladu z ukazi Zavezniške vojaške uprave. Člen IV. — Likvidatorja je mogoče odstaviti in določiti njegovega naslednika samo s pismenim ukazom, ki ga podpiše upravnik ali njegov naslednik. Člen V. — Ta odredba stopi v veljavo z dnem podpisa, V Gorici, 5. septembra 1946. VIŠJE ZAVEZNIŠKO SODIŠČE RAZPRAVA PROTI UDELEŽENCEM NEDOVOLJENE MANIFESTACIJE Pred višjim zavezniškim sodiščem se je moral zagovarjati Ludvik Vitez iz števerjana, ki so ga aretirali dne 17. julija med nedovoljeno manifestacijo v Medani. Vitez je imel v Ljudskem domu v Medani govor v katerem je rekel, da «nastaja nova oblika fašizma, ki ga plačujejo kapitalisti in ki mu pomagajo zavezniki.* Obtoženec je zanikal obtožbe in trdil, da je šele v trenotku aretacije zvedel, da je manifestacija nedovoljena. Sodišče ga je spoznalo za krivega udeležbe pri nedovoljeni manifestaciji in žaljenja policije, medtem ko ga je oprostilo obtožbe upiranja aretaciji. Obsodilo ga je za vsako izmed pivih dveh obtožb na en mesec zapora. Popoldne je prišlo pred sodišče šest oseb, aretiranih 17. jul ja Medani, ki bo so udeležile nedovoljene manifestacije. Obtoženci so bili: Marcello Clement, Francesco Musina, Anselmo Cont, Mario Montina, Aldo Cattarin in Serg'o Specogna. Izpovedi obremenilnih prič so se tikale okoliščin pri are tacijah posameznih obtožencev, ki jih je zagovarjal odvetnik Masse-ra. Sodišče je nato zaslišalo oblo- DEVETAK UMORJEN Žrtev so zvezali, umorili ln truplo vrgli med skale " Podel zločin se je v preteklem tednu pripetil pri Sv. Mihelu na Krasu. Žrtev zločina je postal 23 letni Edvard Devetak, doma iz Sv. Mihela, zaposlen v uradu Zavezniške vojaške upravo v Komnu. V četrtek 29. avgusta okrog 18.30 je Devetak stopil z vlaka na postaji v Rubijah, kjer ga je čakala njegova mati. Medtem ko se je mati napotila proti domu po vozni cesti, si je sin hotel skrajšati pot in zavil po skalnati bližnjici. Toda mati je prišla prej domov in je vso noč zaman čakala sina. Nasljednje jutro ga je začela iskati, a ni mogla dobiti nikakih vesti o njem. NAJDBA TRUPLA V RONKAH Policijski agenti iz Ronk so ob robu ceste pri južni železniški postaji v Ronkah našli truplo 70 letnega Ernesta Zotta, stanujočega v Ronkah, ulica S. Lorenzo 8. Po prvih. ugotovitvah domnevajo, da Je smrt nastopila zaradi srčne kapi. Isto jutro Je ob bližnjici, po kateri je Sel sin, našla, vrečo semen, ki jih 'Je Devetak kupil v Gorici in prejšnji večer nosil s seboj. Nato pa do 5. t. m. ni bilo najti nikake sledi za pogrešancem. Dne 5. t. m. je pri nekaterih angleških vojakih, ki so nameščeni v Gradiški in so bili na vežbanju na tem področju, vzbudil pozornost zeprn duh po razpadajočem truplu, Začeli so Iskati ter so v neki veliki skalni razpoki, oddaljeni približno en kilometer od Devetakove hiše, odkrili človeško truplo, ki ga je na pol zakrivala velika skaja, gele včeraj zjutraj so goriški grobarji po novarnein plezanja mogli priti do že zelo razpadlega trupla, katerega skoraj ni bilo mogoče spoznati. Velika, težka, ploščata Zavezniška policija razpršila nedovo'jeno demonstracijo v Miljah Včeraj zvečer proti 19.30 uri so pozvali britansko in ameriško policijo, da razprši skupino oseb, večinoma žensk, ki se je udeleževala nedovoljene demonstracije v Miljah. Med manjšimi neredi, ki so trajali približno eno uro, je ameriška po-licija aretirala dve osebi. Vojasun policija je ravnala energične, da se vrnili domov, toda ni vesti, da bi bil kak civilisti ranjen. Dva ameriška vojaka pa sta bila lahko ranjena. Predčasno je Zavezniška vojaška uprava odklonila dovoljenje za demonstracijo v Miljah. Demonstracija je imela namen doseči preklic pozivov zavezniških oblasti za voditelje nedavne nezakonite splošne stavke. Razne skupine oseb so se počele zbirati v Miljah proti 19, url in približno čez pol -ure jih je neki italijanski govornik povabil, naj gredo na glavni trg v Miljah, da pričnejo demonstracijo, katere Zavezniška vojaška uprava ni dovolila. Skupina oseb, ki jo je spremljala godba, je korakala noseč napise skozi stranske ulice proti glavnemu trgu kraja. Potem ko so korakali približno 100 metrov prepevajoč politične pesmi in kličoč gesla, jih je ameriška policija pozvala, naj se razidejo. Čeprav se je večina mirno oddaljila, je nekaj posameznikov prisililo policijo, da je uporabila silo. Nekaj minut je skupina žensk, ki so stale v bližini, vpila žaljivke proti zavezniškim ženam, tujim dopisnikom in zavezniškim častnikom, ki so bili v bližini. Na glavnem trgu so brez incidentov 'razpršili mahne skupine, ki so stalo na trgu in kričale politična gesla in žaljivke na zavezniške čete. Ob 21 url je bilo mesto že mitno. skala je pokrivala napol zmečkEino glavo nesrečnika, katerega je kme. lu nato njegova mati prepoznala. Truplo je imelo na brbtu zvezane roke z žico. V hlačnih žepih so načli denarnico s 96 lircini, osebno izkaznico in izvod nekega časopisa z dne 29. avgusta. Manjkala pa je ročna ura, ki jo je Devetak navadno nosil na zapestju. Sklepajo da so Devetaka na poti proti domu napadli, ga zvezali in privedli v bližino razpoke, kjer so ga ubili in nato vrgli v razpoko. Truplo so prepeljal; v mrtvašnico goriškega pokopališča, kjer ga bodo sodne oblasti obducirale, da ugotove vzroke, ki so povzročili smrt. Kot je znano, je Devetak do 8. septembra 1943 služil pri italijanski mornarici. Nato so ga Nemci prijeli in odvedli v ujetništvo v Nemčijo, odkoder se je vrnil v juniju preteklega leta Posebno žalostna okoliščina pri tem umoru je, da je Devetakova mati v desetih letih izgubila pet izmed šestih sinov, zdaj pa ji je ostala samo šc hčerka. Policija vodi v največji tajnosti preiskavo, ki jo je uvedla, da najde krivce tega zločina. žence in obrambo. Ob 19 uri pa je izreklo naslednje sodbe: Conta, Montiro, Cattarina in Specogno je spoznalo za krive, da so sodelovali pri neodvoljeni manifestaciji in Jih obsodilo vsakega na tri mesece za poro pogojno; Musino pa je spoznalo za krivega obeh kaznjivih dejanj, 'to je sodelovanja pri nedovoljenih manifestacijah In dejanj na škodo javnega reda ter ga obsodilo na 6 mesecev zapora, od tega 5 mesecev pogojno za prvo obtožbo in na tri mesece zapora, od tega 2 meseca pogojno za drugo. P *U L J n OBSODBE ZAVEZNIŠKEGA SODISCA Zavezniško sodišče v Pulju Je sodilo na 5000 lir denarne kazni $ dva meseca zapora Ferruccia V gliana, ker so pri njem našli litrov bencina in 60 litrov olja. B"’ glian se je izgovarjal, da nul t bencin in olje Izročil neki Loren« in da ni vedel, da je blago neza« nltega izvora. ŠPORT 33 NOV SVETOVNI REKOR® V TEKU NA 1000 METR°V Stockholm, *). sep'1 PREHRANA Razdeljevanje tobaka. Za prvo polovico meseca septembra bodo v ponedeljek 9 t. m. začeli razdeljevati tobačni obrok. Vsak potrošnik bo debil 40 gr trinoiata forte, 10 cigaret Popolari in 10 gr cigar. Potrošniki si bodo lahko kupili tudi po 40 cigaret Fit ali Captain. Razdeljevanje piškotov. Sepral javlja, da smejo trgovci v mestu, dokler traja zaloga, prodajati po "00 gr piškotov na vsak odrezek za kruh, in sicer največ 1000 gr na osebo in to otrokom do 4 let in osebam nad 65 leti. Cena 90 lir ,za kg. »lis dfl «pl Ul lil\ 'in l«a Aretacija zaradi poskusa ugrabitve Policija je aretirala Andreja Vodopivca in Josipa Hareja, oba iz Dornberga, kriva poskusa ugrabitve neke osebe. Prijavila ju je sodnim Oblastem. Šved Riime Gustafshon J« mednarodni tekmii ' v Bora4* postavil nov svetovni rekord , teku na 1000 metrov s časom 2^1 in 4/10, Prejšnji' svetovni je leta 1941 postavil Nemec K«do1 Harbig s časom 2’21”9/10. OLIMPIJSKE IGRE 1948 BODO V ANGLIJI Lausanne, ti. sept Na seji olimpijskega odbora Lausanni so javili, da bodo pr«0’ nje olimpijske igre v Wemt>'c5lJ (Anglija) proti koncu julija dri v P0’ polovici avgusta leta 1948 ter trajale 18 dni. Odločili so se tudi uvedbo tekmovanja v hoji na km in nadomestitev tekmovanja 50 km s tekmovanjem na 25 « .„ Mednarodni olimpijski odbor t list na zadnjem zasedanju sklenil, bodo leta 1948 priredili zim9*11 olimpijske igre v Saint Moritz«1 Za olimpijske igre leta 1951 * je ponudilo sedem mest, in sic« Los Angeles, Atene, Helsl«^ Stockholm, Lausanne, Detroit Mmeapollis. Ponudbo Lausanne predložil švedski delegat^ Edstroel na predlog markiza De Poli£naCl lil Uti vilf •ki kat flot flor fler Edstroema, ki je predsednik ‘ k>č ropske atletske zveze, bo s°8'a® izvolili za predsednika mednan nega olimpijskega odbora. Sveri Brundagea iz Chicaga so izvolili * podpredsednika. DOVOLJENA MANIFESTACIJA V četrtek zvečer je bila v Dobrovi dovoljena ljudska manifestacija, katere so se udeležile številne osebe. Manifestacije ni motil nikak incident. _____ BOMBA NA MOSTU Neki agent civilne policije je na mostu phi Strešicah našel ročno bombo nemškega izvora. Pobral jo Je Irl Jo oddal na policiji. Sporna krava Kmetovalec Fabrijan Bregant iz Moše je naznanil policiji, da mu je iz hleva izginila krava, ki je, kot mu Je znano, na neki napojasnjeni način zašla v roke 34 letnega Ludvika Veliščka iz Plav. Veliščka so dejansko videli, da je imel neko žival, ki naj bi odgovarjala opisu, ki ga je podal Bregant, Policija je sporno kravo začasno zaplenila, dekler ne ugotovi, čigava je. PREHRANA Razdeljevanje tobaka. Za teden od 9. do 14. t. m. bodo potrošniki dobili po 20 gr trinoiata forto in po 2 cigari. Lahko sl nabavijo tudi po 20 cigaret Fib, cena 70 lire. Nesreča ameriškega kamiona Vojak Clayton mrtev - 13 ranjenih RADIO 263,2 m TRST 1140 kc I Sobota, 7. septembra 17.15 glasba iz filmov; 17.30 j»’ glasba; 18 prenos Jz Akad«1’), Chigi; 18.30 lahka glasba; 1®. izvlečki lz anglo-ameriške liter®-re! 20 uganke po radiu; 20.15 P°f. čila; 20.30 orkester Nicelll; 21 ‘ri cia dl Lammermoor*; 23 zad™ Hi ti J»o V4* IJOlUllHJl II1UUI», 60 w vesti v italijanščini; 21.30 z&d“ *vC , ker gre, čisto jasno, za zafle^i zadevo. Ker mislim, da gojite r sebne Interese do gospodične Ho*" denove, tako...* Alf Duncan je globoko zavzdUl(1.j In iz solidarnosti je zavzdihnil *** dobri vratar Brown. ( »Tale listič sem našel v ®7e!ji ®cbl, ko sem šel po prtljago, Ki jo je prepustila v varstvo*, je daljeval Brown pedantno ln to« _ njegova navada. n«’ kot je bila se mu osebju zaupam, toda tera naročila rad Izvršim sam- čajno sem v kotu sobe zaS tleh ta listič in le«1 K« na tien ra iistie in ga pobral., « je moja dolžnost... V naši slu«' ti treba spraviti vse, kar je vi“jt, na prvi pogled mogoče neum« ker so gostje večkrat zelo r9Ž -senl in malomarni. V ostal«*10 lahko sami vidite...* Gospod Duncan je s po ošvrknil pismo, ki mu ga je s tako tajdnstveno važnostjo P° (Nad* Pritl,) da var in; Je j »ebi lira N Uleč Nboi (Bel Joči ‘bi Wji nii »Oj. »t-o V j V kat gov se i Mal bio kat Spe boj k V«], £ Veli sve je i ta iSl ie til, •«<. Do] 'ji v0: >S; l»e bio Si|j ?' tr, i ■N? ki«| fr, tlel nit v j i «0 «ke »o •t&e