Tottninti, gj>toviim Posamernaffev. Din 1** Štev« 24. V Ljubljani, dne 14Junija 1934. Leto XVII. Upravništvo „Domovine" v LJubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/II., telefon 3I22 do 3I26 ■ ii'24^. -__l. Naročnlaa il tmemitvo: fetrtletno t Din, polletno IS Din, celoletno 3« Dlt; za ln». flznaia VS81C ISIC Jemsbo razen Amerike: (etrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Dla. * * Amerika letno 1 dolar. - Ra£nn poštne hranilnice, podružnice T Ljubljani, št. 10.711 Kmetijska družba je zborovala V dvorani Delavske zbornice v Ljubljani se je v soboto vršil prvi občni zbor Kmetijske družbe po izvršeni preosnovi v zadrugo. Eden od vzrokov za to preosnovo je bila okolnost, da mora Kmetijska družba v hudih časih zlasti skrbeti za vnovče-vanje kmetijskih pridelkov, kar laže vrši kot zadruga. Iz tiskanega poslovnega poročila posnemamo, da je imela družba ob koncu lanskega leta 8352 članov, razdeljenih na 380 podružnic, od katerih je imelo 250 podružnic nad 20 članov. Poročilo nadalje navaja, da Kmetijska družba s. preosnovo v zadrugo na svojem ugledu in na važnosti kot stanovsko združenje kmetov v dravski banovini ni prav nič izgubila in jo oblastva vedno upoštevajo. Večina podružnic ima kmetijske stroje in je iz podatkov, ki jih je osrednja družba doslej prejela, razvidno, da ima 212 podružnic 1194 strojev (od tega 331 bran, 226 trierjev, 179 škropilnic, 100 osipalnikov in okopalnikov, 48 plugov, 34 gnojničnih črpalk, 31 sadnih mlinov in drugo). Blagovni promet Kmetijske družbe je lani za-znamenoval znatno povečanje poslov. Ta oddelek preskrbuje Članom kmetijske potrebščine in vnovčuje njihove pridelke. Medtem ko je leta 1932. znašal skupni blagovni promet po vrednosti sedem in pol milijona dinarjev, se je lani povzpel na trinajst in tri četrti milijona dinarjev. Vnovčevanje pridelkov je seveda šele v razvoju in je lani od skupnega prometa odpadlo na vnovčevanje (predvsem živine in perutnine) dva in tri četrti milijona dinarjev. Po treh neugodnih letih je Kmetijska družba lani imela skromen dobiček v višini 29.500 dinarjev. Občni zbor je vodil predsednik g. Oton D e -t e 1 a, ki je v otvoritvenem govoru pozdravil zastopnika bana g. inž. S a d a r j a in predsednika Vinarskega društva narodnega poslanca g. Lovra Petovarja. Zboru sta prisostvovala tudi narodna poslanca gg. M r a v 1 j e in K o m a n. V vznesenih besedah se je nato predsednik spomnil najvišjega zaščitnika kmetijskega stanu Nj. Vel. kralja, ki so mu zborovalci zaklicali trikratni cZiviox Po sprejemu vdanostne brzojavke kralju in pozdravnih brzojavk ministrskemu predsedniku Uzunoviču, ministrom dr. Novaku, Kojiču in Demetroviču in banu dr. Marušiču je zastopnik bana g. inž. Sadar pozdravil zborovalce v imenu bana in banske uprave. Predsednik je podal poročilo o delovanju družbe in je pri tem omenil, da se niso uresničile črno-gledne napovedi onih, ki niso zagovarjali preosnovo Kmetijske družbe v zadrugo. Družbi se je posrečilo urediti zadružno vnovčevanje kmetijskih pridelkov, kar pa je šele začetek in bo treba to panogo še znatno razširiti. Seveda pa se morajo podružnice šele privaditi sodelovanju pri vnovčevnju. Pri nakupu potreb- ščin za našega kmeta je Kmetijska družba vedno izkušala doseči najnižje cene. Razvila se je živahna razprava o raznih zadevah. Tako tudi glede kontingenta, ki ga dobiva Kmetijska družba za izvoz živine v Avstrijo. Ta kontingent je premajhen, posebno glede na kontingent, ki ga dobiva gosp. Benko v Murski Soboti. Narodni poslanec g. Petovar je k tej zadevi pripomnil, da glede razdelitve kontingenta obstaja sporazum med trgovci in osrednjimi zadružnimi organizacijami, po katerem dobivajo zadruge 40 odstotkov skupnega kontingenta, živinorejci 20 odstotkov in izvozna trgovina 40 odstotkov. V okviru teh 40 odstotkov, ki so namenjeni zadružništvu, se dodeljuje kontingent Kmetijski družbi in Ekonomu; seveda pa gre prizadevanje zadružništva, da se mu kontingent poviša. Podpredsednik Kmetijske družbe g. S a n c i n je pri tej priliki postavil zahtevo, da mora v dravski banovini tudi oni del skupnega kontingenta, ki je pridržan za živinorejce, pripasti Kmetijski družbi kot predstavnici živinorejcev, ker pri nas živinorejci sami ne izvažajo. Odposlanec podružnice iz Murske Sobote g. K ii h a r je pripomnil, da izvaža g. Benko zlasti na račun izrednih kontingentov, ki jih dodeljuje avstrijska vlada za kompenzacijske (izravnalne) kupčije, in da plačuje živino po dobrih cenah. Zatem je predsednik nadzorstvenega odbora g. Andrej Ž m a v c podal poročilo o poslovanju in predlagal razrešnico z zahvalo vodstu iu urad-ništvu, kar je bilo sprejeto soglasno. Sledilo je poročilo ravnatelja Kmetijske družbe gosp. inž. F e r 1 i n c a o evropski kmetijski proizvodnji in cenah, ki so ga zborovalci z odobravanjem vzeli na znanje. Občni zbor je sprejel vrsto resolucij. Prva resolucija zahteva ureditev kreditnih odno-šajev v naši državi, zlasti kreditnega zadružništva. Naslednja resolucija se peča z davčnimi vprašanji in zahteva, da bi se za dosego davčne prostosti zadrug znova uveljavili pogoji, ki so veljali pred 20. februarjem letos; ako pa to ni mogoče, naj se omilijo pogoji za davčno prostost vsaj za kmetijske vnovčevalne in prodajne zadruge, tako da bodo te zadruge lahko poslovale tudi z nečlani. Drugi del te resolucije se nanaša na izterjevanje davkov pri kmetovalcih, kjer je treba omiliti sedanjo strogost. Glede zemljarine pa zahteva resolucija, da se obrok zemljarine, ki zapade v avgustu, preloži na poznejši čas, vsaj za dravsko banovino, ki ni žitna pokrajina. Naslednja resolucija se tiče mednarodne trgovine in izvoza ter zahteva, da se izvozni kontingenti dodeljujejo zlasti zadrugam, vsaj v onih pokrajinah, kjer je zadružna organizacija za to sposobna. Posebna resolucija se nanaša na železniški promet in železniške tarife. Ta resolucija zahteva znižanje tarif za kmetijske pridelke, zlasti za sadje, vino, krompir, seno in les. Obenem pa se v tej resoluciji zahteva, naj se čimprej uresniči železniška zveza Slovenije z morjem. Naposled se zahteva, naj železniška uprava kupuje sadike za sadna drevesa ob železniški progi v dravski banovini, kjer goje sorte, sposobne za naše kraje, ne pa drugod, kjer nima jamstva za kakovost sadik. Posebna resolucija se tiče vojaških dobav in zahteva, da se te dobave izvršijo prvenstveno v okolišu garnizij in da se vzamejo za podlago pri primerjavi cen redni prevozni stroški, ne pa posebne tarife, ki veljajo za prevoz vojaškega blaga. Posebna resolucija se tiče stanovskega zastop-stva kmetijstva. Ze ponovno je bilo zahtevano, da se osnujejo kmetijske zbornice. Ta želja pa se do^ slej še ni uresničila. Pri kmetijskem ministrstvu, je bil zdaj ustanovljen kmetijski svet, ki pa ga je treba razširiti tako, da bo v resnici zastopnik kmetijskega stanu. V ta kmetijski svet, ki bi predstavljal stanovsko zastopstvo kmetov za čas, dokler se ne ustanovijo kmetijske zbornice, naj bi določile določeno število članov kmetijske organizacije. Vse te resolucije so bile sprejete soglasno. Po končanem dnevnem redu je predsednik g. Detela sporočil, da je g. Matjan iz Št. Vida kot član nadzorništva odstopil in da je treba izvoliti novega člana. Na predlog predsednika je bil soglasno izvoljen dr. Kovačič iz Maribora. Mlečnost sivorjave dolenjske govedi Zveza selekcijskih organizacij za sivorjavo dolenjsko goved v Ljubljani nam je poslala: Dolenjski živinorejci so naposled le našli pot, ki jih bo vodila do zanesljivega izboljšanja živine in do gospodarske okrepitve. Napravljeni so šele prvi koraki, postavljena je osnova gradbi, ki bo v ponos Dolenjski. Že pred svetovno vojno so se po Dolenjskem ustanovile živinorejske zadruge z namenom, da med svojimi člani širijo smisel za izboljšanje goveje živine. Iz tujine so uvažali visokovredno plemensko blago in z njim popravljali nedostatke domače živine, s čimer so dosegii boljše gospodarske koristi, Dolenjski kmet pa ni hotel biti v stalni odvisnosti od tujih živinorejcev; otresti se je hotel tujega vpliva v zavesti, da je sam tudi zmožen vzgojiti dobro živino doma na rodnih tleh, ki bo še bolj ustrezala njegovim potrebam in bo bolj navajena dolenjskega podnebja in dolenjskih razmer. Pred tremi leti so živinorejske organizacije pričele po načrtu odbirati plemensko živino. Niso pa skrbele samo za dobre plemenjake, temveč so izbrale tudi najboljše krave, ki naj bi postale matere bodoči dolenjski goveji pasmi. Pri posameznih selekcijskih zadrugah se je uvedla kontrolna molža, da so se posamezne živali lahkot i nepristransko s številkami ocenile na njih gospodarsko vrednost. Da se uvede enotnost postopanja pri tem se-lekcijskem delu, pri tej izbiri živine, se je jeseni ustanovila Zveza selekcijskih organizacij za sivo-rjavo dolenjsko goved z nalogo, da vodi strokovni nadzor nad pravilnim izbiranjem in da podaja smernice za bodoče delo. V zvezi je včlanjenih 29 organizacij, katerih člani imajo pod kontrolo 1500 najboljših krav. ,Vsak član meri od svojih krav, ki so priznane za izbiro, skozi vse leto mleko tako, da ob koncu leta točno ve, koliko litrov mleka je ta živi stroj predelal iz podane krme. Zveza je zbrala in obdelala podatke iz 1. 1933. Pripomniti je treba, da se je priznala mlečnost le tistim kravam, za katere je bilo mleko točno merjeno vse leto. V letu 1933. se je priznala mlečnost 544 kra cijski zadrugi v Ribnici krava 62 (5943 litrov mleka letno), pri Selekcijski zadrugi v Veliki Loki krava 24 (5842 litrov) in pri Selekcijski zadrugi na Vrhniki krava 28 A (5455 litrov). Najvišjo povprečno molznost med organizacijami je dosegla Selekcijska zadruga na Vrhniki s povprečno količino mleka 2794 litrov mleka letno. Povprečna molznost vseh krav v vsej zvezi pa je znašala 2288 litrov letno. Gornji podatki, ki so zbrani iz celoletnih zapiskov posameznih živinorejcev, nam pričajo, da imamo na Dolenjskem dobre gospodarske živali, katerih kakovost se bo z načrtnim odbiranjem od leta do leta še boljšala. To vztrajno delo naših zavednih živinorejcev podpira banska uprava, ki z vsakoletno podporo omogoča nemoteno delo zveze. Razen banske uprave krepko podpirajo to delo s stalnimi prispevki sreski kmetijski odbori, ki so postali v vam za vse leto in 79 za del leta,, skupaj torej 623 I zadnjem času nenadomestljivi činitelji pri pospe-kravam. Najvišjo mlečnost so dosegle: pri Selek-1 ševanju celotnega kmetijstva v dravski banovini. O ajdi in napačnem kmetijskem pouku Zapisani krivi nauk ima zle posledice, pa ne toliko zaradi tega, ker bi se nemara naš kmet dal zapeljati od takih krivih naukov, temveč druga, še hujša nevarnost preti kmetijskemu napredku, namreč ta, da kmet začne izgubljati vero v vsako pisanje in se kar smeje gospodu, ki mu hoče pamet soliti. Zavedati se moramo, da podere en sam kriv nauk mnogo več, kakor zgradi sto dobrih. cDomovina* je že mnogokrat grajala to početje. Naše prizadevanje za resnost in točnost pisane kmetijske besede pa žal še vedno ne najde zadostnega upoštevanja. Kakor čujemo, je kmetijski oddelek banske uprave odredil, da morajo podrejeni kmetijski strokovnjaki pošiljati vse svoje članke pred objavo v odobritev. Prav pametna je ta uredba, ker je treba za vsak, še tako pametno mišljen nasvet vsaj dveh glav: eno, ki je našla misel, drugo pa, da trezno preudari, če je ta misel res prava. Pri nestrokovnih časopisih je hudo najti človeka, ki bi bil strokovno toliko izobražen, da bi mogel ločiti dober nauk od slabega. Ce izide napačen nasvet v dnevnem časopisu ali dru- gem nestrokovnem listu, to pač ni tako velik greh, kakor če se ugnezdi kriva vera v strokovni kmetijski list. Ta list mora ne glede na levo in na desno ločiti dobre od krivih naukov. V zadnjem «Kmetovalcu* sem čital namreč nepodpisan, mogoče celo v uredništvu nastal članek o uspešnem pridelovanju ajde, ki je za vzgled, kako površno se dajejo nasveti v strokovnem kmetijskem glasilu našemu kmetu. Piscu tega članka se kar vidi, da še ni videl pridelovati ajde. Ze kmalu spo- temu pripominjamo, da kmet sam ne prišteva aj-dovke k slami, temveč jo smatra za ničvredno halozo, ki jo prodaja lončarjem, pečarjem in opekarnam za pakiranje. Ze naroden pregovor pravi o bedaku, da ima ajdovko v glavi, in s tem do-voljno ocenjuje vrednost ajdovke. Ko piše člankar o ajdovi setvi, pravi, da moramo njivo takoj, ko je spravljen prvi pridelek, preorati in posejati, da se kolikor mogoče ohrani vlaga v zemlji. Prav gotovo še ni pisec nikoli prideloval ajde, ker ne ve, da zgodaj sejana ajda da prav slab pridelek, ker cvete v hudi vročini in zato kaj rada pocvita. Pozno sejana ajda da obilne pridelke, pač pa je v nevarnosti, da jo slana prezgodaj skuha. Zato seje naš kmet po dolinah ajdo najrajši okoli godu svetega Aleša (17. julija), medtem ko se hribovci držijo Marije Magdalene. Zlasti letos je nasvet takojšnje setve ajde hudo napačen, ker bo strn mnogo prej dozorela kakor običajno in bi tako kmet, ki bi poslušal krivi nasvet, še babic malo pridelal, kaj šele zrna. Kar se vlage pri ajdovi setvi tiče, pa naj govori o njej star kmetijski rek: «Pri ajdovi setvi se mora za brano kaditi.* Na široko piše člankar še o ajdovi žetvi: «Dolga doba cvetenja povzroča zelo neenakomerno zoritev. Ne smemo čakati, da bi vse seme dozorelo, ker bi se v tem primeru najboljše seme razgubilo. Zeti moramo ajdo tedaj, ko je dozorel večji del zrna, najbolje zgodaj zjutraj, ker je seme zjutraj bolj sveže in ne izpada tako lahko. En dan pustimo ajdo ležati v snopih, potem pa jo spravimo.* To so v glavnem le netočnosti ali celo nesmisli. Pravočasno vsejana ajda cveti le dober teden in enakomerno zori. Ne vemo, kako si člankar predstavlja, da je dozorelo zrnje zjutraj bolj sveže in da je zato treba-žeti ajdo zgodaj zjutraj. Tudi pri prav suhi in dozoreli ajdi se seme prav dobro drži; nikoli pa ne izpada kakor pri pšenici, kjer je spravljeno v plevah, temveč kvečjemu odpada. Ko ajdo po- četka je zapisal, da ajdova moka ni posebno prikladna za kruh. Pisec ne ve, da je ajdov kruh j žanjemo, jo postavimo v stave, kjer jo pustimo prav izvrsten, če je prav pečen. Pa tudi zdrav je. j teden do dva, da se posuši. Nič ne škodi, če je Dalje pravi, da se daje ajdova moka v klobase, Res pa je, da se napravijo iz ajdovega pšena ali kaše (oluščenega, nezmletega ajdovega zrna) prav okusne krvavice in tudi velja ajdova kaša v Rusiji za praznično jed. Nadalje piše, da vsebujejo ajdovi otrobi mnogo beljakovin in masti in da so zelo prikladni za svinje. Naš kmet pa dobro ve, medtem nekaj dežja, pravijo naši kmetje, ker se ajda še po žetvi, ko stoji v stavah, «zabere*, to se pravi, da dozori še tudi morda manj dozorelo zrnje. Prav isti članek sem čital v zagrebškem «Ju-tarnjem listu* z dne 3. t. m. pod naslovom «Helj-da* izpod peresa vseučiliškega profesorja doktorja da to niso pravi otrobi, temveč le luski, enako- j Mandekiča. Potemtakem ni ^Kmetovalcu* zame-vredni prosenim mekinam. Dalje sledi v članku, J riti njegove pisave, bo kdo oporekel. A to opore-da je ajdova slama dobra za živinsko hrano. K; kanje bi bilo zmotno. Ce že kdo o kakšni reči ne Šoteščan: 22 Dedinja grajskih zakladov Ko se je sumljivec zaprl v kolibo, sta se vzravnala za grmovjem. Pripravila sta se na naskok, katerega bosta izvedla urno in brez šuma. Jezila sta se, ker nista odstranila čolna, v katerem bi utegnil neznanec pobegniti čez reko. A sta se pomirila, zakaj spomnila sta se, da čoln nima vesla. Tako je odprta neznancu edina pot na obrežje. Tu pa ga bosta zgrabila, podrla in zvezala. Skrivnostni nočni gost se je v kolibi popolnoma udomačil. Prižgal si je celo luč, kar je pričalo, da se ni bal nevarnosti. Zanesel se je, da ga ne bo nihče motil. Florin se je splazil do vrat in poslušal. Cul ni ničesar; motna svetloba pa je še vedno prodirala «kozi razpoke. Stopil je na prste, toda razpoka je bila zelo visoko ter je ni mogel doseči. Tedaj je podložil desko, ki je bila trhla ter se je zlomila. Nastalo je ropotanje. Tudi v kolibi je nekaj za-šumelo. Načelnik je imel pri sebi ključ ter je brž odklenil vrata. A bilo je prepozno. Neznanec je že izginil v temo. «Stoj!* je zaklical Florin. «V imenu zakona!* Toda na njegovo povelje ni bilo odgovora. «Za njim! Hitro!* je kričal Cink, ki je pazil na bregu. «Kje pa je?* Florin se je oziral nemirno okrog sebe. «V čolnu. Ne bova ga dohitela.* Čoln, v katerem je bežal neznanec, je plaval s polno brzino. Načelnik je pričel streljati, a ubežnik se ni dal oplašiti. Oba je jezilo, ker jima je ušel pred nosom. Vrata na reko so bila na stežaj odprta. Čoln na drugi strani je bil še vedno privezan h kolu. Neznanec je pobegnil torej s svojim čolnom. Zato je drčal, kakor bi ga bil gonil sam peklenšček. «Takih čolnov nimajo navadni brodniki*, je vedel Cink, ki je mnogo postopal ob reki. «Ta čoln je bil graščinskega izvora .. .» «Ze mogoče.* Florin je spoznal, da je Cink dober opazovalec. Vendar je pomišljal, kako je prišel neznanec do grajskega čolna. Grajski uslužbenci hranijo čolne v posebni lopi, katero skrbno zaklepajo. Cink ni odgovoril drugega nego: «To uganko bo treba še rešiti.. .* «Nocoj je prepozno*, je menil načelnik. «Zlo-činca ne bo več v kolibo .. .* «Niti beliča. Ako me ovadiš, ti bo škodovalo .. .* Cink se je dal pregovoriti. Zanesel se je na plačilo. Brž je odšel iz obednice in izginil v temo.. .* V Bistanu je vrelo kakor v zaprtem kotlu. Jezilo ga je, ker postopaču ni mogel do živega. 38. Grajski oskrbnik na Malinju je hodil zapovedujoče okrog graščine. Hlapce in nekaj tlačanov je napotil v gozd po drva, pastirje na pašo; dekle so morale oditi na polje pospravljat zadnje poljske pridelke. Svoje najbolj zanesljive ljudi pa je odpravil z vrečami in z vozovi pobirat desetino. «Kaj pa ti?* se je zadri nad možakom v po-nošeni obleki. Prišlec se je odkril in odgovoril ponižno: «Delal bi rad, pa nimam službe. Zima je pred durmi.* «Dela je dovolj. Ako se ti ljubi delati, lahko ostaneš za hlapca.* «Zato sem pa prišel.* Možak je bil kar zadovoljen, «Krištof!» Oskrbnik je poklical starejšega hlapca ter mu izročil novinca v nadzorstvo. Novega grajskega hlapca ni bilo lahko spoznati. Cink si je hotel zaslužiti obljubljeno nagrado. Ponujal mu jo je Bistan, varuh lažne dedinje, in pa mestni oblastnik. Ustregel bo onemu, ki se bo bolje odrezal. O Gizeli ni bilo ne duha ne sluha. Kamor se je obrnil, je stal pred zaprtimi vrati. Zaman je postopal ob reki. Koliba na bregu je bila prazna. Brodnik Šimen ni mogel ničesar več izvedeti. v naši državi le 18 do 19 milijonov metrskih sto* tov nasproti 26.3 milijona metrskih stotov v lanskem letu in 14.5 milijona metrskih stotov v letu 1932., ko je bila letina zaradi rje, ki se je pojavila na pšenici, izredno slaba. Pridelek pšenico bo vsekakor zadostoval domači potrebi. Od lani skega pridelka pa imamo v naši državi še vedno! izvozni presežek z nad dveh milijonov metrskih! stotov. = Za izvoz našega vina v Ameriko. Zavod za pospeševanje naše zunanje trgovine objavlja, da je prodajno središče za špirit v Beogradu v sporazumu s pristojnimi oblastvi sklenilo poslati svojega posebnega odposlanca v Zedinjene države, da preuči tamošnja tržišča in možnosti prodaje naših alkoholnih pijač. Zavod opozarja naše izvoznike na potovanje tega odposlanca in poziva zanimance, naj se najkesneje do 15. t. m. obrnejo naravnost nanj z vprašanji in predlogi. Njegov naslov je: Manfred Sternberg, Zagreb, Brani-mirova 41, telefonski številki 53-70 in 41-09. Zaradi možnosti izvoza naših alkoholnih pijač, zlasti žganja in likerjev, na severnoameriška tržišča, naj izkušajo naši izvozniki izkoristiti to priliko in se seznaniti s temi novimi tržišči. = V Češkoslovaški grozi suša z uničenjem hmelja. Z gasilnimi brizgalnami namakajo hmelj-nike na Češkoslovaškem, ker traja že dolgo časa silna suša, ki grozi uničiti letošnji pridelek. Poleg suše se boje hmeljarji tudi toče, zato naglo sklepajo zavarovanja hmelja na polju. DOPISI BANJALOKA PRI KOČEVJU. Iz krajevnega šolskega odbora je stopil predsednik gosp. Jože Rački. Njegovo mesto je zasedel g. Jože Kajfež starejši. Dne 27. maja je imela strelska družina izredni občni zbor, ker je umrl njen prvi predsednik g. Anton C u r 1, poštar v Novih selih. Predsedstvo strelske družine je prevzel g. Dolfe Prešeren. Začelo se je z gradnjo strelišča, ki bo na Gredah pri Banjaloki. Strelišče gradijo člani družine sami. Prejeli smo tudi že puške in mu-nicijo. — Iz naše šole je bila dodeljena na Smuko učiteljica Melita Petelinova. — Nedavno je predaval banovinski zdravnik dr. Stierl o jetiki. Predavanje je bilo namenjeno zlasti staršem šolske mladine, ki pa so pokazali prav majhno zanimanje. — Poverjenik za Vodnikovo družbo nabira Čink se ni rodil za delo, marveč za postopanje. Imel je dober nos in živahno domišljijo. Dal si je ostriči dolge lase in razmršeno brado. Potem se je čedno obril, kar ga je pomladilo za pol desetletja. Tak jo je ubral na Malin je, kjer se je pogodil za hlapca pod izmišljenim imenom. Tako si je pripravil prostor za opazovanje. S Krištofom, ki ga je uvajal v vsakdanje posle, sta se dobro razumela. Razkazal mu je vse gospodarske prostore ter ga poučil, kako naj se obnaša, da se mu bo bolje godilo. Čink, ki se je na Malinju izpremenil v Tomaža, se je lotil dela. Predvsem ga je zanimal starinski stolp ob graščini. Močna železna vrata so bila vedno zaprta. Tudi okno, ki je bilo skoro pod streho, ni bilo nikdar odprto. cTukaj shranjujemo staro ropotijo*, mu je pojasnil Krištof, ki pa o stolpu ni hotel mnogo govoriti. «Čemu je vedno zaprt?* je bil Tomaž radoveden. Krištof, ki je osivel v grajski 'službi, je skomignil z rameni. Nato je dejal zaupno: «Tomaž, kaj bi ti rekel, ako bi slišal ponoči iz stolpa človeške glasove?* «Nič drugega kakor to, da je nekdo notri*, mu je odgovoril resno. «Toda v stolpu ni nikogar in vendar čujemo ječanje...» «Kdo pa naj ječi, če ne živo bitje?* še vedno naročnike. Oni, ki želijo knjige še naročiti, jih lahko naročijo vsako nedeljo pred mašo ali po njej v šoli pri poverjeniku g. Prešernu. NOVA SELA PRI KOČEVJU. Sokolska četa je v maju marljivo gojila telovadbo za javne nastope, za okrožni zlet v Sodražici in pokrajinski zlet v Zagrebu. Sokolska knjižnica šteje 175 knjig, ki jih članstvo marljivo prebira. Ustanovil se je narodnoobrambni odsek; za predsednika je bil izvoljen br. Dolfe Prešeren, za člane pa bratje Josip Kajfež starejši, Anton Kajfež in Josip Kla-rič. Banska uprava je četi podelila podporo v znesku 1000 Din. Maja so se izvršile v upravnem in prosvetnem odboru nekatere izpremembe. Dne 18. maja je umrl podstarosta br. Anton Curl. Imel je lep pogreb, ki se ga je udeležilo vse članstvo in mnogo drugega občinstva iz bližnje in daljne okolice. Za četo se je poslovil od pokojnika br. starosta. Namesto pokojnika je bil za pod starosto določen br. Jože Briški, za poročevalca za narodno prosveto pa br. Dolfe Prešeren. V maju je umrl tudi br. Matija O s t e r m a n. Številčno stanje čete je zdaj: članov 79, članic 5, naraščajnikov 23, naraščajnic 5, dečkov 43, deklic 26, skupno 181 pripadnikov. Javni telovadni nastop bo najbrže 8. julija, in sicer v obliki javne akademije, ki bo združena z narodno veselico na prostorih gg. Vičiča in Selana. Dne 15. julija bo četa sodelovala pri četi v Fari. Snujemo tudi tamburaški odsek. Instrumente in potrebno si je četa že omislila. SV. VID PRI GROBELNEM. Tukaj bo v ponedeljek 18. t. m. živinski, konjski in kramarski sejem. Kupci in prodajalci, pridite v obilnem številu, da bo kupčija bolj živahna! ZABUKOVJE PRI SEVNICI. Malo je kmečkih občin, kamor bi prihajalo toliko «Domo vin*, kakor jih dobfva naše hribovito Zabukovje. Posebne zasluge za razširjanje «Domovine* imata gospodična Marica in g. Alojzij Božič. Pri zadnjih volitvah v narodno skupščino je dobil poslanec gospod Urek skoro vse glasove. Da so naši občani vneti za napredek in šolo, dokazuje dejstvo, da so vsi dosedanji častni občani iz učiteljskega stanu (še živeči naš rojak 751etni g. Blaž Jurko in že pokojna šolska upravitelja Veber in Eržen). Zadnje čase pa si je pridobil za našo občino posebne zasluge z raznimi dobrodelnostmi znani industrijec in hotelir v Sevnici g. Zupane Karol. Zato ga je občinski zastop soglasno izvolil za častnega občana. Zadnjo nedeljo mu je predsednik občine g. Senica v navzočnosti skoro vseh odbor- nikov z lepim nagovorom med pokanjem topičev izročil krasno diplomo (delo učitelja g. Mahkote). Slavnosti so se udeležili tudi nekateri slavljen-čevi prijatelji, tako okrožni zdravnik g. dr. Turk iz Sevnice, že imenovani častni občan g. Blaž Jurko iz Vojnika in drugi. Seveda se je novi častni občan zopet sijajno izkazal za občinske siromake. Vsa čast zavednim občinskim možem, ki še poznajo lepo, a redko čednost, ki se ji pravi hvaležnost. Med je zdravilo in pomlajevalno sredstvo Med je bil včasih znan kot zdravilo proti raznim boleznim, zlasti proti bolečinam v vratu in proti kašlju. Znan pa je bil tudi kot pomlajevalno sredstvo. Naenkrat je pa padel v nemilost in rabili so ga samo še v gospodinjstvu kot slaščico. Moderna zdravniška veda je pa spet priznala med kot najboljše naravno zdravilo, ki prekaša razna kemična zdravila. Kaj je v njem, da so ga začeli naenkrat spet tako ceniti? V medu je toliko snovi, da dobi človeško telo z njim skoro vse, kar potrebuje. V medu so v prvi vrsti razne vrste sladkorja, vosek, mravljinčna in jabolčna kislina, razne druge važne snovi, a med njimi tudi vitamina D in C. Ker je v medu mnogo sladkorja, prinaša človeškemu telesu moč. Brez vsakih prebavnih težkoč prihaja med hitro v telo in prinaša mišičevju sile in toploto, tako da je obenem tudi dobavitelj toplote, in sicer boljši od alkohola, ker dobavlja telesu toploto dalje časa. Zato pametni ljudje pozimi rajši jedo med, kakor bi uživali alkoholne pijače. Med je tudi dobro sredstvo proti utrujenosti, kar vedo zlasti športniki in planinci. Posebno dobro došel je med pri zimskem športu ali pri plavalnih tekmah ob hladnem vre-menu, ker telo utrjuje in segreva. V starih časih so poznali ljudje med kot pomlajevalno sredstvo. To tudi ni brez podlage, ker blagodejno vpliva na telo in preprečuje ali vsaj ublažuje bolezenske pojave starosti. Ker vsebuje med mravljinčjo kislino, vpliva zdravilno proti poapnenju žil. V starih časih ljudje te bolezni niso poznali in smatrali so jo za znak starosti. V medu so videli pomlajevalno sredstvo, ker je bolečine blažil in bolezen omilil. Posebno zdravilen je med za otroke, ker so v! njem prav za rast važne snovi. Med je skratka dobro zdravilno sredstvo za vse bolezni in dobro! došlo utrjevalno sredstvo za vsako starost od mladih nog do poznih let. Življenje in toplota. Bolniki z vročino nad 40 stopinj Celzija so v skrajni življenjski nevarnosti, kajti že pri 42 stopnji umre večina ljudi. Samo malo primerov je znanih, da je šla telesna toplota še više, celo do 49 stopinj, in je bolnik vendar ostal živ. Kakor proti višji toploti je človek občutljiv tudi proti nižji. Že pri telesni toploti 24 stopinj nastopi v splošnem smrt, 23 stopinj pa brezpogojno povzroči smrt. Seveda je človek proti zunanji toploti mnogo manj občutljiv in poznamo primere, da so pogumni raziskovalci vzdržali z največjo žilavostjo tropsko vročino kakor, tečajni mraz. Vendar proti odpornosti velikega dela rastlin in živali ne pomeni niti ta žilavost nič. Poznamo alge, ki živijo ob robu vrelih izvirkov v Ameriki, na Islandu in Novem Zelandu, Čeprav znaša toplota vode teh naravnih vodometov do 120 stopinj in se v takšni vodi ne vzdrži nobena žival in rastlina, živijo te alge še v okoliški toploti 50 stopinj. Mnoge bakterije pa prenesejo celo 70 stopinj. Za primer vzemimo bakterije, ki dvigajo kot povzročiteljice gnitja vročino v vlažnem senu do takšne višine, da naposled same v njej poginejo. Odpornost teh bakterij nam tudi silno otežuje konserviranje gob kukmakov. Kukmaki uspevajo najbolje namreS na konjskem gnoju, v tem gnoju pa so vedno le tako zvane senene bakterije, ki preidejo tudi na: gobe. Bakterije pri kuhanju, odnosno pri temperaturi 75 do 80 stopinj sicer umrejo, ostavijo pa svoje trose, ki ne kažejo spočetka nikakega življenja, a se takoj prebude, ko vročina popusti. Trosi prebijejo celo vročino 130 stopinj, če niso v tej vročini več kakor kakšno uro. Trosov se ubranimo le na ta način, da kukmake s presledki po več dni vsaj trikrat prekuhamo. Njih odpornost proti ponovni vročini je tako zmanjšana, da jih naposled umori že 90 stopinj. Po drugi strani je mnogo najmanjših živalc, ki vzdržijo najhujši naravni mraz. Poedine bakterije ne poginejo niti pri 268 stopinjah pod ničlo. Posebno začudenje je zbudilo med znanstveniki, da tudi visoko razvita drevesa, kakor breze, zelo dobro prenašajo mraz. Ta drevesa najdemo v celih gozdovih celo v severnovzhodni Sibiriji, kjer je 60 in še več! RICHARD V0SS 32 DVA ČLOVEKA Posvetitev in ustoličenje sta bila velik praznik. Samostani in duhovna oblastva so poslali zastopnike. Cerkvene posode, mašna oblačila in podobe svetnikov, vse je prihajalo v dar. Vse so sprejemali in hodili iskat v svečanih procesijah. In prebivalci niso prihajali v trumah le z bližnjih višav, ampak iz vse Tirolske, z vsega dolomitskega ozemlja. Pater Pavel je moral maševati pred samostanom, ker cerkev ni mogla sprejeti vseh množic. Čudovito lepo je bil opravljen, služabnik, a vendar ukazovalec. Dvignil je glavo in obrnil obraz k dolomitskim vrhovom, h kraljevskim stenam. In kakor ne bi bila njegova vneta pridiga namenjena pobožni občini, ampak eni sami duši tam gori, edini, ki ni hotela prisluškovati njegovim besedam. Toda tudi za Judito Platterjevo bo odbila ura. In to se mora kmalu zgoditi, ker bo moral za božjo čast še dosti drugega izvršiti. Ko bo t o edino srečno dovršil, mu bodo najtežja dela igrače. Četrto poglavje. Sveta Barbara stori čudež in še marsikaj čudežnega. Na poti k svoji visoki planini, kjer je hotela pogledati, ali je vse v redu, je začula Judita glasne klice na pomoč. Nekdo je moral v pečinah pasti. Psi so jo spremljali, zato se je takoj z njihovo pomočjo lotila iskanja. Da bi sporočila neznancu, ki se v smrtnem strahu bori, dala znak, da se bliža pomoč, je zaklicala nazaj: «Pomoč prihaja!* In še večkrat: «Pomoč prihaja!* Bila je v dvomih: ali je ponesrečenec slišal, da je blizu, ali ne? Njegovi obupani klici so še zmeraj odmevali, vendar pa je postajal njegov glas čedalje slabotnejši. Judita je morala ukazati svojim razburjenim psom, naj mirujejo, da bi bolje slišala in vsaj pravo smer določila. Klici so prihajali naravnost iz usodnih sten. ,Kdo bi utegnil biti? Martin je pri čredah in hlapca tudi ni nobenega tam gori. Po glasu moža ne morem spoznati. Tuj jfe ta glas... Njegov ni. Toda — Se bi bil!... Mislim: če bi on omahnil in se zdaj v obupu boril s smrtjo?... Morda leži z razbitimi udi in v bolečinah umira? Saj se je morda že pred dnevi ponesrečil in visi že cele dneve na kakšni skali nad prepadom ali pa v razpoki. Kliče na pomoč in bo klical, dokler mu glas ne bo zamrl. Kako slaboten je že!... Kaj bi storila, če bi bil on? Ce bi umirajoč klical ime, ki ga je klical na grobu svoje matere, in bi jaz prišla k njemu, k umirajočemu' — In zdaj je iskala ponesrečenca, sama vsa obupana, sama v smrtnem strahu... Po dolgem, napornem plezanju je odkrila moža, ki je padel nad grozo zbujajočim prepadom, na skali, ki je molela kakor ostra igla sredi breznov, Tujec je bili Tudi v strahu zaradi moža, ki je o njem mislila, da ga sovraži, Judita niti za trenutek nt izgubila zavesti. Zdaj pa se je njenemu močnemu miru pridružil še srečen občutek: tujec je bili Ne bo ji treba hoditi na pomoč njemu, ki ga je nekoč ljubila — in zdaj sovražila. Toda kako naj pride na pomoč? Nerazumljivo se ji je zdelo, na kakšen način je mogel možak zaiti tja. Kako je tujec sploh prišel tja? Sama ni mogla ničesar storiti. Poklicati bo treba hlapce. Spustiti se bodo morali po vrveh in potegniti ponesrečenca kvišku. Legla je na tla in se oprezno pomaknila kolikor mogoče čez steno ter pogledala navzdol. Kolikor je mogla spoznati, je- moral biti zelo mlad človek. Ne morda tuj planšar, pastir ali kmet, kakor je najprej mislila. Tudi ne delavec. Bil je gosposko oblečen. Morda je bil že mrtev, morda je izkrvavel! Zakaj Judita je videla, da je njegova skalnata postelja vsa krvava. Hitela je nazaj. Sklicala je hlapce in poskrbela] za vrvi, nosila, poživila in obveze. In potem se je takoj vrnila v hrib! Klicev na pomoč ni bilo več... Torej je še zmeraj nezavesten. Judita je vse premislila. Tako mirno je ukazovala, kakor ne bi šlo za človeško življenje. Medtem ko sta se dva spustila v globino, je opazovala, kako so drugi držali vrv. Tesnobne minute so potekale in v njih so Juditine misli bežale v daljave: stopinj pod ničlo nekaj vsakdanjega. V tem strašnem mrazu sicer otrpnejo, a v poletju ožive znova. Strah pred operacijo ni upravičen. Na Dunaju je predaval zdravnik dr. Hans Finsterer o strahu pred operacijo, ki je še vedno zelo razširjen med ljudstvom in ki je pogosto vzrok, da marsikateri bolnik plača z življenjem ta predsodek. Povsem neupravičen je strah pred bolečinami; saj je te ranocelništvo že čisto izločilo. ^Tudi strah pred omotenjem s kloroformom ni upravičen, saj se te vrste omotenje prav malo uporablja. Mnogo hudih operacij izvršijo dandanes zdravniki s tem, da napravijo telo okrog mesta, kjer naj se izvrši operacija, neobčutno. Govornik je na ta način že operiral 6000 ljudi. Tudi strah, da se operacija ne bo posrečila, je odveč. Nekdaj eo rekli: Operacija se je posrečila, a bolnik je umrl. Danes ta rek ne drži več. Izvrše se celo najhujše operacije, pri katerih je treba odstraniti želodec ali pa operirati raka v požiralniku, kar ee zdaj že posreči. Vprašanje, ali se operacija posreči, je odvisno zelo pogosto od splošnega ustroja bolnika in tudi od okolnosti, ali se operacija izvrši o pravem času. Posebno je treba pobijati strah pred rakom, ki je zelo pogosto neupravičen. Po predavateljevem mnenju ni na me-etu, da zdravnik vselej pove resnico bolniku. Mnogo bolnikov zaradi tega obupa in ta obup jih žene celo v smrt s samoumorom. če se zdravnik prepriča, da ima bolnik res raka in da je operacija nujno potrebna, naj bolniku dopove na primer, da je nevarnost, da se raka naleze in da je zato bolje, da se da takoj operirati. Mnogo večja je nevarnost, ako preveč odlašamo operacijo. Profesor dr. Finsterer je nato s številkami dokazal, kako se je ranocelništvo že izpopolnilo. To dokazujejo posrečene operacije. Celo rak na prsnih žlezah je danes češče ozdravljiv. Visoka starost ni ovira za operacijo. Najstarejši bolnik, ki ga je predavatelj operiral, je štel 90 let in je po operaciji živel še pet let. Pri operacijah raka na želodcu umre samo okoli 10 odstotkov ljudi, ako niso prizadeti že bližnji udi. Operiranci so živeli tudi 20 let po operaciji, ne da bi se jim bila bolezen povrnila. Tudi pri operacijah raka v danki je umrljivost padla na 10 do 15 odstotkov. Celo pri 801etnikih se je operacija posrečila. Profesor dr. Finsterer je na 2000 bolnikih izvršil temeljite operacije in odstranil želodce. Le malo-kateri bolnik je umrl. Operacije žolčnih kamnov se posrečijo do 99 odstotkov tudi v primerih, da bolnika operirajo za časa napada. Nič večja ni nevarnost pri operacijah golš. Treba je seveda operirati pravočasno. Prav majhno število smrtnih primerov je v primerih operacij slepiča. Dr. Finsterer je operiral nad 500 slepičev v mirnem stanju in od teh ni niti eden bolnik umrl; med napadom je od 580 bolnikov umrl en odstotek. Tudi tu ni imela starost posebne vloge. Nevarnost obstoji v odlašanju. Po vsem tem je jasno, da je strah pred operacijo najhujši škodljivec. Ko bo ta strah čisto izginil, bodo uspehi zdravnikov še večji. Mesečina ima čudno moč. Mnogo ljudi je naziranja, da je trditev o posebnem vplivu mesečine bajka. V zadnjem času pa znanost ugotavlja, da trditev ni brez podlage. Opazovanja so pokazala, da na primer ribe, ki jih obseva luna, prej razpadejo. Tudi na kamen vpliva luna. Nekemu dunajskemu listu poroča neka ugledna oseba: , kateri je bil tudi dopisnik, in knjige Vodnikove družbe. Razume se, da je bil pri volitvah vedno v prvih vrstah in ne brez uspeha. Z njim izgube naprednjaki v naši občini veliko oporo in se bo ta izguba še dolgo občutila. Tako smo izgubili v nekaj letih dva najboljša moža v naši občini na tako žalosten način. Pred leti nas je zapustil Franc Telban in zdaj še Janke Jezeršek, ki zapušča večjo, po večini še nepreskrbljeno družino. Kako je bil pokojnik priljubljen, je pokazal v petek njegov pogreb, katerega se je udeležila ogromna množica občanov, znancev in prijateljev, med njimi zastopniki Sokola, strelske družine, gasilnih društev iz Gorenje vasi in Trbije in organizacije JNS za Oselico, šolska mladina z ,uči-teljstvom, občinski odbor z njegovim naslednikom g. Lovrom Telbanom, orožništvo in finančna kontrola. Pred hišo se je pred odhodom poslovil od pokojnika učitelj g. Štefe iz Savodnjega in očrtal pokojnika kremeniti značaj in neumorno delo. Na grobu mu je zapela šolska mladina v zadnje slovo cVigred se povrne*. Bodi Janku Jezeršku ohranien časten spomin! IZ PEŠKEGA KOTA. Peče, junija. Od nas doslej ni bilo dosti slišati v časopisih. Posebnih novic seveda ne moremo poročati; tako slabi pa tudi nismo, da bi ne mogli ničesar povedati. Tako imamo nov pevski zbor pod vodstvom g. šolskega upravitelja, snujemo gasilno društvo in Jugoslovenska nacionalna stranka ima med nami obilo zavednih članov. «Domovino», ki šteje tukaj precej naročnikov, prav z veseljem prebiramo. Tudi v napredovanju pri gospodarstvu nismo zaostali. Imamo lepe sadovnjake; na žalost pa drevje letos ne bo tako obilno obrodilo, kakor je obetalo pomladi. Nekateri gospodarji se prav marljivo ukvarjajo s čebelarstvom. V umno urejenih čebelnjakih nahajamo poleg kra-njičev tudi eksportne in Znidaršičeve panje. Raz- kaj predrla nasip in je pred dnevi odnesla nekemu posestniku velik kos rodovitne njive. Kdo mu bo škodo povrnil? Tako zdaj, ko je padlo raz-merno še malo dežja. Kaj bo ob nalivih in povodnjih? Zlasti tu je nujno potrebna regulacija. Dolarje sežgala. V neki prekmurski vasi v bližini Petoč živi sama na posestvecu kmetica L. Zemlja ne da dovolj, da bi od pridelkov živeli gospodar, gospodinja in še kopica otrok. Kakor gredo drugi po svetu, tako je tudi posestnik L. vzel pred leti pot pod noge in odpotoval v Ameriko, odkoder so mu bili pisali neki sorodniki, da je tam lep zaslužek. Mož je imel srečo, ker so bili takrat v Ameriki še kolikor toliko lepi časi in pošiljal je domov pisma in denar, žena je bila zadovoljna. Skrb za vsakdanji kruh jo je minila in še hišo je popravila. Pa so se časi tudi v Ameriki izpremenili. Denarja je prihajalo vedno manj in nazadnje so še pisma izostala. Kakor je že navada, so se s tem začeli pečati tudi jeziki na vasi, češ: «Uboga ženska! Njen mož se je v Ameriki poročil z drugo...» Neki Američan je pisal, da se L. sploh ne misli več vrniti, ker živi z drugo. Kmetica se je spočetka smejala vsem govoricam, a ker govorjenja ni bilo konec, je vedno bolj verjela, da jo je mož zapustil. Pred dnevi je prejela po pošti majhen zavoj. Začudenje je bilo veliko, ko je spoznala na njem ameriške znamke in moževo pisavo, v levem kotu pa zapisano, da vsebuje pismo slike. Čemu naj ji bodo te ropotije od nezvestega moža, o katerem noče več slišati! V nagli jezi je pograbila zavojček in ga porinila pod kotel v ogenj. Kmalu je ostalo od ameriške pošiljke le kupček pepela. Kmetica je bila kar vesela, da je to storila. Še drugim je govorila o tej odločnosti. Pa prišlo je drugače. Čez nekaj dni je dobila spet pismo iz Amerike. To jo je začudilo. Nekaj se je moralo zgoditi. Radovednost jo je premagala, da je odprla pisanje, in je čitala: Mož ji ni mogel tako dolgo pisati, ker je bil bolan, zdaj pa že zopet dela. Vprašuje jo, ali je našla v zadnji pošiljki med slikami 700 dolarjev v bankovcih. Lahko si predstavljate obup siromašne kmetice, ki je kar tako v trenutni jezi sežgala 35.000 Din. Smrtna nesreča pod vozom. Vdovec Horcan Janez je pred dnevi peljal težko naložen voz do- ne tatinske sladkosnednike, ki škodujejo vsako leto našim čebelarjem, bo treba izslediti ter jim i mov proti Bakovcem. Menda se je hotel izogniti naviti uro. Skoro vsako večje posestvo ima pri nas svoj vitel (gepelj), s pomočjo katerega režemo krmo in mlatimo žito. Imamo celo motorno mlatilnico in v okolici zasebno elektriko. Huda prometna ovira pri nas so strmi klanci in ovinki na naših cestah. Kakor kaže, pa bodo skoro odstranjeni ti nedostatki. Prejšnji teden je bila namreč umerjena po dolini nova ravna cesta, ki nas bo vezala z Zagorjem in moravško dolino. Naš neumorni predsednik občine g. Tome, ki se je pričel za gradnjo tako odločno zavzemati, bo poskrbel, da ne ostane le pri načrtih. Tako bo ustreženo onim, katerim bo cesta koristila, pa tudi tistim, ki so potrebni ter bi radi kaj zaslužili. V Logu pod Goro sv. Florijana stoji ob cesti hišica, kjer živo.tari posestnik Matevž Dolinar. Pred dnevi je imel opravke pri sosedu ter se je zamudil dalje časa. Ko se je vrnil, je našel odprta vrata, ki jih je bil poprej zaklenil, po sobi pa vse razmetano. Ugotovil je, da so mu izginila boljša obleka, novi čevlji, dve srebrni uri, nekaj perila in 500 Din denarja. Tatu, ki je oškodoval Dolinar-ja za več kakor 2000 Din, še niso izsledili. PREKMURSKI GLASNIK Mura je nujno potrebna regulacije. Ze leta in leta čaka rešitve to pereče vprašanje. Komisije, vloge, resolucije, protesti se sestavljajo, a medtem Mura nemoteno nadaljuje svoje razdiralno delo in si koplje jarke in struge po travnikih in njivah. Škoda, ki jo povzroča reka, postaja od leta do leta večja. Pri vsakem deževju že prestopa Mura bregove in si dela nove rokave. Posebno Srednji Petanjci so hudo prizadeti. Voda je tam- kakemu vozilu na cesti in je zapeljal prav kraj ceste. Nenadno pa je izgubilo kolo tla pod seboj in voz je padel v cestni jarek ter pokopal nesrečnika pod seboj. Ljudje, ki so videli nesrečo, so takoj priskočili na pomoč in ponesrečenca izvlekli izpod voza. Kljub temu, da n.so bile videti zunanje poškodbe posebno občutne, je Horcan tožil o hudih bolečinah. Nato so ga takoj prepeljali v murskosoboško bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili nevarne notranje poškodbe. Ves trud zdravnikov, da bi mu rešili življenje, pa je bil zaman. Ze naslednjega dne je umrl za notranjimi poškodbami. IZ ŽIVLJENJA AMERIŠKIH ROJAKOV. C h i c a g o, maja. Nedavno je bil v premogovniku v Johnstownu ubit rudar Emil Kramar. Pokopali so ga v To-ledu, ker živi tudi njegova žena. V Blainu je nagle smrti umrl 641etni Gregor Oblak, po domače Hrovatov Groga. Rajnki je bil po rodu iz Gorenje vasi nad Škofjo Loko. V Ameriki je bival okrog 40 let. Po kratkem trpljenju je umrla 541etna Josi-pina Kovačičeva, rojena Turkova, stanujoča na neki farmi pri Willoughoyu. Zapustila je starše in tri brate. Doma je bila iz Loža pri Rakeku. V Ameriki je bivala 30 let. V Clevelandu je padel z okna prvega nadstropja 461etni Janez Anžlovar in se občutno poškodoval na glavi. Dobil je pa tudi nevarne notranje poškodbe. Menda je Anžlovar mesečen, ker je ponoči vstal iz postelje in stopil na okno.. Enaka nesreča je doletela v Chicagu 591etnega Pavla Radoševiča, ki je padel z okna prvega nadstropja in naslednjega dne v bolnišnici umrl za poškodbami. V Chicagu je umrl 771etni Anton Šinkovec, doma iz Krke. Za njim žalujejo žena, trije sinovi in štiri hčerke. Po dolgi bolezni je umrla v Clevelandu Frančiška Fifoltova, rojena Logarjeva, po domače Vidmajerjeva. Pokojna je štela 55 let. V Ameriki je bivala 33 let. V starosti 69 let je preminil v Clevelandu Franc Videč, ki je stanoval pri Faletičevi rodbini. Doma je bil iz Srednja na Primorskem. V Ameriki je bival 32 let. Kap je zadela v Clevelandu 461etnega Slepca, ki je bil doma iz Planine pri Rakeku. V Newportu je električni tok usmrtil Alojzija Strojana. Pokojnik je štel šele 29 let in je imel hišo v Blouchertu. Doma je bil v Smledniku. Za njim žalujejo starši, dva brata in sestra. V Dani so nedavno aretirali 201etnega Vin-cencija Okorna, ki je bil osumljen, da je z dvema tovarišema umoril nekega trgovca. Ko so areti-rance zasliševali, se je .zbrala pred policijskim poslopjem velika množica ljudi, ki jih je hotela ubiti. Zato so jih spravili v bližnjo Otawo, a med prevozom je Okorn pobegnil. V Denverju pri Coloradu je umrl dobro znani rojak Martin Krašovec, ki je zapustil ženo in dva sina. V Denverju je umrla Frančiška Jarčeva, doma iz Podgorice pri Šmarju. V Ameriki je bivala 34 let. Zapustila je moža in več sorodnikov. V Coudersportu je umrl Matija Plut, doma iz Ratečne vasi pri Črnomlju. Zapustil je ženo in štiri otroke. Pokojnik je štel 46 let. V Ameriki je bival 26 let. V Chisholmu je umrla 521etna Terezija Drob-ničeva, doma iz Bašteca pri Velikih Laščah. V Johnstovvnu je umrl Jakob Osmak. ki je podlegel hudi operaciji. 15, Rue Lafayette, PARIŠ odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Ho-landiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxelles; Francija: št. 1117-94, Pariš; Holandija: št. 1458-66; Ned. Dienst; Luksemburg: št. 5967, Luxembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. 56 ŽENSKI VESTNIK ženega ovsenega zdroba. Iz tega testa oblikuj primerne kroglice, jim vtisni v sredini majhne vdolbine, jih povaljaj v naribani čokoladi, njih sredno nadevaj z mezgo in jih na pomazani pekači bolj suši kakor peci v pečici. Pečeni rezanci. Skuhaj rezance, jih ocedi in polij z mrzlo vodo ter jih dobro ocedi. Nato jih stresi na razbeleno mast. Kozo dobro namaži, natrosi na prst na debelo rezancev v kozo, po rezancih pomaži poljubno mezgo, natresi spet za prst na debelo rezancev in jih posuj z zmletim makom ali orehi, mandeljni ali lešniki, pomešanimi s sladkorjevim prahom, in na vrh spet natresi rezancev. Nato speci v pečici pri zmernem ognju. Ko daš na mizo, posuj po vrhu še malo s sladkorjem. Praktični nasveti Da se nam voda v vazah z rožami takoj ne usmradi, denemo v vazo košček bakra. Voda ostane dalje časa sveža in z njo tudi cvetlice. Pri šopkih, ki jih denemo v vaze, odstranimo od pecljev, ki so v vodi, liste, ki najprej povzročijo gnitje. Saje kot gnojilo. Kadar damo omesti dimnik ali štedilnik, dobimo precej saj, ki jih stresimo v vrečo. Vrečo zavežimo in jo namočimo v vodi, s katero potem zalivamo vrt. Taka sajasta voda je posebno dobra za zalivanje kapusnic, ker učinkuje obenem kot gnojilo in pomori razne goseni-nice in mrčes. Mozole z obraza spravimo, če si devamo na obraz tople obkladke, da se mozoli zmehčajo, in jih potem drgnemo z milnim špiritom. Proti moljem najenostavneje ohranimo obleko, če jo lepo zavijemo v časopisni papir (tak, ki smrdi po tiskarski barvi) in ga denemo tudi med vse gube. Madeže smole, maščobe ali olja odpravimo najlaže z etrom. Na madež kanemo nekoliko kapljic etra, ki kmalu raztopi maščobo, da se dd z lahkoto odstraniti. Kdor ima zelo mehke nohte, si jih mora vsak dan umivati z limonovim sokom, da se utrdijo. Proti glavobolu pomaga vroča kopel za noge, kateri dodamo pest soli. Topla voda potegne kri iz glave. Rjo spravimo z nožev ali drugih železnih predmetov na ta način, da dotični predmet namočimo v petroleju, ga potem zdrgnemo s toplim pepelom in z milom dobro umijemo, da odstranimo duh po petroleju. ZANIMIVOSTI toda kaj takega mu ni še nikoli prinesel. Caubel je vzel kuverto in našel v nji šest menic na 180.000 frankov. Gospodar je odšel na policijo in izročil menice komisarju, da pridejo v prave roke. Zdaj je vprašanje, kdo dobi najdenino, psiček ali njegov gospodar. X Iznajdljivost novinarjev nima mej. Nizozemska kraljica je nekega dne posetila ljudsko kuhinjo v Amsterdamu. Častna dama je vodila kraljico po vseh prostorih, da bi si jih ogledala. Naposled sta prišli tudi v kuhinjo. Vladarica je pokusila različne jedi. Pohvalila je kuharico. Obličje stare služabnice se je nasmehnilo. Od samega veselja in ponosa je zardela. «Kje pa hranite vašo zalogo?» jo je med prijaznim pogovorom vprašala vladarica. Oglasila se je častna dama. Odprla je na stežaj vrata široke kuhinjske omare in odgovorila: «Tu Veličanstvo!* Tedaj je pa stopil iz omare mož, ki je bil zaprt v njej. Takoj so obdolžili kuharico, da ima ljubčka. «Kljub svoji starosti se vam ljubi, da ljubimkate s takim mladeničem?* jo je pokroviteljsko posvarila dvorna dama, ki je bila resna starejša gospa. «Jaz sem nedolžna! Tega človeka nisem še nikoli videla. Ne poznam ga!* se je branila kuharica in se proseče ozirala okoli. Bila je vsa obupana. Ni si vedela pomagati. Tedaj je pa pristopil mož, ki je bil zaprt v omari. Vljudno se je kraljici opravičil. Povedal je, da je stara kuharica pač nedolžna, ker ga res ne pozna in ga ni še nikoli videla. Razložil je presenečenim damam, da je poročevalec enega največjih amsterdamskih listov. Hotel je poročati do besede vse, kar je govorila kraljica in za kar se je zanimala. Zato se je skril v omaro, da je vse natanko slišal. X Preveč je zahtevala. Splošno je znano, da moškim ni mogoče verjeti in zato mora v Angliji ženin podpisati p«godbo, da ne bo skakal čez zakonski plot in da se bo v zakonu lepo vedel. Seveda mislijo neveste pri tem na svoj red in svoje zahteve, ki naj bi se jim bodoči možje brezpogojno uklonili. V angleškem mestu Old Hillu je neko dekle prisililo ženina, da je podpisal pogodbo za zakonsko življenje, obsegajočo naslednje določbe: <1. Pet dni v tednu moraš sedeti zvečer doma. V soboto in nedeljo smeš zdoma, toda samo z ženo. 2. Ne boš smel preklinjati, niti rabiti ostrih besed v občevanju z ženo. 3. Popiti ne boš smel več kakor pol litra piva na dan; to je dovolj za zakonski želodec. 4. Vsak teden boš dal ženi ves svoj zaslužek, ne da bi se ji lagal, da so ti toliko in toliko odtegnili za pokojninski sklad, za članarino in podobno, kakor se možje radi izgovarjajo. 5. Od tega dobiš dvajsetino, da boš imel tudi sam nekaj denarja za nujne potrebe in da boš lahko ženi kupil kak priboljšek ali šopek.* Mož se pa ni držal teh določb in zato je zahtevala žena ločitev po njegovi krivdi. Mož je pa tudi sam prosil, naj ga sodišče loči, češ, da bo rad plačeval ženi vzdrževalnino, samo da se znebi tega diktatorja v ženski obleki. Ženin zagovornik je pa iztegnil roko :n po ločitvi bo imel mož na vratu še tožbo zaradi žaljenja žene. X Ljudsko letalo za 85.000 dinarjev. Letalski oddelek trgovinskega ministrstva v Zedinjenih državah je poslal okrožnico 30.000 ljudem, o katerih je bilo poučeno, da se zanimajo za letalstvo. Okrožnica je imela namen, da bi ugotovili, koliko ljudi bi se zanimalo za letalo, ki bi bilo zelo poceni. Ministrstvo je najprej prejelo 18.000 odgovorov. Izmed teh je 10.000 ljudi izjavilo, da bi takoj kupili takšna letala. Ti so poslali novih 75.000 naslovov Američanov, ki bi se tudi zanimali za takšno letalo. Nato je trgovinsko ministrstvo odredilo, naj se zgradi ljudsko letalo. V ta namen je nakazalo pol milijona dolarjev. Poseben odbor naj bi proučil vprašanje. Država- je poleg tega pričela graditi 700 novih letališč. Tako je dobilo delo 70.000 ljudi. Ravnatelj letalskega oddelka v trgovinskem ministrstvu je izjavil, da bo stalo ljudsko letalo okoli 700 dolarjev (okrog 35.000 dinarjev). Letalo bo mogoče kupiti za tako nizko ceno edino v primeru, da se zgradi kar v množinah. Letalski motor je mogoče napraviti že za ICO do 150 dolarjev. Za kuhinjo Češki cmoki. Stepi v skledi 22 dek moke, malo soli, eno jajce in toliko vode, da dobiš precej redko testo. Štiri žemlje zreži na kocke in jih prepraži na malo masti; ko se žemlje malo shla-dijo, jih primešaj k testu. Iz testa oblikuj sred-njedebele cmoke in jih v slanem kropu kuhaj približno četrt ure. Kuhane deni v skledo, pre-reži vsak cmok na dvoje ter jih zabeli z zarume-nelimi drobtinami. Lahko pa jih zabeliš s sirovim maslom, kar jih naredi še okusnejše. Orehova torta. Mešaj v skledi, da narase, 12 dek sirovega masla, 15 dek sladkorja in tri rumenjake; dodaj še tri deke kakava, četrt litra bolj temne mlečne kave, 15 dek zmletih orehov, osem dek moke, en zavitek pecilnega praška, pet dek drobtin, žlico olja, limonove lupinice in soka in sneg treh beljakov. Tortni model dobro namaži, posuj z drobtinami in stresi pripravljeno testo noter, ga razravnaj in speci. Pečeno in hladno torto prerezi, pomaži s poljubno mezgo, po vrhu jo pa polij s poljubnim ledom. Čokoladne pogačice. Mešaj, da narase, 20 dek sladkorja, sedem dek sirovega masla in eno jajce. Potem primešaj še sok in lupinico pol limone, dve rebri naribane čokolade in četrt kile prepra- X Nova ženska moda. V Parizu so začeli zadnje dni uveljavljati novo žensko modo, ki bi pomenila za koristne ptice najhujši udarec, če bi se uveljavila. Imenitne Parižanke so začele nositi nagačene lastovke in druge ptičice na svojih oblekah, tako da se vidi, kakor bi jim žive sedele na ramah. To modo bo pa plačalo s svojimi življenji na 100.000 nam najljubših ptičic, zlasti pevk, kajti vrabce;/ ženske gotovo ne bi hotele nositi na ramah. Upajmo, da se naše ženstvo ne bo ogrelo za to modo, če bi se tudi drugod razširila. X Psiček mu je prinesel tisočake. Pariški trgovec z vinom Caubel ima psička Medora, ki se rad po cele dneve klati po mestu. Tako pripovedujejo sosedje, gospodar pa pravi, da to ni res, temveč da hodi njegov psiček na izprehod samo dopoldne, k obedu se pa vrne in potem počiva na svoji blazinici. Kdo ve, kako dolgo bi se bil spor še vlekel, da ni psiček sam napravil konca tem dvomom. Po Parizu se res klati, toda ne samo za svojo zabavo in v jezo redarjem, temveč zna biti tudi koristen. O tem je oni dan prepričal svojega gospodarja in svoje sovražnike. Bil je na izpre-hodu in vrnil se je proti pričakovanju zelo zgodaj. Gospodar se je pa še bolj začudil, ko mu je položil pred noge neko kuverto. Psiček je bil sicer vajen prinašati gospodarju domov papir ali cunje, X Koliko bi utegnil veljati blisk, ne bo lahko uganiti. Lahko se pa cena bliska nekako presodi na podlagi znanstvenih dognanj. Opazovanja bliskov v naravi in posnemanje umetnih bliskov v preizkuševalnici, kjer se zanje potrebna električna sila lahko meri, pokažejo naslednje: Bliski (strele) imajo v naravi povprečno napetost 100 milijonov voltov in jakost toka, ki šine v tej obliki v zemljo, znaša okrog 100.000 amperov. Vsekako so to lepe številke, vredne silnega nebesnega pojava. 100.000 amperov je tok, ki lahko stali težke kovinske sklade, za 100 milijonov voltov pa v naši tehniki niti prave predstave nimamo. Če zmnožimo zdaj na običajni način ta dva činitelja bliska v učinek, dobimo, da predstavlja silo nič manj kakor 10 bilijonov vatov ali 10 milijard kilovatov. Ker je kilovat približno za tretjino večji od konjske sile, tiči torej v blisku sila, ki doseza mnogo nad 10 milijard konjskih sil. Kaj pomenijo vsi živi in mrtvi pogonski stroji sveta proti tej silni številki! Ako poizkusimo na podlagi teh številk dognati še ceno bliska, potem moramo izračunati njega električno silo v kilo-vatnih urah, to se pravi, donebesne številke voltov in amperov moramo pomnožiti še "z urami, s časom trajanja bliska. Tu nas pa čaka velikansko presenečenje. Blisk ne traja niti desetinko, niti stotinko, niti tisočinko, marveč kvečjemu milijoninko sekunde. 10 milijard kilovatov moramo torej deliti z milijonom in potlej, ker ima ura 3600 sekund, še s 3600. Po tem računu nam 10 milijard kilovatov na mah skopni na 3 kilo-vatne ure. Začudenja ni konca ne kraja. Sprva nam je jemalo sapo nad učinkom strele, zdaj se pa prelevi vsa veličastnost v beraško porabo toka 3 kilovatnih ur, za katerega plačaš na primer v Ljubljani 15 Din. Samo toliko in nič več ni i vredna mogočna nebesna prikazen. Ta račun je prav zanimiv in poučen, ker jiam pokaže, kako malenkostnega dela je zmožna tudi največja sila, če je samo tako kratkotrajna kakor blisk. Isto delo kakor blisk, ki smo ga vzeli za primero, lahko opravi pohleven motor za 4 konjske sile v eni uri. X Zlati zaklad na otoku. Otok Nakutavake pripada Mamotujskim otokom, ki so francoska last. Na tem otoku je mladi angleški inženjer Hamilton Snowball odkril baje 14 ton težak zaklad zlata, draguljev in nakita, ki izvira iz dobe Inkov. Leta 1849. je hotela neka ladja prepeljati ta zaklad iz Callaoja v Španijo, po poti pa so jo napadli morski razbojniki, jo izropali in zakopali zaklad na omenjenem otoku. Snovvball trdi, da je izvedel te reči od nekih prijateljev v Avstraliji, nato je organiziral ekspedicijo na otok. Ze po prvih vrtanjih je zadel na velike vrednosti. Zatem je stopil v zvezo s francoskimi oblastvi, ki so mu dala dovoljenje, da sme kopati dalje s pogojem, da pripade polovica zaklada francoski državi. Snovvball si je nabavil stroje, ki naj bi mu hitreje pomagali do smotra. X Znamenje, da je za nevesto godna hčer pri hiši. V nekem madžarskem listu je opisana posebno izvirna šega madžarskega ljudstva, kako starši morebitnim snubcem oznanijo, da imajo godno hčer. V ta namen zabijejo pred hišo kol, obesijo nanj nekakšno kletko, v kateri stoji vrč vode iz studenca ali vodnjaka, kakršno mladenka po navadi pije. Vrč je olepšan z rdeče-belo-zele-nimi trakovi, kletka pa obdana z lepo rumenimi turščičnimi stoki. Vsemu temu pravijo dekliško kazalo. Tekočina v vrču se imenuje ljubezenska voda in se skrbno hrani v isti posodi, saj s to vodo poškrope nevestin dom. Ko so na ta način razglasili svetu, da imajo nevesto za oddajo, jo na prvem sestanku ali o bližnjem pustu fantje lahko povabijo na ples. To prehodno dobo označuje tudi izprememba vnanjosti. Poslej namreč mladenke nosijo vezene srajce s čipkami, barvaste životke in krila in rdeče škornje. Po mnogih krajih izpremenijo tudi pokrivalo, pri čemer nadomestijo dve kiti z eno samo, okrašeno z barvastimi pentljami. ZA SMEH IN KRA TEK ČAS Vljudnost. Profesor (pri izkušnji): «Ali mi morete povedati, kdo je bil Novalis?* Dijak: «Iskreno obžalujem, gospod profesor, jaz ga tudi ne poznam.* Skromna želja. Ona: «0, kolika škoda, da nisem moški!> On: «Zakaj pa, dušica?* Ona: «Ker bi vedno, kadar bi šla mimo zlatarja, mislila na to, kako bi razveselila svojo ženico s kako dragocenostjo.* Ker mu ni zašila žepa. «Vidiš, ženica, že mesec dni te prosim, da bi mi zašila žep, pa ga še zdaj nisi. Posledice pripiši sebi. Izgubil sem poročni prstan.* Pametna gospodinja. Mož: «Zakaj si pa vzela tako debelo služkinjo?* Zena: «Da ne bo mogla nositi mojih oblek, kadar me ne bo doma.* Preveliko dekletce. Gospa pride plačat zadnji obrok za otroški voziček. «Hvala gospa», pravi trgovec. cKako se počuti vaš otrok?* «Hvala za vprašanje, gospod. Te dni se je moja hči omožila.. .* Napaka. A: «Mnogokrat sem že slišal, da primerjajo ženska usta s popki rdeče vrtnice.* B: «Res je, toda napaka je v tem, da ostane popek često zaprt.* Usoda. Zena: «Zakaj si me pa vzel? Saj nisem tekala za teboj.* Mož: «Vem, vem! Tudi past ne teče za mišjo, pa jo vendar ujame .. .* Strto srce. Mira: «Branko mi je dejal, da mi daruje celo svoje srce.* Vera: «No, saj ne bo dosti vredno; meni je namreč zatrjeval, da sem mu ga strla.* Pravično ogorčenje. Zena možu, ki se je vrnil zjutraj s krokanja: «Ura je že osem, pa si se šele zdaj vrnil!* Mož: «In ti, ali te ni sram, da si še vedno v postelji?* Dober obed. Žene se pogovarjajo o svojih možeh. «Ne morete si misliti*, pravi prva, «kak nepoboljšljiv grešnik je moj mož. Kadi od jutra do večera, in sicer že celih 15 let. Jaz pa tobačnega dima ne prenesem.* «0,* se oglasi druga, «moj mož je pa v tem pogledu drugačen. Kadi samo po dobrem obedu. Mirno pa lahko rečem, da od najine poroke še ni pokadil dveh cigar.. .* Pretiravanje. N Dušan: «Gospodična, moje misli vas neprestano spremljajo.* Mira: «Tega pa že ne verjamem, saj niti ne veste, kje stanujem.* Ljubezen na prvi pogled. «Gospodična, vi ste prvo dekle, ki sem se v njeno doto na prvi pogled zaljubil.* Listnica uredništva Vitomarci. Pisma zaradi odsotnosti zdaj ne moremo izročiti. Sicer pa je prošnja vsekakor neumestna v času, ko je treba bolj podpirati ljudi, ki nimajo kruha. Res, prav čudno se nam vidi, kako ste prišli na to misel. Vsem, ki pošiljajo slike. Priobčevanje slik je drago. Povprečno nas stane slika (kliše) 100 Din.: Zato ne moremo priobčiti, kar bi se komu poljubilo. Slika mora biti vsaj malo pomembna za javnost. Pa zadosti razločna mora biti, ker se sicer ne da kliširati. Živčna ppeutpujenost. Znanstveno je dognano, da regulira ekstrakt iz živ-Ijenjetvorne žleze mlade in močne živali (cKale-fluid»), doveden v organizem, sekretarno delovanje vseh žlez. krepi ves organizem in uravnoveša živčni sistem tako, da postane človek zopet močan, aktiven v življenju in sposoben za delo in borbo za svoj obstanek. — Onim, ki se zanimajo za zdravljenje s