o piocooa v gotovim.
Loto LXX&, ŠU 108 9
Ljubljana, petek lz. maja 1939
Izhaja vsak dan popoldne izvzemši nedelje in praznike. // Inserati do 80 petit vrst d Din 2, do 100 vrst 6 Din 2-50, od IX do 300 vrst a Din 3. večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inserarni davek posebej. // „Slovenski Narod" velja mesečno V Jugoslaviji  Din  12—,  za  inozemstvo Din  25.—     //     Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26.
Cena Din 1*~
Podružnice: MARIBOR, Grajski tra št. 7 // NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 // CEUE, celjsko uredništvo: Slrossmayer[eva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ   GRADEC,   Slomškov  trg 5    //    Poštna   hranilnica   v   Ljubljani   št. 10.351
VAŽNI RAZGOVORI V RIMU
Obisk kneza namestnika Pavla služi poglobitvi prijateljstva z Italijo
RIM, 12. maja. br. Na križarki »Trie-ste«, na kateri je Nj. Vis. knez namestnik Pavle prisostvoval manevrom italijanske vojne mornarice v Neaplju, so se včeraj dopoldne in popoldne nadaljevali razgovori, ki jih je pričel že prejšnjega dne Nj. Vis. knez namestnik Pavle z italijanskimi državniki. Pri teh razgovorih so sodelovali: Knez namestnik Pavle, kralj Viktor Emanuel, ministrski predsednik Mussolini ter zunanja ministra dr. Cincar-Marković in Ciano. Kakor zatrjujejo poučeni krogi so se nanašali na vsa pereča mednarodna politična vprašanja.
SYDNEY. 12. ma;a. br. Avstralski zunanji minister in ministrski predsednik sta podala v parlamentu pomembne izjave, s katerimi se je avstralska vlada popolnoma solidarizirala z angleško v njenem prizadevanju za ohranitev miru in skupne obrambe svobodnih narodov proti vsakemu napadalcu. Zunanji minister je poudaril, da se je avstralska vlada prepričala, da angleška vlada in vlade prijateljskih demokratskih držav doslej niso storile ničesar drugega, kakor vse mogoče korake za obrambo preti napadom na njihove države. Če bi se kdaj Anglija spričo tega zapletla v kakšno vojno, bo Avstralija trdno stala ob njeni strani. V zvezi s tem je avstralski minister za narodno obrambo predložil poslanski zbornici dva zakonska načrta. Po prvem se bo ustanovil pri vojnem ministrstvu poseben oddelek za nadzorstvo nad produkcijo orožja in streliva in za izgradnjo vseh industrijskih panog, ki prihajajo v poštev za narodno obrambo v petih letih, po drugem se bo uvedel poseben register za vse vojne obveznike od starosti 18. do 65. leta. ki bodo v primeru vojne takoj mobilizirani.
Nov opomin iz Londona
LONDON, 12. maja. i. V Albert Hallu bilo včeraj zborovanje ženske konservativne stranke, na katerem je govoril ministrski predsednik Chamberlain. ki se je dotaknil dogodkov v zadnjem letu. nagla-šujoč, da je Anglija dozdaj storila vse. da prepreči novo vojno, ki bi bila za Evropo katastrofa. Glede Nemčije je poudarjal, da Anglija ne vodi nikake politike obkroževa-nia ali obkoljevanja Nemčije in da noče z njo tekmovati v oboroževanju niti v gospodarstvu, pač pa želi, da bi se razmere izboljšale. Sama je pripravljena sodelovati Pri izpopolnitvi medsebojne trgovine, če bo tudi na drugi strani videla resno željo, da se vzpostavi zaupanje, ki je bilo tako nočno omajano. Nikakor pa ne bo stala ob strani, če bo zopet prišla v nevarnost neodvisnost kake države. V Evropi ne more biti miru in varnosti vse dotlej, dokler narodi ne bodo prepričani, da se takih poskusov ni treba več bati.
Posvet v Varšavi
VARŠAVA, 12. maja. AA. V kabinetu predsednika republike Moscickega so se vršila včeraj ponovno posvetovanja o poljski zunanji politiki. Posvetovanjem so poleg zunanjega ministra Becka prisostvovali maršal Rydz-Smigly, predsednik vlade general Skladkovski in podpredsednik vlade Kvjatkovski.
Italijanski tisk še nadalje pripisuje obisku kneza namestnika Pavla največji politični pomen. Vendar listi v svojih komentarjih nič ne namigavajo. da bi se Jugoslavija sedaj priključila paktu proti kominterni. Splošno prevladuje vtis, da je imel obisk le ta namen, da se svečano potrdijo in poglobe prijateljski odnošaji, ki so se razvili med obema državama po sklenitvi beograjskega sporazuma. V Rimu štejejo miroljubno politiko Jugoslavije do njenih sosedov v osebno zaslugo knezu namestniku Pavlu, poudariajo pa. da kljub ved • no tesnejšim odnošajem, ki se razvijajo I
Poljska na vso moč utrjuje Gdinjo
GDANSK, 12. maja. g. Veliko vznemirjenje je izzvalo v Gdansku dejstvo, da se Poljska na vso moč pripravlja na obrambo svojih pravic. Ne samo da je poostrena kontrola v prometu z Gdanskim, so sedaj začeli Poljaki na vso moč utrjevati Gdinjo, kjer neprestano dovažajo topove, obalne baterije in druge vojne potrebščine. V Gdi-nji in okolici je tudi vse polno poljskega vojaštva. Iz tega sklepajo, da je Poljska trdno odločena zoperstaviti se vsaki samovoljni spremembi položaj? Gdanska.
Francoski poslanik pri Molotovu
MOSKVA, 12. maja. br. Včeraj popoldne je imel odpravnik poslov francoskega poslaništva Palliard daljši razgovor s komisarjem za zunanje zadeve Molotovim. Razgovor se je nanašal na ruska pogajanja z Anglijo. Paillard je Molotova informiral o stališču francoske vlade.
Rusija odobrava pakt Anglije s Turčijo
LONDON, 12. maja, e. Diplomatski urednik Reuterja poroča: Angleško-turška pogajanja so bila zaključena s sporazumom v vseh vprašanjih Pričakujejo, da bo kmalu prišlo do podpisa sporazuma. Tudi francoska vlada dela na tem, da zaključi podoben sporazum s turško vlado, lahko se pa zgodi, da pride do dvostranskega sporazuma. Kakor se doznava, je turška vlada razprav ljala s Potemkinom o tem vprašanju in ob tej priliki je sovjetski pomočnik zunanjega komisarja izjavil, da ta sporazum tudi popolnoma ustreza Rusiji.
Visoki krediti za oborožitev Danske
Danski parlament je odobril dva zakonska osnutka, ki predvidevata skupaj 120 milijonov danskih kroti (nud milijardo dinarjev) izrednih vojaških kreditov. Krediti bodo služili v glavnem za oskrbo z vojnimi zalogami ter za izboljšam je mornarice, zlasti pa za zavarovanje danskih ladij proti vojnemu riziku. Oba zakona stopita takoj v veljavo. Istočasno jo bilo odobneno rudi pooblastijo za notranje posojilo v znesku 25 milijonov danskih kron, ki bo služilo za kritje pov>ečaoih izdatkov z* nakupe raznih blagovnih rezerv za paJmei vojne. FmanĆoć odbor parlamenta pa je v isti namen odobri! dodatni kredit v znesku 3.7 uvilijona danskih knon.
med Rimom in Beogradom, ni računati s tem, da bi se Jugoslavija zaradi tega odrekla prijateljstvu katerekoli druge države. Vesti, po katerih naj bi jugoslo-venski knez namestnik Pavle obiskal Berlin istočasno, ko se bo tam mudil tudi italijanski kralj, v oficielnih krogih do sedaj ne potrjujejo.
Tudi v Berlinu zasledujejo potovanje kneza namestnika Pavla z velikim zanimanjem, vendar pa je v ospredju nem ške pozornosti neko drugo potovanje, namreč obisk marša a Gdringa v Španiji.
BUKAREŠTA, 12. maja. e. Pogajanja med angleško gospodarsko delegacijo in rumunskimi vladnimi krogi so končana. Podpisan je bil sporazum, ki bo hkrati objavljen v Londonu in Bukarešti. Protokol je bil podpisan v zunanjem ministrstvu in predvideva celo vrsto raznih odredb, nanašajočih se na trgovinsko izmenjavo med obema državama in na normalizacijo trgovinskih odnošajev. Istočasno vsebuje specialne ukrepe za ustanovitev posebnih organizacij, namenjenih za okrepitev trgovine med Anglijo in Rumunijo. V obveščenih krogih pravijo, da so te določbe večinoma podobne gospodarskemu sporazumu, sklenjenemu med Nemčijo in Rumunijo. Hkrati predvideva ta protokol zniža-
Čehi pod protektoratom
>Narodni Listy« poročajo, da se vodijo pogajanja o reorganizaciji češkega narodnega sveta. Ko bo reorganizacija izvedena, bo izvoljeno novo predsedstvo.
Ravno tako namerava po vesteh tega lista vlada uvesti obvezno delo za vse moške do gotove dobe starosti, ženske so izključene od obveznega dela. Zaenkrat bo delovna obveznost obsegala vse moške v starosti 18 do 21 let. Konec tega tedna bo dogotovljen nov zakon o Židih. Zakon je bil izdelan na podlagi strokovnega mišljenja narodnih gospo-
Novi parlament v Rum uniji
BUKAREŠTA, 12. maja. e. Priprave za izvedbo novega volilnega zakona so se že pričele. Društva in korporacije morajo do sobote dostaviti oravosodnemu ministru in apelaciji sestavo in cilj teh korporacij, kakor tudi volilno listo in kandidate, ki bodo pri volitvah zastopali te korporacije. Volilne listine morajo biti zaključene do 24. maja. 7. junija bo s kraljevim ukazom otvorjena skupna seja parlamenta in senata. Seia bo imela svečan značaj. Nato bosta parlament in senat izvolila predsed-ništvo. ki bo pričelo razpravo o poslovnem redu in kraljevi besedi ter bo ratificiralo kraljev dekret o otvoritvi zasedanja, ki se bo pričelo 9. junija. Hkrati bosta obe zbornici začeli proučevati zakone, ki jih bo predložila vlada. Mislijo, da bo razprava o teh zakonih potekla v zelo pomirljivem razpoloženju.
nje kurza funta Šterlinga, da Anglija na ta način rumunskim gospodarstvenikom olajša nakupovanje v Angliji Angleška vlada je obenem dala Rumuniji kredit 5 milijonov funtov šterlingov Ta denar je na razpolago za nakup potrebnih proizvodov v Angliji. Rumunski vladi je prepuščeno, da porabi ta denar za nakup industrijskih potrebščin ali vojnega materijala, kakor ona to sama najbolj ve. S tem sporazumom se angleška vlada obvezuje, da bo od Ru-munije kupila 200.000 ton pšenice po ceni na svetovnem tržišču Popolno besedilo teh določb bo redigirano v Londonu. Delegacija rumunskih strokovnjakov odpotuje danes v London, da sodeluje pri končni redakciji posameznih postavk.
darstvenikov iz velike narodne zajednice. Zakon stremi za tem, da pri prenagli ariza-ciji Češke in Moravske ne bi nastale ovire v gospodarstvu.
V zvezi z novimi določbami državljanskega zakona bo v češkem in moravskem protektoratu okrog 170.000 ljudi izgubilo državljanstvo, med temi je 97.000 emigrantov. Število onih. ki žele optirati za protektorat, znaša okrog 100.000. Rok poteče do 30. junija.
Poleg tega se pripravlja ustanovitev večjega števila prisilnih otroških taborišč, v katerih bodo češko deco poučevali o nemških narodnosocialističnih teorijah.
poiiticni oiternH
Naša vojsha
1'ojska? Kaj je vojska? To je organizirani, za vsak slučaj pripravi jeni. s\'obodni m sposobni mtrod. to je organsko r>o\*er<*-ni klobčič junaških mišic, poverjen modremu in Izkušenemu vodstvu. To ie naroina obramba, ki se je udeležit jeio vsi po svofi sposobnosti *n pripr:n'ljenosti V o ie moč in čast n;rcije. smotrno org;n< /nane. ki se ji zaupajo najvažnejše naloge \ tsodmh trenutkih, a takšni trenutki r igodovnl našega narode, niso posebno redki I/' rt potrebno, da si predložimo vprašat?te 'mimo li mi tak', vojsko, to je onu '< r»aj 'organizirani narod te moralne kakovosti, tako potrebne /a ±vo\o osebna varnost? /C drugimi besedami Smemo ti zaupati sebi'.' Brez premisijevanja: Imamo m tmemo. Imamo jih in imeli smo jih tudi takra'. ko so našo pot skozi Zgodovino dti'očevate druge, nam sovražne sile Pogte >"■<* v zgodovino! Bojnim naporom našega naroda se imamo zahvaljevati, da ie bil \es Balkan tik po velikem prešel'jevan tu narodov etni-ško poslovan jen Isti t: napori so st\-orifi najprej Ljudevit a Posavsk ega. poten, kneza Trpimira in krulia Tomislava, staro Žeto in Samuikno slovansko carst\-o Si lajni uspehi Nemanjičev so takisto vezan, z veliko vojno močjo našega naroda, \~sak del našega naroda je imel tekom zgodovine svoje vojne plime in oseke, osredotočene edino na /o, da se očuva lasi te lepe zemlje in svobodno dihanje pod našim toplim solncem. Kosovski dogodek, ki je v voja ške m smislu pomen jat poraz, je ves naš narod pojmoval kot neizogibnost, diktirano po višji sili... Potem ona uporna borba, trajajoča dva polna veka, ki je imela svojo zaključno fazo v srbskem ustanku pod Karudiordjem. Od tega Časa se je naš narod začel ponovno drža\>otvorno in vojaško organizirati* a posledice so bile naj preje integralna zasedba vseh pokrajin na Balkanu, kjer prebivajo Jugosloveni. Ako je torej kak narod tekom s\>oje zgodovine imel dovolj prilike pokazati svoje vojaške vrline, je bil to naš narod. Nikoli agresiven, nikdar grdo s!a\>ohIepen. brez trohe napadalskih namenov v sebi, on je stopal po poti svoje slove v častni borbi in to samo takrat, kadar je bil primoran v to. Narod kmetičev je umiral. čir\'ajoč svoje njive in dobrave. A kot zmago\'atec je ostal nosilec božje misli, človek... Nacionalna varnost torej ne more priti v nevarnost spričo take kakovosti duha in spri čo takšne moči. kakršno predstavlja naš oboroženi narod, naš mezince, naša vofska!*
Akademija znanosti v MasUvi In stovanstvo
Akademija znanosti v Moskvi je osno vala slovansko sekcijo za proučevanje zgodovine in kulture slovanskih narodo\\ Na čilu te sekcije stoji Vladimir Pičet, ki opisuje v vladnem glasilu »Izvestiji« neprilike, 5 katerimi so se morali boriti ruski slavisti, pred no so dosegli, da je bila osnovana ta slovimska sekcija. Na čelu akademije takoj po revoluciji je bil znani ruski zgodovinar M, Pokrovskij. Ta je bil pristaš tako z\\'tne bizantinske šole, zato je bil nasprotnik, da bi akademija ustanovila poseben oddelek za proučevanje slovanske zgodovine in kulture. T ako se je moglo zgoditi, da so imele pač Iranciia, Anglij* in druge zapadne države na s\x>jih V*9-učiliščih posebne slovanske stotice in na akademijah znanosti posebne (»ddelke za proučevanje slovanske zgodoi'ine in kulture, da je imela celo Amerika katedre za rusko in slovansko zgodovino, ni pa imela kaj stičnega sovjetska Rusija, ki je vendar kulturno in zgodovinsko mučno povf zana z ostalimi slovanskimi narodi. Ruski sfa\'isii so kazali na to sramoto in opozarjali na to. da je imela od nekdaj in da ima še danes ruska literatura močan vpliv na književnost ostalih slovanskih narod o\\ saj so vsi ruski khtsiki prevedeni na osia-le slovanske jezike, in da je ruska zgodovina zlasti zadnjih sto let tako tesno povezana z ž it jem in bitjem slo\'anskih narodov, da .si ni mogoče misliti, da bi se moglo proučevati rusko zgodovino in kulturo, ne da bi se pri tem uvaže\'alo na primer poljsko, srbsko in bolgarsko zgodovino. Končno se je ruskim slavistom vendarle posrečilo prebiti led in prepričati merodaj-ne kroge, da je ustano\'itev slovanske sekcije v Akademiji znanosti v Mosk\i nujno potrebna ne samo v interesu vede. marveč v interesu ugleda Rusije pred slovanskim in ostalim s\*etom. Tako je bila končno ta sekcija osno\'ana. Sekcija je že pričela z delom. \a razpolago ji je bila dana knjižnica »Slavjanske komisije, ki obsega ie sedaj 10.000 knjig raznih slovanskih jeri-ko\' in raznih strok. Kot prvo svojo nalogo si je nadela sekcija, da si preskrbi vsa večja znanstvena dela in časopise, ki so v zadnjih 10 do 15 letih izšli v posameznih slovanskih jezikih. Naj\fečjo pozornost hoče slovanska sekcija posvetiti zgodovini m kulturi južnih Slovanov, predvsem pa hoče proučiti revolucionarne pokrete v preteklosti med slovanskimi narodi. — Kakor vidimo, se Rusija polagoma vrača na stara pota, kar bo v korist njej pa tudi vsemu slotvansrvu.
Imerirajte v „SL Narodu"!
Hčere nove Kitajske
Štirideset tisoč žensk v vrstah čangkajškove vojske
»Hčere nove Kitajske« se imenujejo ženske in dekleta, ki se borijo aktivno v Cangkajškovi armadi. Njih število cenijo na 40.000, vendar pa so statistični podatki z Daljnega Vzhoda vedno precej negotova stvar. Teh »žensk v uniformi«, z bajonetom in puško vsekako ni mogoče prezreti, ker predstavljajo vendarle neki činitelj v kitajski armadi. Z gesli, plakati, z osebnimi pismi so jih spravili skupaj, in sicer iz vseh slojev prebivalstva, iz bogatih trgovskih hiš, iz krogov akademske mladine, iz kmečkih hiš in iz krogov proletarijata. Te »hčere nove Kitajske« na vsak način niso več aziatske ženske, odložile so vso ponižnost in podrejenost, ki azijske žene označujeta.
Kitajska je odprla prvo šolo aktivne vojne službe za ženske. Tu morajo živeti kakor moški vojaki. Ce naj opravljajo službo na fronti, naj se zanjo tudi po vseh predpisih pripravijo in izvežbajo. Ta čas razpolaga Cangkajšek s štirimi vojašnicami za ženske in vedno znova se te zgradbe polnijo iz neizčrpne človeške zaloge rumenega carstva. Evropci v ta poslopja nimajo dostopa, kvečjemu če imajo posebne »zveze«.
Kakor siv kolos iz predpotopne dobe stoji vojašnica, brez vsakega arhitektonskega okrasa. Pred vrati stoji straža, dve mladi dekleti v sivo zeleni uniformi, toda v krilu, ne v hlačah. Kitajke, ki nosijo v vsakdanjem življenju tako rade hlače, dajejo kot vojaki prednost krilu. Straža ima puške starega kalibra z nasajenim bajonetom. Lasje so na kratko prirezani in tičijo pod čepico z nohtom, pričeske so enotne, vsaka ondulacija. vsaka individualna priredba je strogo prepovedana. Pri pozdravu s puško se skladajo vsi prijemi popolnoma — dosti bolje nego pri večini moških vojakov. »Hčere nove Kitajske« jemljejo svojo stvar resno.
Na dvorišču vojašnice stoji skupina žensk v telovadni obleki, z belimi srajcami kratkih rokavov in staromodnimi širokimi hlačami. Enorok častnik s kopico odlikovanj na prsih jim zapoveduje. Sonce žge tako, da more Evropec komaj dihati, toda azijske ženske so žilave in vzdržijo po več ur v suhi vročini. Vse imalo stereotipni smehljaj okrog ustnic.
Druga skupina sedi v neki dvorani pri teoretskem pouku, okrog častnika, ki razlaga taktična vprašanja V drugem prostoru ima častnik, ki sedi v vozičku, ker mu je letalska bomba odtrgala obe nogi. poseben tečaj: ta uči petorico žensk, ki so jih izbrali zavoljo posebne razumnosti. Učijo se za špionažno službo Dve sta dijakinji, ena je trgovska hči iz Siama. četrta je bila baje nekoč učiteljica, a peta je služila v nekem baru. Njih vežbanje in učenje je najstrožje od vseh. Ne gre samo za popolno vojaško izobrazbo, temveč tudi za izpite v tujih jezikih, za reševanje šifer, umetnost lepotičenja in oblačenja, sploh za vse. kar spada v vohunsko obrt. Vse so prepričane, da se igrajo s smrtjo, toda zapisale so se tej obrti in nosijo posledice z azijskim stoičnim mirom.
Četa deklet odhaja na vojaško vežbo zunaj. Oblečene so po predpisih, na glavah imajo široke slamnike, ki so zoper letalske napade maskirani z zelenimi listi, opremo izpopolnjujejo nabojnica, steklenica za vodo, zavita odeja, bajonet in samokres, na ramah pa staromodna puška. Te ženske imajo že pet ur pouka za seboj, med temi dve uri telovadbe na žgočem soncu, a sedaj prihajajo na vrsto še štiri ure zunanje službe — in vendar ni videti na njih nobenega znaka utrujenosti. Evropska ženska bi kaj takega ne vzdržala. Pri tem pa je prehrana izredno skromna, da ne rečemo slaba. Can^kaj-škove armade nimajo denarja. S kakšnimi 48 kitajskimi dolarji, to je približno 380 Din na dan se mora nasititi 400 Ama-conk. Jedo samo riž, črni fižol, čaj in nekaj svinjske masti. V nedeljo dobe malenkost mesa in vodnih dinj kot poseben pri-boljšek. Evropa ne more razumeti, s kako malo hrane vztraja Azijec, ne da bi izgubil kaj zmogljivosti.
»Hčere nove Kitajske« se morajo vsak dan vežbati deset ur v vojni službi. Ob-zirov ni nobenih, kdor se je prostovoljno prijavil, se je zapisal vojnemu rokodelstvu z dušo in telesom. Povprečna starost ženskih vojakov je 20 let, toda med njimi so dekleta s 16 leti in ženske s 45. Starejše so pogostoma vojne vdove ali žene, ki so jim možje tudi n« fronti. f
Majski ponovno pri lordu Hali£axu
Po informacijah londonskega tiska pogajanja povoljno napredujejo
O čem sta razpravljala Beck in Potemkin
London, 12. maja. e. Rn*ki veleposlanik Majski je ftnel včeraj popoldne dolg razgovor z lordom Flalifa.vom. Kakor piše »Eve-iiing Standard«, m* angleško-ruska pogaja-janja razvijajo zHo povoljno. Ob*' vladi sta v prijateljskih razgovorih dosegli soglasje glede vzpostavitve skupne varnostne front«'. Sicer je res. da so dopisniki londonskih listov v Moskvi mišljenja, da zadnja Chiun-berlainova izvajanja niso razpršila vseh dvomov Rusije, ki je mnenja, dn angleški odgovor ni dovolj v prilog ru^ki ž<'lji glede ODO-jostranskih obveznosti za primer spora na vzhodu, vendar poudarjajo, da to ne moro preprečiti sporazuma.
Moskovska vlada je izrazila željo, da se sestanek Društva narodov o-lgodi za nekaj dni. Zasedanje Društva narodov bi se moralo pričeti 17. maja. Rusija pa je zahtevala od-sroditev. da bo sovjetski predstavnik, ki to pot predseduje, imel dovolj časa. da dospe v Ženevo. Rusijo bo zastopal v Ženevi Mo-lotov ali pa njegov pomočnik Potemkin. Angleška in francoska vlada sta na to že pristali. Zasedanje Društva narodov je bilo odgođeno in se prične šele 22. maja.
Varšava, 12. maja. e. Merodajni poljski krogi ne dajejo nobenih obvestil o razgovorih poljskega pomočnika komisarja za zunanje zadeve Potemkina s poljskim zunanjim ministrom Bečkom, vendar v krogih poljskih novinarjev zatrjujejo, da je imel ta sestanek prav poseben politični pomen, če se upošteva, da se je Potemkin razgovarjal z Beekom o svojih razgovorih in vtisih v Ankari, Bukarešti in Sofiji. V teh krogih tudi naglašajo, da Turčija, Bolgarska in Ru-munija skupaj s Poljsko predstavljajo skupen naravni branik, ki gre od Baltskega do Črnega in Sredozemskega morja in ki se lahko upre vsaki ekspanziji. Dalje zatrjujejo v nekaterih varšavskih krogih, da je Potemkin razložil Becku ruski načrt o poroštvih Poljski. Smatrajo, da je ob tej priliki Potemkin z Beekom tudi razmotrival vprašanje odnošajev Poljske napram Rusiji v sedanji mednarodni situaciji. Končno zatrjujejo, da se sicer sedaj govori o pospešeni I normalizaciji odnošajev.
Avstralija solidarna z Anglijo
Pomembne izjave avstralske vlade — Uvedba vojae obveznosti po angleškem vzorca
Anglija je dala Rumuniji veliko posojilo in druge olajšave
da ji tako olajša položaj in jo podpre tudi na gospodarskem polju
Stran 2
»SLOVENSKI NARODc,   peh*, ». maja 1099.
3tev. II«
Sence % desnega dravskega
brega
Po prevratu se |e sicer storilo za Maribor zel* mnogo, marsikaj bi bilo pa ie treba storiti
Maribor, 11. maja. Našim mestnim očetom, fti so delovali 20 let po prevratu, je treba priznati, da so storili za razvoj in olepšavo Maribora več. kakor njihovi predniki skozi dve stoletji.
Kjer pa so lepe in sončne strani, tam so gotovo tudi senčne. Da smo- k sedrAftn milijonom din dolgov morali pripisati še ničlo, da prodajamo živila se vedno na smeini ali blatni ulici, ko bi se lahko že zdavnaj ponašali z lepo urejeno, moderno tržnico^ da nimamo  v  naj promet ne jšem
mestrtern Gelu niti erte#a javnVg^i stranlscft. to so pač stvari, o katerih smo že mnogo slišali in tudi brali, ki pa jih topot pustimo zaenkrat ob strani.
Tudi prebivalci na desnem bregu ima-mo precej sonca, imamo pa tudi na vse srnini polno'senc. Predočimo -si predvsem KraTja't^etra Trg. Starije'Tega trga nam nalaga dolžnost, da naslovimo na občinski svet apel. da še**nV abVol]Sjfeid več častna imena za ulice, ceste in trge. dokler riišt? dani potrebni predpd^biiV ttl naj že vnaprej izkljtrtKijejo možnost: tla bi radi tega* 'nastalar lavna" srđmota, ker* kraj sam' oziroma celotno okolje rte ustrezata vzvišenemu imenu. Mislimo predvsem rra sramotna sliko obrežja v^Taborski -ulict, na žalostne ostanke ob preurejeni Pobre-
ški cesti pod magdalensko cerkvijo, na pusto, nezazidartb parcelo ob Kralja Petra trgu in Dvorsakovi ulici in ne nazadnje na prometni otok sredi trga, ki bi lahko bil tudi drugače urejen.
Najnujnejša pa je nedvomno rešitev vprašanja tistih klavernih ostankov pod magdalensko cerkvijo. Treba je čim p*eje zasnovati riačrT ža hajpriniernejlo*'\tre^li-Wv tega- vprašanja* Najprimernejša bi bila morebiti ureditev. v obliki stopnjišča, saj si' je' drugačno rešitev* le* težko predstavljati-. ,2 ^Zazidava vogala "r>b Rulkl be-šfi' le Odstranjen" riedostatek 2WaJo6e, fie-žazidane parcele le deloma, v javnost je
nedavno prodrla misel o gradnji veeje stavbe na tem mestu, kjer naj bi bila restavracija in sodobno urejen hotel. Zdi se pa, da je ta načrt splaval do Dravi, kakor je tudi prejšnji načrt o- Rrsdfiil odvetniškega doma; Občutna vrzel ■ na zapadnem delu trga pa vendarle moti celotno sliko Kralja Petra trga, kamor soa-da tbdi spomenik kralju Petru Osvoboditelju, za katerega je bilo svojčas nabranih okoli 270.000 din. -ki pa' so zamrznjeni v nekem denarnem zavodu. Neobhodna potreba poživi jenja Kralja Petra trga nalaga svoječasnemu pripravljalnemu odboru za postavitev spomenika kralju Petru Osvoboditelju dolžnost, da to vprašanje znova sproži.
20 let Jugoslovanskih gledališč v sliki
in besedi
Tudi mariborsko gledališče bo v pomembni zbirki
.....        .•!  ri-.   f.    *rrr»Si a*3 -r t
" • • 4 trn • - J.v •»
Maribpr, 12. maja. i
Udruženje jugoslov. igralcev je mfed prvimi,* ki se resno pripravlja na proslavo 20 letnega obstoja "Vseh- osmero Narodnih  gledalih  v? Kraljevini Jugoslaviji.
S to proslavo ob priliki 2*0 letnice ustanovitve Udruženja pa se ne * misli orne j iti samo'na nbtrarije — čeprav ra'c'elo državo — marveč'hoće cvet jifgošT. gledališke umetnosti iz*vse Jugoslavije ponesti tudi med širši vrtanji kulturni s*vBt. Ta'"namen naj omogoči 'posebna izdaja Obsežne knjige b jugoslov. gledališču, v kateri še v" tekstu,- slikah *in fotografijah v glavnih pcn-tezah ponazoruje'-ves ražvbj jiigOsldv. gledalske umetnosti' tekom teh 30 let. To veliko zgodovinsko delo nosi naslOv: i Moderna jugoslovenska scena« Izdajatelj ie isti kakor je bil Za slično češko delo,- (»Mo-
derna  češka  scena«)  Vladimir  2ikeS v
Pragi.
Knjiga bo izšla v srbohrv. v 2500. v češkem 1250, v angleškem 2000, v rtemškern 1500, v itaHjanskem jeziku v 1500 izvjdih. Knjiga prinaša poleg esejev iz -peresa prvovrstnih gledaliških veščakov o zgodovinskem razvoju srbsKe» ■hrvatske 4h slovenske drame in opere ter režije in imen avtorjev tudi slike in fotografije najboljših uprizoritev. Posebna zbirka fotografij predočuje poleg dramskih igralcev- in opernih pevcev tudi upravnike, vnanjest in notranjost gledališč, kakor tudi prizore iz najboljših predstav ozir. posameznih vlog.
Gradivo bo ogromno. Tudi narodno gledališče v Mariboru bo v tej zbirki ozir. spominski knjigi častno zastopano. — V seznamu inozemskih izdaj pa zelo pogrešamo francosko izdajo ozir. prevod.
Uboj na šobni pred sodniki
Petorica pretepaćev in razgrajačev tta zatožni klopi
Maribor  12. maja
Na šobni blizu Maribora je bila v nedeljo i2t februarja otvoritev nove gostilne Ivana Vrečka v tako zvanem šobrovem domu. K otvoritvi je prišlo iz bližnje in daljne okolice "preko 100 gostov, med katerimi je bilo veselo razpoloženje. To razpoloženje pa je motil pHhod skupine pe,-tih možakarjev, ki so bili že nekoliko vinjeni. Morda bi nastal že takoj incident, ako bi ne bili navzoči tudi orožniki, ki so proti večeru spet Odšli. Kmalii po odhodu orožnikov pa je nastal na plesišču prepir, ki še je razvil v splošen pretep. Kozarci in stoli so frčali po zraku, vendar pa se je posrečilo vzpostaviti red in mir. Okoli 22. ure pa se je pojavil v gostilni neki Franc Ravnjak, na katerega je planila skupina petih, možakarjev ter ga takp pre_ mikaitiia, daje obležal s težkimi poškodbami po vsem telesu. Končno pa so gostje skupino razgrajačev ih pretepačev izrinili Iz gostilne, nakar so še gostilniška vrata zaprla; da'niso mogli več'V notranjost gostilni. Tona petorica ni mirovala. - Pričela "je razbrati po' vratih ter metati kame nje skozi okno v Jroste^niške prostore. Obleganje gostilne je trajalo do okoli 2. zju-trjrj. kb je' *prVi* šel iž gostilne Ahtori Jarc, ki-je bil -v'skrbeh za svojega brata, ki je nekaj tir prej izglriH iz gostilne. Navzoči so niti sicer dejali, naj ostane v gostilni, dokler'»e pridejo orožniki, vendar pa An-
ton Jarc nasveta ni upošteval. Odšel je skozi kuhinjska vrata.
Uro zatem, ko je zunaj že vse utihnilo, so se tudi ostali gostje upali na prosto. Ko so stopili na verando, so našli Antona Jarca na tleh. Bil je ves krvav in mrtev. Poleg njega so ležali odlomljeni kosi pokrova mize, ki so bili krvavi. Sodna obdukcija trupla Antona Jarca je ugotovila, da je pokojni Anton Jarc dobil po vsem telesu poškodbe z noži in nekim trdim predmetom, verjetno s kolom, in da je smrt nastopila radi tega, ker mu je bil zlomljen zatilnik, tako da bi bila tudi takojšnja zdravniška pomoč zaman.
Na podlagi opisa razgrajačev ta pretepačev so orožniki že naslednji dan vseh pet aretirali. So to 261etni Matija Stegne, 3Uetni Franc Ofentavsek, 321etni Anton Ofentavsek, 351etni Rudolf Ermut ta 30-letni Anton 2unko. Pri zaslišanju so valili krivdo drug na drugega, dočim ni hotel gnusnega zločina nihče direktno primati.
Zadeva je imela svoje posledice danes dopoldne pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča, kjer se je morala pretepaška petorica zagovarjati radi uboja. Tudi pri današnji razpravi ni nikdo od obtožencev hdtei priznati zločina.
Razprava ob času poročila Se ni zaključena.
Nadaljevanje zanimivega židovskega procesa v Gradca
Ptfvott&o kot priča nastopajoči Žid Alojzij Neudauer-Goldstein iz Gornje Radgone na zatožni klopi
Gornja Radgona, v začetku maja Kakor smo že poročali, se je vršil ob kofićti' februar"ja pred kazenskim sodiščem v^Giadču zanimiv kazenski proces proti znanČmti lesnemu trgovcu Eliji Griinschla-gu iz CJiadCa ter dvema soobtoženkama, radi krSenja deviznih predpisov, ki so v Nemčiji izredno strogi. V tem kazenskem procesu, ki je končal ž obsodbo vseh treh obtožencev; je nastopal kot glavna priča lesni trgovec Alojzij Neudauer iz Gornje Redgone, b katerem je razprava pokazala, da je igral važno vlogo v krogih graških Židov, znan pod imenom Goldstein.
Ta zanimivi kazenski proces se je nadaljeval te dni pred graškim kazenskim senatom, pred katerim sta stala kot obtoženca v pr&jšnjem procesu kot priča nastopajoči vGoldsteUi-Neudauer - Alojzij iz Gornje Radgone ter njegova sodružabnica Marija Gartjova. iz. Radinec. Neudauer in Gartlova sta obtožena, da sta bila v dokaj dobrih poslovnih zvezah-z raznimi petični-mi Židi iz Gradca, katerim je prvoobtoženi preskffcel potne liste za izselitev iz Nem-čiie, In naselitev, v Jugoslaviji proti nemari- odškodnini 5000 RM, kar znaša v naši valuti okrog 70.000 din. druga obtožerika Carfl pa, da je po naročilu Neudauerja obiskovala v postev prmajajoče žide in sicer iađi irikasa tcečjih 'denarnih zneskov.
Že v. februarskem kazenskem procesu se je Izkazajo, da je imel Alojzij Neudauer doo+o^ cveloco lesno trgovini ttidi onstran m^Jfc v »edattji Ostmarkl. Zagovarjal se je, da denarja, ki ga je prejemal od- oriih Jfl-dtrv, s katerimi je bil v poslovnih svezah, ni prenašal preko meje ilegalnim potom v Jugoslavijo, temveč ga je rabjj^ v syj?ji lesni StrOki in obrti, katero je izvrševal v ftfŠi .nemški Avstriji (OsUnarki>. .Kakor
pa so nekatere zaslišane priče izpovedale, je Neudauer odštofial svojć dtibroimetje onstran meje baje tudi raznim drugim interesentom ž nase' strani, kateri sd mu ▼ Nemčiji izposoje m denar vračali v Jugoslaviji v dinarski valuti. Ravno v tem poslovanju Vidi državni tožilec kršenje deviznih predpisov, radi katerega sedita sedaj Neudauer-Goldstein in njegova pomoč, rilca CarlT'Mariji* na zatožni kldpu
Zanimiva je bila mted kazenskim procesom ugdtovitek senatnega predsednika o rbjstniff r^oaatkih dTrtoženkfe t^trtl Marije, katere *p6tiif Tist, izdan po haslh oblasteh, vsebuje kot rojstno leto 190S, medtem ko je Cartl Marija priznala, da je rojena leta 1896. Izjavila je, da gre ža pomoto pri izstavitvi potnega lista, katero da je sicer že nekajkrat hotela popraviti, da pa bi ba_ je bilO tO zvezano z velikimi težkočami . . .
Ker sta se oba obtoženca zagovarjala, da jima ni bilo znano, da tak način poslovanja z valuto V Nemčiji ni dovoljen ter se sklicevala celo na to, da sta taka navodila prejemala od raznih obmejnih carinskih organov, je bila razprava v svrho zaslišanja vseh doslej še nezaslišanih prič preložena ina nedoločen čas. Nekatere priče bodo zaslišane tudi potom sodišča v Mariboru. Končna razprava, za katero vlada tudi v. tukajšnjem obmejnem kotu veliko zanimanje, se bo. vršna predvidoma ob koncu maja ter bomo o nji poročali.
Nočno fekaTraSko **UŽt>6 imata se danes Maverjeva lekarna pri- Zamorcu v Gosposki ulici bi Vaupotova lekarna pri Angelu varuhu na Aleksandrovi cesti.
— Mariboifke are4nJo tole tntajb jutri v soboto v Narodnem domu svoje pevsko akademijo. . -
Iz Gornje Radgone
— I.ieitaeija preveša pošte na prosi od poštnega urada na Spodnjem grisu do postaje Gornja Radgona in obratno se bo v smislu razpisa postne direkcije vršila v občinski pisarni v Gornji Radgoni 19. maj-nika ob 9. uri pred tričlansko komisijo, in to za dobo od 1. avgusta za eno leto. Izklicna cena 8550 dih, kavcija 450 din.
— Sprememba posesti. Lastnica parne žage pri postajnem poslopju v Gornji Radgoni ga. Viktorija Neudauer se je s svojo družino preselila nazaj- v Perzijo, kamor je odpotovala te dni. Obrat žage je prevzel lesni manipulaHt in bivši poslovodja firme Neudauer e. Fran Gorše.
— Znatna omejitev obmejnega prometa. Ker seje v zadnjem času često dogajalo,
da so mnogi obmejni prebivalci to in onstran meje izkoriščali ugodnost obmejnih izkaznic so naše oblasti popolnoma upravičeno znatno omejile celoten obmeini promet. V bodoče je dovoljen prestop meje na podlagi obmejnih izkaznic samo po potrebi n pr. za primer službenih opravkov, v primeri smrti in slično, na kar se opozarja obmejno prebivalstvo. Z rednimi potnimi listi je prestop meje mogoč vsak čas.
— Dan pripravljenosti je izvedlo tuk. obmejno Sokolsko društvo v nedelio 7. majnika in sicer tokrat z zborom ob 5. uri zjutraj. Izkazalo se je, da je bil zbor letos mnogo številnejši, od onih prejšnjih let. ko se je vršil zbor navadno ob popoldanskih urah.
Haložaiii žive v siromaštvu
lina en oral zemlje, ]e mefl tem siromašnim ljud
pravi veljak
1 oral, ta je med tem haloškim ljudstvom pravi veljak. Okoli 63 odstotkov vseh vi-hordtinih goric pripada tujcem, trtozem-cem in ptujskim meščanom. 14.3% pa večjim posestnikom s Ptujskega oziroma Dravskega polja, v splošnem pridejo na tujca inozemca 3.50 oralov, na ptujskega meščana 1.80, na Haložana samo 2 orala. In ta dva orala ne služita potrebi po luksuzu, priborjš-ku, dobropočutju, marveč najosnovnejšim življenjskim pogojem. Kolikor pridela vina, pa ga mora zaradi najrazličnejših stisk in tegob prodajati pod ceno in mora biti zadovoljen, da ga sploh vnovči, da si lahko kupi najpotrebnejše za oUstanek in življenje.
Znano je neskoeno siromaštvo, ki vlada zlasti preko zime po tistih razdrapanih naloških kočah in bajtah .Ubogi otroci morajo nemalokrat prespati vso zimo, ker nimajo obleke, ki bi jih čuvala pred zimskim miizbm.
1*e dni bodo ptujski predstavniki sporočili na rdekkiajnem mestii svoje želje in vse drugo, kar jbn je 'pri srcu. Tudi na iialoze *"ne bodo pozabili. Upamo, da bo vendarle prodrlo spoznanje, da bo treba pričeti reševati haloško vprašanje sistematično, preudarno in vztrajno. To terjajo od nas obči narodni interesi. Ne smemo več odlašati!
Maribor; 12. maja
Mnogo tožimo o zapuščenošti, revščini po našem Kozjaku in Slovenskih goricah. Prav je, da se zanimamo za te krasne predele ob naši meji in pa za naše dobro ljudstvo, ki tii živi. Ne smemo pa pri tem pozabiti na naše uboge Haloze, ki živijo še v hujši revščini in zapuščenošti.
Lepo je tam po tistih goricah okoli Za-vrfea Sv. Barbare v Halozah ih Sv. Trojice. Bogato in obilno rddi vsako leto po teh goricah žlahtna trta. Ne rodi pa za domačine Haiožane, marveč za tujce, ki prestavljajo po- Halozah se zmerom' vrhnjo socialno in fevdalno plast.
Ta haloSka trta, ki daje* tako dobro kapljico, prinaša uoogemu slovenskemu viničarju eksistenco, zaslužek, kruh. Slab je ta kruh, toda kruh je iz rok tujerodnih tujcev, ki jim Haloze niso kraj trpljenja, brMke borbe za obstanek, marveč vabljivo pribežališče za vsakoletno letovanje po romajitičnih ha loških, zidanicah.
Komaj petina haloškega ljudstva dela in sfe p%na na" svojem. Pb ostalih štirih petinah pa zaman namaka slovenski čio* vek halcsko zemljo s svojim znojem, z lastno krvjo. Tisto, kar je njegovo, - pa je tako majhno, skromno, da ne zadošča niti za najbednejše življenje. Komur je med . njimi sreča tako naklonjena, da poseduje J
Mariborske in okoliške novice
Novo tiiriaHsTrdbrto »tanovanjsko hišo gradi v Kopališki ulici g. Fric Scher-baum. Stavbni strdki se računajo na TO0 tisoč' din. *    • '
— Materinski dan in 201etnico Cankarjeve smrti' proslavi tukajšnji žensko društvo v ponedeljek 15. maja ob 20. Predava ga- prof. Ostroškova o ženskib likih iz Cankarjevih del/ Sledi r recitaeijar prve igralke« mariborske drame B. - Kraljeve. Proslava bo v dvorani Ljudske univerze.
^ Vaja prebivalstva pred napadi rz zraka bo dne 21. t. m. pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Dopoldne ob pol 11. predava banovinski inštruktor za protiplinske napade dr. Ivan Jurečko o lastnosti obrambe pred napadi te zraka. Ob 3. popoldne pa se vrši praktična gasilska vaja
— Rabuka v Spodnjem Bo*u. Razburljivo noč so doživeli Majštrovi, ki stanujejo v Spodnjem Bocu pri Selnici ob Dravi. V njihovo hišo sta namreč vdrla v ponoćni uri zakonca Josip in Julijana Jarc, ki sta hotela dobiti posestnika Antona Majštra, da bi se s fizičnim obračunom znesla nad njim radi Širjenja nekih govoric o Jarčevih. Hišna vrata so bila zaprta, kar pa Jarčevih ni motilo, da si ne bi bila pomagala s silo v notfajnost mše, kjer pa sta našla samo Majštrovo in otroke, ki sta Jih strahovala. Majštra pa nista dočakala. Mimogrede sta razbila šipe na oknih Maj-štrove domačije. Zena in otroci so prestali mnogo strahu. Z zadevo še pečajo sedaj orožniki, Jarčeva bosta morala Majštrovim poravnati škodo, ki sta jO povzročila s svojim razdejanjem.
— Mrakova odrska skupina nastopi drevi Ob 20. v Narodnem gledališču s tragedijo >Grohar«.
— Pobegnil je 171etni trgovski vajenec Marjan Turk, ki je bil zftpoAen pri nekem trgovcu v Limbušu. Po nesrečnem naključju je pustil odprto pipo soda, iz kate. rega je izteklo okoli 120 litrov bučnega olja, Fant je v strahu pobegnil in ni za njim nobenega sledu. Starši so v skrbeh zanj in so sporočili zadevo policiji, ki skuša dognati, kaj je s pobeglim fantom
_ Drobne vesti. Se neznani zlikovci so
odnesli iz gospodarskega poslopja pooesrtni_ ce Alojzije Bojnikove v Zgornji Polskavi razno gospodarsko orodje. Orožniki poizvedujejo za storilci. — Les je kradel na debelo neki 27tetni Blaž F., ki je s tem oškodoval svojo delodajalko, posestnico Jo_ žefo Gregorjevo iz Trbonja pri Vuženici za 3000 din. — Pavel P. iz Kosakov je za-vozil pred samostansko šolo s svojim kolesom v grudo otrok in povozil. 71etno učen ko Jasno Jas, doma z Meljske ceste 43. Ubogo dekletce je obležalo radi sunka v bližnje drevo z občutnimi poškodbami po vsem telesu. — Tkalcu Jožefu Deučmanu iz Studencev," ki je zašel z desnico po nesrečnem naključju v tkalski stroj, je roko hudo poškodovalo. Deučman se zdravi v bolnici. —- lSletni Stanko Kebrič iz Krčevine si je pri padcu na šolskem dvorišču zlomu levico, 421etni delavec Mihael Uičnik z Aleksandrove 83 pa si je pri padcu na cesti Zlomil levo nogo v gležnju. Poškodovanca sta se zatekla v bolnico. — V dežju kamenja se je znašel vmičar Ivan Ornik iz Pečenika pri Jakofcekeni dolu, ko se je vračal « kolesom iz Košakov domov. Hujše nezgode k sreči ni bilo, ker je kamenje zgrešilo cilj. Za zadevo se zanimajo orožniki.
— 8 Pobret ja. Prejeli smo s prošnjo za objavo: »V poročilu, ki ste ga objavili v zvezi z zadnjo sejo našega občanskega odbora, je poročevalec navedel vse tekoče, zadeve, O katerih so razpravljali naši po-breški občinski očetje. Pobreski cbčani pa smO pogrešali podrcibnega poročila o tem, kako je sedaj dejansko stanje z zadevo meljskega mostu. Slišali smo o pripravljenosti nekaterih ihdustrijcev za sodelovanje. Sedaj pa naenkrat popoma tišina. Preje so nam govorili o meljskem mostu na raznih sestankih ih zborovanjih, sedaj pa ni več hiti sestankov niti govornikov. Med Pobrežani so bili odi vsega začetka nekateri, ki sd izražali svoje dvoma. Le maibkateft jih je poslušal. Danes pa jim pritrjuje velika Večina pobreških občanov, ki j»i Je tudi prevzel dvom glede gradnje meljekega mostu, in vendar bi se morala
ta zadeva znova razgibati in sprožiti, akcijo bi bilo treba poživiti in pospešiti. Menda ni med nami nikogar, ki bi želel, da bi bili drugod prepričani, da se damo Pobrežani kar takole potegniti. Zaradi tega se oglašamo in vas prosimo za objavo teh vrstic v vašem cenj. listu, ki posveča našemu Pobrežju pozornost, kakor noben drug časnik, da ne bo kdo mislil, da ^mo pozabili na vse tisto/ kar ej bilo obljubljeno«. — Pobreški občan.
— Pomenki pod lipo, F. L., Slov. gorice: »Marsikdo, ki bi rad druge sodil, samega sebe sodi. Uspehov, neizpodbitnih dokazov ne more nihče zanikati. Kdor si ta luksuz privošči, je hudobnež ali nevednež. Le krepko se držite, pa naprej po začrtani poti! — K. R., Pohorje: Okoli 80 je vseh skupaj. Ričet in voda nista od muh.
— 15 kg težki sodni akti. Tuk. preiskovalni sodnik se že del j časa peča z zanimivo zadevo. Zaslišanih je bilo že precej prič. Prezanimivega gradiva je naraslo doslej v sodnih aktih za okoli 13—15 kg! Računajo, da bo teža sodnih aktov do izročitve Celotnega materiala tuk. drž. tožilstvu narasla na 200 kg!
— Tombola: Atrakcija letošnjega Mariborskega tedna bo velika javna tombola v prid Počitniškega doma kraljice Marije na Pohorju. Prvi dobitek: stavbišče v Studencih * 41. M.
— Iz sokolskih vrst. Sokol Maribor I proslavi 10-letničo svojega obstoja dne 21. maja s svečanim razvitjem društvenega in naraščajskega prapora ter velikim letnim telovadnim nastopom, pri katerem sodelujejo vsi društveni oddelki. V mariborski nacionalni ter sokolstvu naklonjeni javnosti je največje zanimanje za te sokolske slovesnosti, ki jilt vneto pripravlja agilna Pivkova sokolska družina.
— Smrt pod padajočim drevesom. 65-letnl preužitkar Jakob Lampret iz Sevč pri Stoprcah je bil v gozdu zaposlen pri podiranju dreves. Lampret je pred padajočim drevesom stekel po nesrečnem naključju v napačno smer. Vejevje padajočega drevesa ga je zajelo in pokopalo pod seboj. Nesrečni Lampret je obležal s strtim prsnim košem in drugimi poškodbami po vsem telesu. Lampret je kmalu zatem podlegel poškodbam ter izdihnil. Njegova tragična smrt je zbudila toplo sočutje.
— NaJ5 mali Beograd se marljivo pripravlja za Številne prireditve. 25. junija bo svečano razvitje sokol skega prapora rUŠkega Sokola. Ta sokolski praznik naj bi nas spominjal na veliki dogodek na Vidov dan 1914, ko so Ruše zaslužile naziv »Mali Beograd«. V juliju pa bo na letnem sokolske m gledališču predstava »Vode s plaiiiii<:. V načrtu je tudi nočna predstava novega odrskega dela, v katerega središču je legendarna osebnost Matije Gubca.
— Predavan ja ni bilo. Predan očn jim je bilo napovedano predavanje v okviru društva »Sdla in dom« v dvorani Ljudske univerze. Na dnevnem redu je bilo predavanje studenskega šolskega upravitelja g. Kont-lerja o temi »Vrtnar — rejec — vzgojitelj«. Predavanja pa ni bilo, ker se je odzvalo komaj pet poslušalcev. Tudi znamenje nase dobe!
— Tehtne besede. Ob priliki predanoč-njega nastopa najboljših gojencev matične Šolfe v proslavo 20-letnice Glasbene matice je spregovoril predsednik matičnega pevskega zbora prof. dr. Ornek. V svojih izvajanjih je poudarjal, da preti Glasbeni matici ravno ob njeni 20-letnici nevarnost, da bo ob nastopu novega Šolskega leta brez — strehe. Maribor gotovo ne more kar tako mimo te preteče sramote. Predvsem je naloga mariborske mestne občine, da odstopi matici primerne prostore za matično šolo, pevske vaje in druge matične društvene potrebe. Glasbena matica to spričo velikih uspehov in 20-letnega dela ha pevsko kulturnem polju v polhi meri zaduži.
"7 VloniO^ se *nM**n strašijo po Ma-™orn, četudi je vodilna trojka vlomilske družbe Pesa, Rogan in Vldovič že na varnem. OlnMdno so na delu ie drugi pajdaši te dru|be M sd ostali doslej pO posebnem ^5r*L?*,dJi**f prostem. Sedaj je postal žrtev drznih vlomilcev g. F. Gradiš-
i nik, ki stanuje nsfc Meljaki cesti 9 njegove stanovanje. so se oplazili spretni in drzni vlomilci s pomočjo ponarejenih ključev. Pretaknili so vse kote, prebrskali vse omare, da bi prišli do denarja. Niso pa imeli pri tem poizkusu posebne sreče. V neki skrinjici so našli zlato zapestno uro, razen tega drobiža za okoli 150 din. nato pa so brez sledu pobegnili. Očividno So bili pre-podeni, tako da niso mogli do kraja izvesti svojega vlomilskega načrta. Mariborska policija je takoj uvedla obsežno preiskavo, da izsledi drzne vlomilce, ki vznemirjajo v zadnjem času ves Maribor. Da-ktiloskop tukajšnje mestne policije g. Gro-bin je'šel takoj na kraj vloma, kjer je posnel prstne odtise. Na podlagi dosedanjih rezultatov temeljitih policijskih poizvedb je upati, da se bo vendarle posrečilo zajeti vlomilsko druščino, ki je nedvomno del vlomilske skupine, ki ji pripadajo že aretirani Peša. Rogan in Vidovič.
— Vlom V trafiko. Na Vdgaru Pobre&ke ceste in Mejne ulice je bHo nonoči vlomljeno v trafiko vge. Trafele'. "Vlomilci šo priSK z flVHHSe^ s<* iplaž^-U v klet in odtod v kuhinjo in trafiko, kjer so pobrali za 600 din cigaret, na vratih in drugod so pa napravili za 300 din škode. To je v kratkem času že dni p: i vlom v isto trafiko. Tudi to pot so vlomilci izginili brez sledu.
Mariborsko gledališče
Petek, 12.: ob 20. Grohar. Gostovanje Mrakove igralske skupine.
Sobota, 13.! ob 20. Potopljeni svet. Red C. 'Zadnjič.
Nedelja, 14.: ob 20. Prodana nevesta. Zadnjič. Gostovanje gdč. Pavle Udovičeve. ★
Gostovanje gdč. Pavle Vdovlčeve v Mariboru. PO 1 daljšem presledku nastopi to nedeljo na mariborskem odru dolgoletna diva mariborske in Sedaj osiješke operete, gdč. Pavla Udovičeva. To pot gostuje v »Prodani nevesti«, kjer se je kot Marinka že svojčas splošno priljubila.
Iz Celja
—c Vojaško godbo je dobilo te dni Celje. K nabavi instrumentov je prispevala mestna občina. Tako je izpolnjena dolgoletna želja celjskega prebivalstva;' da dobi 39. pešpolk svojo godbo, ki je velika pridobitev za Celje.
—c Razmere na delovnem trgu. Pri celjski borzi dela se je od 1. do 10. t. m. na novo prijavilo 74 brezposelnih delo je bilo ponujeno za 20 osob. posredovanj je bilo 14, odpotovalo je 30, odpadlo 39 oseb. Dne 10. t. m. je ostalo v evidenci 678 brezposelnih (615 moških in 63 žensk) nasproti 687 (621 moškim in 66 ženskam) dne 30. aprila. Delo dobijo 4 hlapci, po 1 krojač, kovač in čevljar, 5 kuharic, 4 služkinje, 3 kmečke dekle in 1 postrežnica.
—c Roparski umor v Megojnicah pri Grižah pred razjasnitvi jo ? Pred tremi leti je bil izvršen v Megojnicah pri Grižah zverinski roparski umor, ki je kljub prizadevanju oblasti, da izslede storilca, ostal vse do danes nepojasnjen. Takrat so našli starega posestnika Antona Golavška v njegovem vinogradu umorjenega in oropanega. Morilec mu je bil zvezal roki na hrbtu z žico in mu zdrobil lobanjo. Pred kratkim pa je padel na nekega posestnika v Megojnicah sum, da je umoril Golavška. Omenjeni posestnik se je bil namreč ob neki priliki zarekel, tako da so začeli ljudje govoriti, da je on morilec. Orožniki so posestnika aretirali in izročili okrožnemu sodišču v Celju. Posestnik se je pri zasliševanju zapletel v protislovja, poleg tega pa ga obremenjujejo tudi številne priče, ki so bile zaslišane v zvezi z umorom In aretacijo.
—c Umri je v sredo v celjski bolnici 85 letni občinski revež Jakob Fajs od Sv. Ož-bolta pri Ponikvi, na Dobrovi pri Celju pa je umrl poldrugo leto stari kamnosekov sinček Milan Petek.
Iz Polfčan
— Sklad za onemogle delavce. Vsi oni, ki imajo pravico do podpore iz sklada za onemogle delavce, se obveščajo, da še prijavijo občini najkasneje do 1. julija. V po-štev pridejo onemogli delavci, ki so bili od 1. julija 1925 najmanj 250 tednov zavarovani za bolezen pri okrožnem Uradu in vsled onemoglosti ne izvršujejo pridobitnega dela hi delavci stari 70 let, ki so bili zavarovani najmanj 500 tednov. Zadevne tiskovine se dobe pri občini.
— Naročite; koruzo. Občina razglaša, da namerava naročiti koruzo samo v primeru ,da bo dovolj naročnikov. Naročila se sprejemajo po odbornikih v pisarni ta te-" den.
— Uradni dan. Sreski načelnik je imel svoj uradni dan v občinski pisarni v torek 9. maja.
— Cepljenje otrok se je vršilo v Stu-denicah m Poljčanah ter bo pregled cepljenja za Poljčane 17. za župnijo Stude-nice pa 19. t m. od 14. do 16. ure v soli.
— Lastniki orožnih listov še pozivajo, da v smislu pravilnika o banovinskih davščinah plačajo za nošenje orožja letno banovinsko takso 25.— din od vsakega orožja. Hkratu je oddati orožni list.
— Iz Sokola. V nedeljo je imel tukajšnji Sokol dan pripravljenosti, ki je prav dobro uspel. Pripadniki so se zbrali ob določenem Času na letnem telovadlšču, odkoder so po kratkem nagovoru z zastavo na Čelu odkorakali proti Sp. Lažam kjer je imel brat starosta govor o pokojnem junaku Malgaju. Sledilč so teftme članov in naraščaja. Ob prepevanju dorn orodni h in sokolskih pesmi je minil prijeten popoldan v bratski slogi in vzajemnosti.
(ped ette
V zadnjem času se je bog ve odkod vzel pojem »korekture«. O tem pojmu precej razpravljajo v krogih zaslužnega stanu, ki se čuti prizadetega.
Glede pojma ter izvajanja kofekfure ne more biti pač vseenoi kako se razne korekture delajo. So namreč korekture, ki so korekture, je pa tudi precej korektur, ki jih lahko označimo kot nekorekture
Soglasna sodba v krogu prizadetega stanu /e, da bi zadevna »korektura* bila nekorektna. Zaradi tega je um//ivo, če si tovrstnih »korektur* sploh ne želijo.
Kokinaki in Gordjjenko v Ameriki
Kakor smo že zabeležili, «ta se pripeljala ruska letnica Kokinaiki m Gordjenfco v NVashingtou. Tam sta obiskala najprej te* ralskcga generala AmokJa, potem pa ameriškega ministra as vojno SVimhiiiji