Poštnina plačana v gotovini |. tAbb postale I gruppo " Uf TRST, nedelja, 1. maja 1966 Leto XXII. - St. 103 (6390) FAŠISTIČNE TOLPE SO NAPADLE SEDEŽ RAI-TV Veliha množica na pogrebu Rossija Dvodnevna splošna stavka univerz Pogreba so se udeležili študenti iz vse Italije, predstavniki vlade, parlamenta, strank levega centra, K Pl in PSIUP, župan Rima in velika množica - Rimski študenti zahtevajo odstop rektorja in razpust fašističnih organizacij - Manifestacije po vsej Italiji Fašistični napad med žalnim govorom RJM, 30. — Danes popoldne je bil pogreb od fašistov ubite-^ študenta Paola Rossija. Truplo pokojnika so že zjutraj pribijali v kapelo inštituta za sodno medicino, kjer so študenti neprekinjeno stali na žalni straži. Policija je poslopje močno ^stražila in pustila vanj samo družinske člane ter predstavni-Političnih organizacij. Ze mnogo pred napovedano uro --------------------- Pogreba se je pred poslopjem pri-■ s zbirati velika množica ljudi razvil se je zelo dolg sprevod, so začenjali številni venci, med lani venci predsednika republike nn^a*'a' Predsednika vlade Mora, ^olstra za šolstvo Guija, ministra ZUnanjo trgovino Tolloyja, par-£“entarnih skupin KPI, PSI, j?lup. vodstva KD, PSI, mladin-gibanja KD, univerz iz Tr-r. m Camerina, rimske občine, »i~~r'a univerze, drugih strank, j^mltalnih organizacij, prijateljev oenta°rOCinilcOV Preminulega štu- rab 15.10 so študentje ponesli na truplo iz kapele in nato linu baziI*ki San Lorenzo. Sprem-skal* 80 1* mladi socialisti in bot ’ ?ak°j za krsto so šli glo-0 užaloščeni starši, sestra in družinski člani. Nekaj kora-Bo,.. ^daljeni so šli za pogrebom «16ni predstavniki: podpredsed-. v'ade Nenni, ministra Tolloy leffi °r°na’ Podtajniki Zagari, Ca--. *• Romita in Badaloni, za mi- ^trstv° 2? sednik javno zgojo podpred-- Poslanske zbornice Pertini, Predsednik senata Secchia, no- »j *; “''oc la v Martino. Longo, La Mal-w* ^cchietti, Forlani, Piccoli, Boz-pl Riccardo Lombardi, Ingrao, _ bcchi, Santi, sen. Terracini, **d župan in vsi člani rimske-°Wlnskega odbora. sj3®^l'a so predstavništva mladin-lljjV organizacij: mladinske socia-1Cne federacije, mladinske ko-unistične federacije, mladinske-aL Sban'a KD. UNURI, študentje združenja, predstavništvo ™ z zastavo. l50^r6v°d se je s počasnim kora-bolni Usmeril Proti baziliki v po-bstati in se Je za trenutek -J®”! pred vhodom v osrednji pez univerze. dein*^ baziliko se Je sprevod raz-iltoi tako da so lahko družinski tjk’’ Prijatelji in tovariši s fakul-l(e Za arhitekturo vstopili v cer-Bonl kjer je opravil žalne obrede ”'°žni škof Rima Canestri. Uj . blagoslovu so družinski čla-kleb Prijatelji odšli do univerze, žču 6 bi' Pripravljen na stopni-je r?kt°rata mikrofon in kjer se da \!Ce' drugi del žalnega obre-gjjji “Pregovoril je prof. Walter ke ’ k' Je orisal inteligenco, viso-V0s.n'°ralne kvalitete in občutlji-ginil R°ssija’ mladeniča, ki je iz-da ’ Prav ko se je pripravljal, v ® z vso prizadetostjo poglobi *drui nost 111 kulturo. Rossi je re , , al svojo ljubezen do kultu-jo , ntenzivno športno dejavnost-padel&r lzklJuCuJe trditve, da je tiče 2 zidu zaradi nenadne orno- pravi verski čut ga ni bioit ’ da se ne bi odločil za dehti ratll!no levico. Hotel se je bo-ijj , aa socialno pravičnost za vse »asr> hil naravno v nepomirljivem Protju s fašističnimi tolpami. bez»e*°Va smrt 111 rezultat nesreč-lPoau slučaja, saj drugače ne bi tar*e razumeti obsodb parlamen-bt th' 'rultumikov in delavcev, ne lt0 , 0gl' obrazložiti, zakaj so ta-*o Uk*'116 univerze še zaprte in p ” zasedli študenti. Binj J® nadaljeval: «Paolo mokk . umrl mlad, ker je bil de-Po at in antifašist, in v Italiji Sftirt °** * * * v°boclitvi umirajo nasilne •tl o,Sam° demokrati in antifaši-• Skupine jih ^ 6asa mladih škvadristov nemoteno delujejo in teiekf6 ° V Parlamentu hrabrijo in-Ua*ne in moralne reve. To so Sar ki niso razumeli niče- Vili, življenju, o zgodovini in ci-pojjjb ji' Z nasiljem skušajo iz-rain0' sv°ie Prazno življenje, mo-•voin *n intelektualno ničevost, kot nesPosobnost, da bi živeli "SeriT* 1JudJe” °bsortk m°ram izreči zelo hudo m pbo,» je nadaljeval prof. Bite' jj^splucija filozofske fakulte-študo * v*'ne izjave docentov ter peDn n ov govore o posrednih in ka, , rednih odgovornostih člove-ihier^ V°dl to univerzo. Njegovega stijn n fta. ki je umrl zaradi faši-ys '«a napada. Ta človek poleg pr,*, bi imel za potrebno, da bi U osebno v stik s starši Pao-■ zato —........................ da odstrani študente, ki so mirno zasedli fakulteto. Ta človek je moralno, in ne samo moralno odgovoren za smrt Paola Rossija. Niti taka tragedija ni bila dovolj, da bi se zavedel svoje dolžnosti. Bolečina, užaljenost in protest se stapljajo v žgočem spominu, ko se zadnjič poslavljamo od žrtve, saj je študent Paolo Rossi imel za svojo dolžnost, da se bori za temeljito «pre-osnovo univerze proti sramotnemu fašističnemu nasilju.® Prof. Bini je zaključil: «Paolo ne zahteva počastitev in objokovanj, temveč konkretno obveznost, konkretno, odločno in pogumni akcijo, da bo Paolo zadnja žrtev absurdnega in sramotnega položaja, da se odločno preobrazi celotno življenje v naši državi.« Ko je prof. Bini prišel do zadnjega dela svojega govora, je nenadoma prišlo do fašističnega napada pred rektoratom v bližini vodnjaka Minerve. Sledil je pretep, med katerim sta bila ranjena 24-letni Gino Massimi in 20-letni Dino Tieri. V polikliniki so jima preskrbeli zdravniško pomoč in se bosta morala zdraviti osem oziroma sedem dni. Po govoru so skupine študentov odšle proti petim fakultetam in so se ponovno zaprle v poslopjih Na oknih so obesili' transparente z zahtevami po odstopu rektorja. Pred univerzo pa je na asfaltu velik napis »Paolo živi*. Truplo Paola Rossija bodo pokopali na pokopališču Prima por-ta v družinski grobnici. Univerzitetni odbor vseh demokratičnih študentskih organizacij (ANFUI, UNAU in UNURI) je proglasil dvodnevno stavko vseh italijanskih univerz, ki bo 2- in 3. maja. Stavka je proglašena v podporo zahtevam po demokratizaciji rimske univerze in odstopu rektorja Papija. Isti odbor je tudi sklenil, da bodo med stavko izvedli vrsto pobud v okviru vseh univerz, da se dosežejo jasna stališča vseh političnih sil v parlamentu in v vladi. Na vseh zasedenih fakultetah rimske univerze so bile dopoldne skupščine, na katerih so razpravljali o resoluciji, ki so jo sestavili na filozofski fakulteti. V resoluciji študentje in profesorji zahtevajo: 1. Takojšen odstop rektorja Papija, pri čemer opominjajo, da je treba temeljito spremeniti zakone. tako da se omogoči resna demokratična samouprava na univerzah, saj sedaj lahko samo minister za šolstvo odstavi rektorja. ki noče odstopiti. 2. Sklicanje akademskega sveta, ki naj izvoli novega rektorja, pri čemer je treba prej razpravljati o kandidaturah tudi na sestankih fakultetnih svetov. 3. Takojšen razpust fašističnih univerzitetnih organizacij, pri čemer je treba dosledno izvajati črko in duha zakonov ter ustave. 4. V tej tvezi je treba obnoviti demokratično življenje na u-niverzi. 5. Na skupščinah so končno razpravljali o sklepu, da nadaljujejo zasedbo fakultet, dokler ne bosta izpolnjeni zahtevi, izraženi v prvi in tretji točki (odstop rek. torja ter razpust fašističnih organizacij). Niso še znani izidi skupščin, vendar je zelo verjetno, da se bo zasedba fakultet nadaljevala in da bo istočasno tudi prišlo do proglasitve stavke profesorjev in asistentov za nedoločen čas. «Iz odgovornih krogov« se je izvedelo, da bo rektor univerze v ponedeljek, 2. maja sklical akademski senat ob 11. uri. Do tega sklicanja je menda prišlo po nasvetu ministra za šolstvo Guija, ki je rektorju obrazložil primernost takega ukrepa. Po istih vesteh bo senat baje razpravljal o ukrepih za ugotovitev odgovornih za nerede in za redno obnovitev dela na univerzi. Številne fakultete rimske univerze so bile zasedene vso noč. Študentje so se bolje organizirali in so prejeli tudi obsežno pomoč od uslužbencev javne tržnice, ki so jim pripeljali živila. Tako so uredili menze in redno prehrano, ter so poskrbeli tudi za zasilna ležišča. Poslopja univerze je vso noč stražila policija, tako da ponoči ni prišlo do novih izgredov. Nekaj po 12. uri pa je organizirana fašistična tolpa napadla sedež RAI-TV v Ul. del Babuino. Nenadoma so se zbrali pred sedežem, pričeli kričati in metati kamenje v okna, tako da so več o)cen razbili. Metali so letake, pod katerimi je podpisana pro-misin-ska študentska skupina «Caravel-la» in v katerih demantirajo vesti o verzijah «socialkomunistič-nega tiska« o smrti študenta Paola Rosija. Ko je nastopila policija, se je tolpa naglo razbežala, tako da je bila intervencija povsem brezuspešna in niso nobenega napadalca prijeli. Aretirali pa so dva pripadnika skrajno desničarskih skupin, 27-letnega Amleta Fabianija in 23-letnega Attilia Strippolija, ki so ju agenti komisariata Santippoli-to zalotili, ko sta lepila lepake na nedovoljenih krajih. Oba so odpeljali v zapore Regina Coeli in ju prijavili sodišču. Strippoli je že star znanec policije zaradi svoje dejavnosti. Lani so ga zalotili, ko je z avtom fiat 600 prevažal nekaj kilogramov eksploziva in veliko število detonatorjev. Sodna izvedenca prof. Carella in prof Giorda sta včeraj zaključila obdukcijo trupla ubitega študenta, danes pa sta pričela pregledovati razne dele trupla, tako lahko ugo- tovijo pokojnikovo zdravstveno stanje. To delo bo trajalo okoli petnast dni in bosta šele kasneje lahko predložila sodniku svoje izsledke. Dva duhovnika, pater Donald Cave in pater Moise Roy, ki sta bila Rossijeva prijatelja in spovednika, sta zanikala možnost, da bi Rossiju brez drugih razlogov nenadoma postalo slabo. Rossi je bil skavt in je bil med izleti po planinah vedno eden najkrepkejših mladeničev. Roy je izjavil, da ni bilo Rossiju nikoli slabo in da ni trpel za vrtoglavico. Iz vseh univerzitetnih središč Italije poročajo o odločnih protestih zaradi fašističnih izgredov v Rimu. V veliki dvorani univerze v Milanu so se danes sestali predstavniki predstavniških organizmov, ki so izrazili ((užaljenost vseh milanskih demokratov zaradi sramotnega uboja študenta Paola Rossija. Med manifestacijo je prišlo do izgovorov, ki so jih povzročili fašisti in med katerimi je (Nadaljevanje na 2. strani) niiiiiiiiiiiMiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiifiiniiiiMiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiii PRVOMAJSKE IZJAVE PO KOPRSKEM RADIU Za poglobitev bratskega sodelovanja delavcev in sindikatov Italije in SFRJ Izjave Svetozara Vukmanoviča, Pavla Pečarja, Agostina Novelle in Itala Viglianesija KOPER, 30. — Koprska radijska postaja je zaprosila — v okviru sodelovanja med obema sosednima državama, zlasti pa njunih delovnih ljudi — za letošnji prvi maj posebne izjave sindikalnih voditeljev obeh držav: Svetozara Vukmanoviča in Pavla Pečarja po eni strani, po drugi strani pa voditeljev CGIL in UIL Novello in Villanesija. Svetozar Vukmanovič je v zvezi s sodelovanjem delovnih ljudi Jugoslavije in Italije dejal: • Naša delavska gibanja že več let pospešujejo tesno sodelovanje, čeprav delujejo v različnih pogojih. Naše delavsko gibanje se bori za aktivnejšo udeležbo delavcev pri vodstvu proizvodnje in za vedno večjo odvisnost osebnih dohodkov kot rezultatov samega dela V Italiji pa se borba delavcev nujno izraža v drugačnih oblikah in v svoji borbi dosega italijansko delavsko gibanje velike uspehe. Jugoslovanski delavci želijo italijanskim delavcem novih zmag v njihovi borbi za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev in tudi za večjo udeležbo v upravi podjetij in pri delitvi dohodka. Pa je poklical policijo. Eden od številnih spopadov, ki »o jih izzvali fašisti pred rimsko univerzo Želimo tudi, da bi italijanski delavci v svoja borbi proti monopolom dosegli vedno trdnejše položaje na poti k enotnosti in pri krepitvi svoje vloge v političnem in socialnem življenju. Ob prvomajskem prazniku izražamo italijanskim delavcem svojo so- lidarnost in jim želimo, da bi izkoristili tudi to priložnost za dosego novih zmag. V znamenju mednarodnega delavskega praznika želimo, da bi naše sodelovanje z italijanskim delavskim in sindikalnim gibanjem postalo še plodnejše v okviru realnih in skupnih koristi italijanskega in jugoslovanskega delavskega razreda.* Predsednik občinskega sindikalnega sveta v Kopru Pavle Pečar pa je izjavil: ((Letošnji prvi maj praznujemo v Jugoslaviji v vsestransko razgibanem snovanju in delu, ki mu daje ton reforma, ki smo jo pričeli izvajati sredi lanskega leta. Reformo so zahtevali in jo oblikovali naši delovni ljudje sami kot pogoj za še hitrejši gospodarski in družbeni napredek, za stabilizacijo gospodarstva in za izboljšanje materialnega ter družbenega položaja delavcev. Reformni ukrepi gredo odločno v to smer in že dajejo pričakovane rezultate: krepi se materialna baza samoupravljanja — za ilustracijo samo podatek, da so se sredstva, s katerimi razpolagajo podjetja v koprski občini v lanskem letu povečala za 38 odstotkov. To sprošča ustvarjalno iniciativo, delovno zavzetost in interes za gospodarjenje naših delavcev, kar dokazujejo zelo u-godni rezultati gospodarjenja po reformi, dalje realnost in zrelost proizvajalcev pri delitvi dohodka, saj so se naložbe v sklade podjetij v občini Koper povečale v lanskem letu za 79 odstotkov ,masa sredstev za osebne dohodke pa za 24 odstotkov: za izobraževanje so podjetja namenila za 48 odstotkov več sredstev kot leto prej itd. Ti in še drugi podatki zgovorno potrjujejo pravilnost reforme in moč našega samoupravnega sistema, ki ima poleg izrednega gospodarskega pomena predvsem tudi globok družbeni in humani značaj, ker nadalje osvobaja delovnega človeka in ga postavlja v položaj, da neposredno odloča o presežnem delu, ureja proizvodne odnose, si z delom izboljšuje osebni in družbeni standard itd.: skratka, postavlja ga v položaj resničnega gospodarja, ko sam brez posrednikov in varuhov s polno odgovornostjo uresničuje svoje pravice in dolžnosti ter si kroji usodo. Nadaljnja stabilizacija in razvoj našega gospodarstva in na tej podlagi temelječe izboljšanje standarda ter krepitev samoupravljanja in socialističnih družbenih odnosov je moja želja, našim delovnim ljudem za letošnji praznik dela. Prvi maj pa je tudi praznik in simbol boja m solidarnosti delavskega razreda in delovnih ljudi vsega sveta, vseh naprednih sil, ki se bojujejo za svobodo, za mir, za socializem. V tem smislu pozdravljam in čestitam za prvi maj tudi delavcem dežele Furlanije - Julijske krajine ter delavcem modenske pokrajine, s katerimi imamo več let plodne in obojestransko koristne stike.« Generalni tajnik CGIL, poslanec Agostino Novella je v pogovoru z dopisnikom koprskega radia dejal: ((Bratske vezi, ki že dolgo povezujejo CGIL in jugoslovanske sindikate, so trdne in želimo da bi postale plodne. Te vezi nastajajo spričo naše bližine in torej tudi zaradi splošnih koristi, ki so nam skupne, spričo nenehnega boljšanja odnosov med našima državama. Te vezi pa nastajajo predvsem zaradi globokih in trdnih interesov naše organizacije in delavcev, ki jih predstavlja, ter spričo vztrajnih naporov in tudi žrtev, ki jih jugoslovanski delavci vlagajo za zgraditev nove družbe, ki bo pra-vičnješa in ki bo bolj v skladu z zahtevami napredka, demokracije in blaginje. Z velikim zanimanjem spremljamo glede tega pogumne pobude za reformo organizacije gospodarstva v Jugoslaviji, da bi delavci dobili vedno bolj vlogo voditeljev v upravi gospodarstva ter da bi se še nadalje razširila podlaga socialistične demokracije. Naša država pa je v popolnoma drugačnih pogojih in v njej se delavci borijo za dosego višjih plač, da se jim zajamči delo, za dosego sindikalnih in demokratičnih svobo- ščin. Iz teh borb, ki imajo velik pomen tudi za bolj splošno bitko za socialno in demokratično obnovo italijanske družbe, raste in se razvija enotna volja delavcev. To je v lika nujnost po enotnosti delavcev in sindikatov tako v okviru države za poraz napadalnosti delodajalcev, kakor tudi v mednarodnem okviru za obrambo pred vedno bolj koordiniranimi napadi velikih industrijskih in finančnih monopolov. Akcijska enotnost delavcev in sindikatov se v naši državi vedno bolj širi in utrjuje, napredujejo pa tudi pobude za dosego sindikalne enotnosti. Zato so se morali opustiti — spričo takih potreb — poskusi vnašanja raz-bijaštva v italijansko sindikalno gibanje. Zato so tudi v mednarodnem okviru vedno bolj osamljena stališča tistih, ki še vedno zagovarjajo metode ideološke diskriminacije in razbijanja. Za u-resničenje najširše enotnosti sindikatov in delavcev v vseh državah v borbi proti kapitalističnemu izkoriščanju, proti imperializmu in za svobodo narodov ter za mir, bosta CGIL in Zveza sindikatov Jugoslavije nastopali v strnjeni enotnosti. V tem okviru je zlasti važna solidarnost z borbo junaškega in izmučenega vietnamskega ljudstva proti Imperialističnemu napadu, ki vedno bolj ogroža svetovni mir.® Generalni tajnik socialdemokratskega sindikata UIl sen. Vi-glianesi pa je izjavil: ((Dragi tovariši, bratske vezi med italijanskimi in jugoslovanskimi delavci so postale v teh zadnjih letih še tesnejše zaradi dobrih odnosov med našo UIL in vašimi sindikati, ki so se še bol, poglobili. Ne glede na ideologi je in razlike med državnima re žimoma so jugoslovanski in ita hjanski delavci dokazali, da hočejo dvigniti svojo življenjsko raven in da se hočejo boriti proti vsem oviram, ki utegnejo spraviti svetovni mir v nevarnosj. V imenu idealov svobode in socializma, v katero verjamemo zaradi socialnega napredka in za pomiritev vseh narodov, praznujemo, dragi jugoslovanski tovariši, ta prvi maj, za katerega vam italijanski delavci želijo, da bi ga preživeli v popolnem zdravju. Naj živi prvi maj, praznik delavcev! Naj živijo jugoslovanski in italijanski delavci v bratskem prijateljstvu!« Prvomajski proglas vodstva CGIL Delavke in delavci Italije! Ob tem prvem maju ste močno zavzeti v velikih in o-slrih sindikalnih borbah, da dosežete izobljšanje mezd in plač, da zagotovite zaposlitev in sindikalne svoboščine. S svojo borbo zahtevate tudi viš* je pokojnine in primerno zdravniško oskrbo v okviru sodobnega in demokratičnega sistema socialne varnosti. S svojo borbo izražate svojo vo- Program prvomajskih današnjih proslav na Tržaškem in Goriškem objavljamo v našem Tržaškem dnevniku na 8. strani in v Goriško - beneškem dnevniku na 11. strani. 1 jo po globoki gospodarski in družbena obnovi ter po napredku demokracije in omike v deželi. Toda nasproti vašim težnjam se upirajo delodajalci s trmasto nepopustljivostjo- Iz tega izvirata razvoj gibanja in naraščajoča akcijska enotnost med delavci in njihovimi sindikalnimi organizacijami. Sedanja srečanja med CGIL, CISL in UIL zorijo v novem sindikalnem ozračju, saj so razbila spletke delodajalcev, ki bi radi razcepili do> lavski razred; ta srečanja prispevajo tudi k napredku politike sindikalne enotnosti, ki je bistven pogoj za vsak kulturni, družbeni in gospodarski napredek. Delavke in delavci 1 Ob tem prvem maju, ki je šestdeseti od ustanovitve stare in slavne Splošne zveze dela, velja bratski in solidarni pozdrav CGIL delavcem vsega sveta, vsem demokratom in borcem za svobodo in mir, in še posebno junaškemu in mučeniškemu vietnamskemu ljudstvu, ki se bori za svojo neodvisnost in mir proti krutemu imperialističnemu napadu. Prisrčni pozdrav in voščilo CGIL veljata kovinarjem, gradbincem, delavcem živilske industrije, uslužbencem državnih in javnih ustanov, upokojencem, vsem moškim in ženskam, ki na poljih, v uradih in v delavnicah bijejo svoj enotni boj za svobodo, plačo, zaposlitev in mir. Danes iz vesolja pozdrav delavcem MOSKVA, 30. — Agencija Tass Je javila, da bodo jutri, na praznik dela prihajale iz oddaHenega vesolja zvoki ((Internacionale«, ki bodo pozivale delavce sveta, naj se združijo proti zatiralcem. Z Zemlje bodo namreč dali znak in «Luna 10» bo začela znova oddajati ((Internacionalo«. Kakor je znano, je «Luna 10» tudi ob začetku 23. kongresa KP SZ oddajala ((Internacionalo«, ki so jo poslušali zbrani delegati. Agencija Tass javlja, da je ((Luna 10», ki so jo izstrelili 31. marca, napravila že 218 krogov okoli Lune in je preletela skuono približno tri milijone kilometrov. SAJGON, 30. — Ob delavskei prazniku i. maja je splošna zveš dela v Vietnamu, ki je ena gla nih sindikalnih organizacij v Ju nem Vietnamu, objavila razglas, katerem poudarja, da morajo vie namske zadeve rešiti Vietnami sami brez vsakega ameriškeg vmešavanja. Sindikat poziva vli do, naj «najde naglo sredstvo, d se doseže mir«, in naj «da ukazi da tuje čete ustavijo bombardiri nje ter uporabljanje kemijski snovi za uničevanje rastlinstvi Dalje poziva sindikat vlado, ns ukine cenzuro policijsko mučenj ter naj zahteva absolutno suvi renost glede sojenja zločinov, 1 jih storijo tujci. [mol mevnl — 2 — 1. maj 1966 POLJSKI ODGOVOR NA NOTO BONSKE VLADE Poljska vlada poudarja pogoje ki jih mora bonska vlada izpolniti Meja na Odri in Nisi mora veljati za dokončno - Nemčija se mora odpovedati atomskemu orožju in priznati dejansko stanje v Evropi VARŠAVA, 30. — Poljska vlada je danes javila, da je poslala včeraj zahodnonemški vladi po svojem poslaniku v Kopen-hagnu odgovor na noto, ki jo je bil Bonn poslal 24. marca polj. ski vladi. Poljska nota pobija nemško tezo o najvažnejših vprašanjih evrop- ske politike in poudarja, da je za okrepitev varnosti in miru v Evropi potrebno, da zahodnonemška vlada izpolni naslednje pogoje: 1. Uradno se mora odpovedati ozemeljskim zahtevam do Poljske. 2. Priznati mora neobstoj in neveljavnost muenchenske pogodbe iz leta 1938. 3. Priznati mora Nemško demokratično republiko kot polnopravno nemško državo in kot partnerico za združitev Nemčije. 4. Točno mora določiti značaj prihodnje združene Nemčije, zlasti se mora v celoti odpovedati atomskemu o-rožju. 5. Zavzame naj konstruktivno stališče do rešitev, tudi delnih, ki naj pripeljejo do pomirjenja v Evropi. Poljska nota ugotavlja, da nemško stališče nikakor ne dokazuje, da je zahodnonemška vlada menjala dosedanjo politiko, in dodaja, da je bonska nota proučila evropska vprašanja na tak način, ki je zelo daleč od zgodovinske resnice, in je s tem pokazala, da se ne ozira na potek dejanskih odnosov v povojni Evropi. Glede meja poudarja poljska no; ta, da mora sedanja meja na Odri in Nisi veljati za dokončno, in poljska vlada odločno zavrača tezo v nemški noti, češ da Nemčija že vedno obstaja V okviru meja iz leta 1937. Nato ugotavlja nota, da teži Zahodna Nemčija za tem, da si priključi Vzhodno Nemčijo, in da bon. sko stališče škoduje miru v Evro-pi, ker ne priznava vlade vzhodnonemške republike in ji je celo sovražna. Nato ugotavlja nota, da so bili zahodnonemški predlogi postavljeni z namenom varanja javnega mnenja in opravičevanja lastne politike oboroževanja in revan-šističnih zahtev. Glasilo poljske komunistične stranke ((Tribuna Ludu» pravi v svojem komentarju, da v nemški noti manjka priznanje zločinov, ki so povezani s tretjim rajhom in neizbežnost posledic, ki iz tega tudi politično izhajajo. List poudarja ((porajanje hitlerjevskega gibanja v Nemški zvezni republiki, sedanjo navzočnost bivših nacistov v državnem aparatu in revanši-stične manifestacije begunskih organizacij« ter zaključuje: «Bonn mora razumeti, da je pogoj za mir priznanje sedanjega stanja v Evropi.* Nov močan spopad med Izraelci in Jordanci AMAN, 30. — V jordanski prestolnici so objavili uradno poročilo, ki poroča o novem izraelsko-jor-danskem incidentu, ki se je dogodil v noči od petka na soboto. Poročilo pravi, da so izraelske obo- DOMAČI ŠPORT NOGOMET II. amaterska kategorija Ob 16. uri v Romansu S. CANCIANO . PRIMORJE III. amaterska kategorija Ob 16. uri v Boljuncu ROSANDRA ŽERJAL ■ S. ANNA ODBOJKA ajei j Ženska A liga ,/iuu ,(viu Ob 11. uri na stadionu «Prvi maj» BOR . SESTESE ŽENSKA B LIGA Ob 16. uri v telovadnici na Lar-go Culiat 2 v Gorici AGI B • BREG KOŠARKA Ob 11. uri v telovadnici v Ulici della Valle BOR - SERVOLANA SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST obvešča vsa slovenska zamejska društva, da ob dvajsetletnici obnovitve društvenega delovanja priredi 8. maja 1966 ekipno tekmovanje v planinsko - orientacijskem pohodu. Proga bo predvidoma speljana s startom in ciljem v Nabrežini. Najbolje plasirano društvo bo prejelo prehodni pokal — člani prvih treh ekip pa kolajne. Vpisovanje bo do 5. 5. 1966 v Tržaški knjigarni, kjer dobi-dobite tudi vse potrebne informacije. A SKUPINA CLi Danes pri Sv. Soboti Triestina-Cremonese Danes popoldne bo Triestina i-mela v gosteh Cremonese. Tržačani bodo nastopili v postavi Colo-vatti, Cattonar, D’Eri, Pez, Var-glien, Ferrara, Mantovani, Palio, Miani, Beorchia (Canzian) in Scala. TRIESTINA — CREMONESE Falchi ' BIELLESE — ENTELLA Sorrentino LEGNANO — COMO De Marco PARMA — TREVIGLIESE Bianchi PIACENZA — CRDA Monteverde RAPALLO — IVREA Palumbo SAVONA — MESTRINA Bravi SOLBIATESE — UDINESE Pignatti TREVISO — MARZOTTO Capriccioli NOGOMET DANES TENIS BOLOGNA, 30. — Italija je premagala v izločilnem dvoboju B skupine evropske cone za Davisov pokal Sovjetsko zvezo 4:1. Pietran-geli je premagal Ivanova 6:3, 6:1, 6:4, Tacchini pa Lejusa 6:1, 6:3, 6:2. KOŠARKA SANTIAGO, 30. — V predzadnjem dnevu neuradnega svetovnega prvenstva je SZ premagala Bolgarijo 83:74 ( 40:30), Brazilija pa Čile 87:84 (43:31). Po današnjih tekmah imajo samo še Jugoslavija, ZDA in SZ možnost, da osvojijo prvo mesto. Jugoslavija bo v zadnjem dnevu nastopila proti Španiji, ZDA pa proti SŽ. Začasna lestvica je naslednja: 1. SZ 9 točk (5 tekem) 2. Jugoslavija 9 točk (5 tekem) 3. ZDA 9 točk (5 tekem) 4. Bolgarija 9 točk (6 tekem) 5. Brazilija 9 točk (6 tekem) 6. Španija 6 točk (5 tekem) 7. Čile 6 točk (6 tekem) Na lestvici najboljših strelcev vodi čilski igralec Juan Guillermo Thompson s 116 točkami pred Jugoslovanom Koračem (112) in Bolgarom Branzovom (111). NOGOMET LJUBLJANA, 30. V prvenstveni tekmi I. jugoslovanske zvezne lige je domača Olimnija premagala Sarajevo 3:1 (1:1). POTOVALNI UKAD ki so za frontna zaledja 0 Istri in do Kvarnerskih oto-v Prevažali vojaški material. ,.f° Ol bilo nič čudnega, da je dogodek, ki je pričal o ob-JU in delovanju naše «koman-, ®estai v Trstu, šel okupatorja ® njegovim hlapcem silno na 0e- Ta naša komanda je vse -&} svoie ustanovitve poleti leta ^. knela nepretrgano svoj se-, 7 Trstu; to dokazuje, da je e a dobre in zanesljive ljudi. ,Sicer smo izgubili dva nena-^sstljiva tovariša: tovariša Ja-■ tehničnega mojstra, in pa na-js6*®jka politkomisarja Matjašiči*1 je bil nekaj časa duša sa-j^nih skupin v Trstu. , pa komanda je med drugimi tiki Svoi° bazo tudi na Trste-Vsem članom je bila ta toč- 1 nnjbolj priljubljena, čeravno ,toWla težko dostopna. V tej po- Jtnki si nekako visel nad vsem °ni kakor v kakem opazoval-balonu. Pričakovanju, da bo Trst o-tii v°jen’ so tile naloge naših ak-dol skuPln vedno večje, že ^,f>° so se na tržaških zidovih VIJala gesla, ki so govorila o zavezniških in partizanska V°iska nad nacifašističnim j^aterjem. Napis Včeraj Stalin-5 • danes Beograd, jutri Trst! je ^pisom komande mesta Trst J« ! vse pogostejši. Ta jutri se ^Približeval naglo, a v zelo tež-ta t 0k°iiščinah. Zato je spomin Ij, aneve in na te priprave nam v težaškim delavcem med najdbi v našem življenju, te ^Pteljeno smo snovali načr-kako bomo delovali, ko bo ^ Pil oaiočilen čas. Nismo pa akc" tuhtali, temveč smo naše tiral' 6 skuPine tudi stalno «tre-sHoU>> ^avedali smo se. da ni- da sami. Naša mestna koman- KOv V tila v sklopu 9. korpusa jj iu POS. Zato se kljub stal-Ijetig °Iltvi Pi®1110 Cutlli osam- ^a?5 na Trstenlku nas je spod-W a. ihi kolikor bi bilo treba, host izzivala. da bi svojo aktivih °lu'ePili- Ta točka nas je P®kak ^ tuc11 na mlsll> da, smo p 0 na osvobojenem ozemlju, ta ^ koncu aprila 1945. leta je bjjj, aza že opravila svoje. Vse tekt S6 til° treba muditi na VS1 Jsldh in okrajnih komandah, teantilani komande mesta s ko-vtedaantom in politkomisarjem Bed | S° 1)111 zadolženi, da pre-ker,el0 stanje naše vojske, bun-'tžan * or°žjem, organizirati do-]e .J6 orožja v mesto. Končno 8ttl ° trel)a misliti tudi na or-tekt^^0 Pomožne službe naših k0rri°rskih enot. V ta namen je mesta sklicala sestanek !U odgovornih kadrov raznih in s.' Ti ljudje so bili italijanske tejj °Venske narodnosti. Ta sesta-« je dal točno sliko o na-Od j041 in naši pripravljenosti, teest a dne so bile komanda Pri^ 111 vse njene sile v stalni °fienosti- *teln esCevalna služba nam je Hjjj Poročala o vseh pomemb-5tio S°Vra^nikovih premikih. Tudi W^eli, da se tržaška profa-sp0r„na reakcija pripravlja, da v ^ntu z okupatorjem prevza-^■no oblast takrat, ko bodo Biti »,naSe mesto morali zapu-tidij Budnost vseh naših organi-Prečn vse te manevre pre- 27 a ^e ob prvih poskusih. h»j j),aprii bi moral biti dan, ko ftat, tdisnil Trstu sramoten pe-7 fQ,predaje načistične komande todj e Profašističnim elementom, djt uv *godovini tržaškega giba-Postal dan, ki je pokazal, sta sem imel čast, da sem končno pozdravil Tržačane v osvobojenem mestu. Ljudje so se vsi srečni objemali s Titovimi partizani. Povsod so plapolale rdeče in narodne zastave obeh narodnosti s peterokrakimi zvezdami. Ostanki onemogle nemške vojske so se v mestu zabunkali na treh ali štirih točkah. Tržaški grad je bil še vedno kot močno utrjen bunker, v njem pa Nemci. 2. maja se na komandi mesta pojavi samozvani poveljnik neobstoječe tržaške CLN vojske, bivši polkovnik Mussolinijeve vojske Fonda Sivio. Kot emisar tržaškega škofa je prinesel sporočilo, da so obkoljeni Nemci v gradu sv. Justa pripravljeni na predajo. V tej zvezi me je povabil, naj bi šel kot zastopnik partizanske vojske na pogajanja s poveljnikom nemške vojske, ki je bila v gradu. Po posvetu s tovariši v komandi mesta sva se s polkovnikom Fondo, ki je bil preoblečen v funkcionarja Rdečega križa, z ambu-latnim avtom odpeljala in prišla v zakristijo katedrale. Tam sva že dobila tržaškega škofa; ta mi je sporočil željo poveljnika nemških vojakov v gradu, da se mislijo predati. Z majorjem Stevom, ki je poveljeval partizanskim enotam, ki so oblegale grad, sva stopila v zvezo s tem nemškim oficirjem in ga povabila na pogovor. Ta nemški komandant nama je potem povedal, da se ne bo predal nam, ker ima nalog, naj se preda Angloameričanom, ki so prišli v Trst s celo tankovsko divizijo in še operirajo na tržaški obali. Njegov nadrejeni, ki je bil utrjen na obali na Opčinah, je namreč z daljnogledom opazoval partizanske tanke, ki so rušili zadnje bunkerje pri Trstu. Zato je v zmoti mislil, da to ne morejo biti raztrganci partizani. Ko smo mu povedali, da je njegov nadrejeni gospod v zmoti, je poveljnik gradu prebledel, saj je uvidel, da bo moral postati partizanski ujetnik in bo moral plačati zlo, ki ga je počel tako dolgo. Še istega dne je na tržaškem gradu zaplapolala jugoslovanska zastava svobode! V mraku je na sedež komande mesta prišel kurir iz štaba novozelandske divizije z brzojavko, v kateri je bila izražena želja, naj se jim dovoli vstop v Trst. Tedaj so me zadolžili, da grem naproti generalu Myru, ki so ga naši usta- da i P°s t>Trst hojj j* Profašističnih oblasti in ste ig 11 svoboden. Komanda me-hii}_ . tedala splošni nalog o mo-Bita Vseh sv0Jih oboroženih kejjg teiredila, da je treba bun-S1te&& 111 80 1)111 P°lnl partizan-totelta °rožla' odpreti. Vse sek-te ®note so se oborožile, 28. tejj ' aPrila pa so mobilizirali hoC* pripadnike Delavske e-seglj 11 • Tako smo pošteno po- ta Ve'’rri6S' Zadnjega aprila, t. J. Pred 1. majem, so trža-* °Žene detevske enote že '6m v rolcl pozdravljale ki Sq a'°že partizane 9. korpusa, ta v Trst kot predhodni- . armade. Od istrske strani t>artjJ6 1)110 že slišati grmenje tel( .j Kih topov, ki so se bli' tf0[/stu s tankovsko divizijo, ^tela nda nnesta je vsem sek-baj j*1 Komandam dala nalogo, hatti® povežejo s prihajajočimi ^ajo ’ da skupno z njimi na-% Ključne okupatorske pozi-*teW So bile tržaškim delavcem > *Pane. *Tvi -v. 61atiat ^ svetojakobskl pro-slavil že kot dan osvobo-Kot politkomisar me- vili na barkovljanski cesti. Ob srečanju sem mu izrekel dobrodošlico ter ga pozdravil v osvobojenem Trstu. On je s svoje strani izrekel čestitke komnadi mesta Trst in vsem partizanskim enotam ob zmagi nad okupatorsko vojsko Tretjega maja so že v jutranjih urah po vsem Trstu plapolale jugoslovanske in tržaške zastave. Ob igranju partizanskih pesmi in v neizmernem veselju tržaških antifašističnih množic smo proslavljali svobodo. FRANC ŠTOKA (iz «Borca») Podobe iz zgodovine Ljubljane Ljubljanska zmaja na »svojem« (Zmajskem) mostu Pred kratkim je izšla v Ljubljani zanimiva publikacija v obliki priročnika, ki v zgoščeni obliki daje v sliki in besedi presek skozi zgodovino glavnega mesta Slovenije, Ljubljane, od prazgodovinskih časov pa vse do današnjih dni. Knjiga nosi naslov iiLjubljana — podobe iz njene zgodovine«, k njeni izdaji pa sta pripomogla Mestni arhiv v Ljubljani in revija ((Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino«. Zbornik je pravzaprav spopolnje- ..............■■nuli............ V koprskem muzeju zgodovinsku ruzstuvu ki je zelo pouiuu in je obenem opomin V okviru proslav petindvajsetletnice ustanovitve Osvobodilne fronte, je bila v koprskem muzeju v torek pomembna slovesnost. V navzočnosti kulturnih in političnih delavcev in predstavnikov oblasti je bil odprt preurejeni in povečani oddelek NOB in druge muzejske zbirke. Ravnatelj muzeja prof. Janez Kramar je v krajšem govoru poudaril pomen praznovanja 25-letnice ustanovitve OF in razvoja NOB na Primorskem in v Istri. Omenil je, da se je v to borbo vključevalo tudi prebivalstvo italijanske narodnosti in aktivno sodelovalo v skupni borbi za osvoboditev. Preurejeni in razširjeni oddelek NOB v koprskem muzeju je za zdaj edini oddelek v treh obalnih občinah, ki zelo pregledno in nazorno prikazuje dogodke, ki so sledili zasedbi Primorske in Istre od leta 1918 do leta 1941, in nato narodnoosvobodilno borbo vse do leta 1945. Verjamemo, da bo v poletni turistični sezoni ta oddelek obiskal marsikateri inozemski turist in odšel iz njega zadovoljen, ker bo v razstavljenih dokumentih, slikah in predmetih dobil vsaj približno sliko, kako se je začela in potekala narodnoosvobodilna borba. Oddelek NOB je nameščen v dveh večjih sobah, desno in levo na vrhu dvojnih stopnic. V levi sobi je prikazana zasedba Primorske in Istre leta 1918, za- četek fašističnega divjanja, prepoved uporabe slovenskega jezika, uničenje vseh kulturnih in gospodarskih ustanov, požig Narodnega doma v Trstu, začetki delovanja tajne organizacije «TI GR« in končno sramotni dokument prodaje Primorske, Istre in dela Dalmacije Italiji, če na strani antante stopi v vojno proti Avstriji in Nemčiji leta 1915. Ta sramotni dokument ima datum 26. IV. 1915. V desni sobi pa je drugi del NOB, ki prikazuje začetke oboroženega upora, potek in konec borbe za osvoboditev. Prepričani smo, da bo kratek opis, kaj obiskovalec lahko vidi v oddelku NOB, zanimal marsikaterega bralca Frimorskega dnevnika, zato bomo skušali prikazati nekaj zanimivejših zgodovinskih obdobij, ki jih nazorno prikazujejo muzejske zbirke. Takoj ob vhodu na levi strani je velik volilni lepak glavne volilne komisije za volitve dne 15. maja 1921. Takrat so kandidirali tudi slovenski kandidati: Ivan Regent, Anton Juraga, Jože Tun-tar, dr. Josip Vilfan in drugi. Znano je, da sta takrat Ivan Regent in dr. Henrik Tuma v prvih djjfelj, letih zasedbe Primorske irt Ištre, razpredla po Julijski krajini socialistične, politične, sindikalne in kulturne organizacije. Leta 1921 so vse te organizacije prestopile v KPI. Takrat so socialisti govorili, da se ima KPI za tak uspeh zahvaliti tedanjim slovenskim socialistom v Julijski krajini. Naj omenimo še Joža llotval — Jaki «Mora X» 66 to, da je bil takrat urednik ((Dela« Ivan Regent in da je «Delo» izhajalo v Trstu kot slovensko glasilo KPI. Ko pregledujemo dokumente, spoznamo iz njih prve začetke fašističnega divjanja v Slovenski Istri. Dokumenti prikazujejo teror ob volitvah dne 15. maja 1921. V Čežarjih so takrat fašisti požgali hiše; Lovru Vatovcu, Antonu Sosiču, Josipu Vatovcu, Antonu Bordonu pa skedenj. Šestim drugim posestnikom so delno požgali poslopja in povzročili škode za 168.600 lir. To fašistično divjanje je bilo maščevanje zato, ker so se slovenski volivci v Marezigah v obrambo svojih pravic uprli napadu fašistov in jih nekaj pobili, ostale po pognali v paničen beg. O fašističnih zločinih v Istri je tržaški škof Borto-lomasi poročal v Rim takratnemu papežu Benediktu XV. Ta je v odgovoru med drugim zapisal: «Naše srce je še bolj užaloščeno, ker slišimo, da so vsa ta grozodejstva ostala praktično nekaznovana.« Res, fašisti so bili verjetno še nagrajeni za svoje delo v ((obrambi italijanstva«. Domačini iz Marezig in okoliških vasi pa so prišli prfed fašrstfčrio sodišče" itv so bili obsojeni celo do 20 let ječe. Pod včltko sliko nekdanjih koprskih zaporov je v vitrini razstavljeno okovje za noge in roke, v katere so v teh zaporih vklepali politične jetnike. Obiskovalcu se zdi, da ga obdaja vzdušje takratnih hudih časov, ko se pomika naprej od slike do slike, od dokumenta do dokumenta. Obide ga nekakšna mršavica, ko bere besedilo pojasnila: «Marca 1923 je prefekt za Julijsko krajino obvestil vse župane in javne funkcionarje, da je ministrstvo z naredbo prepovedalo rabo ((lokalnih jezikov slovenščine in hrvaščine«. Dne 28. marca 1923 so bila s kraljevim dekretom odpravljena vsa slovenska krajevna imena. Kot višek vsemu temu je priložen letak z napisom: Qui si par-la solamente la lingua italiana. Na velikonočni ponedeljek dne 21. aprila 1919 se je v Gabrovici pri Črnem Kalu zbrala večja skupina ljudi iz Ospa, Tinjana, Gabrovice, Črnega Kala, Rižane, Cežarjev, Pobegov in nekaterih drugih vasi. Pripravljali so načrt, da bi z množičnim pohodom odšli v Dekane in tam zahtevali od vojaške oblasti, naj se mirno umaknejo iz naših krajev. Konec aprila 1919 sta v Solkan odšla dva tovariša iz Klanca in Ocizle. Poiskala sta Srebrniča in ga naprosila za navodila, kako naj začneta z organiziranjem celic KP. Ljudje so občutili, da se bo fašistični teror stopnjeval, zato so se na to pripravljali. Kako? V vitrini vidi obiskovalec Komunistični koledar, en izvod glasila Kmetski glas, ki so ga komunisti Gabrovice v svoji ilegalni tehniki razmnoževali in razdeljevali med ljudstvo že leta 1932. Pojavljajo se tudi publikacije tajne organizacije «TIGR», Ljudska fronta in Svoboda. Pinko Tomažič, organizator partije v Slovenskem Primorju in Istri piše v glasilu Plamen spodbudne članke. Tako beremo med drugim naslednje: «... mladina je tista sila, ki je edina v stanju vzdrževati kakršenkoli pritisk in ohraniti in čuvati naš narodni čut.» Od te sobe se obiskovalec poslavlja z grenkim občutkom in ugotovitvijo: To ljudstvo je pokazalo izredno žilavost in odpornost, da ga fašizem ni strl in uničil narodnostno in materialno. Bežno se ozre še na sramoten dokument z dne 26. IV. 1915, ko je antanta tajno obljubljala Italiji Primorsko, Istro in del Dalmacije z otoki, če stopi v vojno na njeno stran. To je bila nagrada, sramotna kupčija z zemljo in ljudmi, ki niso pripadali ne eni ne drugi podpisnici tega sramotnega akta. V drugi sobi je vzdušje vse drugačno. Tu so dokumenti začetka, poteka in konca osvobodilne borbe na Primorskem. 2e takoj ob vhodu je dokument, ki pojasnjuje, kako je Centralni komite KPS poslal na Primorsko v avgustu 1941 12 vodilnih tovarišev. Med prvimi je bil Oskar Kovačič, nato Lev Kovačič, Ervin Dolgan, Anton Velušček-Matevž, Tomo Brejc, Albin Čo-tar, Tone Šturm, Darko Maru-šič-Blaž in drugi. Obiskovalec vidi sliki Toneta Tomšiča in Oskarja Kovačiča, zraven pa velik barvni lepak z napisom: Zgrabimo vsi za orožje! Na lepaku tri močne roke visoko v zrak v stisnjenih pesteh dvigajo puške. Tu je tudi besedilo partizanske prisege. Iz skice partizanskih akcij na Primorskem vidi obiskovalec večje in manjše napade na okupatorja od začetka oborožene vstaje do zloma fašistične Italije. Nekatere akcije so zaznamovane tudi z datumi, tako na primer akcija na Nanosu dne 18. aprila 1942. Razstavljen je tudi zloglasni dokument — rokopis karabinjerskega podpolkovnika Agueci-ja, >i je zapisal med drugim povelje: «Gli Sloveni dovrebbero essere ammazzati tutti come ca-ni e senza alcuna pieta.» (Vse Slovence je treba pobiti kot pse brez usmiljenja.) Veliko je še dokumentov in predmetov, ki sami govorijo o naporih, borbah in žrtvah pri-niorskega in istrskega ljudstva v narodnoosvobodilni borbi, Tako vidimo partizanski mlin, s katerim so aktivisti Gabrovice v bunkerju «Jamca» nad Gabrovi-co mleli koruzo, da so lahko ku-hali polento za partizane. Znano je, da je takrat fašistična oblast dala zapečatiti vse male mline na vodni pogon ob reki Rižani. Razstavljena je pregledna karta štaba italijanskega armadnega zbora za borbo proti partizanom. Karta prikazuje akcijska področja partizanov v gornji Soški dolini, na Cerkljanskem, v Baški grapi, na Šentviški planoti, v Vipavski dolini, na Krasu, v Brkinih in na Pivki. Razstavljen je dokument iz Gabrovice, ki prikazuje, koliko so prebivalci zbrali za posojilo svobode, čeprav jim je bila vas popolnoma uničena in požgana. Tam je tudi nemški nahrbtnik, ki ga je zaplenil aktivist Anton Bernetič ob napadu na nemško kolono na Katinari pri Črnem Kalu. Kasneje je kot okrožni finančni referent v tem nahrbtniku prenesel nad 3 milijone lir, ki so jih ljudje Slovenske Istre zbrali za pomoč partizanski vojski! Se in še bi lahko naštevali, vendar se nam zdi, da smo deloma prikazali bogastvo, ki je v teh dveh sobah. Vsi dokumenti imajo pisana pojasnila, tako da obiskovalec lahko spozna, kaj predstavljajo. Naj bo to dovolj, ker smo imeli namen, da obiskovalcu zbudimo zanimanje in mu vsaj nekaj povdmo, kaj bo videl. Vse pa lahko povemo s temi besedami: Kdor bo ta oddelek obiskal, bo odšel z vtisom, da je to del tiste velike borbe, del tistega velikega žrtvovanja, ki ga je ljudstvo teh obmorskih krajev prispevalo za svojo osvoboditev. P. A. iiliiiiiiiiiimiiillililllillllliililllilllllllllllllllllMilIlliiiiimiiiitfiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiili POSLASTICA ZA BIBLIOFILE IN KULTURNI SPOMENIK Da se včasih počutimo majhni in vse preveč skromni, je vsekakor posledica naše številčne majhnosti. Z našimi kulturnimi stvaritvami in kulturnimi tradicijami pa se lahko mirno postavimo ob bok večjim narodom. Vendar pa smo včasih celo malce nerodni, da se pomena svojih kulturnih spomenikov niti ne zavedamo. In tako se dogaja, da spomenike naše kulturne preteklosti zanemarjamo, pozabljamo nanje in nanje ne opozarjamo dovolj. Eden takih naših kulturnih spomenikov je tudi knjigotrški katalog ljubljanskega knjigarnarja Janeza Krstnika Mayrja iz leta 1678. Katalog, ki je sicer skromna mala knjižica s seznamom 2500 del, ki jih je ob ustanovitvi svoje knjigarne v Ljubljani nudil na prodaj tiskar in knjigo-tržec Mayr, ki pa je vendar velikega pomena, saj se s tem začenja — in to leta 1678 — v Ljubljani nepretrgana knjigotrška in tiskarska dejavnost. Mayrjeva tiskarna je v Ljubljani začela o-pravljati pomembno kulturno poslanstvo, saj je izdajala vrsto del v latinščini, med njimi tudi publikacije članov akademije, razna nemška dela, pa tudi slovenska knjiga je našla v založniškem programu svoje mesto. Če pri tem upoštevamo, da je bil Mayrjev katalog izdan po vzoru sejemskih knjižnih katalogov, kot so bili v navadi v Frankfurtu in v Leipzigu, potem je pomen ljubljanske knjigarne in njenega prvega knjižnega kataloga toliko večji. Knjigarnar Mayr in z njim Ljubljana sta se torej takrat postavljala ob bok Frankfurtu in Leipzigu, kjer sta še danes najbolj znani knjigotrški središči Evrope. In vendar se do danes pomena Mayrovega kataloga niti nismo prav zavedali, čeprav so naši kulturni in literarni zgodovinarji pisali o njem. V širši kulturni javnosti pa ta katalog skorajda ni bil znan. Res pa je, da je ta katalog, ki je ohranjen v enem samem primeru v ljubljanskem Narodnem muzeju, imel svojo zgodovino. Hranil ga je namreč zbiratelj kranjskih starin Jožef Erberg na gradu Dol pri Ljubljani in tudi popisal v svojem rokopisu. Potem je sled za katalogom izginila in domnevali so, da je odšel v tujino. Kustos deželnega muzeja v Ljubljani Karl Dežman pa je za muzej leta 1880 pridobil del Erbergovih zbirk. Takrat je verjetno neevidentirano tudi katalog prišel v ljubljanski mu-zej, kjer je bil vključen v knjižni fond šele leta 1937. Na njegov obstoj pa je opozoril pred nekaj let-i prof. Branko Reisp. No, zdaj ta znameniti knjižni katalog ne bo več neznan, kajti spoznala ga bo lahko najširša javnost. Mladinska knjiga je namreč pravkar izdala faksimilira-no izdajo tega kataloga. Spremno besedo in redakcijo je opravil Branko Reisp, medtem ko je izdaja teka v organizaciji urednika Martina Žnidaršiča. Foto, tisk in vezavo so opravile Učne delavnice Zavoda za usposabljanje slušno in govorno prizadetih v Ljubljani. Seveda je ta mala knjižica že na naslovni strani prav imenitna, V latinščini je z velikimi črkami naslov dela CA-TALOGUS LIBRORUM... (KATALOG KNJIG, KI SO NA LJUBLJANSKEM JESENSKEM SEJ-MU V KNJIGARNI JANEZA KRSTNIKA MAYRJA NAPRODAJ LETA 1678). Pod tem imenitnim naslovom je velik knjigotrški in tiskarski emblem J. K. Mayrja in spodaj letnica. Na na- Sl- Ru- na in predelana izdaja knjige, ki je prvič izšla leta 1962 pod istim naslovom. Med sodelavci zbornika je najti znana imena slovenskih zgodovinarjev, publicistov, umetnostnih zgodovinarjev in drugih. Kot posebno pomembnost pa je treba vsekakor omeniti dejstvo, da je celotno besedilo zbornika tiskano hkrati v slovenskem, italijanskem in nemškem jeziku. Tako bo ta knjiga o zgodovini Ljubljane vsekakor dostopna tudi mnogim ljudem zunaj meja Jugoslavije in bo koristila hkrati kot poučen pripomoček tudi marsikateremu tujcu, ki ga bo pot zanesla v Ljubljano, bodisi kot turista ali kakorkoli. V uvodnem besedilu ugotavlja njegov avtor osrednje jedro, ki je botrovalo nastanku Ljubljane in vseh drugih naselij pred njo na tem prostoru: ((Ljubljana dolguje svoj nastanek, razvoj m vlogo legi, ki jo ima na pomembnem prehodu med pokrajinami z različno proizvodnjo, na katerem je bila skoraj vedno na prvem mestu zveza med porečjem Donave in posebej Save in Drave na eni strani in Jadranskim morjem na drugi. Ta vloga Ljubljane je del zgodovinske vloge vsega slovenskega prostora.« Svojo razlago o nastanku Ljubljane zaključuje avtor z besedami: «Pot od navadne prehodne postojanke prazgodovinskih časov do glavnega mesta Slovencev in slednjič do glavnega mesta ene izmed republik v socialistični Jugoslaviji je bila dolga in ne vedno preme črtna.« Sledijo opisi posameznih zgodovinskih dob, v katerih spoznamo Ljubljano, oziroma njen prostor, do prihoda Slovanov, seznanimo se z razmerami v kameni dobi, ko so nastala koliščarska naselja ob Ljubljanici, sledimo razvoju železne dobe, ko ljub:jan-ski prostor naseljuje 'lirsko pleme Japodov, dokler se ne zaustavimo v Emoni, ki so jo zgradili Rimljani okrog leta 35 pred našim štetjem. Bralec dobi osnovne podatke o življenju in razmerah v slovenskih krajih v času rimske vladavine. Za Rimljani je ljubljanski in tudi širši slovenski prostor doživel navale Longobardov, zatem Obrov, dokler-se -niso^etoFOg leta 580 tod naselili Slovani. Tedaj je blizu ruševin Emone nastajalo skozi stoletja novo mesto, ki so mu novi prebivalci dah tudi novo ime: Ljubljana. Slede dolga stoletja pod tujo oblastjo, ki se razteza skozi ves srednji vek in še daleč čez, do najnovejše zgodovine. Ljubljana se v splošnem razvoju tudi sama vzpenja med važna središča tedanjih pokrajin in listine ohranjene iz prvih let dvanajstega stoletja omenjajo že hkrati njeno slovensko pa tudi nemško ime: Luvvigana in lat-bach. Nad srednjeveškim mestecem pa se tedaj že dviga Ljubljanski grad. Iz stoletja v stoletje raste pomembnost Ljubljane kot prometne vpadnice iz vseh smeri. Mnogo pretresov in sprememb doživlja Ljubljana, menjajo se njeni fevdalni gospodarji, naskakujejo jo Turki, naseljujejo razni obrtniki in trgovci. Počasi pa ji razni umetniki m stavbarji dajejo podobo razvitega mesta. Pojav zgodnjega kapitalizma na Slovenskem, od druge polovic« 15. stoletja dalje, utrdi tudi Ljubljani njeno vlogo trgovskega središča. Mnogo pretresov doživlja Ljubljana v svojem nadaljnjem razvoju. Niso ji bili neznani ne kmečki punti okoli nje, ne verski boji ob nastanku protestantizma. Tedaj dobe Slovenci svojo prvo knjigo, Trubarjev Katekizem in kmalu zatem tudi prvo tiskamo, potem prvo srednjo šolo. Leta 1616 so v tedanji Ljubljani našteli nekaj nad 5000 prebivalcev. Kmalu se Ljubljana v gospodarskem in kulturnem pogledu povzpne na raven tedanjih evropskih mest. Toda šele sredi XVIII. stoletja doživi svoj resnični vzpon slovenska narodna zavest in slovenska kulturna tvornost v Ljubljani, prestolnici tedanje Kranjske dežele. Hkrati pa za nekaj let zamenja habsburškega gospodarja Napoleonova oblast, ko Ljubljana postane za nekaj časa glavno mesto ilirskih provinc. Napoleonov poraz hkrati prinese Ljubljani, prvič v njeni zgodovini, vlogo kongresnega mesta, ko se v njej zbero kot predstavniki »svete zveze« razni evropski vladarji, med njimi tudi ruski car in avstrijski cesar. Novo življenje zadiha v Ljubljani po marčni revoluciji leta 1848, ko slovenskega svobodoljubnega duha in slovensko kulturo povzpne na evropsko raven France Prešeren. Četudi je tedanja #pomlad narodov« Slovencem prinesla bolj borne sadove, vendar slovenskega duha Ljubljane ni moglo nič več potlačiti. V zgodovini Ljubljane pomeni temen datum 14. april 1895, ko je hud potres napravil globoko zarezo v dotedanjo zunanjo podobo mesta. Prva svetovna vojna in razpad avstro-ogrske monarhije je pomenila novo stran v zgodovini Ljub- (Nadaljevanje na 7. stranil jfNadaljevanje na 7. stranil pfn»oFsR*fflinif 4 1. maj 1966 POPULARNA PEVKA PRIPOVEDUJE O SEBI, O SVOJI KARIERI IN NAČRTIH ZA BODOČNOST Jaz, Orneila Vanom «Kadar sem s svojim sinčkom, pozabim na ves svet: na obleke, na popevke, na plošče - kajti moj svet je on, Christian - Moj zaklad in moja sreča - Samo matere vemo, kaj pomeni dati življenje novemu bitju» RIM, aprila Daleč sc časi, ko je Orneila Vanoni slovela kot pevka «del-la mala vita»: v zakajenih nočnih lokalih je pela pesmi o bednem življenju ponočnjakov, brezdomcev, roparjev, tatov, prostitutk in propalih kontes — danes je Orneila čustvena interpretatorka nežnih ljubezenskih motivov, ki jih zapoje s toplim, globokim glasom. Daleč so tudi časi, ko se je oblačila izključno v črne obleke in črne puloverje — danes 6lovi kot najbolj elegantna pevka, za njeno garderobo skrbi famozni modni kreator Gianni Baldini, na katerega je tudi čustveno navezana. Ne boji se priznati, da je bil njen zakon z Luciom Ardenzi-Jem velika pomota, a hitro pristavi, da kljub temu ne obžaluje ničesar — postala je mama. In vloga matere, dodaja, Je edina vloga v življenju, na katero zavesa ne pade nikoli. Pet sobot, «ob devetih zvečer, ko se ljudje hočejo smejati in razvedriti«, jo je «Stu-dio 1» pripeljal v naše domove in Orneila nas ni samo o-srečila s svojem petjem, postala nam je tudi prijateljica, zato sedaj upravičeno hočemo izvedeti... «kaj več«... o tej šarmantni gospe. Hoteli pa smo, da bi bil današnji sestanek «oseben», drugačen od prejšnjih intervjujev, zato smo Ornelli poklonili bel list papirja in ji dovolili, da je govorila. In tako so nastale današnje vrstice, ki so v bistvu zgodba njenega življenja. «Jaz, Orneila Vanoni» — že vidim, dragi prijatelji, ta naslov v vašem dnevniku, natisnjen z velikimi črnimi črkami. Vas bo morda ta stavek pritegnil k branju, zame pa bo to novo priznanje za moje delo in moj trud. Verjemite mi, ni tako enostavno postati «Jaz, Orneila Vanoni!« in kadar človek lahko pred celim svetom vzklikne «Jaz!», potem je tudi vesel, kadar vidi svoje ime natisnjeno v časopisih, kadar tisoči vedo, čigav je tisti «jaz», kadar ljudje poslušajo in si tudi sami popevajo njegove pesmi. Predvsem pa sem vesela, ker bodo te vrstice brali Slovenci iz Trsta in onstran meje, ki mi dnevno pišejo na kupe pisem. Kakšna sem po značaju? Plašna kot zajčki. Čudno se bo slišalo, toda je resnica: nisem častihlepna, ne želim si zvenečih pohval in diplom, čeprav sem zelo ambiciozna. (Kakšna žena bi bila sicer?). — Toda pojdimo lepo po vrsti.. Rodila sem se 15. septembra 1934, v Milanu. Sem hčerka-edinka in moji starši so sorazmerno zelo dobro situirani — to pa vam je že povedalo mnogo: v mladosti mi ni manjkalo ničesar, študirala sem v najboljših evropskih zavodih (Pariz, Lausanne, Cambridge), počitnice sem preživljala na Floridi ali na Daljnem vzhodu. Ne vem, koliko mi je osta- ::::::: lo od tega študijskega potepanja po Evropi (edino dobro je morda to, da diskretno obvladam nekatere tuje jezike), vem le, da nisem bila srečna. Vidite, kljub vsemu, pa mi je le moralo nekaj manjkati! Morda sem se prav zaradi tega «uprla». Stara sem bila dvajset let, ko sem se vpisala na Akademijo in skoraj lini umih mmiii« m min umil mlin mi m MiiiiiM mi iiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiifiiiiiiiii p 2 i 4 5 6 T~ 6 0 F" 11 12 n u s- V 16 SBI if- 20“ 21 22 n 23“ 24“ 25 H 56 V ss 28“ w~ 30 IS 31 32 i b 33 U f. r J 35 n 56 d i 37 ia 88 _ n 39 ST tr n 42 a w] fil 44 “T~ 46 47 48 n 41 w~ 51 a 52 i s 55 r- 55 n 56 87 w~ - n 5T _____ _ VODORAVNO: 1. prodajalna ži vilske stroke, 8. otok v Tihem oceanu, kjer je živel in ustvarjal francoski slikar Paul Gauguin, 14. trgovski predmet, prodajno blago, 15. Mencingerjev u-topistični roman, 16. težko enodnevno delo na polju, 17. mitološko bitje, 19. posojilo, 20. pleme, rod, 21. eden od prstov, 23. lomljenje, 24. četrti rimski kralj, ki je zgradil Ostijo, 25. slabo zaščitena luka v severnem Jadranu, 26. igralna karta, 28. avtomobilska oznaka Valjeva, 29. kemični znak za silicij, 30. glasbeni interval, 31. tehnični poklic, 33. glavno mesto Vietnama, 34. slovenski protestantski pisatelj (Sebastijan), 35. razburljiv, nemiren, 36. sodobni slovenski slikar in ilustrator (France), 37. migljaj, 38. žensko ime, 39. začetnici jugoslovanskega izumitelja, ki je deloval v ZDA, 41. ploskovna mera, 42. kemični znak za mazurij, 43. žensko ime, 44. dvojica, 45. bikov glas, 47. tropska ovijalka, 49. zadnji kroj, 50. negotov prijem, tip-Ijaj, 52. nordijski izraz za smuči, 53. ognjenik v Jtaliji, 54. evropski veletok, 56. premier Tanzanije, 58. indijska začimba, 59. kopališče pri Kopru. NAVPIČNO: 1. veliko indijsko pristanišče, 2. Verdijeva opera po Hugojev! drami, 3. krepak prijem, 4. Cankarjeva povest, 5. letoviško mestece pri Opatiji, 6. avtomobilska oznaka Celje, 7. Ar-navti, 8. ime norveškega državnika Erlandera, 9. začetek abe- rtoir, 10. grsA. bog poiizemlja, 11. malik, 12. ropar, razbojnik, bandit, 13. ime švedskega filmskega režiserja Bergmana, 18. tehnična mazila, 21. pokrit hodnik na železniški postaji, 22. mesto v italijanski pokrajini Tosca-ni, znano po kamnolomih odličnega marmora, 25. skoraj 2000 km dolga reka v zahodni Afriki, 27. mesto v srednji Italiji, eno izmed vodilnih središč zgodnje renesanse, 30. veletok v centralni Aziji, 32. poželenje, strast, 33. kraj na Goriškem, 34. neroden človek, 35. moški pevski glas, 36. prekajena svinjska maščoba, 37. nacije, 38. žablja okončina, 39. ura preko rednega delovnega časa, 40. pisatelj mnogo prevajanih romanov, čigar identiteta še ni dognana, 44. slikarski ali kiparski model, 46. ime ameriškega filmskega režiserja Vidora, 48. pritok Donave na Bavarskem, 49. merska enota, 51. dolgorepa okrasna ptica, 53. stoletje, 55. osebni zaimek, 57. veznik. REŠITEV PREJŠNJE KRI2ANKE VODORAVNO: 1. Rio de Janei-ro, 12. Andora, 13. Erolca, 15. stena, 16. Brown, 17. NB, 19. kita, 20. krota, 21. Car, 22. Ems, 23. uradi, 24. muta, 25. Ra„ 26. klada, 27 Miron, 28. lokva, 29. Kerina, 30. statua, 32. Kette, 33. tabes, 34. arara, 35. M(lško) K(ranjec), 37. oboi, 38. Kloto, 39. kol, 40. let, 41. Araks, 42. Sora, 43. pl, 44. smeri, 45. lecet, 46. Aleuti, 48. Mikene, 49. straho-petnež. istočasno doživela debut na deskah milanskega Malega gledališča. Moji starši so bili nekoliko razočarani, ker so mi najbrž pripravili zakon z bog-ve katerim milijonarjem, toda kljub temu mi niso nasprotovali. Takrat sem bila prepričana, da je igralski poklic edini, ki bi me lahko osrečil, ki bi obogatil moje življenje. Peti sem pričela po naključju. Nastopala sem v Zardijevi drami «Jakobinci» in režiser me je prosil, naj med odmori stopim pred zaveso in naj pojem francoske revolucionarne pesmi. Pela sem in ljudje so tudi ploskali. Nekaj tednov pozneje se je pričela moja «pevska kariera«. Moj repertoar Je obsegal čudne, nenavadne pesmi, ki so pripovedovale o nesrečnikih, ki so zavozili z življenjem naravnost na polje bede in brezupa: zločinci, tatovi, lahke ženske. Krstili so me za pevko ((pokvarjenega življenja« («la mala vita«), postala sem simbol in zastavonoša teh siromakov, ki jih je družba odklanjala, policija preganjala Toda morala sem spremeniti in prebrati motive: kot pevka «della mala«, sem bila znana le peščici in zaprta so mi bila vrata televizije. Prvič sem pela pred snemalnimi kamerami v Kramerjevi oddaji ((Zimski vrt« in v trenutku so mi našli nove pridevke: pisali so, da sem postala «sladka» in «sexy». Naj me kličejo, kakor se jim zljubi, sem si rekla, poglavitno je, da me puste peti. Publika me je kmalu vzljubila, posebno dobro so se prodale moje plošče, na katerih so bili posneti motivi Gina Paolija. Na koncerte so me vabili z vseh koncev Italije, od Trsta do Taormine, od Piemonta do Catanzara; nastopila sem v glasbeni komediji «Rugantino», s katero sem odšla na gostovanje celo v New York. «Uradno» pa sem se u-vrstila v krog italijanskih pevcev lahke glasbe z lanskim nastopom na festivalu v Sanre-mu, kjer sem zapela ((Objemi me tesno«. Kakšen strah! Letos, razumljivo ,je bilo drugače: v Sanremo sem prišla kot «zvezda» (čeprav tudi to pot ni šlo brez treme) in z vsem svojim srcem sem zapela «Jaz ti bom dala več«, saj sem se zavedala, da je bilo vame uprtih na milijone oče, ki jih nisem smela razočarati. Zadnji dan festivala so bili mnogi prepričani, da bo prav moja popevka odnesla pokal, toda jaz sem kmalu uganila, da je zelo težko prekositi... takega ((Starega mačka«, kot je Do-menico Modugno, zato sem se pridružila ljudem v dvorani in mu iskreno ploskala, ko so A R G 0 N A V T 1 najavili njegovo zmago. Kmalu po Sanremu sem odšla na gostovanje v Ameriko, ob vrnitvi me je čakal ((Studio 1». Priznam, bala sem se te oddaje, saj je bilo letos o njej napisanih že toliko polemik in debat, toda kljub temu sem se z vsemi močmi vključila v delo in ugotovila sem, da so novinarji mnogokrat preostri. Ni lahko, veste, pripraviti in voditi enourni zabavni program, če odgovorni nimajo vedno *pri roki» najprimernejših elementov... No, kar se mene tiče, rekli so, da sem rešila ((Studio 1» — smem biti zadovoljna, kajne? Prve dni maja me čaka turneja po Južni Ameriki, od Ca racasa do Ria de Janeira, na to se bom pripravila za ((pevsko poletje«. Morala bom tudi preudarno pregledati ponudbe za nastope na filmu, predvsem pa bom skrbela, da mi bo ostalo mnogo prostega časa za mojega sinčka — Christiana. Tako sem prišla tudi do moje najljubše in najdražje ((teme« — Christian, moj sin, moja sreča, moj zaklad. Ne vem, če ste vedeli, dragi bralci, da sem mama, da imam tudi jaz otroka, za katerega živim in delam in da so vse moje misli (kot misli vsake matere) namenjene njemu. In Christian je največ pripomogel, če sem od stila «della mala« prešla na nežne, tople pesmi — materinstvo mi je preoblikovalo značaj: postala sem resnejša, bolj trezna v besedah in dejanjih, odrasla. Na žalost pa mi moj poklic ne dovoli, da bi bila vsako uro in vsak trenutek ob njegovi strani, zato sem ga dala v varstvo svojim staršem, ki žive v Santa Margherita Ligure. Tu hodi Christian tudi v otroški vrtec, ima mnogo prijateljev, psička in mucko .igrače, babico in dedka, toda jaz vem, da ni povsem srečen — mamica je prevečkrat daleč od doma. Zato, če le morem, skočim domov ali pa pride on k meni na obisk — teh pet tednov, ko sem bila zadržana s ((Študijem 1», je bil Christian z menoj v Rimu. Vaš novinar me je spomnil na besede, ki sem jih nekoč izgovorila: «Od mojega moža zahtevam več, kakor mi more dati« — vprašal me je, če tudi sama dam toliko. Ne vem, težko je odgovoriti. Poklic, ki ga jaz opravljam, naredi človeka egoista — ker se moramo iz dneva v dan potepati po svetu, spoznavamo na tisoče ljudi, zato si želimo, da bi bil vsaj v enem kotičku sveta nekdo, ki bi vse svoje dneve posvetil samo nam. O svojem nesrečnem zakonu ne bi rada govorila, sodi že v preteklost. Pogrešila sva, oba sva se zmotila. Človeka sva in zato sva si človeško pogle dala v oči in se poslovila kot prijatelja in se še srečujeva kot prijatelja: najin otrok ne sme trpeti zaradi napak svojih staršev. «Jaz, Orneila Vanoni«: jočem, kadar vidim ptička s prestreljeno perutjo... Sem velik altruist in večni optimist (sicer, kako naj človek vztraja?)... Sodim, da je treba človeku pustiti živeti tako, kakor sam želi, pa bo tudi on pustil nas živeti tako, kakor je nam všeč... Imam mnogo prijateljev in mnogo prijateljic, verujem v prijateljstvo (saj smo vendar ljudje!)... BRANKO VATOVEC (Ekskluzivno za «Primorski dnevnik» — ponatis, tudi delen, prepovedan.) To je Orneila Vanoni, kot smo jo vajeni videti na televizijskem zaslonu. Kakšna pa je v zasebnem življenju, zlasti kako jo J* prerodilo materinstvo, to pa pripoveduje današnji sestavek V življenju živali se dogajajo pogosto pravcate tragedije Medved, ki je zaradi prevelike požrešnosti počil - Ribfl potegne svojega napadalca pod vodo in z njim vred pogine Ptica, ki se je med letom zaletela v žogico in poginila Nenavadni dogodki, pogosto prav neverjetni spričo svoje posebnosti, povzročijo nemalokrat pogin kake živali. Tako na primer pripovedujejo o nekem medvedu v Kanadi, ki je staknil v nekem skrivališču precejšnjo množino živeža, ki ga je tam spravil kak popotnik. Med tisto zalogo je bila tudi vreča 9 kilogramov suhih jabolčnih krhljev. Teh se je zverina takoj lotila in jih je kmalu pospravila. Potem pa je postal medved tako silno žejen, da je šel k bližnjemu potoku in se pošteno odžejal. Lahko si mislimo, kaj se je zgodilo v medvedjem želodcu, ko se je devet kilogramov suhih krhljev «zalilo» s toliko vode. Ko so popotniki prišli tja po svoj spravljeni živež, so našli tam poginulega medveda z odprtim vampom. Suhi krhlji so se namreč v vodi napeli in raznesli medvedov želodec. Medved je počil, kot bi lahko temu rekli. Podobno se dogaja golobom. Divji golobi pogosto letajo v Jatah na polje, ki je posajeno z grahom in ki ga včasih do zadnjega oberejo. Potem pa Jo brž uberejo k vodi, da se napijejo, ker Jih grah užeja. Suhi grah se po zaužiti vodi močno napne, zaradi česar golobom golša tako nabrekne, da poči, ali pa žival zaduši. Nemalokrat misli kaka žival, da se Ji Je posrečilo dobiti ime- niten zalogaj, a je prav tisti nje plen kriv njenega pogina. In po navadi pogineta pri tem obadva. Tako na primer zasadi ribji orel svoje ostre kremplje v kako večjo ribo tako globoko, da jih ne more več potegniti iz nje, a je tudi ne more odnesti iz vode, ker je pretežka. In tako ga plen sam potegne v globino, kjer kmalu utone. A tudi riba se s tem ne reši, ker je rana, ki ji jo je zadal orel s svojimi kremplji, smrtna. In tako pogineta obadva: lovec in plen. Ujede često napadejo nekatere kune, zlasti podlasice, in Jih potem odnesejo v zrak, da bi jih nekje na samem požrle. A te vrste živali se ne vdajo kar tako zlepa, zlasti ne brez boja. Posebno, ako niso bile že koj ob napadu omamljene. Svojega rablja praskajo in grizejo tako dolgo, da obnemogel pade na zemljo. Ribe pogosto poginejo, ko napadejo svoj plen, a je prevelik, da bi ga mogle pogoltniti, ker je njih žrelo pač preozko in se v njem plen zatakne. Nekoč so našli poginulo 21 centimetrov dolgo morsko postrv, ki Ji je v goltancu tičala 13 centimetrov dolga Jegulja. Obe živali sta se pri tem zadušili. Podobno so že našli dvoje poginulih ščuk, od katerih ene glava je tičala v žrelu druge, zaradi česar sta se obe ribi zadušili. Manjše ptice požro včasih na- rali slabo stikih s povabite sprejmite Veljaven od 1. do 7. maja OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) V odnosih z ljubljeno osebo u-tegne nastati še la teden negotovost. Premagati boste mo-voljo. Bodite v tesnih prijatelji in znanci: Jih na svoj dom ali njihova vabila. /-V BIK (od 21. 4. do fA 20. 5.) Čustveno bo-( ‘«0 \ ste preživeli srečen teden, če boste pra-'C J vilno izbrali. Pojdi-** te v družbo, bodite podjetni, priredite doma majhno zabavo. Lahko boste navezali tudi nove prijateljske stike in poglobili poznanstva. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Teden ne pojde mimo brez manjših skrbi, toda tudi veselje ni izključeno. Prav te dni, ko bodo nastali manjši spori, morate kazati razumevanje do ljubljene osebe, Sestanki v družbi vam bodo omogočili nova poznanstva. / \ LEV (od 23. 7. do f r \ 22. 8.) Te dni boste [ JK ] zelo očarljivi in po-J vsod boste imeli u-\______/ speh. Ne bodite za- skrbljeni, če nastane napetost z osebo, ki vam je pri srcu. Slo bo le za začasno ljubosumnost in nesporazumi se bodo kaj kmalu pojasnili. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Nastali bodo nesporazumi in tudi nezaupanje ni izključeno. Preveč ste namreč jezljivi in zamerljivi in to ne vpliva dobro na vaše odnose z ljubljeno osebo. V družabnih odnosih vas čakajo nova poznanstva. © STRELEC (od 23. 10. do 20. 12.) Ta teden boste premostili neka manjša nasprotja. Premagati boste morali neke ovire, ki pa si Jih dejansko postavljate sami. Ne vračajte se vedno k istim argumentom. Potrebni ste razumevanja in ljubezni. KOZOROG (od 21. f 12. do 20. 1.) Doži- f >0tnL ) veli boste popolno \jT 1 j razumevanje v srč- \__ _/ nih odnosih. Seveda boste morali biti tudi vi bolj ekspanzivni V nekem svojem prijatelju boste odkrili lastnosti, o katerih se vam ni niti sanjalo. Uspeh na delu. ®l TEHTNICA (od 23. do 23. 10.) Položaj bo zelo prijeten in poravnali boste spor z osebo, ki je bila neupravičeno ljubosumna. Nekatere osebe bodo Se bolj okrepile čustvene odnose, tako da bodo mislile, da (g) RAK (od 23. 8. do 22. 7.) Za zaljubljence postaja položaj nekam zapleten. Zato bodo morali sprejeti nagle odločitve. Osebe, ki so še same, bodo lahko našle ugodno priliko. Držite se starih prijateljstev in ne izogibajte se družbi. , ŠKORPIJON (od 24. 10- d0 22- D ) ^ * zaljubljence bo ta teden zelo srečen, splošno boste lahko računali z razumevanjem ljubljene osebe. Ta teden boste tudi spoznali nove osebe. Uresničili boste neke nove načrte, ki so za vas zelo ppmembnl. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Posvečajte več pozornosti osebam, ki so vam pri srcu. Z ljubljeno o-sebo boste lahko u-resničili neki načrt, ali pa šli na zelo zanimivo in prijetno potovanje. V družinah bo nastala manjša napetost, zato pozabite na preteklost RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Razna nasprotja v ljubezni bodo odvisna od vaše zamerljivosti. Ce vam nekatere osebe gredo na živce, se Jih za sedaj Izognite, tudi če jih imate radi. Na ta način boste dosegli notranje ravnovesje. Do prijateljev bodite bolj pozorni. vadno čebelo, kar je zanje usod' no, ker jih piči v požiralnik ad v nebo in tako pogineta obe. N®' šli so nekoč severnoameriško l*-stovico, ki je pogoltnila močneg® hrošča. A ta se ji Je prežrl skozi požiralnik in ušel, ptica pa J8 poginila. Primeri pa se tudi, da pogine!0 ptice zato, ker s perutjo zadenejo ob kako vejo, žico ali P0-dobno. Redkejši so primeri, d» bi se ptice zaletele druga °° drugo. Zdi se neverjetno, a je dokazano, da pogine precej ptičev, ® se zaletijo v žogico za golf in 1° predrejo s kljunom. V take® primeru se ptica ne reši več. žuželke se pogosto med leto® nataknejo na bodice ali trne ® se od tam ne morejo več sa®e rešiti. Veliki sesalci pridejo v svoj* naravni okolici včasih v smr®° nevaren položaj. Bobri postanejo včasih žrtev lastnega dela, ko se zruši nanje deblo, ki so ga oglodali, a se niso več utegnili umakniti, ker je nepričakovano padlo-Sicer menijo naravoslovci, da b®" ber vedno gloda drevo tako, d* pade na tisto stran, kot je pmd' videl. Vendar pa ni to docela P0-trjeno. Bober začne glodati deblo na tisti strani, ki mu je najbolj primerna. Dva lovca iz Severne Rodezij® sta pripovedovala, da sta nek® noči zaslišala blizu kraja, kier sta taborila, močno lomljenje pokanje, a brž zatem obup**0 slonje trobljenje. Zjutraj sta ie navsezgodaj šla tja pogledat t«r sta videla na tleh ob razklane® deblu popolnoma nepoškodovan slonov zob. Bil je še krvav. Očitno je bilo, da si ga je orjašk* žival s korenino vred izdrla. ver' jetno se ji je zob zapičil v debi0* ko je slon dirjal mimo njega ® se je mogel rešiti edinole tako* da si ga je izdrl. Pripovedujejo tudi o neki med' vedji dogodivščini, ki bi se z» žival prav gotovo končala tragično, če ne bi ji prišli na po®°® ljudje. Neki medved je staknil ’ drevesnem duplu precejšnjo zalogo lešnikov in orehov, ki JU* *8 tja znosila veverica. V svoji veliki požrešnosti je tako dolgo si® s smrčkom v duplo, da Je nazadnje le spravil vso glavo vam-Toda potem je ni mogel več P°" tegniti iz pasti. Sele potem, so prišU ljudje, ki so s sekir® razširili odprtino, se Je medved lahko rešil iz kaj nevarnega P®" ložaja. O srnjakih in Jelenih se ve, d* se v času rukanja bojujejo i*a življenje in smrt, tako da se spoprimejo z rogovjem. Včasih *® pri takem dvoboju rogovje obed bojevalcev tako preplete, da *® komaj ločita. Pripovedujejo, d* sta si jelena nekoč tako mo®*0 zarila rogovje drugo v drug®’ da nista na noben način mog*® narazen. Ostala sta v takem P0-ložaju, dokler nista od gladu P®J ginila. Ko so ju čez čas našd lovci, Ju nista mogla niti d»* mota loči«. Morali so rogovJ* prežagati. Koliko Je Se podobnih pri®* rov, ko se življenje različnih **" vali, majhnih in velikih, tak®' ki živijo v gozdu ali v vodi *' pa v zraku, tragično konča zg°*J zaradi kakega nevsakdanjega nepričakovanega naključja. S, A. PO OBČNEM ZBORU KMETIJSKE ZADRUGE V TRSTU Zakaj ne bo letos Kmečkega tabora na Opčinah - Skrb za strokovno izobrazbo [.22^*1 te -JT Mumk\.. [-•• • • g*« ■■ ■ Kakor smo že poročali, je bil T nedeljo, 24. aprila, v Gregorči-cevi dvorani v Ul. Geppa 9 red-"i občni zbor Kmetijske zadru-f® v Trstu, katerega se je ude-rrS— *eP° število članov. Po po-rocilih predsednika in nadzor-“8ga odbora sta bila izvoljena, oziroma izpopolnjena, upravni “1 nadzorni odbor, nato pa se j8 razvila zelo plodna in zani-“bva diskusija, v katero so po-“®gli številni člani s pripomba-“b ter koristnimi nasveti Občnega zbora sta se udeležila tudi »jnik Kmečke zveze Lucijan y°lk in tajnik Zveze malih posestnikov Marij Grbec, ki sta Pnnesia pozdrave naših kmeč-"n strokovnih organizacij. Tajnik Kmečke zveze je med Efbgim predlagal, naj bi KZ in zmp ter Kmetijska zadruga iz-veale anketo o kmetijstvu na Trpkem, da bi imeli jasno sliko o sedanjem stanju, potrebah in možnostih razvoja našega kmetijstva. Ta predlog so soglasno odobrili. Predsednik Alojz Markovič je pred začetkom diskusije povedal, da so letos, obnovili članske izkaznice, jih izročili članom, ki so jih obiskali in se z njimi pogovorili. Tako je vodstvo zadruge okrepilo stike s člani in spoznalo njihove pripombe nasvete, pohvale in pritožbe. Pri tem je predsednik toplo priporočil članom, naj poiščejo vsaj enega 15—16-letnega fanta, ki obvlada slovenščino, da bi ga zaposlili v zadrugi kot vajenca. Vajenci v zadrugi imajo možnost, da obiskujejo večerne tečaje in se strokovno izpopolnijo. Prav tako so na občnem zboru odobrili predlog, naj bi v jesenskih in zimskih mesecih vodstvo zadruge priredilo po vaseh sestanke in razgovore s člani. Na te sestanke bodo prihajali tudi strokovnjaki za razne nasvete Prav tako bodo strokovnjaki na razpolago članom za strokovne nasvete ob določenih dnevih na sedežu zadruge v Ul. Foscolo. Pri tem je bilo poudarjeno, da ni naloga zadruge samo v tem, da nudi svojim- članom izbrano blago po ugodnih cenah, ampak tudi da nudi članom strokovne nasvete in koristna napotila. To je važno za odrasle, predvsem pa za mladino. V diskusiji so seveda obravnavali tudi problem kmečke mladine. Ugotovili so, da bo moč obdržati kmečko mladino, če bo spoznala, da ima lepe možnosti v kmetijstvu. Zato so sklenili, da bo zadruga priredila, zlasti za mladino, 'obiske vzornih kmetij, posebno vrtnarij, cvetličarn, sodobnih kleti in hlevov. Tako se bo mladina lahko na lastne |1|||||||1||||||||1||1||Itl||||||ml||1||IIII||l||||mll,„,t„l,l)„tl,mil,ll,,1„,|,n,,„„,„ll,|,,,|„„,„,|„||,,||,||,|11l,|||,|||t||||iniii|ti|||||||||||,i||iH I IZ BENEŠKE SLOVENIJE oči prepričala, da ima prav lepe možnosti, če se loti vzornega, naprednega, specializiranega kmetijstva. Predsednik zadruge je tudi sporočil, da je vodstvo zadruge prišlo do zaključka, da ne bi več prirejali Kmečkega tabora na Opčinah, ki je sicer postal že tradicionalen, in sicer zaradi prevelikih stroškov ter tehničnih težav. Namesto tega pa se bo zadruga, v večji meri kot do sedaj, udeleževala z razstavami strojev in potrebščin občinskih vinskih razstav ter drugih takih prireditev. Razen tega pa bo ob koncu poslovnega leta dala 2 odst. popusta na celotno vsoto nakupov v zadrugi. Ob zaključku diskusije je Alojz Markovič poudaril, da bo Kmetijska zadruga s sodelovanjem strokovnih organizacij lahko še marsikaj koristnega napravila za svoje člane in za kmetijsko gospodarstvo, da pa je nujno potrebno sodelovanje vseh članov. Podčrtal je, da se naši kmetje sicer morajo boriti z raznimi težavami in neprilikami, toda ni res, da kmetijstvo na našem področju ne nudi lepih možnosti. Te možnosti so, in razni primeri nam to potrjujejo, toda vedno bolj se moramo zavedati in prepričati, da je nujno potrebna specializacija ter strokovno znanje. NADIŠKA kotlina — velik ribiški rezervat sestanku županov v čeda-3' ga je sklical sen. Pelizzo .Opravljanje o industrijski m v Nadiških dolinah, je na j°hcu podal še poročilo učitelj , hhenlgildo Francovigh, ki je ribiške amaterske sekcije. *wMči predlagajo, da bi bila t Nadiža z vsemi svojimi pri-ki proglašena za ribiški rezer-JV' v katerega ribiči bi vlagali *adi ribji rod in strogo pazili, ŽT, he bi nihče ribaril razen Ir* Anj enih ribičev in njihovih *?stov po strogo določenih pred-us*n. Občinske uprave bi morata to podpirati, a dežela bi na-hisd? dala svoj pristanek za ri-jAki rezervat v Nadiških doli-Zastopniki ribiškega dru-1ui -in vsi amaterji ribiči potr-“rjejo, kako imajo lepo organi-«rane v goški dolini krajevne 1 h nočejo pokoravati prt%isom o ribolovu. VOGRIG IZ SV. LENARTA NA LOVU ZA DOKUMENTI Vogrig iz Sv. Lenarta je vj> Slc° leto ob začetku lova lo-1P ,v občinskem lovišču, pa ga v»i vslti čuvaj ustavil in zahte-skn ^ njega orožni list in lov-jji dovolilnico. Ker ni imel Volt,bobenega od potrebnih do-Sori^?ntov za lov, ga je prijavil Brun** oblastem. Te dni je pred g^lšee v Čedadu prišla na vr-gri fazprava proti njemu. Vosi je sodniku dokazal, da je imel vloženo prošnjo za orožje in lov, ko ga je lovski čuvaj ustavil. Zdaj je v redu glede teh dovoljenj. Sodnik je ugotovil, da je res tako in ga oprostil, ker njegovo delo ni kaznivega značaja. Vrnili so mu tudi zaplenjeno puško. STAROGORSKI MERJASCI SE HRANIJO KAR IZ KORUZNE SHRAMBE Griči okoli Stare gore so zelo zarasli in zato imajo divji prašiči mir. Njihovo glavno leglo pa je neprodima goščava v gornjem teku Idrijce. Prav do tja se vlečejo gozdovi. Divji prašiči niso v teh krajih nobena redkost, zdaj ko ne puščajo sledov po snegu, pa jim je sploh težko slediti. Ker so postali vsakdanji pojav tega vzhodnega dela Beneške Slovenije, bi o njih ne pisali, ko ne bi merjasci prekoračili svoj delokrog. Niso se zadovoljili s «prekopavanjem» njiv, ampak so se spravili kar na koruzne shrambe. Tako kot v celi Beneški Sloveniji visijo tudi v gorski vasici Tejč veliki rumeni venci koruze pri hišah in hlevih. Nanje so se spravili v nočnih urah in s tem so dokazali, da so dobili že domovinsko pravico v Beneški Sloveniji, ker se več ne bojijo ne domačinov in ne lajanja njihovih psov. IZREDNI PRISPEVEK ZA TURIZEM NA MATAJURJU Kot kaže ni bila pot dr. Ma-sutta, deželnega odbornika za javna dela, v Spe ter na sestanek županov slovenskih občin in njegova pot do matajurskih višav tako brezuspešna. Rodila je vsaj ta plod, da je deželni odbor nakazal 17 milijonov lir za zgraditev vlečnic pod vrhom Matajur- ja v kraju, ki se imenuje Smrekova bajta. S to vsoto bodo izgradili prvi del dveh sedežnic od Smrekove bajte pa do 1500 metrov višine. To vest o izrednem denarnem prispevku so sporočili turističnemu društvu Nadiških dolin «Pro Valli». Drugi del sedežnic bo pa popeljal prav do kapele na samem vrhu Matajurja. Turistični krogi in vodstvo furlanske sekcije Italijanskega planinskega kluba (Club Alpino Italiano) se veselijo, ker upajo, da bodo s prvim zneskom zgradili prvi del sedežnic in da bo tako na poti k ostvarjenju turistična vas pri Smrekovi bajti. Ta znesek ni bil previden v proračunu za turizem v Furlaniji in so ga v deželnem odboru iztisnili iz drugih virov deželnega proračuna. POSTAVKE V DEŽELNEM PRORAČUNU ZA TURIZEM V SLOVENSKIH KRAJIH Od milijarde šestdeset milijonov lir v deželnem proračunu za turizem bodo dobili kraji, ki so naseljeni tudi s slovenskim prebivalstvom, naslednje prispevke. Za dodatne turistične objekte in smučarske sedežnice, in sicer tri na smučiščih pri žabni-cah in ena v Trbižu je dodeljenih skoraj 100 milijonov lir. V gričevnatem svetu čedadskega, tarčentskega in gemonskega o-kraja znaša deželni prispevek za hotelsko industrijo in za izboljšanje Završke jame 12 milijonov lir. V Beneški Sloveniji so pričakovali, da bodo dali nekaj pomoči tudi za turizem v Reziji, pa niso o tem niti govorili. Kanalska dolina je razmeroma še nekaj dobila, medtem ko je Beneška Slovenija malo deležna s tistimi milijoni za Završko jamo. OPOZORILO VINOGRADNIKOM Ne odlašajte z žveplanjem trt Izkušnje, ki se ponavljajo leto za letom, so najbolj resen opomin na pravočasno borbo proti trtni bolezni, ki povzroča vinogradnikom preglavice in zlasti škodo; — mislimo na grozdno plesen ali oidij. Narava te izredno majhne rastlinske glivice je zelo prikrita. Kot vse glivice se množijo s trosi ali sporami. Trosi so zelo majhni (od tisočinke mm do enega mm) in zato prostemu očesu nevidni; njihovo neznat-nost nadomešča njihova številnost. Naravno, da so tudi zelo lahki in lahko jih raznese najmanjša sapica na bližnje rastline. Glivic, ki napadajo trto, je več vrst. Peronospora spada k plesni, ki ji rečemo plesnivka, grozdno plesnobo pa povzročajo glivice z imenom pepelasta plesen. Tudi to bolezen so poleg dru gih zanesli iz Amerike (pred dobrim stoletjem). Razlikuje se od peronospore tudi v tem, da ni vezana na vlago in se pojavi že zgodaj spomladi ter vedno pred peronosporo. Njej prijajo bolj sušna leta. Napada mlade poganjke, mladike, kjer napravi glivica pepelasto prevleko, ki se najbolj jasno vidi na jagodah. Napadeni deli porjavijo in odmrejo. Za njen razvoj je potrebna zračna vlaga okrog 70 odst. brez dežja. Najbolj ji prija toplota 20 do 30 stop. C, vendar se razvija, čeprav bolj počasi, že pri 10 stop C. Močno deževje pa grozdno plesnobo slabi, ker voda spira z jagod njene spore. Iz tega sledi, da je nevarnost oidija že pred durmi. Pravočasno opozarjamo vinogradnike na to zahrbtno bolezen, ki večkrat občutno skrči količino in kakovost njihovega vinskega pridelka. Žveplajte trte čimprej — dokler se oidij še ni pojavil! Veliko laže je to bolez/n preprečiti kot pa zatirati. Brž ko je zarod velik okrog 5 cm, ne odlašajmo z žveplanjem. Prav to žve-planje uniči oidij že v samem začetku, žveplamo ne le zarod, ampak tudi ostale dele trte, zlasti kasneje, ko se razvije listje, bolezen se namreč razširja po vseh delih. Drugo žvepljanje sledi pred cvetenjem grozdja, tretje po cvetenju, ko so jagode že precej razvite. Sicer pa se držimo pravila, da rahlo žvepljanje nikoli ne škoduje, izvzemši v veliki vročini (nad 30 stop. C). Bolje je torej žveplati čim večkrat. NAJ JI BO LAHKA ZEMLJA Antonija Segina vd. Bukavec POSLASTICA ZA BIBLIOFILE IN KULTURNI SPOMENIK (Nadaljevanje s 3. strani) slednji strani je predgovor, seveda prav tako v latinščini, ki ga knjigarnar zaključuje takole: ((Dajem ti na znanje, ljubi bralec, da sem knjige, ki sem jih zbral v tvoj prid, popisal v tem katalogu. In če bom videl, da je bila moja ustrežljivost dobrodošla, bom še z večjo zalogo obogatil svojo trgovino, da ti bom še v večji meri mogel ustreči. Ti pa, učeni bralec, medtem zdravstvuj in z naklonjenostjo podpri moje prizadevanje.« (Po spremni besedi Branka Reispa). Uvodu sledi seznam knjig. Te so razvrščene abecedno po strokah, in sicer najdemo najprej teološke knjige, nato pravne, katerim slede medicinska dela. Nato so v atalogu našteta filozofska, filološka, zgodovinska in materna- Tvrdka Ing. E. RIGHI TRST - TRG GOLDONI 9 TEL. 94-022 s preko 40-ietnim delovanjem na kmetijskem področju nudi kmetom in vrtnarjem najnižje cene, prvovrstna semena; vsakovrstno kmetijsko orodje in stroje, brizgalke, sredstva proti rastlinskim zajedalcem in proti glivičnim boleznim, piščance in krmo. EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK motornih kosilnic m motornih lopat «R0N0lNt», motokulti-vatorjev «SIMAR» ter «COFU-NA», naravnega in osušenega gnoja v prahu. Po dolgi in hudi bolezni je v ponedeljek, 25. aprila, umrla v tržaški bolnišnici, kjer je bila samo dva dni, Antonija Segina vd. Bukavec s Proseka štev. 40. Njene posmrtne ostanke so iz bolnišnice pripeljali na Prosek, kjer jo je v torek veliko število svojcev, sorodnikov in znancev spremilo k večnemu počitku na domače pokopališče. Pokojnica je bila dobro znana na Proseku in v okoliških vaseh. Bila je zavedna Slovenka in je v tem duhu vzgojila tudi svoje otroke, sodelovala in pomagala je v NOB ter po vojni, dokler je le mogla. Mož Josip ji je umrl pred nekaj leti, nekaj mesecev po moževi smrti pa se je smrtno ponesrečil sin Josip. Tako ji je ostal še edini sin Ivan, naš znani aktivist in bivši sindikalist Vojmir, ki je skrbel zanjo, kot zna skrbeti hvaležen sin za svojo dobro, drago mamo. Med dolgo, mučno boleznijo jo je z vso pozornostjo in sočutjem zdravil dr. Starc s pomočjo dipl. bolničarke Ivanke Regent por. Puntar, vestno in požrtvovalno pa ji je stregla Ana Riosa. Kdor jo je poznal, jo je cenil in spoštoval zaradi njenega le pega značaja, marljivosti in srčne dobrine. Naj ji bo dragi pokojnici, ki je bila zvesta čitate-Ijica našega dnevnika, lahka domača zemlja, hudo prizadetemu sinu Ivanu in sorodnikom pa izrekamo globoko sožalje. PRAPROT Maiokje je cesta črnega zlata — naftovod —■ tako vidna in občutena kot pod našo vasjo. Kot globoka rana se vleče čez našo srenjo in spominja na mastno tekočino, ki bo tekla po naši zemlji v srce Evrope, — tja, kamor se mogočnjakom verjetno mudi tudi iz bojazni, da bi jih ne prehitel kakšen tekmec z vzhoda in jim okrnil mastnih dobičkov. Pri tem smo jim po sili razmer s cenenim odstopom zemlje pomagali tudi mi. Nove stanovanjske hiše bodo kmalu spojile Praprot s Šempo. lajem. To gre deloma — doslej pretežno ali z 72 odstotki — na račun nekakšnega bega iz mesta na deželo. Ta primer bi mogli primerjati z izmeničnim tokom; eni z dežele v mesto, drugi iz mesta. Kdor išče zdravje, tišino in mir, se umakne iz mesta. Takih je vedno več. Kljub stiski za delovno silo smo glavna pomladanska dela zaključili. Bilo bi v redu, če bi ne bilo burje, ki je predzadnji petek razsajala tako silovito kot ni v zadnji zimi in potrgala mladje ter osmodila listje. Pri Zidaričevih so 23. tim. odprli osmico. Gotovo bodo temu primeru sledili še drugi vinogradniki in nudili gostom pridelek, s katerim bodo zadovoljni. tična dela. Sledi seznam nemških teoloških knjig, nemških zgodovinskih, političnih in filozofskih del. Prav na koncu je posebej naštetih nekaj francoskih, italijanskih in glasbenih del iz Mayrjevega knjižnega fonda. Število knjig vsekakor kaže, da je knjigotržec pričakoval v Ljubljani in njenem zaledju številne kupce in prijatelje knjig. Z izdajo faksimiliranega posnetka prvega na Slovenskem izdanega knjigotrškega kataloga iz leta 1678 je Mladinska knjiga o-pravila pomembno delo. Ta izdaja ni samo poslastica za bibliofile temveč je to izdaja, ki ima velik kulturno zgodovinski pomen, saj je dragocen spomenik naše kulturne preteklosti. Sl Ru- PODOBE IZ ZGODOVINE LJUBLJANE (Nadaljevanje s 3. strani) ijane, kot v zgodovini slovenskega naroda. Zbornik podrobno opisuje vse dogodke, ki so sledili nastanku Jugoslavije in razvoju Ljubljane - v novih razmerah vse do usodnih dni hitlerjevskega na-napada in trojne okupacije Slovenije ter tuje zasedbe I jubijane. Dobra tretjina zbornika je posvečena osvobodilnemu gibanju, ko je Osvobodilna fronta postala v Ljubljani pravcata država v državi. Zaman so jo okupatorji opasali z bodečo žico, Ljubljana je ostala srce osvobodilnega gibanja in maja meseca 1945 je pozdravila svoje osvoboditelje Pregled povojnega razvoja Ljubljane se končuje z naslednjimi besedami: «Med mesti v osrčju Evrope, ki še niso dosegla četrt milijona prebivalcev, je prav v znanstveni in kulturni vlogi ena izmed posebnosti Ljubljane, posebnost, v kateri se izraža dejstvo, da je Ljubljana glavno mesto majhnega naroda, ki pa hoče in mora izpolnjevati vse naloge, ki mu jih zastavlja sodobno življenje.« Besedilo dopolnjujejo številni fotografski posnetki in risbe, kar vse skupaj prispeva k temu, da je zbornik zares lep prikaz Ljubljane in njene zgodovinske podobe. ,j k SLOVENCI, koobiščelesvOie sorodnike v Jugoslaviji in ko vaš oni obiščejo <-e< itš jim nai kupujejo pri MAGAZZINI fcLLA STAZIONE TRST Z ULICA CELL1N-1 št 2 Z TELEFUN št 24 125 (nekaj korakov od glavne postaje) KONFEKCIJA IN PERILU ZA MOŠKE. ZENSKE IN OTROKE Največja izbira oblek površnikov, plaščev, vetrnih jopičev, dežnih plaščev, perila intimne in zunanje trikotaže, srajc, kravat, nogavic, itd VSE PO NAJUGODNEJŠIH CENAH!!! «IZ NAJBOLJŠIH TOVARN NARAVNOST ODJEMALCU« F.l.A.R. TOVARNA AMORTIZERJEV VSEM VRST 7 - Tel 96-523 URARNA IN ZLATARNA T. TREVISAN COKSO GARIBALDI i - 1 El. ŠB782 (Ob avtobusni postaji na TRIESTE — TRST Trgu Barriera Vecchia) Ure svetovno znanih znamk od 5 000 ur dalje. Zlati ln srebrni okraski za vsako priložnost. Zlato, 18-karatno po konkurenčni ceni Zlato. 22-karatno v ploščicah za zobe JUGOSLOVANSKI KUPCI IMAJO IZREDNE POPUSTE. Gnvnrimn vse jugoslovanske jezike. A vtoprevozniško podjetje LADISLAV MIK LUŽ GORICA, Via Toman! 20 Tel. 2844 VRŠI VSAKOVRSTNE PREVOZE S KAMIONI DOMA IN V INOZEMSTVU V VSE ZA AVTOMOBILE TRST TRGOVINA Z NADOMESTNIMI DELI Ul. del Toro 8, vogal Ul Crispi - Tel. '»5-178 prodaja na crobno m na debelo TRGOVINA AVTO PRITIKLIN Trg Oberdan 4 - Telefon 37-080 «PRESKRRA» Grosistično detajlistično trgovsko podjetje Razdeljevanje semena SEŽANA povrtnin Pokrajinsko kmetijsko nadzomi-štvo sporoča zainteresiranim kmeto-vaicem-vrtnarjem, da bo v izvedbo določb, ki jih predvideva zakon štev. 1094 z dne 10. decembra 1958, od 2. do 6. maja sprejemalo proš-rjje za brezplačno razdeljevanje odbranega semena povrtnin, in sicer: fjžola vrste «Prelude», špinače «Wi-kangi), motovilca in vrtne solate. Omenjenega razdeljevanja bodo deležni samo kmetovalci, ki se večji del ukvarjajo z vrtnarstvom; v ta na-njen bo predložene prošnje podrob-np pregledala posebna komisija. Dpstavljene prošnje ne obvezujejo dodelitve zaprošenih množin semena. nudi cenjenim kupcem vse prehrambeno, industrijsko blago ter tobačne izdelke. — V svojih specializiranih prodajalnah v Sežani in Kozini, lahko nabavite vse industrijsko blago, zlasti tekstilno in usnjeno oblačilno konfekcijo ter obutev z 10% popustom za plačilo v tuji valuti. Za mednarodni praznik dela I. maj, iskreno čestitamo vsem cenjenim kupcem - delovnim ljudem MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT EQ InŽAhJLuAjtrJUl mak KOPER-JUGOSLAVIJA ll|>iiRiiiiillll||||a||||||||||tia|||t||||||||a||ll|lllllliaiiii,,llliaiii,iilgiiaiiiigiliiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiaiiSVBiiiaiiiiiiiiitBaiiiiiiaiiiiigiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaBsis«iiiaiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiii«iiii/iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*iiuiaiiia>iiaiiiii«aiiiaiiia(>iiiiiiiiaiiiiiaiiiMiiiMiiiaiasi>iiiiiiMiiRMiNiiiiaiiiiiiiMiiiaif Rako smo postavljali nas mlaj Čl ?n-ikala je dobra ura do polno-Mlslu smo se odpravili na delo. na drevo, ki bo kmalu okrV sekire! 6 Jutrl bo spoštovan ve.a.s Vasf Fantje so kar noreli od e Ja- Ob koncu vasi Je bil privoz, skrit za živo mejo. nesreča nas je doletela, ko cesta nagnila navzdol. Vsi so »drdra,a n& davljen Prvi *• Je voz, ta pa je peklensko Po gladkem asfaltu. Prav t0v 0vbiku je odletelo kolo, živi ■■•... Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE 30. aprila 1966 se Je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo pa Je 9 oseb. UMRLI SO: 85-letni Vincenzo Ge-rolin-1, 72-letnl Elio Falconer, 84-letna Giuseppina Zerial vd. Martini, 70-letni Enrico Giusti, 53-let n a Giuseppina Canton, 61-letni Francesco Aco-ne, 89-letna Maria Urbini vd. Stradi, 67-letna Maria Bacci por. Valtolina, 77-letnt Enrico Colussi. ffKLICI: mizar Alessio Bon In gospodinja Ilva Piemonte, uradnik Bruno Sarti In prodajalka Nevia Coret-tt, častnik Francesco Dl Cerbo in gospodinja Loredana Galatl Garritta, čevljar Cosirno Fiorella in gospodinja Antonletta Dilecce, delavec Bruno Galante in gospodinja Edda Pa-nigutti, finančni stražnik Mtchele Prior! in frizerka Sonia Fattor, zdravnik Livio Stocca in uradnica Miroslava Ferfolja, uradnik Onorato Roma Za vašo poroko., oglasite se pravočasno «F0T0GRAFIA» EGON TRST, Ul. Oriani 2 (Barriera) Tel. 93-295 no in profesorica Giannina Pross, podoficir finančne straže Vincenzo Arcidiacona in gospodinja Filomena Pignatelli, profesor Glullano Amodio In profesorica Fabia Peschitz, uradnik ArnaJdo Stancanelli in uradnica Adriana Rovan, poštni uradnik Gian-franco G-ridi m gospodinja Stelvia Pellizzaro, delavec Claudio Predonza-ni In gospodinja Luciana Medos, kapitan Gioachino Asaro in gospodinja Nevea Stabon, uradnik Glorgio Ga-lizzi in prodajalka Ariella Carli, oficir Paolo Zelik in gospodinja Maria Pia Castiglioni, električar Nicola Ca-vone In frizerka Maria Luisa Dessar-6o, mehanik Luigi Castellani m gospodinja Redenta Sain, šofer Luigi Pavat in uradnica Teresa Spartano, uradnik Pio Riego Carlinl In uradnica Adriana Rovere, mehanik Aldo Lupetin in uradnica Eliana Gerin, u-radnik Rodolfo Giovanninl in delavka Pasqualina Panunzio, uradnik Fla-vio Mali« in uradnica Milvia Martino, šofer Sergio Biloslavo In gospodinja Imelda Burbello, Inženir Au-gusto Barbieri In uradnica Ornella Raccanelli, mehanik Mirco Cercato in gospodinja Narcisa Zuanelll, slaščičar Vito Stefani in uradnica Annamaria Sergl, poštni uradnik Salvatore Ta iarlco in delavka Anna Maria Gre-zar, uradnik Bruno Salotto In uradnica Loredana Riva, mehanik Mario Kobec In baristka Pierina Brencich, upokojenec Antonio Kresciak in gospodinja Ida Giurgevich, zidar Aure-lio Viginl in delavka Nella Toncich, oficir Gabriele Moglioni in gospodinja Anna Maria Ghidella. uradnik Enrico Cottignoli in uradnica M. Angela Bruschl, karabinjerski podoficir Bruno Pascolo in gospodinja Miranda Londero, uradnik Paolo Crevati- nt in učiteljica Llvla Mari, poštni u-radnik Vincenzo Guagliardo in vajenka Fulvia Foropat, oficir Giancarlo Giusti in gospodinja Giovanna Casa-lini, pomorščak Riccardo Civitano in gospodinja Jolanda Iadrov, zidar Di-no Simionato in gospodinja Liviana Gorella, mizar Aurelio Berkan in delavka ItaJia De Lorenzo, uradnik Ne-reo Simatz in prodajalka Mii reli a Del Negro, šofer Glanfranco Surian in gospodinja Diletta Bazzaro, uradnik Glauco Quarantotto in uradnica Rosita Vatta, delavec Marcello Scilipo-ti in bolničarka Rita Edera, pomorščak Paolo Dugan In Radolka Saksida, uradnik Ermanno Fornasaris in uradnica Gisella Anna Eckel, zdravnik Michele Fezzi in uradnica Maria Grazta Cheni, bolnišnišici uslužbenec Glorgio Berdon In delavka Amalia Blasiol, kapitan Sergio Pugliese In bolničarka Giuliana De Nardo, pomorščak Raffaele Bellini In uradnica Loredana Baldas. V Vidmu razstava slovenskih likovnih umetnikov Včeraj ob 18.30 je videmski župan prof. Bruno Cadetto otvoril v krožku bančnih uslužbencev razstavo slovenskih slikarjev. S tem se je zaključil ciklus pobud v o-kviru «Pomladi 66», ki se je začel Z razstavo poljskih slikarjev. Razstava slovenskih umetnikov je plod tesnih stikov z Moderno galerijo v Ljubljani. Vodi jo Zoran Kržišnik, ki je bil pred dvema letoma član razsodišča bienala v Benetkah. Svoja dela razstavljajo slikarji Andrej Jemec, Bogdan Meško, Stefan Planinc in kiparja Peter Černe ter France Rotar. Vsi omenjeni likovni umetniki so se uveljavili na priznanih mednarodnih razstavah; Meško bo letos sodeloval na mednarodnem bienalu v Benetkah. Gledaljšča VERDI Pri blagajni gledališča Verdi se nadaljuje prodaja vstopnic za šesti simfonični koncert spomladanske simfonične sezone, ki bo v ponedeljek ob 21. uri. Orkester gledališča Verdi bo dirigiral francoski dirigent Serge Baudo, solistka pa bo violinistka Pina Carmirelli. Program: Debussy — Prelude i 1’apres-midi d'un faune; Brahms — Koncert op. 77 v D-duru za violino in orkester; Franck — Simfonija v d-molu. Nazionale 15.00 «Stato d’allarme» Richard VVidmark, Sidney Poitier. Excelsior 14.30 na unču Wk predvaja danes, I. t.m. z začetkom ob 15. uri Eastmancolor film: IL SOLE SCOTTA A CIPRO (SONCE PRIPEKA NA CIPRU) Igrajo: DIRK BOGARDE, SU-SAN STRASBERG, GEORGE CHAKIRIS in drugi V ponedeljek, 2. t.m. ob 18. uri ponovitev filma: IL SOLE SCOTTA A CIPRO (SONCE PRIPEKA NA CIPRU) DOLINSKI FANTJE IN DEKLETA PRIREDIJO Igral bo dolinski kvintet, pela pa bosta Dario in Darko ples pod mlajem KI BO 8. IN 9. MAJA PELLICCERIA ZILIOTTO Trieste Via Milano,16 Tel.29374 od navadnih do dragocenih krzen Samo 29.900.- lir boste potrošili za namestitev avtoradia AUT0V0X v svoj avtomobil ☆ Zastopstvo in servisna postaja RADIO ROSELLI TRST, Via Tor San Piero 2 Tel. 31294 Dr. G. GRUDEN ZDRAVNIK ORDINIRA od ponedeljka, 2.5.66 vsak dan razen sobote: Za OBČINO REPENTABOR V občinski ambulanti od 18. do 19. ure Za OBČINO ZGONIK v občinskih ambulantah: GABROVEC ob 15.30 SALEZ ob 16. ZGONIK ob 16.45 Kino • fotografski material ŠEGUL IN Trst, Ul. Mazzini 53 Telefon 733-361 vabi prijatelje In znance, naj ga obiščejo Mali oglasi KUPIM staro hišo ob morju, med O- patijo in Medvejo, z lepim razgledom in vrtom. Dostop z avtom. Delno plačam v devizah. Ponudbe: Metelko, Ljubljana, Poljanski nasip 14. MIZARSKE delovne mize in kombi-nirko na pet različnih operacij, ter ciriculamo žago za stavbarstvo prodamo pod zelo ugodnimi pogoji. Via della Tesa 12. SREBRO ln srebrne kovance kupim ali zamenjam za zlato. HOU VSCH, Trst. Piazza S. Giovanni 1. GOSTILNO z obsežnim vrtom v Bazovici oddam v najem družini. Telefonirajte na št. 91-749. AL01Z CERGOL SKLADIŠČE DETERGENTOV proda,ja na debelo Traversale al Bosco št. 8 Tel. 96-894 Sintetične preproge ln preproge za nodnlke lz pla. stike «BALATUM» in «MERA-KLONa. Moderno pokrivanje podov z gumo, «MOQUETTE» in ploščice »RIKETT* ln »ARMSTRONG*. Bežna vrata «ROLLPORT», beneške zavese (tende veneziane). Hitra ureditev s specializiranim osebjem. A. R. P. ITALPLAST, Trst, Trg Ospedale št. 6 • Tel. 95-919 « MODELLINA CALZATURE > klasični ln najnovejši model) čevljev najboljših znamk velika izbira za moške — ženske — otroke UL F. Filzi 3, TRST, tel. 37-791 (vogal Ul Machiavelli) TRIASKA KNJIGARNA Trst - Ul. sr. Frančiška M Iclclon «1-792 Novo: Pevsner: ORIS EVROPSKE ARHITEKTURE L 3.850 Darovi in prispevki V počastitev spomina drage Bole Purič z Opčin darujejo sovaščan«, nosilke sveč in trakov, 10.000 lir *• Dijaško Matico. V spomin pokojnega Andreja Cok* darujeta družini Miot in Kjuder » tisoč lir za Dijaško Matico. Ker se nista udeležila pogreba P°K-Rikota Kralja lz Trebč, darujeta Stefan in Marija Kralj 1000 lir za Dijaško Matico. Ob drugi obletnici smrti bivšega partizana Marjana Miklavca daruj brat Rudolf 1000 Ur za Dijaško Matico. SOŽALJE Ob smrti očeta Izrekata sožalj® svojemu sodelavcu Alojziju Košu« uprava in uredništvo Primorskega dnevnika. ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvovali ob težki Izgubi naše dTage VALERIJE GRGIČ por. GRGIČ se najlepše zahvaljujemo. Posebna zahvala č. g. župniku, dr. Poldiniju, darovalcem cvetja in vsem, ki so na kateri koli način počastili spomin drage pokojnice. ŽALUJOČA DRUŽINA Padriče, 1. maja 1966. Z A H V A L A zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali Toplo se _______------ .— ob izgubi našega nepozabnega JOŽEFA KOŠUTE Enaka zahvala pevskemu zboru, darovalcem cvetja in vsem. ki so ga na zadnji poti spremili k večnemu počitku. Žalujoči družini KOŠUTA in GUŠTIN Sv. Križ, 1. maja 1966. ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob bridki izgubi našega dragega HENRIKA KRAUA Enaka zahvala č. g. župniku, darovalcem cvetja ter vsem onim, ki so na kateri koli način počastili njegov spomin in ga spremili k zadnjemu počitku. Žalujoča žena JUSTA, brat, sestre in drugo sorodstvo Trebče, 1. maja 1966. Dne 26. aprila smo spremBi k zadnjemu počitku ANTONIJO SEGINA vd. BUKAVEC Hvaležni se zahvaljujemo zdravniku Starcu, ki Jo je dolga leta požrtvovalno zdravil, Ivanki Regent por. Puntar ter dragi in zvesti prijateljici Ani Riosa, ki Jo je z izjemno požrtvovalnostjo negovala do smrti. 2alostno vest poročajo znancem ln prijateljem sin IVAN in snaha SILVIJA ter družine BUKAVEC • SABEK . SEGINA Trst, 1. maja 1966. Sporočamo žalostno vest, da nas Je po dolgi in mučni bolezni za vedno zapustil naš dragi mož ln brat IVAN KRIŽMANČIČ (PETRACOV) Pogreb dragega pokojnika bo danes ob 14.30 iz hiše žalosti na domače pokopališče. Žalujoči žena, brat, sestri in sorodniki Bazovica, Trst, Avstralija, Virginia, 1. maja 1966, — n — 1. maja 1966 Goriško-beneškt dnevnik PROSVETNO DRUŠTVO BRIŠKI GRIČ — STEVERJAN PRVOMAJSKO PRAZNOVANJE i e s, V DVORU 10. ure dalje je odprta vinska raz- 1. maja — od stava; ob 15. url prihod godb na pihala; ob 16. uri K O N C E R T, sodelujejo: godba na pihala «Rudar» iz Idrije — godba na pihala iz Farre moški zbor «Seghizzi» iz Gorice — moški zbor iz Velikega Repna — zabavni ansambel s kvartetom iz Steverjana — moški zbori prosvetnih društev iz Goriške. PLES od 20. do 0.1. ure — igrala bosta zabavni . orkester i in godba na pihala iz Idrije. 1,1 tri,' 2. maja -od' 18."; ure dalje je odprta vinska razstava od 20.-.do,24.;,ure jPLES DOMAČE KLOBASE IN ČEVAPČIČI Vljudno vabljeni! ^V^primeru"‘slabega vremena bo praznovanje nasled-, 1 ' 4 nji teden z istim sporedom. Razstava pa bo vseeno VESTI IZ OBČINE SOVODNJE Sklepanje pogodb za širjenje pokrajinske ceste skozi ras Prihodnjo nedeljo dražba za košnjo občinskih parcel V Sovodnjah se nadaljuje razlaščanje zemlje vzdolž pokrajinske ceste. Predstavniki pokrajinske u-prave so se doslej pogodili z vsemi lastniki v Sovodnjah ter so vce raj nadaljeval svoje delo v Brajdi, ki je na levi strani Vipe-ve. / ” % * * * £ Občinska uprava Sovodnje razpisuje dražbo za košnjo na občinskih parcelah, ki bo prihodnje nedeljo 8. maja cb 9. uri pred šolo IQl>1>Hll,ailU||l|||||||||||i|||U|||||||||||||iui|i|||ti||||iil||||l||llllltllllllllimimiuulllllllllllIllUIIUlllllllllllllllllllll!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIlUlllllllllllllHUIIIIIIIinlllllllU OBVESTILO KMEČKE ZVEZE Brezplačna pravna pomoč članom glede lastnine in drugih problemov fravni svetovalci bodo že ta teden ,u ®wi5lu sklepa, ki so ga spre- na razpolago - Razdelitev dela med odbornike jelj ■*'4 mkiepa, jen, Kmečke zveze na svo- zaeia nfm zboru, bo ta organizma;?’ 2ačenši z letošnjim majem, dškem s oveoskim kmetom na Go-druoi? P°leg vseh sindikalnih m d0 Uslug, ki jih je nudila že »asvM tudi brezplačne pravne 516 v zvezi z vsemi zakoni, ki letovanje otrok sKgz prireja v juliju t. 1., za počitni- Pomočjo zavoda W letovanja Ljubljana cen-drin *lovar>je otrok v Savu-Dri »j11 v Zgornjih Gorjah Dot, fledu- Starši, ki želijo Van’ SVo-le otroke na leto-du ?' nai ®e zglasijo v ura-Zveze v Ascolljevi ulici št. h med 9. in 12. uro. Za le-Verdu!6 Padejo v poštev slo-do iT °troci v starosti od 8. leta. Vpisovanje bo tra- satho še ta teden. LmebfJ6?110 ali neposredno tičejo jje,v m kmetijskih problemov. So ^.Veljavnimi zakoni je mno-olajja 'P' ki predvidevajo razne »tva :* 2a pospeševanje kmetij-naši kmetje malo za ali'J,” ki jih jih ®Pioh ne i-u „c poznajo, ter se takuni° tudi ne poslužujejo. Med ten »=^ta'k°ni je še posebno va-*ev W°P *0 olajšavah za uredi-»kih S^S-ke Pravice pri kmetij-*en j»6nltji8Čih in zgradbah*. Va-Po«estm;i *ti za vse tiste kmečke logov j e, ki jz kakršnih koli raz-lov *6 niso uredili vseh prepi-IherihV°'le P° sesti. Y mnogi n pri-bi je *S oa tako posest vknjiže-celo .njihovi prejšnji lastniki ali 8a ».kV31®1- S pomočjo omenjene-JiltStn ie dana današnjim lastite* kul?- • posestev možnost, da "temen lUnih stroškov ali davčnih hravic?. Uferlijo svojo lastninsko Začnejo’ P°g°j je, da pravočasno le Pot s Pravnim postopkom, ki y eben za tako ureditev. namen bodo na sedežu H. ji?! 2v^-e v Gorici. Ul. Ascoli ein, Ar,?.ttski Pravniki: -Peter San-*»oži{ Just Sfiligoj in Karlo Pri-aaiali prizadetim vsa po- trebna pojasnila v zvezi z zgoraj navedenim zakonom in tudi za vse druge pravne zadeve, ki se tičejo -kmetijskih problemov. P9SI0-vali bodo po naslednjem urniku: vsak prvi ponedeljek v mesecu od 9. do 10. ure Peter Sancin; vsako prvo sredo v mesecu od 12. do 13. ure Avgust Sfiligoj; vsako prvo soboto v mesecu od 11. do 12. ure Karlo Primožič. Kot rečeno, bodo ti nasveti za člane Kmečke zveze brezplačni. Poleg tega bo tajnik Kmečke zveze dr. Mirko Primožič na razpolago kmetom za razne nasvete v Steverjanu, v prostorih Prosvetnega društva «pri Rejevih* vsako prvo sredo v mesecu od 19. do 20. ure ter v Doberdobu vsak prvi četrtek v mesecu v prostorih tamkajšnjega prosvetnega društva od 19. do 20- ure. Omenimo naj še, da je odbor Kmečke zveze na svoji zadnji seji porazdelil delo in funkcije med svoje člane, ki so bili izvoljeni na zadnjem občnem zboru. V glavnem so bili potrjeni dosedanji odborniki na svojih delovnih mestih. Predsednik je Stekar iz Šte-verjana, podpredsednika sta Rado Lakovič iz Doberdoba i Sodobno opremljene sobe • Apartmaji - Restavracije -Restavracijske terase - Slaščičarna - Dancing kavarna - Zabavni program -Aperitiv bar - Razgledna terasa - Terasa za sončenje Banketne in konferenčne ' dvorane • čitalnica - Frizerski salon • Menjalnica -Informacijska služba - Taksi služba - Podzemeljske garaže • Lasten parkirni prostor - Prlstajališče za helikopterje • Boksi za pse • Hladilnica za divjačino. KADAR OBIŠČETE SLOVENSKO KVARNERSKO RIVIERO PRIMORJE, ISTRO ALI vam nudi vse vrste turističnih uslug KOMPAS KOPER — ŠKOFIJE — PORTOROŽ — IZOLA — POREČ — ROVINJ — PULA — RABAC IN OPATIJA V vseh poslovalnicah lahko kupite tudi kvalitetne turistične spominke, izdelke ljudske obrti ter cigarete in alkoholne pijače svetomoznanih inozemskih proizvajalcev. V poslovalnicah na obmejnih prehodih pa lahko kupite tudi bencinske bone. KOMPAS bo vedno najboljši svetovalec na potovanju. ' V- "V, Zato se z zaupanjem obrnite na KOMPAS. Vožnje avtobusov Ribi danes v Števerjan Danes, 1. maja mestni avtobusi Gorici ne bodo vozili. Ribijevi avtobusi bodo vozili- samo v smeri Gorica, Pevma, Oslavje, števerjan, Grojna, ker je občinska uprava u-vedla v popoldanskih in večernih urah 1. in 2. maja enosmerni prometni režim. Ribijevi avtobusi vozijo v števerjan po sledečem voznem redu* Odhodi iz avtobusne postaje v Gorici: 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.15, 22. Iz trga v števerjanu odpelje avtobus 20 minut po odhodu iz Gorice, z Bukovja pa 30 minut po cd-hodu iz Gorice. Gorica VERDI. 14.30: «Operazione poker«, R. Browne in J. Greci; ameriški kinemaskopski film v barvah. Zadnja ob 22. uri CORSO. 15.15: «Menage all’italia- na», U. Tognazzi in A. Moffo. čmo-beli italijanski film; mladini pod 18. letom prepovedan. MODERNISSIMO. 14.00: «11 volo della fenice«, J. Stewart, P. Finch in R. Borgnine. Ameriški barvni film. VITTORIA. 15.00: «002 — operazio-ne luna«, F. Franchi in C. In-grassia«. Italijanski čmo-beli film. CENTRALE. 15.00: «Sfida a glory City», L. Barker in M. Kock. A-merišld kinemaskope v barvah. PRIZNANO MEDNARODNO MTOPIVOZKIŠKO PODJETJE ~1^§p GORIZIAN A GORICA — UL Duca d'Aosta 180 — TeL 28-45 — GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Ekskluzivno zastopstvo IN prodaja *Rleste - trst lD- s. FRANCESCO 44 ^ 28-940 I>ja Izročitev ali dostava V novlh modelov skuterjev 1 E S P *°»°rnih A in trikolesnih ^ vozil A P E v ka-Koli kraj v Jugoslaviji. Pozivna prodaja vseh ori-rezervnih delov tn « P I A O G I O » —v,« it Obalnih Pribora MEBLO TRGOVINA S POHIŠTVOM NA DROBNO NOVA GORICA — KIOR1ČEVA ULICA 18 PROIZVAJAMO VSE VRSTE POHIŠTVA ZA IZVOZ V NEMČIJO, FRANCIJO, ITALIJO IN DRUGE DRŽAVE. NUDIMO: spalne sobe, dnevne sobe, omare za garderobo divane, naslanjače in znane žimnice na vzmeti «JOGl» več tipov. IZKORISTITE 10% POPUST PRI VSAKEM NAKUPU V TUJI VALUTI S PREVOZNI IN CARINSKI STROŠKI SO V BREME KUPCA PO PREDPISIH NJEGOVE DRŽAVE z ŠPEDICIJSKE OPERACIJE IZVRŠIMO SAMI Z KUPCEM IZ OBMEJNEGA PASU JAMČIMO DOSTAVO NA DOM LN MONTAŽO. Ob nakupu pri nas boste prihranili, ker so naSe cene ZNATNO NIŽJE KOT INOZEMSKE. OBIŠČITE ZAGOTOVITE SI ODLIČNO PIVO Union Ljubljansko zastopajo: pivovarno Podjetje NANUT Gorizia — S. Andrea Via S. Michele 107 — Tel. 5062 Podjetje FINDERLE — Trst, Via Giuiianl št. 1 — Tel. 50407 HOT^L.AdKiAT-i<-» C/{Sl\d OPATIJA Vil la «Rosa lin* - —min mm m r~n WXlflBtn cnmcnm mcncncn CDBimm cDcncn«i m1 ■CDmHH' mmmgcD Hotel BELLEVUE LJUBLJANA, — Telefon 313133 priporoča cenjenim gostom domačo in mednarodno kuhinjo Z Terasa Z Vri Z S terase lep razgled na Ljubljano. Ur, CASINO UMAG Grand Hotel «Adriatic* ROULETTE - CHEMIN DE FER NlGHT CLUB Z INTERNACIONALNIM PROGRAMOM ODPRTO VSAK DAN SPLOSNA PLOVBA PIRAN vzdržuje s svojimi tovomo-potnlškl-mi ladjami: redno linijo okoli sveta • redno linijo z Južno Ameriko • redno nijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami Od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: »SPLOSNA PLOVBA«, Piran Župančičeva ul. 24 in na naše agente po vsem svetu. Telexi: 035-22, 035-28 Telegrami: Plovba Piran Telefoni: 73-470 do 73-477 TRGOVSKA HIŠA IriimrmunT rnnunrau li V LJUBLJANI na Titovi cesti . pri poiti '^mni LJUBLJANA „ S S s 10.000 artiklov za dom — družino — gospodinjstvo — šport — letovanje itd. V PRITLIČJU: USNJENA GALANTERIJA, torbice — kovčki — potovalke — denarnice — rokavice — pasovi itd. II. NADSTROPJE: USNJENA KONFEKCIJA, plašči — kostumi — suknjiči — jopice itd. MENJALNICA 10% popust pri nakupu s tujo valuto. SPECIALIZIRANA POSLOVALNICA ZA KONFEKCIJO «ELITA», Čopova, 7, podaljšek pošte. ■st NOVA GORICA - Tel. 21044 opravlja kvalitetne, hitre in varne prevoze potnikov in tovora doma in v inozemstvu. TURISTIČNI URADI V: Novi Gorici, Tolminu, Bovcu, Ajdovščini, Postojni in Sežani vam nudijo vse potrebne informacije in vam hitro in solidno organizirajo izlete po Jugoslaviji in inozemstvu ter nudijo vse ostale turistične usluge. Hotel ADRIA ANKARAN (bivši S. Nicol«) VABI Hotel «TRI(iI.AV» KOPER — Tel. štev. 10 Prvorazredna restavracija, udobne sobe, terasa, zimski vrt, nočni bar s programom. Priporočamo svoje obrate «GIUSTERNO» z olimpijskim bazenom ter restavracijo «RIŽANA» s specialitetami, postrvmi in rečnimi raki. HOTEL SLON LJUBLJANA TITOVA UL. 10 - TEL. 20641.^43 _____n H«! :: HOTEL Z MODERNIM K0NF0RT0M • PRIZNANA MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN BANKETNI PROSTORI Modeme sobe, mednarodna kuhinja, «GRIL BAR« z mednarodnim programom odprt vsako noč razen ob sredah. MARKET TURISTI Največjo izbiro blaga za vaše izlete ima 3 MARKET G SEŽANA odprt tudi ob nedeljah in praznikih dopoldne LJUBLJANA: Cigaletova ul. Titova 25 — odprt do 22. ure Ilirska ŠIŠKA — Celovška nasproti Remize Šentvid E3 SUPERMARKET — Ljubljana, Pasaža na Ajdovščini • JESENICE nasproti hotela POŠTA MENJALNICA • 10% POPUST pri plačilu s tujo valuto na neprehrambeno blago • SPOMINKI 1&5\avr&c\ja LJUBLJANA P r i v o z š t. 11 Pristna domača in mednarodna kuhinja in pijače. Strežejo učenci gostinske šole v narodnih nošah. (junul Molel TOPLICE TIK OB JEZERU S 403 POSTELJAMI Priporočamo se za obisk! Rezervacije sprejemajo TERMALNO KOPALIŠČE S ČOLNI 23 stop. toplote JEZERSKO KOPALIŠČE S ČOLNI MEDNARODNA KUHINJA Hotel TOPLICE in vse potovalne agencije PARK HOTEL GORICA mn GORICA • Tel. 21-442, 21-462 s svojimi obrati: restavracijo, kavarno In gostilno Pri hrastu Prvorazredna kuhinja - Ples vsak večer ★ gostilna «Zveida razen ponedeljka in barski program telefon 21-239 G. P. S IDR O Phan telef. 73349 nudi odlične specialitete in izbrane pijače v svojih obratih: • Restavracija «POD ARKADAMI« • «PRI TREH VDOVAH« • Restavracija «SIDRO» in kavarna — nočni bar • «TRI PAPIGE« z internacionalnim programom. BLED vabi Hoteli ob jezeru, obnovljeni blejski grad z restavracijo, festivali, dnevna glasba in ples, pravljične izletniške točke in druga razvedrila ter čolnarjenje po ježem Hotel GALEB Restavracija RIBA Koper Nudimo vse hotelske usluge. — 10% popust za restavracijske usluge razen ob sobotah in nedeljah. Oglejte sl najlepše podzemeljsko čudo na svetu ^POSTOJNSKO JAMO* OGLED VSAK DAN ob 8,80, 10,30, 13,30, 16., 18. url. Izredni obiski po dogovoru z upravo. Ogled ŠKOCIJANSKE JAME PRI DIVAČI v ma u in oktobru je ob 10. in 15. url, v juniju-septembru ob 10., 13., 15. in 17. url. «Hotel Mantova* Vrhnika in restavracija Močilnik ALP HOTEL HOTEL KANIN HOTEL GOLOBAR nudijo vse hotelske usluge. Priznana domača in Inozemska kuhinja. Telef. 21 in 51 Priporočamo tudi obisk hotela »Planinski orel« v Trenti ln gostišče v Soči in Logu pod Mangrtom B O V E C Nova restavracija S TER K Ajševica pri Novi Gorici, tel. 21-114 VSAK DAN raki — postrvi — specialitete na žaru V RESTAVRACIJA S PRENOČIŠČI «SOCA» KANAL — Tel. 8 najnovejši izum moderne tehnike SUPERAUTOMATIC a 57 rubini ii s 88 rubini cLuis D’Or» najtanjša ura na avetu Generalno zaatopatvo «LA CLESSIDRA> Trst. Piazza S. Antonio Nuovo N. 4-1 nadstropje Import - Export Prodaja na veliko in drobno Velika izbira zlatnine po tovarniških cenah! Izredni popusti • Garancije ŠVICARSKA SUPERMARKA 11 S r—i O ir PODJETJE ZA IZVOZ UVOZ NOTRANJI TRG LESA IN LESNIH IZDELKOV LJUBLJANA, Beethovnova 11 telefoni 239319 1 telex: 03112, 03138 NAJVEČJE SLOVENSKO PODJETJE ZA IZVOZ-UVOZ LESA IN LESNIH IZDELKOV IZVAŽAMO: Mehak in trd les, zaboje, gozdne proizvode, vezane, panel in lesovinske plošče, parkete, stavbno pohištvo, lesene hiše, lesno galanterijo, športne izdelke, stole iz upognjenega lesa, pisarniško fino in serijsko pohištvo ••••"S TOVARNA <15' SEPTEMBER CEMENTA . IN SALONITA anhovo anhovo MOTO — FORNITVRE LUCIAN O MOSCHION TRST, UL XXX Ottobre U — Tel. 23415 Ekskluzivno zastopstvo MOTO GILERA ta MOTOM IT ALI AN A — Nadomestni deli za avtomobile, motoma kolesa, motosku-terje ta motorne tricikle — Nadomestni deli prikladni za motoma kolesa TOMOS. FRANC BERGINC IMPORT - EXP0RT - PREDSTAVNIŠTVO TRST - Uliča Galatti 5-01. - Telef. 96-941 DELOVNI TOVRRHA AIITOIHOBIIOH IR II0T0RJEI MARIBOR NAŠI IZDELKI Kaml»a TAM 4Mi, nosilnosti 4,3 tone, 2 vgraje. olm zračno hlajenim Dieslo/lm motorjem Prekucnik TAM UN U, s irustramuo ekipe napravo primeren za delo na eradbiičlh to cestah Kamion hladilnik TAM 45M HS Drimereo z« Prevoz hitro kvarljlvlh stvar; Gasilski avtomobil TAM «St* o In TAM Slih C, hitra In izredno praktična gasilska avtomobila t vgrajeno cisterno 10 drugim gasilskim priborom Kamion TAM SMS p, vozilo ea polivanje utic in cest Kamni TAM 4SM F vozilo za odvoz fekalij primerno Za komunalno nejavnost Avioous A sihio v standardni In turistični izvedbi primeren za izlete m druge prevoze potnikov, 32 sedežev Kamion TAM 20011 lastna konstrukcija fAM vozilo, ki odlično služi v mestnem prometu za prevoz man menic do SO mesece* • Sprejemajo se rabljen* ** žila po najviij! oceni • Na razpolago veliko prU0* nostnib vozil smcacoocaraAiB HU^7Q0^ mio L143000« UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTBOCH1 h, IL, TELh.r<)N 33-suk ta 04-63* - Poštni predal 659 - PODRUŽNICA: GORICA; UUca SUvto PelllOO 1 II., Telefon S.H-K2 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA »t. 20 - Telefon »7.33» uu «« - NAROČNINA; mesečna «00 ur četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 lir, celoletna 7.700 Ur - SFRJ- posameana številka v tednu ta nedeljo 50 para (50 »tartb dinarjev), mesečno 10 din (1000 atarib dinarjev), letno 100 din (lO.ooo starih dinarjev) - Poštni tekoči račun; Založništvo tržaškega tiska Trat U-5S74 SFRJ: ADIT, D2S, Ljubljana, 8tarl trg 3/1, telefon 23-207, tekoči račun pr) Narodni Danki * Ljubljani — 608-3 «« - OGLASI: Ona oglasov: Za vsak mm * širim enega stolpca; trgovski 160, finančno- upravni 250, osmrtnice 150 Ur - Mali oglasi «0 Ur beseda - Oglasi trša*** gorlške pokrajine se naročajo pri upravi - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri zSocietk Pubbliclti I ta liana« - Odgovorni urednik STANISLAV RENKO - Izdala m tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst .