Na ledu m ,ro spuščanje po strmih snežnih po-nah sicer ni posebna športna panoga, ndar pa lahko tudi to uvrstimo med bnosti. Smučati s hitrostjo 163 km uro, toliko je trenutno svetovni re-Italijana Luigija di Marca, pač niso ačje solze. Tekmovalec na sliki sicer svetovni rekorder, pač pa zelo znani nškl smučar Ludurig Leitner. Za ponje hitrosti sl Je obesil na hrbet še eben privesek aerodinamične oblike snegu Ali veste, 'koliko je vseli športovi* Točen odgovor je skoraj nemogoč, zlasti če začnemo prištevati med športe vse tiste na-rodne igre po različnih državah in kontinentih, ki jih poznajo samo na določenem manjšem področju in bi jih lahko imenovali ljudske športe tu ali drugje. Samo pri nas poznamo več kot 30 športnih panog, toda to je le droben delček celote. Velik del športov štejemo med letne, pa tudi zimskih ne manjka. Odveč bi bilo danes razpravljati o smučanju, se pravi tekih, skokih ali alpskih panogah, odveč o hokeju na ledu, umetnostnem dr-sanju, pa tudi hitrostnem drsanju in vožnji z bobom, saj so te panoge tudi pri nas dovolj poznane, čeprav v vseh ne tekmu-jemo. Imamo pa še celo vrsto razmeroma dovolj razširjenih kT tudi zanimivih športov na snegu in ledu, in velja posvetiti nekaj besed. Nimamo priložnosti, da bi se spuščali v dolge opise, razlage pravil in podobno, pač pa se moramo omejiti na površno sliko vrste športnih udejstvovanj, ki so v veliki meri namenjena razvedrilu in zabavi, pa tudi tekmovanju in kot taka privlaču-jejo tudi veliko število gledalcev. ________________________ ♦ ♦ ♦ t t ♦ ♦ * ♦ KEGLJI, KI NISO KEGLJI Marsikdo, ki tudi pri nas bere o kegljanju na ledu, si ob tem ne ve kaj prida predstavljati. Mnogo podobnositi med običajnim kegljanjem in onim na ledu pač ne bi mogli najti. Edina je morda v tem, da tu in tam nekaj mečemo. Pri kegljanju so to krogle, pri kegljanju na ledu pa posebne priprave. M jih raje ne opisujemo, pač pa vabimo bralca, da pogleda našo sliko. Ne glede na to, da imajo kegljači na ledu tudi evropska prvensitva, o kakem širokem razmahu tega športa širom sveta ne bi mogli govoriti. Tako kegljanje kot ga poznamo pri nas, gojijo v glavnem le še v Avstriji, Nemčiji in Italiji. Zato pa imajo v Švici, Veliki Britaniji in Kanadi soroden šport. Imenovan curling, pri čemer so rekviziti nekoliko drugačni, prav tako tudi način tekmovanja. Pri kegljanju na ledu lahko ločimo dve panogi: metanje na daljavo In pa bližanje, ki je povezano tudi z zbijanjem, če uporabljamo izraze, ki jih poznamo na primer iz balinanja. Pri kegljanju na ledu je pogosto treba vzeti v roke tudi merilo, kajti odloča razdalja od letnne kocke - cilja, ki jo vidimo v ospredju. »Keglji« se precej razlikujejo od svojih soimenjakov običajnega kegljanja SANKANJE - iia$iava aii ipoA.tr Veliko krivico bi napravili sankanju, bi ga prišteli sarno med zabave, ne pa tudi med športe. Zadnja leta se je tudi pri nas tekmovalno sanka,nje krepko razvilo in število ljubiteljev tega športa Iz dneva v dan narašča. Prav je, da Posvetimo sankanju nekaj besed In predvsem potegnemo prim er j a vo z bobom in tudi s skeletonom. To moramo že zaradi tega, ker mnogi, ki teh šport-hiih panog ne poznajo, vse tri precej mešaj o in po isti poti smo zajadrali celo mi v naši zadnji številki, ko smo lep posnetek vožnje s skelet on om proglasili za sankanje. Smo že pri bistvu enega in drugega. Sankanje ima kot svoj tekmovalni rekvizit sani, ki so precej sorodne tistim, ki jih srečujemo po naših zasneženih travnikih, skratka, po-dofbne so otroškim sanem, le da so daljše, ftr^ajo jeklene drsne ploskve, so pa brez posebnim naprav za zaviranje ki teidi pri usmerjanju so na razpolago samo pravilno premeščanje teže telcmo-Valca, pa še noge in nazadnje vrvica In Pas. Kakih volanov, zavor in podobnih IN SE MARSIKAJ V St. Moritzu in Ara i z nastopom snega in ledu ne prenehajo s sezona konjskih dirk. Hipodrom zamenjajo zamrznjena jezera in zopet joeke.vi poginjajo svoje štirinožne prijatelje, zopet se zbirajo tisoči .gledalcev, ki uživajo ob lepem športu in se. tresejo za svoj denar, ki so ga naložili v stavi »BELE« konjske dirke JADRN CE, MOTORJI IN SODI Revijo manj znanih šporlov _ na snegu in ledu bi lahko nadaljevali Z vrsto panog, vendar naj omenimo samo nekatere, ki so ali vsaj kolikor toliko razširjene, ali pa posebej zanimive. Jadranje na ledu je zelo star konjske dirke na snegu in led«, šport. Že na nekem bakrorezu iz Omeniti moramo pač he obliki leta 1605 vidimo jadrnico za jadra- y tekmujejo na ledenih nje po ledu. Ljubitelji tega športa, 1. . , . , , .. ki ima najboljše pogoje na zamrz- površinah, ki pa so seveda pokrite smučarja ali smučarjev s konjem. . .1 * * 1 H Z _ 1 * _1 _ — f ‘t A 1 ^ la. . — Z _ _ . 1 2 A A A« A A A— A u1 _. . i . .. r t _ a . . t . < a I r t k ( a T t B > a ~ a . a 1 r . . . 1 i . . a _ a , a .Via . "v »a na ■ a. t , > . a 'K ra I', n _a Švica je prispevala v skupino zimskih športov med ostalim tudi manjka. Zanimivo, da se ta šport drugje še ni pričel razvijati. Ko smo že pri konjih, ne smemo pozabiti na sem in tja tudi pri nas znani skik|oring, to je vlečenje njenih jezerih Poljske, Baltika, tudi s snežno plastjo. Zimske konj-Švedske in delno tudi Nemčije, pra- ske dirke so v Švici, zlasti v Arosi vijo, da mu hi para. »Vozile« za ta šport je podobno jadrnici za jadranje na vodi, seveda s tem, da je spodnji del prilagojen drsenju po ledu. Naše Blejsko jezero, pa še marsikatera cesta so ugodni prostori za motoskjiiring. Sorodno vrsto zabave ali športa kot je že omenjeni ski-skjdring, samo da .je eno konjsko silo pri enem nadomestilo večje število konjskih sil motorja ali avtomobila pri drugem. Poznamo pa tudi še mnogo bolj ekstravagantne zimske športe. Eden med njimi je kot zelo aktivna panoga v Ameriki dovolj razširjen. To je preskakovanje sodov, pri čemer se tekmovalci poslužujejo drsalk. Dosegajo velike daljave, pa tudi prav neverjetne padce, zaradi česar je najbrž la »šport« tako privlačen za gledalce. izredno priljubljene in tako tekmovalcev, kakor tudi gledalcev ne Ponekod to ni samo prijetna zabava, ampak prirejajo v tej športni zvrsti tudi tekmovanja. •Nogometni hokej« Skovali smo nekoliko čudno ime za šport, ki je predvsem sorodnik običajnega hokeja na ledu. Gre za bandp, to je za šport, ki ga igrajo predvsem o Sovjetski zvezi in Skandinaviji. Domovina band p ja je prav tako kot mnogih drugih športov Anglija. Potem pa je prišel v Kanado, Skandinavijo in še nekatere druge države. Za razvojem pa je prišlo že tudi nazadovanje. Ne glede na to, da imajo tudi o lem športu mednarodna srečanja, je danes omejen na že prej omenjenih nekaj držav. Leta 1952 so ga kot ekshibicijo pokazali na olimpijskih igrah v Oslu. Zakaj mešamo hokej in nogomet? Hokej je predvsem zaradi tega, ker ga igrajo na drsalkah, nogometu pa je podobno igrišče, ki meri v pooprečku IdO X 60 m. nadalje število igralcev — /t, kakor tudi trajanje igre 90 minut. Namesto ploščice preganjajo igralci po ledeni ploskvi majhno žogico. Nekaj muh na en mah. Na eni sliki vidimo' pravzaprav vse značilnosti sankanja. V ospredju večje slike imamo tekmovalne sani, podobnost z običajnimi sanmi je zelo velika, zraven so tekmovalci, na katerih lahko opazimo razmeroma enostavne tekmovalne drese, pri katerih lahko posebej omenimo samo čelade, v ozadju se nam predstavlja tekmovalna proga, manjša slika v desnem spodnjem kotu pa nam lepo kaže način vožnje s sanmi tehničnih pripomočkov, kot pri bobu, sankači ne poznajo. Tekmujejo sede, v skrajnem primeru leže na hrbtu, toda taika vožnja je mogoča le malokje. Hitrosti dosežene s tekmovalnimi sanmi so ogromne. V večini primerov so rekordi prog za sani vlSJl od onih za bob, čeprav Je vožnja z bobom na videz eno-sbavnejša zaradi obilice tehničnih pripomočkov. Največja hitrost za sani blizu 135 km na uro. Kar takoj še nekaj besed o skeletom!. Medtem ko tekmujejo v bobu dvojico in četvorice, na sankah posamezniki ati dvojice, je skeleten tekmovalna panoga za posameznike, pri čemer leži valeč na trebuhu. Sani oziroma bob, kakor pač hočete, so pri skeletonu zelo kratke, dosežene hitrosti velike, na primer na najbolj znani progi v St. Moritzu krepko presegajo 169 km na uro, tekmovalci pa so opremljeni z velikimi čeladami, z rokavicami, opremljenimi z jeklenimi našlvt, usmerjajo svojo vožnjo, na čevljih pa Imajo privezane jeklene »zavore«, Zadnje preizkušnje PRED PEEIN60M Dvoboj Zahodna Nemčija : Jugoslavija v MUnchenu tenisa obenem pa dali igralcem ® Naši najboljši na mednarodnem prvenstvu Zahodne nih n?ekmovainiih!vesJioveJnskia mk- Nemčije v Berlinu • Kratke zanimivosti Jugoslovanski namiznoteniški igralci, ki se pripravljajo za bližnje svetovno prvenstvo v Pekingu, bodo odigrali 23. februarja v Miin-chenu mednarodni dvoboj z reprezentanco Zahodne Nemčije. Našo reprezentanco bodo sestavljali Vojislav Markovič, Janez Teran, Josip Vogrinc in Željko Hrbud, za Zahodno Nemčijo pa bodo igrali Freuendarfer, Kobler, Gaeb, Arndt. Po srečanju v Miinchenu bodo šlo pa je do več presenečenj, tako da so bili premagani tudi nekateri favoriti. Rezultati — člani: Teran : Frelih II 3:0, Člani B: Česen : Sa- dinci bodo nastopili na turnirju v Kranju, mladinke pa v Ljubljani. Obojih bo 12 po številu ter bodo igrali izbirno tekmo za, udeležbo _________________ na prihodnjem zveznem turnirju beograjski Partizan premagal Spar z omejeno udeležbo, ki bo v Zagre- ■ ’ " ’ ' __ t.t . bu ali v Beogradu. Za slovenske rodno prvenstvo. Za Opatijo je prišel na vrsto Bled. Tekmovanje bo od 26. do 26. avgusta in bo v okviru proslave 20-letnice revolucije. Pripravljanj odbor je že pričel z delom. Povratno srečanje republiških pionirskih reprezentanc Hrvatske in Slovenije bo v Logatcu 5. marca. Slovenski pionirji bodo imeli 26. februarja v Ljubljani izločilno tekmovanje za izbiro reprezentance. NTZS pripravlja tudi srečanji reprezentanc Hrvatske in Slovenije za mladince in mladinke. Kaže, da bosta dvoboja marca v Ljubljani. SPARTAK : PARTIZAN 3:5 V tekmovanju za evropski pokal namiznoteniških reprezentanc je zonov 2:0, clamce: Čadež : Pirc tT1ia,i,iri„,, ® tiu V mio. 3:1, dvojice - moški: Teran-Tomc : P 7 meSt’ a Kern-Zajc 2:1, ženske: Vavče-Pe- .. trač : Pirc-Errath 2:1, mešano: Pirc-Vecko : Godina-Errath 2:1. Na tridnevnem prvenstvu Hrvatske je moštvo j-Zagreba«, za katerega so nastopili reprezentanti Vo- Po daljšem odmoru bo letos zopet na sporedu mladinsko medna- tak-Sokolovo s 5:3. Najboljši igralec na dvoboju jugoslovanskega in češkega državnega prvaka je bil Vojislav Markovič, ki je premagal vse tri češke igralce Gleta, Vyhna-novskega in Mika. jugoslovanski reprezentanti nasto- grinc, Hrbud in Uzorinac, zaneslji- pili še na letošnjem mednarodnem prvenstvu Zahodne Nemčije, ki bo 23. in 26. februarja v Berlinu. Poleg naših tekmovalcev bodo nastopili še Švedi, Angleži, Nizozemci, Belgijci, Francozi in Avstrijci. Prvič pa bosta nastopili tudi moštvi Indije in Gane. Za naše reprezentante bodo to tudi zadnje priprave pred svetovnim prvenstvom, ki bo od 5. do i4. aprila v Pekingu. Na članskem republiškem namiznoteniškem turnirju, ki ga je or-gamizirala Mladost jz Kranja, so nastopili vsi najboljši igralci. Pri- 06U.sk pKC cLhult/ifa, vo zmagalo. Skupaj s Poštarjem in Tekstilcem (Zgb) so si pridobili pravico nastopa na državnem prvenstvu. Na republiškem prvenstvu Srbije, ki je bilo v Novem Sadu, je tako pri moških kot pri ženskah zmagal Partizan iz Beograda. V nedeljo 26. februarja se bodo najboljši mladinci in mladinke znova zbrali na turnirju, ki bo po zamisli zveznega kapetana Uveri-6a vsake tri mesece v drugem kra- ovlre> višina, krogla, izven konkurence ju. Taki turnirji naj bi izboljšali “nci m, 1000 m 3 x soo m mladin- •ii , i i • i J J ke* m finn m 1 V ISft m Tplrnli«irA ip Kakovost mladinskega namiznega 7 novic Z ATLETSKIH POLJAN ■ Po nekaj letih premora ho letos zopet državno prvenstvo v dvoranah. Hala 20 zagrebškega velesejma bo 5. marca reditvi — Balkanske igre in dvoboj z atleti Italije. Predsednik odbora je predsednik AZJ Vlado Ivkovič, sicer pa sprejela najboljše jugoslovanske atlete so v odboru sami znani atletsk idelavci. in atletinje v naslednjih panogah: člani 60 m, 100 m, 3.000 m, 55 m ovire, višina, V času državnega prvenstva v dvoranah v Zagrebu bo tudi sestanek za-palica, krogla; članice: 60 m, 600 m, 55 m stopnikov klubov, kjer se bodo dokončno dogovorili o načinu tekmovanja za letošnje ekipno prvenstvo^ Jugoslavije. Predlogov je več, med najbolj zanami- 60 m, 600 m, 3 X 150 m. Tekališče je dolgo 150 m in ima lesena tla. B Strokovni svet Atletske zveze Jugoslavije je določil, katerim tekmovalcem vimi pa lahko omenimo predlog beograjske Crvene zvezde, ki predlaga ligo 9 klubov, ki naj bi se srečavali vsak in tekmovalkam bodo dodelili štipendije z vsakim v enodnevnem, nekoliko skrče-redno šolanje. Sistem štipendiranja nem sporedu, ocenjevanje pa naj bi šlo , .. - ______X __________I. -3 „ „ „ X : V- ^ „ Vi 1 r, T. Meti športniki Jesenic Športno društvo na Jesenicah, v okviru katerega deluje kar 13 klubov in šteje 999 Članov, je eno najveejih in najaktivnejših v Sloveniji. Poleg 474 lastnih tekmovanj in gostovanj je društvo organiziralo še 19 množičnih tekmovanj, delovnih kolektivov, aktivov LMS, terenskih odborov SZDL itd. Delavnost posameznih klubov je bila dokaj uspešna, je pa seveda odvisna od strokovnega kadra. za športnikov se je namreč spremenil toliko, da štipendij za tako imenovano športno izpopolnjevanje ne bo več, ostale pa bodo le študijske za visokošolce po doseženih mestih, ne pa po tabelah za mnogoboje, verjetno ta predlog ne bo sprejet, saj bi tak način prvenstva zahteval mnogo večja finančna sredstva in del srednješolcev. Vsega skupaj je za kot pa dosedanji način, ki ima verjetno zdaj na seznamu 36 atletov in atletinj, zopet največ možnosti, da bo ponovno med ostalimi tudi Lorger, Brodnik, Le- izbran. Glavno vprašanje je menda samo šek, važič, Naraks, Fcšnarič, Stanovnik, Stamejčičeva, Hadnerjeva in Urbanči-čeva. ■ Najboljši tekači na dolge proge so trenutno na skupnem treningu v Kranj- števiio kol, se pravi — ali dve koli in finale ali pa tri kola in finale. B Odbor za pripravo atletov na evropsko prvenstvo za Slovenijo bo verjetno še ta mesec napravil prve spremembe HOKEJSKI klub ima 205 članov in je med klubi najmočnejši. Dosegel je movanje za balkanski kros. Izbirne tek- ski gori. Pripravljajo se za izbirno tek- v seznamu kandidatov. Približno trime- največje uspehe, saj si je HK Jesenice že petič zapovrstjo osvojil naslov državnega prvaka v hokeju na ledu. Dejstvo pa je, da na račun hokeja trpi umetno drsanje, kajti težko je govoriti o umetnem drsanju, če pride že petletni otrok na drsališče z željo postati hokejist. SMUČARSKI klub šteje 155 članov. Osvojil je drugo mesto v ekipnem prvenstvu FLRJ, kip borca v Dražgošah, predvsem pa ima mnogo uspeha pri dela s šolsko mladino. SANKAŠKI klub šteje 96 članov in je organiziral letos že V. mednarodne sankaške tekme in se rtdeležil 8 raznih tekmovanj. KEGLJAŠKI klub na ledu združuje 65 članov in je mimo 15 tekmovanj doma in v tujini zabeležil najlepši uspeh z osvojitvijo prvega mesta v evropskem prvenstvu po Karlu Koblarju. KOŠARKARSKI klub ima 109 aktivnih članov in resno koraka za kvalitetnimi košarkarskimi klubi v Sloveniji. Zenska ekipa je druga v Sloveniji, moška pa tretja v drugi ligi. ’ ODBOJKARJI so prav tako zelo aktivni, saj so sodelovali na 98 tekmah in od teh 66 odigrali v svojo korist. KEGLJAŠKI klub je z moštvom A republiški prvak. Šteje 100 članov in je nastopil 53-krat. NOGOMETNI klub ima člansko, mladinsko in pionirsko ekipo. Prvo moštvo je osvojilo v jesenskem delu tekmovanja 3. mesto. Nogometaši so v minulem letu vidno napredovali in štejejo že 70 članov. Med važne dejavnosti kluba sodi organiziranje nogometne šole za pionirje, ki naj bi v osnovi vzbudila zanimanje za nogomet. ^ Igralci namiznega tenisa so v zadnji sezoni docela pomladili svoje vrste m šteje sedaj ta klub log članov. Pionirska ekipa je v Zagrebu osvojila prvo mesto članska ekipa pa v zvezni ligi FLRJ 2. mesto. Tu sta še balinarski in f'a.VtJ .kl“b- Prvj ?t*Je 27 fla,10v ln je v pretekli sezoni odigral nekaj prija-tajslijh tekem z drugimi klubi izven Jesenic. Plavalni klub, ki je bil ustanovljen konec lanskega poletja, ni zabeležil vidnejših uspehov, saj je njegova dejavnost še.e v povojih. 35 članov pa goji atletiko, tenis pa igra 28 članov. *'Ubl sPor*"esa društva Jesenice so bili v preteklem letu pri svojem delu ‘ njihova dejavnost omembe vredna in služi lahko za vzgled večini uredih šnorrU4ieV' P0 " JTJr,eriC Pa Sl ŽeliJo poleg drugega, da bi jim končno ščiti L IV^žakl'i0> uredili drsališča itd. Na nedavni letni skup- kutn8 JTJn v“d,te1!* znan® športne funkcionarje, da tako lahko priča-kujemo v prihodnje še večje uspehe tega športnega društva. me bodo prihodnjo nedeljo v Zagrebu. sečno sistematično delo s kandidati je pokazalo, da nekateri priprav niso vzeli Med ostalimi bodo tam nastopili tUidi dovolj resno in da ne sodijo med tiste, Važič, Červan, Hafner, Gašparutova, Tovornikova in Hudetova. B AZJ je v dogovoru z atletskimi forumi v Zagrebu določila spored mednarodnega mitinga, ki bo v Zagrebu. Mednarodni značaj bodo imele naslednje panoge: 100 m, 200 m, 400 m, 800 m, ki bi bili upravičeni prejemati kako podporo. Kot zanimivost lahko navedemo samo dva podatka: Število treningov v decembru in januarju skupaj niha med 61 in 64. Iz odbora nam poročajo tudi, da bodo zdravniške preglede tekmovalcev (ne gre samo za običajne 1500 m, 3000 m, 5000 m, 110 metrov ovire, preglede športnikov, ampak tudi za ne- 400 m ovire, daljina, višina, palica, kladivo, ženske: 100 m, 200 m, 400 m, 800 m, višina, daljina, 80 m ovire. B V Beogradu so formirali organizacijski odbor za dve veliki letošnji pri- kaj specialnih pregledov) izvedli skoraj za vse kandidate v Zagrebu, ker so, upoštevajoč prevozne stroške in stroške bivanja, pregledi tam še vedno mnogo cenejši. HALO - 21 - 281 R KOPER — Prvenstva v smučanju okraja Koper so se udeležile številne ekipe: Part.izan-Ko-per, Partizan-PIanina, Postojna, SK Gozdarskega šolskega centra iz Postojne ter Rudar-Idrija, ki je nastopil izven konkurence. Skupno s? je tega prvenstva udeležilo 66 tekmovalcev, ki so tekmovali v veleslalomu, in tekih. Prcga za veleslalom je potekala na 409 m dolgi progi z višinsko razliko 250 m in 2« vratci. To je bila proga za člane, za mladince pa je bila dolga 270 m z višinsko razliko 2C0 m in je imela 18 vratič. Rezultati — veleslalom, člani: Niko Hladnik 0:43.9, (Postojna), Andrej Pirkmeier (Poat.) 0:44.7, Janko Sever (Postojna) 0:50.7, mladinci: Pečovnik (Postojna) 0:33.0. mladinke: Samsa (Partiizan-Pianina) 0:«,02, teki — člani: Konsčnik (Postojna) 29.27, mladinci: Silič (Postojna) 18.44. ekipno: Postojna 242 točk, GSC-Po-slojna 241. TVD Partizan-PIanina It? TVD Partlzan-Koper 107 točk. K* RAVNE — Na Ravnah so ime1: meddruštveno tekmovanje v slalomu, na katerem so nasto-I' 1 smučarji iz Mežice, Slovenj Gr-dca. Prevali in Raven Proga je bila dolga sno m z višinsko razlik-' 110 m in 44 vratci. Rezultati — člani: Na vodnik (F) 1:49.5. Pu-stoiemšek (F) 1:49.7, Ivatnik (P) 1:49.8, mladinci: Pustolemšek (Mež) 1:50.1. Fanedl (F) 1:52.5, Vofčanšek (F) 2:00.5, članice: Zdovc (P) 2:00.3, mladinke: Fanedl M. (F) 2:10.3, pionirji: Fo-thčniik (F) 2:16.1. nNaš teleobjektiot javno spraševali, ali je res za našim velikim mojstrom inž. Bloudkom nastala tolikšna vrzel, da nismo več sposobni graditi in popravljati športne objekte, kot na primer skakalnice. Po objavi tega sestavka pa se je oglasil inž. Franci Šubelj, vodja Projektivnega biroja pri Športni zvezi Slovenije, ki nam je pojasnil določene stvari, predvse mpa okoli popravil oziroma povečanja skakalnice v Šiški. Med drugim pravi takole: ■ Vsi uslužbenci našega biroja smo prizadeti ob takšni kritiki. Znano je, da Projektivni biro Športne zveze Slovenije deluje že od leta 1952 in skrbi ne samo za gradnjo športnih objektov o Sloveniji, ampak po vsej Jugoslaviji. Tako n. pr. smo izdelali načrte 23 kopališče v Kragujevcu, za zimsko in letno kopališče v Novem Sadu, za umetno drsališče v Mariboru, za zimski bazen in telovadnico o Savski koloniji, za moderno telovadnico o Novi Gorici, skratka, pri nas pripravljamo načrte za športne objekte širom Slovenije in Jugoslavije. Ko pa govorimo o dogodkih in o popravilu skakalnice na Galetooem, se nam vsiljuje misel, da imamo v naši sredini ljudi, ki omalovažujejo delo Projektivnega biroja in s tem tudi pomembnost obstoja te institucije pri SZS. Ko je inž. Bloudek Zgradil skakalnico o Šiški, je pripisal na rob načrta, da so že Hoteli skakalnico zvečati, tako da bi dopuščala skoke po propo- ostoia te o Šiški, i, je tako pripisal na rob načrta, da so že točilo, ki ga v celoti objavljamo. Na pobudo Predsedstva NZS se organizacije s pomočjo osebnih zvez je 13. t. m. sestal aktiv ZK pri Zve- na raznih forumih organizacije noži nogometnih sodnikov Slovenije gometnih sodnikov, z namenom, da bi obravnaval nezdrave pojave, ki spremljajo to organizacijo vsa leta po osvoboditvi, da izboljša stanje v tej organizaciji In da sprejme ustrezne sklepe, ki naj voljo in razdiralno delo posameznikov v organizaciji ter zagotovi sodniški organizaciji pozitivno družbeno vlogo. Kratek obisk v Kopru zagotovijo kvalitetnejšo rast in pozitivno družbeno vlogo sodniške or- tervju s trenerjem ljubljanskega krat na dan, za sedaj je bistveni ganizacije.’ ^ ~ Na drugem mestu objavljamo in- zamišljenem načrtu. Trenirajo tri-rvju s trenerjem ljubljanskega krat na dan, za sedaj je bistveni Triglava Tadičem, vendar je prav, del treninga še vedno nabiranje V temeljiti razpravi so ugotovili, da tudi v nogometnem mozaiku po- vzdržljivosti. Najrazličnejše vaje, da so bili sicer v zadnjih letih do- vemo, kako se pripravljajo člani hitri teki, pa tudi pravi maraton-seženi vidnejši uspehi, posebno v ljubljanskega drugoligaša na start ski podvigi — pred dnevi so tekli pridobivanju mlajših kadrov, ki pa v drugi zvezni ligi. Eno je prav 12 km čez drn in strn — vse to jih zmanjšujejo negativni odnosi gotovo res — nogometaši ljubljan- morajo opraviti nogometaši Trigla-znotraj organizcije. Medsebojna skega drugoligaša še nikdar niso va. Sedaj je na vrsti drugi del pri-nasprotovanja med posameznimi tako vestno trenirali in se tudi še prav, ko bodo vigrali moštvo, pred-»vidnejšimi« nogometnimi sodniki nikdar niso tako resno pripravljali vsem napad ,ter se naučili najraz- zicijah, ki jih določa tekmovanje za pokal in trofejo Kongsberg, potem bi se morali tega dela lotiti že lani, v poletnih dneh, na novo izračunati elemente in skakalnico skoraj znova zgraditi. Prepričan sem, da bi bila po naših navodilih skakalnica za samo tekmovanje vzorno in temeljito pripravljena. Zanimalo nas je, kdo je pravzaprav krivec za vse nepravilnosti okrog popravila skakalnice o šiški. Dobili smo tale odgovor: ■ Neposredno pred samo izvedbo tekmovanja se je tov. Šramel vneto zavzel za popravilo oziroma zvečanje skakalnice. Baje je vprašal za svet nemškeg inženirja Klopferja, ni pa našel poti do našega biroja, kjer bi mu lahko z načrti, številkami, projekti in slikami dokazali, da je takšno popravilo, kot si ga je zamišljal on, nemogoče in nepravilno. Konec koncev, ko je že tekla voda v grlo in ko je bilo treba seči po resnično tehničnih prijemih, smo zvedeli tudi pri nas, v biroju, za vse nepravilnosti, vendar nismo hoteli niti mogli več kakorkoli posredovati. Pripominjam, da danes zgraditi skakalnico ni prav nobena učenost, kot je bilo to o času začetnih Bloudkovih ustvarjanj. To so aksiomi, ki jih pozna vsak inženir in tudi mi v našem Projektivnem biroju. in funkcionarji ter oportunistično reševanje teh sporov, so imeli za na svoje nastope v prvenstvu. Vre- ličnejših fines, ki bi lahko koristi- ban, me v Kopru je za priprave idealno, le v prvenstvu. Trener Tadič hoče Vfti fi „ rrI„ .... _____i• j- i i _________________± Becič, Babič in sposobni za igro, posledico neobjektivno ocenjevanje uprava Tomosa je Triglavu odšlo- zgraditi lasten način nogometne ima nogo v mavcu zaradi po-posamezuikov, sumničenja, neodkri- pila igrišče, tako da vse teče po isrre. škodbe, ki jo je dobil v tekmi ~ Vavpotič, tični klub. Najprej je prišel po iz , le Plav- pisnico Mihelčič, za njim pa le v s. ostali, ki smo jih zgoraj našteli. Razen teh je prišel po izpisnico tudi Brezar Marjan. Ni še znano, za igre. SKodbe, ki jo je dobil v tekmi v Na pripravah v Kopru smo videli Celju. Vsi nogometaši so s tren.in- _ _ . tele nogometaše: Mozetič, Babnik, gom zelo zadovoljni, čeprav je delo kateri klub bodo nastopali nogo- Novak, Medved, Rlančišar, Alibe- želo težko, vendar so tudi vsi pre- metaši, ki so zahtevali izpisnice, govič, Udovič, Berginc, Srbu, Plav- pričani v uspeh na tekmah., Tako vendar je precej slišati, da bodo šič, Jalševec, Kitič, Brezigar, Vel- delo mora roditi rezultate — to je vsaj nekateri od njih nastopali za kavrh, Kranjc, Virant, Limo, Ou- mnenje prav vseh. Tržič. Pri Triglavu iz Kranja bo torej ostalo pri starem. Nastopali bodo mladi nogometaši, morda pa bo okrepil moštvo tudi Djordjevič, ki je nastopal za Radnioki iz Niša, vendar še nima izpisnice iz svoje-Na željo mnogih ljubiteljev no- meta v Kranju. Brezar Stane se je ga kluba. Kljub vsem težavam no-"■ v Kranju je uprava NK odločil, da bo ostal v Kranju, če- gometaši Triglava redno trenirajo prav je dobil nekaj ponudb iz ne- na stadionu v Stražišču, kjer bodo katerih klubov slovenske conske igrali tudi tekme spomladanskega lige, vsi drugi pa so se takoj po dela, saj je znano, da so na nekda- Cudni dogodki v Kranju gomefa Triglav (Kranj) pred dnevi zmanjšala kazen vsem tistim nogometašem, ki so bili kaznovani jeseni, Le-ti naj bi imeli takoj pravico na- obvestilu, da jim je kazen črtana, njein igrišču^ Triglava pred dnevi stopa in naj bi okrepili moštvo Triglava v spomladanskem delu prvenstva. Mnogi so celo mislili, da bi prav ti nogometaši lahko pomagali Triglavu iz zagate, saj je znano, da so kranjski nogometaši kandidati za izpad iz SCL. Zgodilo pa se je popolnoma drugače kat so si mnogi zamišljali. Brezar Stane, Brezar Marjan, Mihelič Marjan, Štravs Saša in Čebulj odločili, da bodo zapustili svoj ma- pričeli z gradnjo stolpnic. 7 VPRAŠANJ NOVEMU TRENERJU TRIGLAVA TADIČU Vestne priprave v Kopra Novi trener Triglava Tadič je doseči ne bo lahko. Skušali bo takoj po prihodu v Ljubljano krepko prijel za delo. Po tre- mo postaviti vsakega igralca na tisto mesto, ki mu bo najbolje SEJA SEKRETARIATA PARTIZANA IN ŠPORTNE ZVEZE SLOVENIJE sa pripravniene Jože so dobili pismeno obvestilo, da V‘ /Ljubljani so nogometa- ustrezalo in ki bo najbolj ustre-,p l,n„n ši našega drugoligaša odšli v zalo tudi naši koncepciji igre. Koper, kjer bodo ostali do 26. Skušali bomo namreč uvesti si-februarja. Trenerja Tadiča smo stem igre, ki bo^ v pravem po-obiskali v Kopru na igrišču ter menu besede naš. ga povprašali o poteku priprav ■ Ali ste našli okostje enaj-in o največjih težavah ter upih storice, ki bo nastopalo v ligi? jim je kazen potekla, zgodilo pa se je nekaj popolnoma nasprotnega, kar so pričakovali ljubitelji nogo- za prvenstvo. ■ Kakšen je osnovni cilj priprav v Kopru? Nekaj kondicije smo Na seji Sekretariata Partizana in Športne zveze Slovenije, ki je draga in da ta časopis v bodoče ne , v ' r • ii- ” bila v četrtek pod vodstvom predsednika tov. Kreseta, so posvetili bo več izhajal. Namesto tega se bo- br j11.?® T Ljubljani, seveda p največ pozornosti tezam za Kongres telesne kulture, ki bo 7. in 8. do v bodoče posluževali cenejših nadaJjujejmo^ s Pr,™^an|®® aprila v Ljubljani. Tezam so dali dokončno obliko in jih bodo v krat oblik kem poslali osnovnim telesnovzgojnim organizacijam v razpravo. Bilo bi preobširao, če bi objav- ske enote in sicer: skupnosti šolskih Ijali vse teze, zato omenimo le ne- športnih društev in aktivov, skup- ka] odlomkov: ■ Namen Kongresa je, da oceni dosedanji razvoj in probleme na področju telesne kulture v Slove- no.st društev in aktivov za športno rekreacijo t er skupnost športnih tekmovalnih društev in klubov. Navedena organizacijska sestava ob- niji, da izoblikuje pota za njeno činske zveze pa ne izključuje, da se vsklajevanje z dosežki družbenega in gospodarskega razvoja pri nas, ter da predvidi in sprejme ustrezne ukrepe, ki bodo zagotovili njen nadaljnji in hitrejši razvoj. ■ V socialistični družbi se telesna vzgoja pojavlja v treh dejavnostih: jlnaj0 pogoje, tradicijo in razvojne *• obvezna splošna telesna vzgoja niožnosti ter dajejo pečat posamez-v šolah, 2. razvedrilna te esna ni občinski zvezi, vzgoja v organizacijah, 3. tekmovalna telesna vzgoja v organizacijah. v njenem okviru ne organiziram tudi druge skupnosti društev, n. pr, planinska, strelska, taborniška in podobno. Podoba občinske zveze se bo v posameznih komunah razlikovala po razvoju posameznih telesuovzgojnih dejavnostih, ki ® Pri Visoki šoli za telesno vzgojo bo treba osnovati poseben od-— . bor, ki bo znanstveno proučeval ■ Z razvojem našega komunal- področje telesne kulture in iz ka-nega sistema raste pomen vseh or- terega bi se kasneje razvil inštitut. ganizacij v občini in z njimi vred organov za telesno kulturo. V drugi točki dnevnega reda so člani Sekretariata govorili o izha- ■ V enotni občinski zvezi naj bi janju »Vestnika«. Bili so mnenja, bile tedaj tri notranje organizacij- da je taka oblika izhajanja pre- vzdržljivosti tudi v Kopru. Treniramo vsak dan trikrat. Trening je precej zahteven, včeraj pa smo imeli tudi kros, dolg 12 km. Proti koncu naših priprav v Kopru bomo pričeli tudi z vigravanjem moštva. ■ Kako ste zadovoljni z disciplino nogometašev? — Doslej me niso razočarali. Trenirajo disciplinirano in vestno, pa tudi vse ostalo življenje v Kopru teče po načrtu. Vsako uro izrabimo tako, kot je po mojem najbolje. Skupaj gremo v kino, skupaj se pogovarjamo o taktiki in nogomet- — Okostje že imamo, vendar kot sem že dejal, moštvo še ni vigrano. Pri sestavljanju moštva pa bo igrala precejšnjo vlogo tudi prizadevnost posameznih nogometašev na igrišču. ■ Ali so po vašem mnenju priprave v Kopru koristne iu potrebne? — Brez dvoma so! S pripravami sem zelo zadovljen in tako težkega treninga si v Ljubljani ne bi mogli zamisliti. Upam, da bo naše trdo delo rodilo tudi rezultate. S8 Katera tekma je po vašem mnenju odločilna za uspeli Triglava v spomladanskem del« prvenstva? — Štiri točke iz jesenskega dela — to je kaj majhna bira. Zato je skoraj vsaka tekma odločilna. Mislim pa, da bo najbolj važno dobro zaigrati v prvi sistemih, skupaj gremo tekmi proti Šibeniku, kajti to spat — skratka, smo precej velika nogometna družina, B Katero n a j večjo težavo ste opazili pri tem treningu? — Verjetno bo največ problemov z igro napada. Napadalce bo treba dobro vigrati, jih na- je eno izmed moštev pri dnu lestvice, zmaga pa bi dala moštvu tudi večji elan v nadaljevanju prvenstva. H In kaj si obetate od prve tekme? — Pripravili se bomo zelo '1’renner Triglava Tadič učiti dobro streljati, obvladati dobro. Tekmo bomo igrali na bodo morali menjavanje mest in domačem igrišču. Torej ni pre-vse, kar je potrebno modernemu tirano, če računam z 90 odstot-nogomefcnemu napadu. Vse to ki v naš uspeh. Smučarski raj pri Innsbrucku Danes same zanušcena pastirska koca JUTRI OLIMPIJSKI CENTER Sede otrg-an.iz.acija IX. ald-m-pij&kih iger, kd gio za leto 1964 poverjene Innsbrucku, uio privedle Avstrijce do toga, da so od-karili nov smučarski center. Po izjavah nekaterih strokovnjakov presega ta center vsa dosedanja njihova smučarska ©rcdifeča. Poleg Innsbrucka leži še mno- i;oKOLi»*eoionM(EKiii Petdeset let zaupanja potrošnikovi g im domačinom popolnoma neznan kraj Axmer Ldzum. To področje je prava smučaTska senzacija. Prav neverjetno je, se mnogi sprašujejo, da doslej niso odkrili tega smUČarakega paradiža. Preveč smo navajeni, da se zatekamo v naža znana smučarska središča, zato nismo iskali drugih in tako smo šele danes odkrili Axmer Lazu m, pravijo Avstrijci. Samo redki turisti poznajo to dolino, ki leži 9 km jugozahodno od Innsbrucka v višini 10 • Klasična kombinacija — člani — skoki: 1. G. Kordež (Tr) 184.7 (30, 31,5), 2. Reš (E) 167.6 (29.5, 29.5), 3. Rozman (Bohinj) 164,4 (28:5, 29), 4. Sobol (Del) 154.3 (26, 27), 5. Peternel (E) 150.2 (30.5 p., 30). Mladinci — skoki: 1. Koprivšek (E) 206.5 (34, 34), 2. Mlinar (Rateče) 182.7 (29, 28.5), 3. Ambrožič (Gorje) 170.0 (28.5, 29.5), 4. Šmid (Moj) 163.7 (32 p., 33) 5. Pintar (Bohinj) 150.1 (28,_ 28.5). Klasična kombinacija — končni vrstni red: 1. Mlinar (Ra) 424.5, 2. Koprivšek (E) 390.5, 3. Pintar (B) 381.6, 4. Koc (Br) 371.5, 5. Kerštajn (Ra) 370.8, 6. Ambrožič (Gorje) 359.5, 7. Jurjevič. TRETJI DAN Člani 15 km: 1. Lakota (Mojstrana) 49:01, 2. Hlebanja (Mojstrana) 5:23, 3. Gašper Kordež (Triglav) 50:39, 4. Cveto Pavčič (Enotnost) 51:03, 5. Seljak (Triglav) 51:13. Klasična kombinacija: 1. Gašper Kordež (Trigl.) 424,7, 2. Reš (Enotnost) 384,9, 3. Rozman (Bohinj) 382,1, 4. Peternel 376,6, 5. Sobol (Delnice) 360,3. Mladinci 3X5 km: 1. Partizan, Gorje (Kalan, Peterman in Kobilica) 56:06, 2. Fužinarl 57:05, 3. Bohinj 1:00:11, 4. Dol-Ihan 1:01:49, 5. Enotnost I 1:02:35. Kombinirana štafeta 1:03:43, 7. Branik 1:03:57, 8. Fužinar II 1:04:41, 9. Mojstrana 1:05:07, 10. Triglav 1:07:03. ČETRTI DAN Rezultati: članice štafeta (3X5 km): 1. Mojstrana (Cindrič, Kosmač, Rekar) 1:01.1:12:2, Enotnost I. 1:06.51, 3. Triglav 1:08.26, 4. Enotnost II. 1:14:38. Člani (4 X10km): Enotnost (Bre-zovšek, Pavčič Cveto, Pavčič Janez, Reš) 2:21.32, Triglav 2:23.49, Mojstrana 2:28.48, Jesenice 2:36.17, Kombinirana 2:37.50, Enostnost II. 2:40.06, Delnice — Zagreb 2:47.07, Dol-Ihan 2:47.11, Sljeme 2:48.40. Skoki člani: Jemc (JLA) 221 (73.5, 83.5) , Pečar 203.5 (71,5, 77.5), Langus (Jes) 201.5 (6i7, 76.5), Gorjanc (Triglav) 195.5 (69, 76), Giacomelli (E) 188.5 (68, 75), Krznanič (Moj) 188 (62, 72.5) , Rogelj (E) 187 (62, 74), Šlibar (E) 184.5 73, (84,5p.), Rojina (E) 184 (64.5, /l), Oman (E) 181 (64.5, 69) itd.' Mladinci: Zajc (Jes) 208.5, (34, 34). Koprivšek (E) 196 (31, 32.5), Samar (Jes) 189.9 (30, 32), Smolej (Javornik) 189.6 (31, 30.5), Banton (Zagorje 174.4 (29. 30.5), 6.-7. Kunšič (Moj) 170.9 (27, 27.5), Kolenc (NG) 170.9 (27,27.5), Svetina (Javor) 170.6 (29.5, 27), Dovžan (Mojstrana) 170.2 (29, 28.5), Šta-jer (Bled) 167.9 (27.5, 27) itd. Sfiromni, a uspešni Ljubljana, 19. februarja. Presenečeni smo bili nad številno udeležbo in razgibanim delom današnjega plenuma Odbora za balinanje Slovenije, ki združuje v svojih vrstah po zadnjih podatkih že doslej nad 3000 tekmovalcev v 44 klubih. Kljub temu, da so balinarji v svojih zahtevah zelo skromni, smo pri njih opazili viden napredek, tako v kvaliteti kot tudi v množičnosti. Razen tega so posvetili precej pozornosti izobraževanju novih sodnikov ter vaditeljev, propagandnim nastopom in vsem prvenstvenim tekmovanjem v okrajnem in republiškem merilu. Škoda je le, da njihova sezona traja le nekaj mesecev in tako ne morejo svojega športa še bolj razmahniti. V razpravi so precej govorili p novem načinu tekmovanja, ki naj bi omogočil sodelovanje, v republiški ligi čim večjemu številu klubov, na koncu koncev pa so se dogovorili, da bodo v prihodnje zagotovili možnost udeležbe v slovenski ligi poleg najboljših klubov še vsem okrajnim prvakom. Plenum je izrekel vse priznanje za marljivo delo predsedniku tov. Basinu in še nekaterim odbornikom. GREGOR KLANČNIK: Že ob proem dnevu letošnjega državnega prvenstva v klasičnih disciplinah so vsi sodelujoči z zadovoljstvom, ugotavljali, da 'po vojni še nismo imeli tako dobro organiziranega tekmovanja. Smučarski klub >Mojstranat se je za svojo 40-letnico obstoja izkazal v pravem pomenu besede. Na tiskovni konferenci, ki je bila včeraj opoldne, je zvezni kapetan za teke tov. Gregor Klančnik izjavil, da doslej tako kvalitetnega in dobro pripravljenega prvenstva še nismo imeli. Z njegovo trditvijo se Triglav in gradiš V nadaljevanju republiškega ekipnega moškega kegljaškega prvenstva lahko omenimo dve značilnosti današnjega tekmovanja. To sta silovit skok Gradisa na Jesenicah in precejšnja katastrofa Triglava v Celju. Prav zaradi tega je prišlo do precejšnjih sprememb vrstnega reda na posameznih kegljiščih, ki je trenutno naslednji: Ljubljana: Triglav, Jesenice, Rakek, Kranjska gora, Konstruktor itd., Kranj: Branik. Konstruktor, Gradis-Lj., Rakek. Lokomotiva itd., Jesenice: Gradis-Lj., Ljubljana, Ce Ije, Branik, Konstruktor, Celje: Ljubljana, Jesenice, Lokomotiva, Gradis-Lj., Kranjska gora, Maribor: Jesenice, Triglav, Liubljana, Kranjska gora, Gradis-Lj. Maribor, 19. februarja. Na včerajšnjem dvoboju republiškega prvenstva je Triglav premagal Zvezdo s 6422. Najboljše rezultate so dosegli Martelanc 837 in Turk 833 pri Triglavu ter Kavčič starejši 896 pri Zvezdi. TRIGLAV RAZOČARAL Celje, 19. februarja, v prvenstveni kegljaški tekmi med Triglavom in Zvezdo so prijateJji tega športa doživeli veJiko razočaranje. Rezultati so bili zelo slabi in vse kaže, da je ta uspeh potisnil Kranjčane z vrha prvenstvene lestvice. iDvotboj ss je končal s 6263:6042 v' korist Triglava, najboljša pa sta bila Turk (T) z 600 in Sulštar (Z) z 001. GRADIS NA JESENICAH ODLIČNO Jesenice, 19. februarja. Včeraj in danes so na Jesenicah tekmovale 4 ekipe in Je najugodneje presenetil ljubljanski Gradis, ki je dosegel na tem nastopu prvo mesto s 6462 keglji (Premk 822, Satler 820, Mlakar 819 itd ), 2. Konstruktor 6317 (Amer 826, Koren 826, Godi 894), 3. Pionir 6263 (MIzlak 838, Romih 838, Legiša 793), 4. Elektro 6192 (M. Kranjc 818, Pavšič 788). JESENICE PRED RAKEKOM Ljubljana, 19. februarja. Rezultati: Jesenice 6'.37 (najboljši Spec 857, Šlibar 837, Korošec 830, Crv 813, Kelih 806), Partizan Ljut. 6197 (Steržaj 832, Čebašek 807). -gs V VODSTVU ILIRI J AN KOS Ljubljana, 19. februarja. Moški posamezniki kegljaškega centra Ljubljana so včeraj na Gradisu začeli svoje prvenstvo na 200 lučajev mešano. Izmed vseh je najboljši rezultat 836 kegljev dosegel igralec Ilirije Kos, iznenadil pa je tudi Smrajc (Saturnus z 815 keglji. Za njima je za zdaj vrstni red takle: Strdkelj (Slovan) 899, Birsa (Poštar) 808, Terkaj (Lj) 796, Sluga (Rog) 782. -gS povsem strinjamo, saj smo prišli do zaključkov, da je prav XVI. državno prvenstvo potrdilo, da imamo ose možnosti za razvoj klasičnih smučarskih disciplin. Ge, torej, še enkrat kritično ocenimo državno prvenstvo o klasičnih disciplinah, lahko ugotovimo: 1. velik napredek pri vzgoji tekaškega naraščaja; 2. slovenskim tekačem, ki še vedno prevladujejo o državi, se že bližajo tudi tekmovalci iz drugih republik; 3. ženskemu tekaškemu naraščaju moramo posvetiti večjo pozornost, zato zasluži priznanje ljubljanska Enotnost, ki ima o svojih vrstah same mlade moči; 4. naši najboliiši tekači bi dosegli neprimerno boljše rezultate, če bi jim nudili takšne pogoje kot drugim vrhunskim športnikom. Zato se nam zdi, da štipendiranje smučarskih reprezentantov ni enakovredno ostalim športnim panogam: 5. vsi smučarski klubi bi morali pri organizaciji takšnih tekmovanj kot je državno prvenstvo posnemati smučarski klub Mojstrana; 6. dokler ne bodo imeli naši tekači kvalitetne opreme — uvožene tekaške smuči — toliko časa ne moremo misliti na večje uspehe. ZIMSKA KOŠARKARSKA LIGA Zaradi skupščine Košarkarske zvezde Slovenije, ki je bila danes v Ljubljani, so bile preložene vse tekme zimske košarkarske Mge ljubljanskega okraja, razen tekem članov A skupine, L e-ti so se pomerili v zadnjem kolu v dvorani TVD Partizan Tabor. Na sporedu sta bili dve derby tekmi, in sicer Slovan : Maribor 72:71 (29:29) Olimpija : Ljubljana 88:82 (49:37) S tem je bilo zaključeno tekmovanje članov A skupine in je končni vrstni naslednji: Olimipija 4 4 0 0 387:274 Ljubljana 4 $ 0 1 323:272 AŠK Tivoli 4 ? 0 2 340:319 Slovan 4J 0 8 266:304 Maribor 4 6 0 0 248:315 Mm prva mesta' m Stoveme Nadaljevanje s 1. strani jih morali prepeljati v sarajevsko bolnišnico zaradi zloma nog. Proga jc bila precej zakhtevna, saj je bila dolga 2200 m in je imela 60 vratič. Jeseničan Lakota, ki je vrnil s tekmovanj v Italiji, je bil najbolj zanesljiv in je najbolj spretno krmaril med vrati ter je ponovil svoj lanski uspeh in osvojil naslov državnega prvaka v veleslalomu, šumi, Križaj in Dornik so osvojili naslednja mesta: najboljši med mladinci je bil Dokša iz Maribora, ki je premagal Detička iz Kranjske gore. Ce smo zapisali, da so bile med člani in mladinci borbe zelo ostre, potem to še bolj velja za borbo članic. Fanedlova, Zupančičeva in Jamnikova so vozile zelo izenačeno, naslov državne prvakinje pa je konec koncev le osvojila tekmovalka Hubljanske Enotnosti Fanedlova. Klofutarjevi ni bilo težko zmagati med mladinkami, saj je postala že rutinirana tekmovalka. V soboto so nadaljevali državno prvenstvo s tekmovanjem v slalomu. Snežne razmere so bile tokrat Odlične in tekmovalci so navdušili vse tiste gledalce, ki so se zbrali na Tahorini. Največjega priznanja so bili deležni Lakota, Šumi, Jamnik, Zupančičeva in še nekateri, vendar so imeli nekateri najboljši jugoslovanski smučarji precej smole, saj &o zaradi velike hitrosti zgrešili vratca in so bili diskvalificirani. Ure so pokazale, da je bil najhitrejši Lakota, vendar smo kaj kmalu zvedeli, da je zgrešil vratca in je bil seveda diskvalificiran. Podobno se Je godilo Šumiju, enaka Pnfat@lgski nogomet VISOKA ZMAGA TRIGLAVA V KOPRU Koper, 19. febr. Ligaško moštvo ljubljanskega Triglava, ki je v Kopru na pripravah za tekmovanje v 11. zvezni ligi, je danes odigralo drugo tekmo v letošnjem letu. Nasprotnik je bila dokaj šibka enajstorica koprske okrajne lige TOMOS. TRIGLA : TOMOS 7:2 Tekmo se je ogledalo kakih 1000 gledalcev, sodnik Lizi pa je pripeljal na igrišče tile enajsterici: TOMOS: Krašnja (Favelto), Bole (Milič), Klarič, Ulčnik, Zidakovič, Pirc, Olup (Pogačnik), Lukič, Kaoalič, Valdevid (Furlanič), Černigoj. TRIGLAV: Mozetič (Novak, Babnik), Medved (Udovič), Alibegovič (Klančišar), Jalše-vec, Berginc (Becič), Srbu, Virant, Brezigar, Kranjc (Limo), Guban, Velkavrh. Strelci: za Triglav Brezigar v 8. in 25., Virant v 47. in 66., Guban v 13., Velkavrh v 33. in Limo v 68. minuti, za Tomos: Lukič v 24. iu Pogačnik v 69. minuti. PAPIRNICAR : ILIRIJA 2:2 (1:1) Polje, 19. febr. Prijateljska nogometna tekma med članom SCL Ilirijo in domačim Papirničarjem se je končala z 2:2 (1:1), gole pa so dosegli Djekič in Podlipnik (11 m) za Ilirijo ter Tomlienovi^ in Hartman za Papirničar. 2NK CELJE : OLIMP 6ll (3:1) Celje, 19. februarja. Ceijski conski LigaS je doživel od svojega mestnega tekmeca nepričakovano hud poraz. Celje je z lepo tehnično igro svojega nasprotnika povsem prekašalo, plod te igre pa je bila uspešna zmaga. Najboljši so bili Belcer, Bevčič in Reberšak, gole pa so dosegli Pintarič 2, Belcer, Bevčič, Reberšak in Regner po enega za Celje tee Cafuta za Olimp. KLADIVAR : BRATSTVO (Hrastnik) 13:2 (5:2) Celje, 19. februarja. Okrog 1500 gledalcev si je na Skalni kleti ogledalo prijateljski dvoboj med domačim Kladivar-jem in gosti iz Hrastnika. Ti niso bili dorasli domačinom, čeprav tudi Celjani niso pokazali nič posebnega, zlasti v obrambi In krilski vrsti. Nasprotno pa je bli napad zelo razigran. Gole so dosegli: Vodeb 5, Hribernik 3, Marinček in Perc po 2 in Kokotec za Kladivar, za goste pa Maurer 2 Drava : Železničar (Mrb) 2:1 (1:9) Nova Gorica : Škofja Loka 3:2 (0:1) Vipava : Primorje (Ajdovščina) 2:2 (2:1) mladinci: Drava : JLA (Ptuj) 2:1 (1:1) mladinci: Triglav : Tomos 2:2 (i:0) usoda je doletela še Zupančičevo. Tako je naslov državnega prvaka osvojil član Triglava iz Kranja Jamnik, za njim pa sta se uvrstila dva člana Ljubelja Križaj in Dornik, odlično četrto mesto pa ja osvojil Nograšek (Enotnost), Proga, ki je bila dolga 600 m. imela je 150 metrov višinske razlike in 60 vratič, je bila precej zapletena in je kot smo že povedali, prinesla nekaterim jugoslovanskim reprezentantom neprijetna presenečenja. Najboljši jugoslovanski smučarji, ki so nastopali na državnem prvenstvu na Jahorini so zapustili smučarsko središče BiH, vodstvo pa bo te dni določilo kandidate, ki bodo nastopili 4. in 5. marca na mednarodni FIS prireditvi v Kranjski gori. Rezultati — veleslalom — člani: Lakota (Jes) 2:15.9, Šumi (Tr) 2:16.6, Križaj 2:17.2, Dornik 2:19.9 (oba Ljubelj), članice: Fanedl (E) 1:56.8, Zupančič (Tr) 1:58.0, Jamnik (Tr) 1:59.5, mladinci: Dokša (Br) 2:35.9, mladinke: Klofutar (KG) 2:18.4. Slalom — člani: Jamnik (Tr) 1:55.4» Križaj 1:43.6, Dornik 1:45.2 (oba Ljubelj), Nograšek (E) 1:45.5, članice: Ankele (Tr) 1:28.2, Fanedl (E) 1:50.6, Zupančič (Tr) 1:52.6, mladinci: Detiček (KG) 1:52.6, Fanedl (F) 1:56.5, Zmagej (Br) 1:56.5, mladinke: Rautar (KG) 1:56.6, Fanedl (F) 1:59.4, Klofutar (KG) 2:10.7. Jaborina — smuk, člani: Šumi (Tr) 1:57.0, Jamnik (Tr) 2:08.0, Križaj (Ljub) 2:10.0, Vogrinc (Br) 2:13.4, Športu (JLA Jes) 2:15.9, članice: Slava Zupančič 1:30.0, Fanedl Krista 1:34.0, Maja Rutar i:34, mladinke: Vida Pevž 2:24.0, Milka Fanedl 2:30.0, Zmaga Klofutar 2:51.9. mladinci: Dokša 1:30.0. Fanedl 1:35.1, Klinar 1:33.3. Zmagovalec v alpski kimpinaciji je postal Tomaž Jamnik z 9.82 negativnih točk, drugo mesto v skupnem piasmanu je osvojil Peter Križaj (Lj), 3. Jože Nograšek (Enot). Zanimivo je, da so mnogi tekmovalki ocenili progo za smuk na jahorini za eno najboljših v državi. Proga je precej težka, saj je od 130 nastopajočih več kot polovica odstopila. Od favoritov sta padla Lakota in Dornik, najtežje pa je bil poškodovan član Triglava Rakovič, ki je tik pred ciljem nerodno padel in dobil lažji pretres možganov. Skupščina KZS Danes dopoldne je bila v navzočnosti 7L delegatov iz vse Slovenije redna skupščina košarkarske zveze Slovenije. Skupščini je pri-sostvtoval tudi predsednik Športne zveze Slovenije tov. Leopold Krese. Skupščina je sprejela pomembne sklepe za nadaljnje delo in to v smislu nove športne politike o decentralizaciji dela ter je tako KZS prvi športni forum, ki je sprejel nove smernice o obliki dela že pred kongresom telesne vzgoje. Sklepi Skupščine; — da se poveča sodelovanje in povezava z občinskimi zvezami kot tudi s stanovanjskimi supnostmi v okviru katerih naj se zgradi čim več igrišč; — da se tesno sodeluje z Višjo šolo za telesno vzgojo ter da se izdela oblika za srednješolsko prvenstvo in da se košarko uve-košarko uvede v učni program; — da se prouči možnost izvedbe tradicionalnega troboja košarkarjev Trsta, Maribora in Koroške; — da se pristopi k vse večji vzgoji trenerskega in sodniškega kadra ter uvede trening tudi za sodnike; — da se izdela pravilnik za napredovanje sodnikov ter se pooblasti podzveze, da lahko to izvajajo v svojem kraju; — da se v danih možnostih izvede skupni ogled trenerjev in sodnikov evropskega prvenstva v Beogradu. V zvezi s tekmovanjem pa je skupščina sprejela sklep, da bo v letošnjem letu štela prva članska liga 11 moštev, kamor naj sa vključi tudi ASK Tivoli. REZULTATI ITALIJANSKE LIGE ZA ŠPORTNO NAPOVED A LIGE: Bologna : Milano 0:2, Atalauta : Catanii 1:0, Bari : Fiorentina 0:0, Sampdoria : La-nerossi 3:1, Napoli : Lazio 2:5, Juventua * Spal 1:0, Roma : Torino 2:1, Padova ; Lecca 3:1, Internazionale ; Udinese 1:0. B. LIGA: Verona : Genova 0:0, Triestina : Mantova 0:0, Novara : Palermo 2:0, Marcotto : Parma 0:2, Messina : Simmethal 1:0, Foggia : Alessandria 1:0. PRSNE KARAMELE POMAGAJO PROTI KAŠLJU ; Proizvaja = JUG00I3ETET1KA.ZAGREB !