ra
DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Ali imajo organizatorji današnjih »praznovanj« oblastno dovoljenje zanje? In če ga imajo, ali ni bilo za oblasti	De
Marsanichevo zborovanje 8. marca z eksplozijo bombe	na
Korzu dovolj zgovorno opozorilo, da podobne incidente	že
vnaprej onemogočijo s prepovedjo vsakih iredentističnih hujskaških zborovanj?
Stev. 76 (2386)
Cena 25 lir
Poštnina plačana v gotovini
TRST, nedelja 29. marca 1953
Spedizionr in abbon. post. 1. gr.
5®J*«res k
EODVISN1H SOCIALISTOV V MILAffU
MBGNHNI o nrlogrh ih ciljih
igplanskih neodvisnih socialistov
#iiho socialisti bodo postavili svoje liste v vseh volilnih okrožjih, vendar 18 naloga ni izčrpana z volitvami, temveč je predvsem v prizadevanja za obno-®očne socialistične stranke v Italiji - Tretja noč brez spanja v palači Madama
«itei
<0fl našega dopisnika)
no
^ se io ~ Danes Fredpold-(6 f ! Milanu začel kon-V«, Vlsnih	socialistov.
Š ,.organizira iniciativni ‘VJi ?? ustavljajo Carlo tp,,.'j. ^a'do Magnani, Al-*■ Riccardo Cocconi,
C. orUni' Eli0 Bellitti,
krtini r. rrett°. Lutio Li-<«Pis;^.lusepPe Pera, Giulia--m n° Woditzka. Čnenu sJe Pryi pozdravil v balist« anskib neodvisnih !!dejai \ eiuliano Pischel, ki ;|prv0’ ,a se. s tem zaključu-L*,. °dbje procesa razči-S#i	med	italijan-
sko«, ti. Nato je Carlo iotigfj Poudaril da so se na ^lajo j2	ljudje,	ki pri-
^}o T az]^nih strank in ki Sta u3 ne politične iz-, * Pa i*h vodi skupno
«ali
lli!=!d.VOmni Poraz, ki ga
tanski delavski razred vojn
“olj ali manj soodgo-
Oživel w
900 bil ,Pov°inih letih». «Vsi * lic
LUporaz». je dejal An-? ^“ašn	da	se delavci
‘tja v političnem doga-s,kie ob -S’ Pojavljajo le
Sola ali pa sploh ne ®clitičnone prebral osrednje vald0 j« Poročilo poslanec ‘tališč .agtlani, ki je prikazal !jsoCjai!n baniene neodvisne-. *ks ^ . ne§a gibar.ja. «Naš
Ifehort ^ de^al Magnani — volilni manever.
v prvi vr-
akcijo, ki jo bomo
Ne<r
Po,. Nadaljevali)). k,,iariieC. Nagnani
tl -*u a .  ------ ie nat0
fSciia ie krščanska de-Sskee. v°dilna stranka it.a. L doka>„ Vel'kega kapitala,
V* korala lUdi deistvo’ da
TV	demokristjanska
SBl	iz Političnega
5'nSeti l6?- °kviru -ie tre'
tj ‘etor	vprašanje vo.
I !,1 ra?-"115' gre za manever, v bttilr' naPatlalno fronto a’ pri čemer ostajajo n, ‘ e sile v rezervi za Nato ■ ejŠ' Primer.
ISke Magnani analiziral il %a«,i.0s^a1:)'tev politične *8a ta? interesov delav-i^aii 9eda in med drugim
£ Se PSDI čedaI’e 3‘Pi v, .Ocuje demokristjan.
ke sPlohC'iam’ medtem k0
medtem ^ prava stranka, boljt* ne svoje ideologije, t '“kcij 6’ Pe samostojne or-*1>9, ijl5, (dz tega izhaja po-/tSftizg ?e Ustvari neodvisna ? resnjgnJa’ bi se zavzela a*'i*Pslt ° “hrambo interesov V j . °ga Proletariata«.
alievanju je Valdo Ma-
^ialijtj aril, da se neodvisni 'tlofth;,, °stro ločujejo od kom-% °v m da so v odločni JW, Proti sovjetskemu ■a tirifj 'Zrnu- Naglasil je nato, siV°li!n nendvisni socialisti šli H v° torbo z lastnimi lito* ^r VSu h v°lilnih okrožjih, rili	njihovi glasovi
Sj ,(Premeniti politični po-Aolj n 'lužijo puščamo Co-*• 1 m
zavzeli dokaj kritično stališče do številnih gibanj, ki so na. stala po razcepih v raznih strankah zaradi nesoglasij glede volilnega zakona. Dejansko je tudi šel razvoj teh gibanj v centrifugalno smer, nastale so majhne razdrobljene skupi-nice, ki tu in tam iščejo skupno osnovo za sodelovanje (pri tem jo je na primer socialni demokrat Calamandrei laž.e našel z liberalcem Corbinom kot z nekaterimi svojimi biv-širni tovariši iz PSDI ali z dru. gimi socialisti), se spet razhajajo — obenem pa nudijo tudi ugoden teren za razne komin-formistične spletke, ker iz te-ga ali onega razloga ne najde, jo poti iz sedanjega dualizma v italijanski notranji politiki
Danes se je sestal tudi glav-ni odbor italijanske republikanske stranke in razpravljal o bližnji volilni kampanji.
Volilni zakon pa je medtem prav tako daleč od odobritve, kot je bil v četrtek predpoldne, ko se je začela «dolga seja« senata, ki jo je sprožil proceduralni predlog komin-formista Bitossija. O Bitossi-jevem predlogu so danes še pozno v noč kominformistični senatorji dajali svoje izjave o glasovanju, pa se pri tem spuščali tudi na razna druga področja, samo da bi zavlekli diskusijo. Tako je senator Sireni piedlagal — in njegov predlog ni Dil brez humorja glede na sliko, ki jo nudi senat —, naj se dodeli posebna nagrada osebju palače Madama, ki zdaj že 60 ur nepretrgoma opravlja svojo službo.
Ob enih ponoči je govoril senator Lopardi <PSI), 93. govornik po vrsti na tej seji, ki traja od četrtka ob 10. uri. Do tega časa pa med drugimi še
va proceduralna presenečenja pripravlja opozicija; nekaj panike je naredil tudi stavek senatorja Pertinija, ki je med svoj0 izjavo o glasovanju nekemu socialnemu demokratu svetoval, naj «hrani svoje sile za naslednje nočne seje«.
V parlamentarnih krogih tr-
tu objavili, je rečeno med drugim, da je mnogo upanja za izboljšanje položaja.
V zvezi z včerajšnjo vestjo o ameriški noti Nagibu so pozno ponoči javili, da je ameriški poslanik ((izročil Nagibu samo sliko predsednika Eisen-
dijo, da bo takoj po glasovanju howerja s posvetilom«. Vendar
o Bitossijevem predlogu, ki bo gotovo propadel, De Gasperi posegel vmes (po običaju sme vlada ob vsakem času poseči v parlamentarno diskusijo) in zahteval takojšnje glasovanje o zaupnici. Da bi se pa zavarovali pred neljubimi presenečenji, se je tudi nekaj demo-kristjanskih senatorjev vpisalo med govornike o Bitossijevi zahtevi — za primer, da bi se kominformovski besedni plaz pred časom ustavil.
Palača Madama, kjer zaseda italijanski senat, daje čudno | sliko. V dvorani je poleg predsednika, predstavnika vlade (tudi vlada je organizirala de- I žurno službo) in govornika sa-1 mo nekaj zaspanih senatorjev. Sicer pa so vsi senatorji zbrani v poslopju in poskušajo vlo. viti nekaj ur spanja kjerkoli — po naslanjačih, po preprogah, celo na mizah. V dvorani ima vsaka parlamentarna skupina «stražar j a«, ki je ob vsaki spremembi položaja pripravljen zazvoniti z vsemi alarmnimi zvonci in sklicati senatorje v sejno dvorano.
Med tem se neprestano nadaljujejo posvetovanja vladnih predstavnikov.
A. P.
pa politični opazovalci tega ne verjamejo.
Poročilo, ki ga je pripravila egiptovska podkomisija, predvideva, da bo predsednik egiptovske republike izvoljen vsaka štiri leta in da se njegov mandat ne more obnoviti. Poročilo predvideva tudi ustanovitev poslanske zbornice, ki bo imela 240 poslancev, in senata, ki bo imel 120 senatorjev.
Gospodarsko sodelovanje med Sloveni;o in Koroško
Dogovor o sodelovanju Slovenije na letos* njem celovškem velesejmu m o posebnih ve* lesejmskih izvoznih in uvoznih kontingentih
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA, 28. — Predstavniki direkcije celovškega velesejma ia koroških deželnih oblasti ter slovenske trgovinske zbornice so se dogovorili v Ljubljani o sodelovanju na letošnjem celovikem velesejmu, ki bo v avgustu.
Slovenska podjetja bodo razstavljala na letošnjem celovškem velesejmu v posebnem paviljonu, v okviru vele-sejmskega kontingenta pa bodo izvozila na Koroško oziro roa v Avstrijo, sadje, vino, les marmor in druge proizvode, avstrijssa podjetja pa bodo izvoz:la v Slovenijo razne stroje.
Obe zainteresirani stranki sta pokazali med razgovori tendenco za povečanje izmenjave blaga. Ob tej priložnosti so se predstavniki celovškega velesejma zanimali tudi za
ljubljanski velesejem, ki bo verjetno odprt prihodnje leto.
C. S.
Protestna nota FLRJ madžarski vladi
BEOGRAD, 28. — Jugoslovansko državno tajništvo za zunanje zadeve je poslalo madžarskemu poslaniku v Beogradu noto, v kateri protestira zaradi vej kot sto obmejnih incidentov, ki so jih izzvali madžarski stražarji letos v februarju na jugoslovansko-ma-džarski meji. Madžarska vlada, poudarja nota, nosi ‘vso odgovornost za sovražne izpade svojih oboroženih sil na jugoslovansko ozemlje. Nota nadalje pravi, da predstavljajo ti najnovejši incidenti sestavni del sovražne politike madžarske vlade do Jugoslavije.
PREMAKNITEV KOREJSKEGA VPRAŠANJA Z MRTVE TOČKE?
Pristanek na predlog OZN
o izmenjavi bolnih in ranjenih ujetnikov
Kitajci in severni Korejci predlagajo tudi nadaljevanje pogajanj za premirje - Previdnost, dvomi in upanje v zahodnih krogih
NEW YORK, 28- — Pekinški radio je sporočil, da so Kitajci in severni Korejci sprejeli predlog OZN za izmenjavo bolnih in ranjenih ujetnikov ter so predlagali takojšnjo obnovitev pogajanj za premirje. Radio je pripomnil, da so te predloge sporočili generalu Clarku v odgovor na njegovo pismo, ki je bilo izročeno 22. februarja v Pan Mun Jomu zveznim oficirjem. Clarkovo pismo predlaga sestanek zveznih oficirjev obeh strani, da se določi postopek za ugotovitev pogojev ranjenih in bolnih in za njih izmenjavo v skladu z ženevskimi dogovori o vojnih ujetnikih.
Kitajsko-korejsko pi (mo sta podpisala general Kim II Sung in Peng Teh Huai, ki poudarjata med drugim, da bi morali doseči premirje v skladu z željo narodov vsega sveta.
Francosko-ameriški razgovori
so se v&eraj zaključili v VVashingtonu
Prvi razgovor
med Nagibom in S. Liojfdom
KAIRO, 28. — Danes so se
niso govorili kominformistični senatorji Scoccimarro. D’Ono-
frio, Mantica Gnečo, Morandi, gelw	Lloydom.-	Navzoča
Terracin. m Cerruti, ki ma si-,	britanski	poslanik	v
številu in traja-
v Kairu začeli razgovori med generalom Nagibom in britanskim ministrom brez listnice
cer rekord v nju govorov v italijanskem parlamentu. Terracini pa spada poleg Pertinija in Rizza med glavne opozicijske izvedence za parlamentarno proceduro. Sploh se v vladnih krogih zdaj sprašujejo, kakšna no-
Kairu in egiptovski zunanji minister Favvzi. Današnji razgovor je trajal dve uri. Po razgovoru je general Nagib izjavil; «Upam, da bo mogoče rešiti vsa vprašanja«.
V poročilu, ki so ga v Egip-
Urodno poročilo poudarja med drugim, da sta ko *ejska in indokitajska vojna med seboj povezani, ter svari Kitajsko pred morebitnim novim napadom - Poudarja se, da je treba v čim krajšem času rešiti posarsko vprašanje - Moyerja čakajo ob povratku nove težave
WASHINGTON, 28. — Francosko - ameriški razgovori so se danes zaključili. Mayer in Bidault sta imela danes v Beli hiši zadnji razgovor z ameriškimi predstavniki. Po razgovoru je Mayer izjavil, da je prišlo do popolnoma enotnih pogledov.
O razgovorih so objavili u-radno poročilo, ki ugotavlja med drugim, da udeležitev Francije v evropski skupnosti ne spreminja v ničemer njenih interesov in njene odgovornosti izven Evrope. Zaradi svetovnega položaja obeh držav, ki ga med drugim priznava tudi listina OZN, se bosta ameriška in francoska vlada v bodoče, kakor v preteklosti, posvetovali o splošnih vprašanjih vsakikrat, ko bodo okoliščine to zahtevale.
Obe vladi — nadaljuje poročilo — sta se sporazumeli o
Kmetijske zadruge v FLRJ
na novih gospodarskih osnovah
njegovim prijate-Bnernve* k®r bomo tako VKlrd' delavcem«. Cilj i ^nv K°r^e ne°dvisnih so-ifi, rj	tl‘di ta. da se pre-
a	večinska povezana
\ dosegla več kot poio-ts'V,rba'V; tc’da glavni cilj .m. za obnovitev socia-
lo
mtou	vuuovuev	socia-
fkS **ranke». s takim sta-neodvisni socialisti od raznih for-So zgrajene na čisto (kot na primer
se
V; lnfuie-0 Nil«.
nspnvi
S' S
Je dejal Magnani. ''dadnani še pri-C,	iniciativni	od-
^a’al
C*
•h
.,c z gibanjem «soeia-Ja ta v,°nomije» (Greppi), 0°vita ?aa'anja bodo lahko .	e'. pe bodo socialde-
i» 'i' v v d!s'dnnt, pripravlje-**>v„Umno bn,'bo z jasnim socialističnim
fcai\Držen pa ip
Sru,. ^bvrin u 0	verjetno
sko^^Birjji '' iko. s krščansko-thrtf°c>alni S uPinami (krščan t) *lan inJ°diteli Bruni je ' eodvisniClat>vnega odbora).
socialisti so torej
vfe Posojila
“ 1' Nemčiji
taSrtrava raj .Nemžka vlada Va n B°s°iila PvaU naihjardo i'«!) ‘"bsočiti tem namera-*'VhP°večati 7natno znižanje to ,r '2Voz ‘n dvigniti ° v°dii«Ven Pntrošnikov. V,>4a Smerni^ 'ako
s, ki aa ““aorta Preu-- n, - 89 m°ra izvesti fi-
Uredba zveznega izvršnega sveta o imovinskih odnosih in reorganizaciji KDZ - Edvard Kardelj o razvoju socialističnih sil na vasi
Lord Mountbatten pri maršalu Tilu na Galebu"
nujnosti, da se kolikor mogoče kmalu spravi v življenje evropska obrambna skupnost, ta bo ustvarila ugodna tla za sodelovanje med Francijo in Nemčijo in od tega bo imela atlantska skupnost korist, enotnost in varnost Evrope pa bosta okrepljeni.
Poudarila se je tudi važnost ureditve posarskega vprašanja ter je bilo dogovorjeno, da je treba to Ureditev najti v krajšem času v obliki evropskega statuta, ki naj bo v skladu z načeli obrambne skupnosti ter premogovne in jeklarske skupnosti. Franco-] ska delegacija je v podrobno, stih obrazložila vzroke, žara-di katerih je po njenem mnenju nujno potreben francosko-nemški dogovor o taki ureditvi še pred ratifikacijo pogodbe o evropski obrambni skupnosti.
Poročilo pravi dalje, da če bi Kitajska izkoristila morebitno premirje na Koreji za nadaljevanje napadalne vojne na kakem drugem delu Daljnega vzhoda, bi imelo to najresnejše posledice za napore | za vzpostavitev miru v svetu ; in bi bilo v neposrednem na-■ sprotju z dogovorom, na katerem bi moralo temeljiti premirje na Koreji.
Poročilo pravi nato, da je bil dosežen sporazum o sledečih točkah:
1. Zadnji razvoj v Sovjetski
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 28. — Zvezni izvršni svet je sprejel uredbo o imovinskih odnosih in reorganizaciji kmečkih delovnih zadrug. Uredba določa osnove, po katerih bodo urejali imo-vinske odnose v KDZ. V ured. bi je določen način izstopa iz KDZ in urejanje imovinskih odnosov pri izstopu. Uredba nadalje določa organizacije, ki bodo regulirale imovinske odnose v KDZ in odreja pristojnost ljudskih sodišč za reševanje imovinskih odnosov. Ured ba prav :ako določa pravice ljudskih odborov pri zaščiti koristi splošne ljudske in zadružne imovine.
Nocojšnja ((Borba« objavlja članek podpredsednika zvezne ga izvršnega sveta Edvarda Kardelja pod naslovom «0 nekaterih problemih naše politi, ke na vasi«. Edvard Kardelj poudarja v svojem članku, da se bo v Jugoslaviji nadaljevala politika socialistične preobrazbe kmetijst”a, ki
ga sistema.
V novih pogojih lahko administrativni ukrepi samo povečajo krizo v delovnih zadrugah in povzročijo škodo razvoju kmetijstva ter ovirajo normalni svobodni razvoj zadružništva. V prihodnje je predvsem potrebno, da se kmetijstvo osvobodi vseh elementov administrativnega upravljanja in da se njegov razvoj prepusti svobodnemu tekmovanju gospodarskih sil.
Svoboda tekmovanja gospodarskih si' v kmetijstvu jamči, da bodo socialistične sile vplivale na smer in tempo razvoja v kmetijstvu. Ta vpliv bo cojačen ne samo z družbenim planom, temveč tudi s politiko cen in davkov, zlasti pa s krediti in kmetijskimi investicija mi,
nem dajali kmetijskemu za družništvu, bodo prispevali h kreuitvi socialističnega sektorja v kmetijstvu.
Edvard Kardelj je poudaril, da ne obstaja nikakršna r.evar-
Po dnevih prijetne vožnje vzdolž afriške obale je jugoslovanska vojna ladja «Galeb», na kateri se vrača maršal Tito s spremstvom v domovino, priplula danes dopoldne na področje Malte. Predsednik republike maršal Tito je na ladji sprejel glavnega komandanta britanske sredozemske flote in glavnega komandanta pomorskih sil atlantskega pakta v Sredozemlju, admirala lorda Mountbattena.
Admiral Mountbatten je prišel «Galebu» naproti na rušilcu «Chequers», ki sta ga spremljala rušilca «Derino» in «Chevron». Vse tri ladje so de-filirale pred ((Galebom« okrog 11.30. Kmalu zatem je admiral lord Mountbatten prišel s svo-
poziva svojega predstavnika v ministrstvu za kmetijstvo, naj takoj izstopi iz vlade »kot prvi opozoritveni ukrep«.
Dalje pravi resolucija, da ni bil položaj »nikoli tako resen za poljedelce« in da vodi sedanja vladna politika državo do propada. Končno grozi državni svet stranke, da bo umaknil vse svoje ministre iz vlade in da bo zahteval od svojih parlamentarcev, naj odstopijo, če ne bo vlada pri nadaljevanju parlamentarnega dela predložila ((potrebnih ukrepov za saniranje položaja«.
Nadaljevanje pogajanj
za sesnvo avstrijske vlade
DUNAJ, 28.	—	Pogajanja
paed predstavniki ljudske in socialistične stranke za sestavo nove avstrijske vlade so se danes zjutraj nadaljevala, toda kmalu popoldne so bila prekinjena, ker niso dovedla do znatnih uspehov. Razgovori se bodo nadaljevali v ponedeljek. Jutri zjutraj se bo .sestal državni svet ljudske stranke, katere predsednik je Julius Raato.
Amnsstna v ZSSR
MOSKVA, 28. — Moskovski radio je sporočil, da je sovjetska vlada sklenila izdati amnestijo za razne vrste obso. bistvene jencev »za zločine, ki ne pred-
zvezi ni spremenil ------------------------------------ .
narave sovjetskega ogrožanja stavljajo hude grožnje za var-ostalega sveta; 2. da sta indo- j ™st države«. Od amnestije so kitajska in korejska vojna med
seboj povezani, 3. da je treba skrbno proučiti «kako in v kakšni meri lahko ZDA nudijo materialno in finančno pomoč« za zmago v Indokini; 4 da je treba prekiniti vsako dobavljanje strateškega materiala državam, ki ogrožajo mir in varnost »nekomunističnega sveta«; 5. da je nemški voja-ški prispevek k evropski o-brambi potreben, kakor je tudi potrebno nadomestiti s pogodbenimi dogovori sedanji o-kupacijski režim v Nemčiji.
V pooblaščenih krogih Izjavljajo, da je točka, ki omenja morebitni kitajski napad na
Ijim spremstvom na jugoslo-1 kakem drugem delu Daljnega
lil Alllti	...	»	'-“'•■-‘ju	v	,	...
Krediti, ki se bodo v glav-|'rfn 0 Y°Jno ladjo «Galeb», dajali kmetijskemu za- lpr se je nekaj časa zadržal -	-	v	prisrčnem	razgovoru	s	pred-
biin
»ter
va
55y mu, pro?ram inve-'o JSaol(,	--------
56o“1Je	mark za
v>. ?,,ionnvW1“ in pnsoii-k	za	oovpčanje
razpisati
O ^do'
razvoju zaostaja za industrijo. V tem procesu bodo imele bi-stveno vlogo kmetijske zadruge, med njimi tudi kmečke de. lovne zadruge. Toda te zadruge bodo postavljene na popolnoma enakopravno gospodarsko osnovo z vsemi drugimi kmetijskimi proizvajalci KD/, ne bodo imele nobenih gospodarskih privilegijev. Dosledno bodo izvajali princip prosto voljnega vstopa in izstopa kmetov iz KDZ. Kmetje bodo lahko ustanavljali vse vrste zadrug in kmetijskih podjetij ki jim najbolj odgovarjajo Ti ste zadruge, ki gospodarsko ne bodo mogle upravičiti svojega obstoja, ne bodo mogle več obstajati. Vsi ti ukrepi pomenijo liberalizacijo Jugoslovan-skega kmetijstva oziroma od stranitev administrativnih u
krepov kakor je bilo to dosiei storjeno že v industriji in v
d-^lh gospoda,sk,h panogah z uvedbo novega gospodarske-
svojem i rost, da bi z ukinitvijo doseda-
njega administrativnega nadzorstva nad zadružništvom izgubile socialistične sile vodečo vlogo v razvoju kmetijstva.
Poirebno je brezpogojno zagotoviti dva nujna pogoja za normalni nadaljnji razvoj kmetijskega zadružništva; popolno prostovoljnost vstopa in izstopa iz zadrug in večjo gibčnost in svobodo v oblikah zadružništva. Potrebno je posvetiti pozornost ustvarjanju zadružnih skladov in sredstev za proizvodnjo v zadrugah, dvigati zgledna zadružna posestva plemenske postaje in tarme ter omogočiti, da se zadruge razvijajo v moderna kmetijska posestva.
Socialistična družba bo seveda tudi v prihodnje take zadruge materialno podpirala,
vzhoda po morebitnem premirju na Koreji, opomin Kitajski, , .	.	-	i	da bi morebitni nov napad po-
ntkom' ir l	pdržaV-n,m taj-	menil kršitev dogovora o pre-
nikom Kočo Popovičem, dr.
stvo «Galeba». Po kosilu je lord Mountbatten izjavil jugoslovanskim novinarjem, ki spremljajo na ladji maršala Tita, da je zelo zadovoljen, da se lahko po obisku na Brionih spet sestane z maršalom Titom Okrog 14. ure se je lord Mountbatten poslovil od predsednika republike Tita, ki je izjavil, da je zelo zadovoljen z moštvom in rušilci angleške vojne mornarice, ki so napravili nanj velik vtis. Dejal je. da je zelo zadovoljen s potovanjem. Ob koncu je Izrazil upanje da se bo prihodnjič se stal z lordom Mountbatienom v Jugoslaviji. Ko je odšel lord Mountbatien s svojim spre-toda ne s privilegiji, ki vzga- stvom na rušilec «Cheques» je jajo tendence parazitizma vseh pei britanskih rušilcev tpt.,Več z zdravimi ekonomski- defihralo v pozdrav jugoslo-mi u i epi krediti tei s tehnič vanski vojni ladji »Galeb«, no in strokovno pomočjo. I	u.	B.
Alešem Beblerjem in admiralom Cernijem. Nato je bil gost maršala Tita na kosilu.
Okrog poldneva sta prišla naproti «Galebu» jugoslovanska rušilca {(Durmitor« in «Tri-1 ia- Državni svet kmečke stran-glav«, ki sta prevzela sprem-! ke je odobril danes resolucijo,
mirju, ki bi ga zaradi tega imeli za ničnega.
Francoska narodna skupščina je danes začela svoje počitnice, ki bodo trajale do 12. ma-
ki poudarja, da stranka ne misli še dalje odobravati proti-poljedelske politike vlade in
Preiskava
proti konvnformistom v Franciji
PARIZ, 28. — Preiskovalni sodnik, ki vodi preiskavo v zvezi z ogrožanjem varnosti države, ja zavrnil zahtevo za začasno svobodo, ki so jo predložili glavni urednik komin-formističnega lista »Humanite« Andre Stil, glavni tajnik CGT Lucien Molino in tajnik Zveze sindikatov za pariško področje Andrč Tohet. Sodnik je mnenja, da niso dana jamstva, da bi se omenjeni trije predstavili sodišču, ko bi bili znova ppzvani. Razen tega pa je zahteva še prezgodnja, kei ni bilo zasliševanje še zaključeno
izključeni tisti, ki so bili obsojeni na več kot 5 let zaradi »protirevolucionarne delavno, sti«.
Ukaz prezidija vrhovnega sovjeta, ki sta ga podpisala predsednik prezidija Vorošilov in tajnik prezidija Pegov, določa, da bodo izpuščeni vsi tisti, ki so bili obsojeni na manj kot 5 let, in pomiloščeni tisti, ki so bili obsojeni na kazni, ki ne predvidevajo odvzema svobode, nadalje bodo pomiloščeni obsojenci na kakršno koli kazen zaradi ((zločinov gospodarskega, upravnega in vojaškega značaja na o-snovi člena 193 kazenskega zakonika«, žene, obsojene na ka. kršno koli dobo, ki imajo otroke mlajše od 10 let, noseče žene, nadalje mladoletni pod 18 leti, možje nad 55 let in žene 50 let, pa tudi vsi tisti, ki trpijo na neozdravljivih bole? nih. Obsojencem, ki so dobiR več kot 5 let, bo kazen znižana na polovico, če ne gre za »protirevolucionarno delavnost«.
Odlok o amnestiji predvide. va nadalje ukinitev preisko. valnega postopka, če zakon za prestopek ne predvideva kazni, ki bi bila višja od 5 let, ali če gre za osebe, ki so po gornjih določilih oproščeni prestajanja kazni.
Vsem amnestirancem bodo vrnjene vse državljanske pravice in tudi volilna pravica.
Nadalje priznava odlok »potrebo revizije kazenskega zakonika, da se zmanjša kazenska odgovornost za nekatere vrste zločinov« in da se «za nekatere lažje primere kazenske sankcije zamenjajo z u-pravnimi ukrepi«. Pravosodno ministrstvo za ZSSR bo moralo v enem mesecu pripraviti načrt za izvedbo tega sklepa.
Inozemski opazovalci poudarjajo o od oku o amnestiji
ja v ZSSR po koncu vojne: prva je le bila leta 1945 in ie je tikala predvsem dejanj, ki so izvirala iz vojnega stanja predvsem dva nova momenta: vrnitev vseh državljanskih pravit pomiloščencem in napovedano revizijo kriterijev sovjetskega .sodstva. Ne strinjajo se pa ravno s trditvijo ukaza o amnestiji, da je ta ukrep dokaz za «povečano trdnost su-vjelske države« in za ((zmanjšanje kriminalitete v ZSSR«.
Moskovski radio tudi poroča, da so včeraj iz zapora Bu-tirskaja v Moskvi že izpustili prve amnestirance, predvsem žene z otroki.
V političnih krogih se sprašujejo, ali je ta amnestija samo izraz zvestobe stari praksi, da nov vladar začenja svojo vlado s podobnimi milostnimi ukrepi, ali pa gre za posredno priznanje negotovega položaja v ZSSR in želje, da si Stalinovi dediči utrdijo ugled. Sodijo tudi, da bo amnestije deležen le majhen odstotek vseh onih, ki so v ZSSR v zaporih in koncentracijskih taboriščih.
Še vedno išče o londonskega morilca
LONDON, 28. — Medtem ko policija brez prestanka išče morilca iz Notting Hilla, so danes na vrtu tako imenovane hiše smrti našli karbonizirane ostanke neke ženske, ki je peta žrtev omenjenega morilca. Policija je sklenila, da bo sistematično preiskala vsak kvadratni centimeter trinadstropne hiše v Notting Hillu. Stanovalci hiše so se začeli seliti drugam, v njih stanovanja pa se bodo namestile skupine policajev.
Ostanki pete žrtve so bili sprevljeni v neki pločevinasti posodi, ki je bila zakopana pod nekim grmom.
John Reginald Jalloday Christie, ki ga sumijo, da je umoril pet žensk, je še vedno na svobodi. Njegovo sliko, ki so jo včeraj in danes objavili skoraj vsi britanski dnevniki, bodo verjetno oddajali tudi po televiziji. Scotland Yard domneva, da je Christie še vedno skrit v Londonu. Ugotovili so namreč, da je preteklo soboto in nedeljo spal v nekem prenočišču v predmestju Londona.
Baje so nocoj našli na vrtu omenjene hiše druge nepokopane kosti. Policijski funkcionarji pa izjavljajo, da se s tem v zvezi ne more še trditi, da so to ostanki šeste žrtve. O peti žrtvi so baje ugotovili, da je bil zločin izvršen pred šestimi leti.
Poveljstvo OZN javlja, da je pripravljeno čez nekaj dni začeti z izmenjavo bolnih ujetnikov ter dodaja, da bo takoj proučilo predlog za obnovitev pogajanj za premirje. Kakor je znano, so bila pogajanja v Pan Mun Jomu prekinjena preteklega oktobra, potem ko so trajala deset mesecev.
V glavnem stanu generala Clarka odklanjajo vsak komentar o kitajskem in severnokorejskem predlogu za obnovitev pogajanj o premirju. Nekateri opazovalci v Tokiu pa vidijo v tem koraku novo razdobje sovjetske «mirovne ofenzive« in so menja, da ne kaže biti preveč optimisti, ker sta nasprotni stališči o repatriaciji ujetnikov nespremenjeni. Ameriški državni departma pa javlja, da jemlje sporočilo kitajskega in severnokorejskega poveljnika kot brezpogojen sprejem predlogov, ki jih je 22. februarja stavilo poveljstvo OZN glede bolnih in ranjenih ujetnikov. Državni tajnik za zunanje zadeve Foster Dulles pa je izrazil upanje, da bo mogoče kmalu izvršiti izmenjavo vojnih ujetnikov.
Glasnik britanske delegaci-'e v OZN je izjavil, da so ki-tajsko-korejski predlogi za obnovitev pogajanj «vzpodbujajo-
», in je izrazil upanje, da bo mogoče doseči premirje. V britanskem zunanjem ministrstvu pa izjavljajo, da niso še dobili uradnega sporočila o predlogih, ki jih bo vlada pro-
lahko samo odobrava pobudo, ki bi lahko dovedla do konca vojne na Koreji. Ce pa se hoče, da bo taka pobuda imela možnost uspeha, mora temeljiti na načelih Združenih narodov in spoštovati človeške pravice ujetnikov.
Pripominjajo tudi, da bi morebiten ugoden potejc pogajanj za premirje v Pan Mun Jomu lahko prispeval k rešitvi indo-kitajskega vprašanja.
Medtem pa se na Koreji nadaljujejo noji za nekatere položaje okrog griča »starega ple-šca«. Iz Washingtona pa je danes odpotoval z letalom v Tokio in na Korejo ameriški minister za vojsko stevens, da izvede osebno preiskavo glede dobavljanja razstreliva silam QZN.
<tSreča za Francijo»
aii sreča za Ihoreza?
PARIZ, 28. — Danes — dva dni za drugimi — piše tudi organ francoske kominformistič-ne stranke «Humanite», da se bo Thorez v kratkem vrnil v Francijo. List objavlja članek sekretarja partije Augusta Le-coeurja pod naslovom «Sreča za Francijo« (sreča za Thore-za komentirajo duhoviti Francozi), ki pripoveduje, da je prejšnji mesec politbiro KPF poveril svojemu članu Casanovi nalogo, da naj gre k Thorezu in mu pomaga priti v Francijo. Članek našteva nato vrsto «uspehov» KP Francije in pra-
.	vi, da «način, kako je partija
učila, takoj ko bo dobila urad- ure{jjia vprašanje Marty - Tilne podatke.	I	Ion, dokazuje, da je njena
V zahodnih diplomatskih enotnost nepijrušljiva«. krogih v Londonu sodijo, da j y francoskih političnih kro-pomeni današnji korak Kitaj-1 ge s zadnjo trditvijo ničev in severnih Korejcev do t ieajj0r ne strinjajo in poudar-
sedaj najbolj obetajoč korak y mciebuni resnični želji, da pride do konca hladne vojne.
Ce bi ta korak pomenil uvod v dogovor o vojnih ujetnikih in za konec korejske vojne, bi potem lahko upali na popustitev napetosti med Vzhodom in Zahodom, Po Stalinovi smrti so sovjetski voditelji napravili nekatere korake, ki bi lahko bili uvod za izboljšanje odnosov med Vzhodom in Zahodom, če so ti koraki iskreni in če jim bodo sledila otipljiva dejstva. Malenkov je na zasedanju vrhovnega sovjeta omenil možnost, da oba nasprotna bloka živita v miru, sledila je otvoritev rečnih poti v bližini Berlina in ponudba Veliki Britaniji za razpravljanje o varnosti letalskega prometa v Nemčiji, Dalje je sovjetska vlada obljubila posredovanja za j izpustitev britanskih civili-' stov, ki so internirani na Severni Koreji.
V zanodnih diplomatskih krogih so vsekakor zelo pre-1 varnost vidni in izražajo celo številne dvome. Vsekakor pa sta Koreja in Nemčija dve glavni vprašanji, glede katerih lahko Sovjetska zveza, če hoče, vsaj deloma razprši nezaupanje Zahoda.
V pariških diplomatskih krogih se poudarja, da Francija
— ki je druga široka amnesti-1 tajsko.
Burma se odpoveduje
pomoči MSA
RANGUN, 28. — Burmanski zunanji minister Kun Kio je danes sporočil ameriškemu poslaniku v Rangunu, da burmanska vlada želi, da se pomoč MSA Burmi preneha 30. junija 1953. Kakor zatrjujejo, je burmanska vlada sprejela ta nenadni sklep zaradi pritiska opozicijskih strank ki zatrjujejo, da je pomoč MSA ovira za pravo nevtia nost Burme iti škodi odnosom s sosedno K
jajo, da je Martyjeva afera v obilni men pripomogla k ustvarjanju tistega kritičnega položaja, zaradi katerega vlačijo bolnega Thoreza iz Moskve v Paiiz.
Thorez je zaprosil tudi za vizum za rusko zdravnico Valerijo Devidovo, ki ga bo baje še nadalje zdravila.
Poncet pri Cujkovu
BERLIN, 28. — Francoski visoki komisar in sedanji predsednik zavezniške komisije Andre Francois Poncet je danes popoldne obiskal predsednika sovjetske nadzorstvene komisije generala Cujkova. U-radno izjavljajo, da je šlo za vljudnostni obisk.
Se prej so se v Berlinu sestali trije zahodni komisarji, ki so proučili sovjetski predlog britanskemu komisarju za razgovore o ukrepih za letalsko v Zahodni Nemčiji.
Domnevajo, da so razpravljali, ali naj Cujkovu predlagajo, da vabilo za sestanek dveh spremeni v vabilo za sestanek štirih. Zato so politični opazovalci mnenja, da je Poncei poročal Cujkovu o sklepih treh zahodnih komisarjev.
Pred skupščino OZN
razprava o politiki Trygve Liea
Indijski delegat kritizira stališče glavnega tajnika glede osebja v tajništvu • Indija bo podprla burmanski protest proti delovanju kuomintanških vojakov v Burmi
NEW YORK, 28. — Glavna skupščina OZN se je danes sestala na plenarni seji in začela s proučevanjem politike glavnega tajnika Trygve Liea glede osebja tajništva. Skupščini je bila predložena angleško. francosko-ameriška resolucija, ki poudarja izključno mednarodni značaj tajništva OZN.
Prvi govornik ameriške delegacije Cabot Lodge je podprl politiko Trygve Liea in je zahteval, naj skupščina ne podvzame nobenega ukrepa, ki bi omejeval oblast glavnega tajnika. Nato je Lodge izjavil, da je naklonjen odpustitvi a-meriških funkcionarjev, ki od. klanjajo odgovor na vprašanja o pripadnosti strankam ali o političnem delovanju, ki ga a-meriška vlada ima za vratno«.
«pre-
Indijski delegat je kritiziral stališče, ki ga je zavzel Trygve Lie, češ da uživa «država gostiteljica« posebne pravice do svojih državljanov, ki so funk. cionarji OZN Indijski delegat je poudaril, da bi tako stališče lahko uničilo mednarodni značaj tajništva, ter je pripomnil, da je vprašanje funkcionarjev OZN tako zapleteno, da je potrebno predati ga v
proučitev posebni komisiji, ka. kor je to predlagala azijska in afriška skupina.
Skupščina je nato odložila nadaljnje razpravljanje na ponedeljek zjutraj.
Indijski ministrski predsednik Nehru je danes izjavil, da bo Indija podprla protest, ki ga je burmanska vlada predložila OZn zaradi delovanja kuomintanških vojakov na me. ji med Burmo in Kitajsko.
Nehru, ki je odpotoval v Imphal (Assam), kjer se bo sestal z burmanskim ministrskim predsednikom in bo prepotoval skupno z njim obmejne kraje med obema državama, je dodal, da navzočnost kuomintanških čet v Burm' ne mpre biti opravičena in da predstavlja njihovo delovanje kršitev suverenosti te države.
Na vprašanje nekega novinarja o morebitni odgovornosti ZDA za dobavljanje orožja omenjerim četam je Nehru odgovoril:	«Ne	morem	reči,
kdo je odgovoren za te dobave, Vse pa kaže, da dobivajo kuomintanške čete orožje in o. premo s Formoze in zdi se preko Tailadije. Ce ne bi bilo tako, ne bi se mogle upirati tako dolgo«.
n
O načela, načela!
Koliko se greši v vašem imenu!
Dr. F. DETELA
Dams, Eedelia 29. ®arc*
cirAy,m?„ zatone ot Sonce vzide ob 5,f„a 12 35. ^ 18.28. Dolžina dneva 12- b 5io„
vzide ob 1V.43 >n Juriri, poredeljeK
Kvirin, BranlvoJ .
Danes
repriza?
V tržaškem občinskem svetu je v petek med burno razpravo o obsodbi uvoženih fašističnih razgrajačev in bombašev svetovalec MSI Morelli ob popolnem soglasju večinske koalicije z demokristjani na čelu ugotovil da, »kadar gre za Trst, smo vsi fašistin.
Res nam najrazličnejše italijanske stranke od MSI preko demokristjanov in njihovih opnčnikov, preko raznih »socialistov* pa vse do kom-tnformovcev, te ugotovitve niso mogle bolje potrditi, kot so jo potrdile in jo potrjujejo z enotno uglašenim kričanjem, o strahovitih krivicah, ki da se gode Italijanom v Trstu in to vse samo zato, ker je končno zavezniško vojaško sodišče enkrat le obsodilo fašistične razgrajače na izdatno zaporno kazen.
Toda od kričanja so združeni iredentisti prišli sedaj tudi že k grožnjam. Morelli zagotavlja, da če bo treba, da bodo še metali bombe, stavkajoča šolska drhal vpije po ulicah »siamo profiti a mori-re», župan ponavlja Mussolinijeva gesla »Ali z Italijo, ali proti Italiji* itd.
Ne glede na to, da mi junaštvo takih pocestnih in salonskih kričačev in bahačev dobro poznamo iz nedavne preteklosti pa je vendar prav letošnji 8. marec pokazal, da v slepem sovraštvu in nevarnem fanatizmu vzgajana manevrska drhal italjanskega iredentizma lahko povzroči mnogo zla.
In ker si je za danes italijanski iredentizem v Trstu umislil kar se da pompozno »praznovanje tnkolore*, ni izključeno da se ne bi ob tej priliki skušala njegova ma-neverska masa rehabilitirati za sramoto 8. marca. Znakov za to v zadnjem času ni bilo ravno malo in eden med njimi je prav gotovo prihod raznih «delegacij« bojevnikov iz Italije, ki se bodo danes skupno z domačimi «rodoljubi» zbrali pri Sv. Justu.
Ob tem postavljamo logično vprašanje: Ali imajo organizatorji današnjih «praznovanju oblastno dovoljenje zanje? In če ga imajo, (kar je skoraj gotovo) ali ni bilo za oblasti De Marsanichevo zborovanje 8. marca z neposredno eksplozijo bombe na Kor-zu dovolj zgovorno opozorilo, da podobne incidente že vnaprej onemogočijo s prepovedjo vsakih iredentističnih hujskaških zborovanj?
Ce bodo skušali danes fašistični zborovalci »trikolore* ponoviti incidente, b odo zato zanje odgovorne oblasti, ker so jim izdale dovoljenjel
VELIKO ZANIMANJE V SVETU za letošnji tržaški velesejem
R ITI K E IN POROČILA)
Znižane železniške tarife za obiskovalce veleseima v številnih evroDskih državah. 11 držav prijavljenih do sedaj za razstavo kave. Turistične agencije si že zagotavljajo hotelske sobe
Različne železniške uprave ime, priimek očetovstvo, dan so že sedaj objavile posebne , rojstva, naslov, šolsko izobraz-olajšave za obiskovalce polet- bo kakor tudi druge morebitnega tržaškega mednarodnega I ne kvalifikacije (prejšnje delo velesejma. Tako so francoske j v kolonijah, tečaj za speciali-železnice odobrile 25-odstotni i racijo). Prošnji je treba prilo-popust na vozne listke proti žiti rojstni list in potrdilo Trstu in nazaj za vse obisko- "	-»-*	'
valce tržaškega velesejma. Sličen 25^ odst. popust so odobrile tudi belgijske železnice. Avstrijske železnice pa so poleg 25. odst. popusta odobrile, da bo veljal popust tudi za tiste tranzitne potnike, ki bodo imeh legitimacijo tržaškega velesejma. Ta popust za tran-
o italijanskem državljanstvu. Teh dveh dokumentov pa ni treba predložiti učiteljem, ki so nameščen, na raznih šolah področja, in vsem tistim, ki so jih predložili že pretekla leta. Prosilci naj v prošnji tudi navedejo. pri kateri ustanovi ki organizira kolonije, žele biti zaposleni. Razen italijanskih ustanov organizirajo te koloni-
zitne potnike bo na avstrijskih ustanov organizirajo te kolom-velial od 20. iuniia 'e tudi tri slovenska dobrodelna društva.
OELO COilSKEGA UPRAUHEGA ODBORA
železnicah veljal od 20. junija do 12. julija za vožnje proti Trstu in od 25. junija za povratek. Nemška železniška u-prava pa je odobrila 33- odst. popust za vožnjo v obeh smereh. Luksemburške železnice so pristale na najvišji 50- odst. popust.
Kot vidimo, so na popuste pristale številne pomembne države	tržaškega zaledja,
manjkajo pa še vesti o posebnih popustih iz Italije, Jugoslavije in Švice.
Število držav, ki bodo sodelovale na obeh specializiranih razstavah pa med tem časom razveseljivo raste, zlasti za
drugo mednarodno razstavo	____________
kave. Do sedaj je zagotovlje-1
postavitev gredlja
male, Hondurasa, Salvadorja, * V	W	V
Conski upravni odbor je na svojih zadnjih sejah razpravljal o navadnih upravnih vpra-šaniih. Med drugim je odbor odobril nedavni sklep devin-
igrišlče. Poleg tega je odbor odobril sklep občin Devin - Nabrežina in Zgonik, da oddasta brezplačno ustanovi IACp zemljišče, pri čemer pa se je ta , ustanova obvezala da bo zgra-1 dila stanovanjske ljudske hiše.
Seje odbora se je v sredo udeležil tudi dr. Palutan, ki se je ob tej priilkd poslovil od odbornikov. Zahvalil se jim je za njihovo delo, nakar ga je v imenu odbornikov pozdravil odvetnik Volli.
Do 30. aprila
podaljšan rok za prijavo dohodkov
Ker ne bodo vsi davčni obvezniki na anglo-ameriškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja iz raznih vzrokov utegnili do. 31.. marca 1953 prijaviti svojih dohodkov, je Zavezniška vojaška uprava pooblastila davčni urad, da sprejme vse prijave dohodkov
sko - nabrežinskega občinske- za leto 1852 do vključno 30. a-ga sveta o nakupu nekaj kosov ' prila 1953, toda ne kasneje, ne zemljišča za občinsko športno da bi iz.ajal zakonskih sankcij.
Člani Ljubljanskega godalnega kvarteta: Leon Pfeifer, Albert Dermelj, Vinko Šušteršič in Cenda Šedlbauer; z njimi je violist Srečko Zalokar
Glasbena Matica nudi trža- rejale protestantske šolske škemu občinstvu v ponedeljek, igre, duhovne igre in še po-30. t. m. ob 21 uri koncert, ki sebno pasionske igre in proce-bo po številu izvajalcev in po siij: °b. teh prilikah so se pri-izredne „e,.e,
in zanimiv.
Deloma so na razvoj vplivali Ljubljanski godalni kvartet italijanski operisti in njihove
sestavljajo violinist prof. Leon operne družine, ki so se pri Pfeifer, koncertni mojster vio- svojih potovanjih po Evropi linist Ali Dermelj, violist prof. ustavljali tudi v Ljubljani in Vinko Šušteršič in čelist prof. tam prirejali operne predsta-
Cenda Šedlbauer. Ta odSični
ve. Njim se je pridružila v
DANES V LADJEDELNICI SV. MARKA
drugi polovici 18. stol. tudi komorni sestav bo pričel spo- nemška opera, ki je prirejala red s Qua uor concertante sta- svoje predstave v Ijubljan-reišega hrvaškega skladatelja skem stanovskem gledališču, Jarnoviča.	j	ustanovljenem leta 1765.
Zmerom s kvartetom bo za-1 Dosti pomembnejše od vse-
tem igrala tržaška harfistka e 1 Qa te9a va Je bll° delovanje tem igrala tržaška nariisiKag., dueh slovenceVi ki ju iahko
Jelica Portogranrti skladbo i imenujemo prva slovenska o-
Feerie francoskega jmpresioni- j perna skladatelja. To sta bila
... , —   —  ----’ ---y ,   (i ^	■	N	•	* vv* ‘v  ---------1	—	e-*-  j	Jjcrjta 4ft.iuuui.eiju. JL u otu un-u.
Nikarague, Kostarike, Indone-	IR OGO-tOIlSKO fflOtOClSterilO sta Tournieria. Nato bo izvaja-: Zupan s svojo opero «Belini)
zije, Ugande. Belgijskega,	*W.WVW IMIianu 1UUIUU91CI I1VF	harfirtka 5e nekaj skladb | in Noualc, ki je napisal glasbo
Konga m Haitija. Se vedno pa i_______________________________________________________________ Salzeda in Grandjanyja za sa- k Linhartovemu «Matičkur>. V
gim?0p%fzvajaici_ekavemisaj Te, Gradnjo te ladje spada v okvir dvoletnega načrta za j mo harfo.	|	šteUlf°Xiada%i)^letpo Tod^
to blago za tržaški trg izred- gr(KjDj0 45 Q00 tOQ ladjevja, ki ga bo llDODSirala ZV D ............................ -----	—
no pomembno in predstavlja eno izmed najvažnejših bogatih blag s katerim imajo posla tržaški trgovci. Nekoliko manj jasen pa je bodoči izgled razstave lesa, kljub temu da so se že prijavile številne tuje in domače družbe.
Turistične agencije poročajo, da je zelo poraslo zanimanje za velesejem, saj so se nekateri turisti že sedaj zagotovili sobe po hotelih za obdobje med velesejmom.
Prošnje za zaposlitev
v počitniških kolonijah
Vsi tisti, ki želijo biti sprejeti v službo kot voditelji ali varuhi otrok in podobno v počitniških kolonijah prihodnje poletje, naj vložijo prošnjo, in sicer na navadnem papirju pri uradu za kolonije conskega predsedstva (Ul. del Teatro štev. 2- visoko pritličje) od 1. do 20 aprila.
V prošnji je treba navesti
NA ZADNJI SEJI OBČINSKEGA SVETA
27 MILIJONOV VEČ NA LETO
za plače učiteljic v otroških vrtcih
Spremembe v upravi knjižnice .Biblioteca Civica" * Nov urnik glavne ribarnice
Na zadnji seji tržaškega občinskega sveta so proti koncu po izredno živahni debati o ob. sodbi fašističnih skvadristov razpravljali tudi o nekaterih vprašanjih upravnega značaja. Pravzaprav se je vsa razprava vrtela okrog osmih sklepov, katere je predložil občinski odbor. Sicer ni noben sklep spada) med posebno pomembne, saj so se nanašali bolj na drobne strani tržaškega občinskega življenja.
O šolah je bilo govora v prvih dveh sklepih m sicer: imenovali so 12 novih učiteljic v otroških vrtcih in sprejeti spremembe glede urejevanja personalnih zadev v otroških vrtcih. Drugi sklep v bistvu predstavlja raztegnitev ugodnosti zakona 212 tudi na učiteljice otroških vrtcev. Obenem pa je predvidena nova, bolj ugodna razlaga spiska o stalni zaposlitvi. Občinska uprava bo zaradi tega morala vsako leto plačati o-krog 27 milijonov lir več, kar pa je popolnoma upravičeno, saj so plače učiteljic v otroških vrtcih še vedno prenizke. Zanimivo pa je, da so ta in po-dubne izboljšave, ki se nanašajo na občinske uslužbence, katere pa še niso predložili v odobritev občinskemu svetu in ki bodo znesle okrog 65 milijo, nov zadržale predložitev občinskega proračuna, ker mora. jo upoštevati tudi te dve novi postavki.
V nadaljnjem razpravljanju so nekoliko spremenili upravo knjižnice «Biblioteca Civican in imenovali 5 članov svetovalne komisije omenjene knjižnice. Za člane je občinski svet izvolil- dr. Aurelio Gruber-
praznikih zaprta. Zadnji del, urnika je v klopeh opozicije vzbudil ogorčene proteste, ker bi ribiči izgubili sobotnj in nedeljski ulovek, če bi bila ribarnica ob nedeljah zaprta. Po krajšem prerekanju so novi urnik z nekakimi kompromisnimi do. govori sprejeli.
Pri padcu z lestve si |e zlomil zaoestje
Včeraj popoldne so z nekim osebnim avtomobilom pripelja. li v splošno bolnišnico 20-let-nega pekovskega delavca Maria Vidmarja iz Poggi S. Anna št. 1303, katerega so zaradi zloma levega zapestja sprejeli na ortopedskem oddelku. Vidmar je ob sprejemu v bolnišnico izjavil, da si je zapestje zlomil ne. kaj minut prej, ko je delal v pekarni F. Savini v Ul. Crispi 42 Stopil je namreč na lestvo, da bi očistil nekaj lip, a je ne. nadoma izgubil ravnotežje ter padel z višine dveh in pol metra na tla. Vidmar bo moral ostati v bolnišnici 30 dni, seveda če ne bodo nastopile komplikacije.
Zastrupitev s Plinom
Včeraj popoldne bi se 32-let. ni Mario Colli iz Ul. Malcanton 16 pri kopanju globoke jame na Ul. Mauroner kmalu zadušil s plinom, ki je uhajal iz podzemeljske plinske cevi. Med delom je iz cestišča nam. reč padel v jamo velik kamen, ki je zadel plinsko cev in je ta začela puščati. Plin
izvorni u*.	~	"	r	,7'V,:	je	kmalu	napolnil	prostor,
Benco prof. Ezm B^nardomj«, | vendar se ]p Colli na sre8o te
dr. Atttilia Hetiti • . •	,	ga zavedel in je stopil iz ja-
ramango dl Altomonte in prof. me Vendar mu Je jfn že pri
Manha Udtno.	......
Po tajnem glasovanju, v ka-
terem so izvolil zgoraj omenjeno komisijo, so v tajnem glasovanju izvolili tudi 7 članov skrbstva mestnega muzeja Revottelta izvoljeni so bw : or Oreste Basilio, prof. Luigi Lo_ letti. g Mario Gribelli. »av. Gioigio Jaut. Marcello Ma-»cherini. adv. Daniele Morpur-go in arhitekt Alberto Nordio.
Po odobritvi postavitve novega župnika za Rojan (Italijana seveda), je občinski svet odobril nov urnik glavne ribarnice. Po novem urniku bo gla vna ribarnica od 16. IV. do 15 novembra odprta v delovnih dneh od 8 do 14, ob ne-deliah in praznikih pa od 8 do 12. V zimskih mesecih oa bo ribarnica v nedeljah m
šel v pljuča in so ga zaradi tega z avtom RK pripeljali v bolnišnico, kjer ga bodo zaradi lažje zastrupitve pridržali dva dni na opazovalnem oddelku.
Prst mu |e zmečkalo
Ko je včeraj popoldne hote! 87-letni Angelo Berri iz Ul. S. Lazzaro 5 zapreti vrata avtomobila ki ga je pripeljal do Montebella, je po nesreči zašel s kazalcem leve roke mca vrata, tako da mu je močan udarec zmečkal zgornji členek
Danes bodo v ladjedelnici Sv. Marka postavili gredelj no. ve motorne cisterne za družbo «Marittima Finanziaria Spa» s sedežem v Trstu. Nova ladja ima sledeče značilnosti: dol. žina 150,50 metrov, največja ši. rina 22,20 metrov, višina konstrukcije 12,15 metrov, grez po pogodbi 9,32 metrov. Motor bo razvijal okrog 7-000 konjskih sil
Motorna cisterna, ki bo imela 18.000 ton bo dokončana do konca tega leta in mora biti po načrtih predana družbi v januarju 1954. leta. Bodoči last. niki — družba «Marittima Finanziaria SPA» imajo sedež v Trstu in bodo menda najeli moštvo izključno v našem pristanišču.
Postavitev gredlj^a te moto-cisterne spada v okvir dvoletnega načrta gradnje 45.000 ton ladjevja, katerega bo finansira la deloma tudi Zavezniška vojaška uprava. Znano je namreč, da tržaške ladjedelnice za. radi visokih cen materiala in italijanskih davkov grade po višjih proizvodnih cenah kot ostale ladjedelnice v svetu. V proračunu ZVU so zaradi tega odobrili poseben fond, s katerim bodo vsaj deloma pokrivali to razliko. Tako bodo iz tega fonda finansirali gradnjo petrolejske ladje, katero že grade v ladjedelnici Sv. Marka in gradnjo petrolejske ladje, katero bodo danes postavili v ladjedelnici. Načrt predvideva poleg tega še gradnjo tretjo petrolejske ali tovorne ladje in gradnjo dveh modernih tovornih ladij za Tržaški Lloyd Po računih nekaterih tehnikov, načrt še zdaleč ne bo omogočil zadovoljive zaposlitve trža. ških ladjedelnic, ker bodo gradili skoraj izključno petrolejsko brodo.vje, za kar je potreb, na zelo maloštevilna delovna sila.
Zanimivo pa je, da bo Trst šele v začetku 1954 leta dobil prvo večjo petrolejsko ladjo, saj je sedaj v tržaškem registru vpisanih le nekaj manjših zastarelih obalnih petrolejskih ladij.
dvoranah tržaškega sodišča. Včeraj zjutraj so v vseh dvoranah. kjerkoli so bile razprave, leomemorirali umrlega odvetnika. V dvorani IV. odseka se je s kratkim govorom spomnil pokojnika predsednik sodišče dr. Santomaso, ki je na koncu izrekel v svojem in v imenu vseh sodnikov sožalje-pokojnikovi družini. Sožalju se je pridružil tudi državni tožilec nakar je odvetnik Berton spregovoril še v imenu odvetnikov.
Tudi na okrajnem sodišču so se spomnili pokojnika, katerega je komemoriral odv. Ferre-ro. Po komemoracijah so v znak sožalja prekinili razprave.
Zaključil bo spored kvintet 1 Slovenci, bo.vili z opernim u-ljubljanskega skladatelja Luci-1 stvarjanjem vendar so za raz-iana Marije Škerjanca, kjer bo: voj slovenske operne umetno-sodelovai z ljubljanskim godal-1 brezpomembni, ker so pi-
t.,  a-	cro/i	sali na nemške tekste m veci-
mm kvartetom se violist Sreč- noma delovali v inozemstvu
(Mihevec, Mašek).
ko Zalokar.
Glasbeno vredavanja dr. Dragotina Cvotha o razvoju odisko glasbe pri Slavoncih
Nov veter je zapihal po letu 1848. Zbujena narodna zavest | in ustanovitev čitalnic je vplivala, da so se številni slovenski skladatelji lotili pisanja opernih del. Iz tistega časa je n. pr. Vilharjeva «Jamska Ivanka». Precej pomembni pa
TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči križ: «6 60
Gasilci:	2	- 22
Policila 2 - 23
Na povabilo Glasbene Mati- sta Ipavčev «Tičnikn in Foer-ce v Trstu je sinoči predaval stejer «Gorenjski slavčekz -v Gregorčičevi dvorani dr., romantično operno delo, ki ga Dragotin Cvetko, profesor na še danes uspešno izvajajo.
Akademiji za glasbo v Ljubljani ter v dobro podanih in jedrnatih besedah prikazal celoten razvoj odrske glasbe pri
Na prelomu iz 19. v 20. stoletje so pisali svoja dela Ger-bič, Parma Benjamin Ipavec in zlasti Rt sto Savin. Sele po
Slovencih od prvotnih začet- prvi svetovni vojni lahko rekov do najnovejšega časa. I čemo, da se je slovenska oper-Predavatelj je posegel v ti- ] na ustvarjalnost začela vzpo-sto dobo, ko o pravi odrski | rejati z ostalo evropsko ustvar-glasbi še ne moremo goveriti:! jalnostjo in jo v naslednjih v dobo konec 16. in v teku desetletjih tudi dosegla (Ko-
li. in 18. stoletja, ko sc se pri-
PO DOLGOTRAJNI	B
PETROLEJSKI DELAVCI DOSEGLI DELEN USPEH
VČERAJ NA SODISCU
Prekinitev razprav zaradi smrti odv. G<anninija
Nenadna smrt odv. Giannini-ja je odjeknila tudi v sodnih
Del industrijcev sprejel delavske zahte ve kot podlago za nadaljnja pogajanja
Petrolejski delavci se že dolgo časa borijo za sklenitev nove delovne pogodbe. V Trstu in v Italiji so že večkrat stavkali, v Rimu so se večkrat ponovila in zopet razbila pogajanja med predstavniki delavcev in delodajalcev. Končno pa sta dve zvezi petrolejskih industrijcev pristali na zahteve vseh treh sindikalnih zvez pe-trolejiikih delavcev s pogojem, da bodo služile kot osnova za nadaljnja pogajanja. Te zahteve so: uvedba periodičnih poviškov za delavce, nadaljnje delovanje podpornih blagajn, ugodna rešitev glede vzvratnega plačila periodičnih poviškov za uradnike, izboljšanje mezd in plač. Tako sta omenjeni zvezi petrolejskih industrijcev priznali upravičenost delavskih zahtev, predvsem pa nujnost, da se obnovi stara delovna pogodba.
Policijska avtoambulanta v diru podrla lambretista
Kljub silovitemu trčeniu sta lambretista ostala skoraj ne poškodovana, medtem ko sta obe vozili močno poškodovani
Včeraj opoldne je vozil svojo lambreto po Ul. delTIstria v smeri proti Sv. Jakobu 22-letni Konstantin Prelc iz Lonjerske ceste 104, za katerim je sedel njegov 22-letni prijatelj Ervin Renner iz Ul. dell'Officina 14. Ko sta omenjena vozača prišla do hiše o-značene s štev. 15, je iz Ul. Rivalto pridrvela policijska avtoambulanta, ki bi morala zaviti na levo proti bolniškemu oddelku civilne policije. Ker sta lambretista vozila s precejšnjo hitrostjo in se nista mogla prtvočasno ustaviti, je
avto zadel v prednji del lam-brete, tako da sta Prelc in
Renner padla na tla. K sreči pa sta ob padcu dobila le nekaj lažjih poškodb in so ju v sprejemnem oddelku splošne bolnišnice, kamor so ju pripeljali z avtom RK. le obvezali in jima priporočili po en teden počitka.
Ob trčenju sta obe vozili u-trpeli precejšnjo škodo.
Prijatelj ga je takoj z ist'm Ijal
avtom odpeljal v bolnišnico kjer s<> ga sprejeli s prognozo okrevanja v 15 dneh na ortopedskem oddelku.
Ni vedel kdaj ie padel
Sinoči so z avtom RK pripe-
iz Ul. Slataper 18, kateremu so zdravniki ugotovili rano na levih senceh, verjetne kostne poškodbe in močno vinjenost, zaradi česar se bo moral zdra. viti od 10 do 40 dni Sgubbi je ob prihodu v bolnišnico povedal, da je padel, a ni vedel ne kdaj ne kje. Osebje avto-ambulante je Sgubbija našlo na Ul. Scalinata, kjer je ležal na tleh, glavo pa je imel naslonjeno na eni izmed stopnic.
Najdena ura
Včeraj je Ščuka iz Ce
e 16-letna Rozana este del Friuli 261 izročila policiji rjavo torbico, ki jo je našla na Ul Carducci. V torbici je bila ženska ura znamke «Bucheber». Torbica je na razpolago zakoniti lastnici na policijskem poveljstvu na Trgu Dalmazia.
Tatvina na parniku
Na sedež krajrvne policije v Miljah je prišel včeraj dopoldne 47-letni skladiščnik Pa-squa!e Millo, ki je zaposlen pri občinskem podjetju ACNA in
ljali v splošno bolnišnico in 1 prijavil, da so neznanci ukrnd. sprejeli na I. kirurškem rddel. lj s parnika «S. Marcou 3 hro-ku 46-letnega Cesara Sgubbija I naste palice, vredne 1.500 lir.
Tema zvezama pa se niso pridružile ostale skupine industrijcev, ki trdovratno odklanjajo pogajanja na teh o-snovah. Zato so sindikalne organizacije sklenile, da se obrnejo na italijansko ministrstvo za delo, da opozori te indu-trijce na odgovornost, ki jo s takim ravnanjem prevzemajo nase. Ce tudi ta korak ne bo rodil uspeha, tedaj se bodo sindikalne organizacije ponovno sestale in sklepale, kaj bo treba storiti, da se še omenjeni del industrijcev spravi k popuščanju.
Razna velika podjetja se namreč ne morejo izgovarjati, da ne morejo sprejeti zahtev delavcev iz ekonomskih razlogov, saj so v Državni zvezi kemične industrije, ki je sprejela delavske zahteve, včlanjeni tudi srednji in mali Industrij-ci, kar je dokaz, da lahko pristanejo vsi na nova bremena. Vzrok za tako ravnanje nekaterih skupin industrijcev je v njihovih naporih, da bi vzeli vsako vrednost že sedanji delovni pogodibi ter da bi oropali delavstvo sindikalnih svoboščin. Nekateri industrije! skušajo namreč tudi odtegniti delavce svojih podjetij sindikalnim organizacijam, da bi tako ločeni nudili manj odpora. Delavci morajo seveda vse te poskuse delodajalcev zavrniti in njihove spletke onemogočiti.
Za petrolejske delavce je že vsekakor uspeh, da je velik del industrijcev pristal na pogajanja na podlagi njihovih zahtev. Prav zato morajo še nadalje vztrajati v svoji borbi. V Trstu je rafinerija Standard v skupini industrijcev, ki ne marajo nič slišati o pogajanjih; toda delavci v tem podjetju bodo s svojo odločnostjo prisilili vodstvo, da se premisli in da bo sledilo zgledu drugih industrijcev, ki so spoznali, da je vse njihovo upiranje delavskim zahtevam jalovo.
Slovo dr. P3!utana
Danes odpotuje bivši conski predsednik in sedanji prefekt dr. Gino Palutan na svoje novo službeno mesto v Vicenzo. Včeiaj ob 11.30 uri dopoldne se je najprej poslovil od predstavnikov tiska, s katerimi se je zadržal v kratkem razgovoru. Opolane je pozdravil vse nameščence conskega predsedstva. ob 13 uri pa je vzel slovo od župana.
goj, Bravničar in Slavko O sterc). Prijemov modernih stilnih struj se poslužujeta pri svojem ustvarjanju primorski rojak dr. Danilo Švara (Veronika Deseniška) in Marjan Kozina (Ekvinokcij), posluževal pa se jih je tudi nedavno umrli Mirko Polič Predavatelj je z občinstvom ustvaril prisrčni kontakt. Visoko kvalitetno predavanje pa bi vsekakor zaslužilo, da bi se ga udeležilo večje število slovenskega izobraženstva, ki smo ga tokrat pogrešali.
JNove knjige Ljudske knjižnice
(Ul. Roma 15/II)
Cosič Dobriča:	nDaleč	je
sončen v prevodu Marjana Javornika — je roman mjadega
srbskega avtorja, ki je v kratkem času doživel že tri izdaje in ga prevajajo v makedon-ščino, madžarščino, italijanščino in celo v šiptarski jezik. Zanj se zanimajo in iz njega prevajajo odlomke v inozemstvu in po njegovih motivih že tretji mesec snemajo celovečerni umetniški film. Vsekakor nenavaden uspeh v naši književnosti, s kakršnim se brez dvoma ne more pohvaliti noben literarni prvenec v naši bližnji niti v daljni kulturni preteklosti.
Priestley John Boynton: »Dobri tovariši* v prevodu Janeza Gradišnika. Priestley je danes eden vodilnih angleških romanopiscev in dramatikov. Slavo mu je prinesel imenovani roman, ki je doživel milijonske naklade ter je že preveden v vrsto svetovnih jezikov. Roman «Dobri tovariši* je zanimivo pisan in veder roman, ki opisuje usodo potujoče igralske in pevske skupine.
Kautsky Karl:	»Agrarno
vprašanje* (Pregled tendenc v modernem kmetijstvu in agrarna politika socialne demokracije). Ta knjiga je prvo delo Kautskega v slovenskem prevodu. Prevod je oskrbel ing. Jože Berkopec.
Lukacs G.:	»Razprave ln
eseji o realizmu* — prevedel Fran Albreht. Knjiga predstavlja zbirko esejev in prvi večji zbor iz dela človeka, ki spada med najpomembnejše napredne književne kritike in e-sejiste. Lukacs je profesor na budimpeštanski univerzi, ki si je s svojim stališčem do sodobne sovjetske literature nakopal sredi leta 1950 literarni proces, ki se je zaključil z njegovo kapitulacijo, z dokaj poniževalno samokritiko in kesanjem.
Roterodarnus Erasmus: »Hvalnica norosti* (Laus stultiae). Avtor «Hvalnice» najznačilnejši učenjak evropskega humanizma na prelomu srednjega veka ni nikoli pričakoval, da bo to njegovo v naglici sestavljeno satirično delo ohranilo zanimivost in pomen celo v našem stoletju, ker mu sam nj prisojal posebnega pomena. (iHvalnico norosti« je prevedel mojstrski prevajalec klasičnih sptsov prof. Anton Sovre.
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Danes 29. t. m.
ob 16. uri gostovanje
V ŠKOFIJAH
z dramo Helle Woulijoki
GLASNIM MATICA V TRSTU
Sezona 1952—1953 VI. KONCERT
V ponedeljek 30. t m. ob 21. uri bo v AVDITORIJU
I MI
Sodelujejo:
Ljubljanski godalni kvartet (Leon Pfeifer, Albert Dermelj, Vinko Šušteršič. Cenda Šedlbauer); harfistka Jelica Pertot-Porto-grandi in violist Srečko Zalokar.
Vabila so na razpolago v Ul. Roma 15/11. (SHPZ) danes od 10. do 13. in v ponedeljek od 10. do 13. in od 17. do 19. ure.
SLOVENSKI POROČEVALEC — LJUBLJANSKI DNEVNIK — BORBA in drugi jugoslovanski časopisi in revije so v prodaji v glavnih pro-dajainicah časopisov v TRSTU.
( GLEDALIŠČE VERDI)
Danes ob 17. uri nastopi »Mali teater« iz Milana s Pirandellovo komedijo »Sest oseb išče avtorja«. Danes še prične pri gledališki blagajni prodaja vstopnic za dve predstavi Brucknerjeve «Elizabete Angleške«, ki bosta jutri in pojutrišnjem ob 21. uri.
Danes ob 12 uri Cheruibinijev «Requiem», ki ga bosta izvajala zbor gledališkega združenja in Tržaška filharmonija pod vodstvom dirigenta Toffola.
Osvobodilna fronta
KRAJEVNI ODBOR OF NABREŽINA
Vpisovanje novih članov OF v Nabrežini je vsak torek in petek od 20. do 22. ure v kulturnem domu «Igo Gruden« in se zaključi dne 31. t. m.
Člane, ki še nimajo izkaznice OF za leto 1953, vabimo, da se oglasijo na sedežu organizacije v torek in petek od 20. do 22. ure.
Ljudska prosveta
SEJA IZVRŠNEGA ODBORA SHPZ
Zaradi komornega koncerta, ki
bo jutri v Avditoriju Je seja iz vršnega odbora SHPZ preložena na sredo 1. aprila in bo od 20. uri v prostorih SHPZ v Ul. Roma 15-11.
ZDRAVSTVENO PREDAVANJE
V dvorani v Borštu bo jutri 30. t. m. ob 20.30 predavala dr. Sonja Mašera o borbi proti tuberkulozi s spremljavo zdravstvenih filmov. Vabimo vaščane k zanimivemu predavanju.
PREDAVATELJSKI VEČER V LONJERJU
Dr. Robert Hlavaty bo imel zdravstveno predavanje pri prosvetnem društvu Lonjer-Katinara v torek 31. marca ob 20.30. Istočasno bodo predvajali zdravstveni film in film o partizanskih bolnicah.
Odbor prosvetnega društva vabi k čim številnejši udeležbi.
k z 16 tl
IZLET V LJUBLJANO PRENESEN Dvodnevi izlet, ki ga je nameraval organizirati okrajni odbor OF za Nabrežino, 5. in 6- aprila je zaradi tehničnih vzrokov prenesen na II. in 12. aprila. IZLET PDT 12. aprila priredi PDT izlet na Učko, Reko in v Opatijo. Vpisovanje do 2. aprila na sedežu v Ul. Machiavelli 13 II od 18. do 19. ure.
MOTOKLUB »MLADOST*
IZ NABREŽINE
organizira 12. aprila Izlet v Ajdovščino in Novo Gorico. Vpisovanje vsak večer na sedežu od 20. do 22. ure do uključno 2. aprila.
IZLET V TOLMIN IN NA REKO-CRIKVENICO
Motoklub «Amator!» priredi dva Izleta z motorji v Tolmin in na Reko-Crikvenico 12. IV. 1953. Vpisovanje samo za člane na sedežu kluba vsak dan od 17. do 19. ure do 1. IV.
Razna obvestila
TR2ASKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR*
Danes 29. t. m. običajni sejem od 9. do 12.30 ure v prostorih SHPZ. Ul. Roma 15-11.
ROJSTVA. SMRTI IN FOHOKF,
Dne 28. marca 1953 se je v Trstu rodilo 6 otrok, poroke so bile 3, umrlo pa le 6 oseb.
POROČILI SO SE: uradnik Renato Rtzzottl-Vlach in dijakinja Luigia Anversa, strojnik Ettore
Colombetta in gospodinja Annita
ir
Palazzesi, soboslikar Cosimo Co-relll in šivilja Bruna Corbatto.
UMRLI SO: 33-letni Giovanni Poreal, 76-letnl CarlO Ferluga, 27-letni Giuseppe Toil. 78 letna Lu-cia Ukmar vd. Komar, 61-letnl Luigi Giannini, 67-letni Carlo Antonio Coihin.
LOTERIJA
CAGLARI	41	38	3	15	59
TORINO	17	79	74	13	10
PALERMO	44	76	12	1	60
NA POLI	83	22	71	28	75
MILANO	43	62	17	73	23
GENOVA	89	61	4	81	•10
FIRF.NZE	82	6	59	35	47
VENFZIA	65	56	58	30	54
ROMA	39	8	53	25	55
BARI	53	37	26	58	83
Rosszltj. 14.15: «Naivna nagajlv-ka», June AlIyson.
Excelsior. 15.30: «2iveti skupaj«, Judy Holliday, Aldo Ray.
Nazionale. 15.15: ((Plesni carnet«, Fernandel, Louis Jouvet, Marie Bell.
Fenice. 15.00: »Minnesota«, Ruth Hussey, Rod Cameron.
Filodrammatlco. 14.30: «Vas belega človeka«, John Hall, Mary Castle. Barvni film.
Arcobaieno. 14.00: «Snežišča na Kilimandžaru«, G. Pečk, Susan Hayward, Ava Gardner. Barvni film.
Astra Rojan. 14.30: »Luisianskl ribič«, Mario Lanza, Katryn Grayson. Barvni film.
Grattacielo (Ul. Battisti 10). 15.00: «2ena za eno noč«. Gina Lollo-brigida, Nadia Gray, Gino Cer-vi, Paolo Stoppa, Mario Fran-cioli Mladoletnim prepovedano
Alabarda. 14.00: »Afriška kraljica«. Hurr.phrey Bogart, Kathari-ne Hepburn. Barvni film.
Ariston. 14.00 «En dan v New Yorku», Gene Kelly, Frank Si natra. Barvni film z glasbo, pesmimi in plesi.
Armonia. 14.00: »Sardinsko maščevanje«, VValter Chiari, Campa-nini, Croccolo Variete De Rose-Marcelli.
Aurora. 14.30: «SkrIatni angel«, Yvonne De Carlo, Rock Hudson Barvni film. Mladini izpod 16 let prepovedano.
Garibaldi. 14.00: «Newyorški razbojnik«, Louis Hayward, Patri-cia Medina.
Ideale. 14.30: »Cirkuška sirena«, E. Wllliams, R. Skelton, H. Keel. Barvni film.
Impero. 14.30: »Mladost«, Delia Scala, Helena Remy. Franco In-terlenghi. Pojo: Nilla Pizzi, Gino Latilla, Charles Tunet.
Italia. 14.30:	«Družina Barrett«,
Norma Shearer, Fredric March, Charles Laughton.
Vlate 14.30: «Paperinova junaška dela«, Walt Disneyev barvni film.
Kino ob morju. 14.30: «Pet revežev v avtomobilu«, A. Fabrizi, W. Chiari, Eduardo in Titina De Filippo, Isa Barzizza
Massimo. 14.30: «Alan, črni grof«, Ch. Laughton, Boris K.
Moderno. 14.00: «Svet v mojih rokah«, Gregory Pečk, Antony Quinn, An Blyth. Barvni film.
Savona. 14.00: «Don Camillo«, Fernandel, Gino Cervi.
Secolo. 14.00 »Prepovedani ples«, barvni film.
Ferroviario. 14.00: «Madame Bo-vary», J. Jones, J. Mason.
Vtttorio Veneto. 13.45: »Usmiljenje za pravične«, Kirk Douglas, Eleonora Parker, VVilliams Benedik. Film je posnet po drami Sidneya Kinysleia.
Azzurro. 14.00:	»Robin Hood in
gozdni tovariši«. Richard Todd, Joan Rice. Barvni film.
Belvedere. 14.00:	«Montecrlstov
meč«, G, Montgomery, P. Cor-day. Barvni film.
Marconi. 14.00: »Cirano de Berge-rac«, posneto po Rostandovem delu.
Novo cine. 14.00: «Ali veš, da maki?...«, VValter Chiari, Carlo Campanini, A. M Ferrero.
Odeon. 14.00: »Naša koža«, Frank Villard, Cosetta Greco, Edvige Feuillere, Paolo Stoppa. Mladini izpod 16 iet prepovedano.
Radio. 14.30: «Pustolovec iz New Orleansa«. E. Flynn, M. Prešle.
Dartfvi in prispevki
Ob 31. obletnici smrti Jakoba Kralja daruje hči Karla 500 lir za našega dijaka.
NOČNA SLUŽBA LEKARN:
Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2; De Colle, Ul. P. Revoltella 42; Depangher, Ul. S. Giusto 1: Aila Madonna del mare, Largo Piave 2; Zanetti-Testa d’oro. Ul. Mazzini 43; Harabaglia, Barkovlje in Nicoli v Skednju.
«UNI0N»
Svetovno znana zavarovalnica od leta 1828 je v TRSTU, UL. VALDIRIVO 14 tel. 27512 - 5939. Prokurator RAVNIK
ADEX IZLETI
u.
IN 12. APRILA IZLET V
1953
NOVO GORICO-KAN/'L MOSTNA SOČI-T0LMIN KOBARID BOVEC FUlO > ROVINJ
12. IN 13. APRILA 1953 IZLET V
ILIRSKO
BISTRICO KNEŽAK In na PiVKO
Vpisovanje do 1. aprila
18. IN 19. APRILA 1953 IZLET V
PAZIN
19. APRILA 1953 IZLET V
ŠK0JIJAN
Vpisovanje do 8. aprila pri «Adria-Express». Ul. F. Severo 5-b - Tel. 29243.
OD 2. DO 6. MAJA 1953 IZLET V
SPLIT
OD 9. DO. II. MAJA IZLET NA
ZAGREBŠKI
VELESEJEM
Vpisovanje pri »Adria-Express» od 29. aprila dalje.
NEDELJA, 29. JUGOSLOVAVft* €14» N E 1,1	„
1178 «
1!»
254-6 •"
B.00 Poročila-
o.i/v ruiv'-1*’"	lonetoj,
narodnp. 8.30 Za na :a:
ce. 9.So* Mladinska kec» — Pravil.1«	GlaS» F
— III. nadalj.	#	M
željah. 15.00 Pred K,##F lovom 15.20 S°P^k.n rodnih nesmi. 15-4?	0
rodnih pesmi. kestriin mgjjk
Slušna igra: Ker!
17.10
«Berite novice«. ‘■■.Vmviii medigra, 17J°	, rVoiiiii>^
ster Radio Zagreb s ^ stl. 18.30 POPU13™*;rnoSii
venskih avtorjev poj® jjilUj ri. 19.00 večerne vest. jatf ba za lahko. noč. Zs-n
TltST I'
306,1 m ali
KC-st*
8.30 Lahke m^ciovens« ti.iska oddaja. 9.15 sy12(i!j[ mi. 9.45 Haydnove sk ^ Oddaja za ngjmlajše. ^
uverture.
mf»lnr!ur 13.00	^
meiodi.it. -ts-m
14.30 Parada lan*'" u 15.00 Koncert zb°r -jasfii
15.30 Pestra operna «jr*i Malo za šalo — ™ uati« J
18.10 Operetni m0,tvjj }^r
ba za godbe na^
venski motivi. 20.3“_ nlka. 21.00 Samt ladi suita. 21.20 Chopin- “ J, 214(1 Lahke melodij8'[, d<^ I
zart: Čarobna	ji
23.10 Hanson: Serena
harfo in orkester,
T K S r
8.45 Odlomki iz O^js&J ^ ba na pihala. U-15	1
l.iah 14.45 Vesel ».j:«
»Macumba*.	$
klavirju Mario	VifV
tViet V 11 J U	ur
Simfonični koncert, rio Rossi, prenos lzMarjse Koncert pianistke "* loro.
--
PONEDELJEK. 30-
.M	*
C O N K 11 -
254,6 in
; ai. »v,;
7.00 Poročila.	l
narodne. 11.00 K011., ji »Vj!#1
JLA iz Portoroža- 1 ,j.(S uj dom. 13.30 Poroči« t(4 jr glasba 14.30 Iz sf>oiJ^pov-^ 14.40 Domači zvoki
glasb^^^z^pOPj, F
j.CO '
ne vesti. 23.10 “.GrŠ>
«l5 ' W
ne operne arije. J®* jojlO ^
nedeljkova pisanjca-j^P H
noč. 23.30 Zadnja
306.1 m ah
980
Kt*1
11.30 Zabavna vsakega nekaj. 10 -> motivi. 13.30
Ku
13.40 Lahke melone
IS-.1® ,ini P^:’ K
Rjent-ssrg«
Mamica pripoveduj
ljubljene melodiJ^rtna J M glasba. 20.30 SI*
20.40 Lahke melo“»'j1.38'-ževnost in umetno«-^,#
Čarobna piščal, 2,
Nočne melodije.	^
Tit*1, jotJ)
11.30 Beethoven- (.L* Es-duru za kI*vneK^ n A 17.30 Za vsakega ne»fl, P fi cert violinista LU« (g Artura	F,
flavtista Artur« -j,, „v,,-Lahka glasba. Y»J#» simf. orkester iz ‘.^ue, Koncert operne e Turina
Dr. Pfl
naznanj;
odvetniš
Trstu v
kjer uri 12.30 in
MEHAIi#9, IJELfl
za
avtomoi
torje
in
biči*1'
etn8 P'
ot°
dr
sprej na Hom«
t b s J 5o
UTO
ir
ODOflHS
STO i0
10K
TRST • O1” x17-c lKbl	.o0
D V«*#*!
in TR°Ll,J SfAri0
po
-“t s A
prt S ’ oJ
spr*i	I
prijaVe u1*
do
It-
adm.
Trs*
Ml
(JO!
' V
T«l-
J
C^NEišijENAVADNIH
LJUDI O OBISKU PREDSEDNIKA JUGOSLAVIJE
J
0IMRSILII TIKI
publike Tit JugosI°vanske re. 0.1 v dnmi. • re Je včeraj vr-^“čonu i»m?t ,^eS°v obisk ie prav »LVeliki ^‘taniji dogodek vo zgodovinski ,tvari niim V,el;k doprinos Mpi	varnosti	v	Ev-
» MMd? uaWjela POmena vala Sto ^era' ki Sa uži-k Intel t, lu- Jug°slavija, pa kanski od blsk v svetu veli-f«aU o • u2e zaduijč smo iits‘o vaUk=P^u’ ki ga 3e do-vseh r? H? gonJa in Sonetu ir, Jeni^ podružnic v
‘bisk’Prepeti *ele, na5Pre-'
1 “spelo «5’ ln’ ko llm t0 Pome„ »I zmanjšati nje-Vatikanski gonji
|“v Phc	—-	'J
fkvska
,!lv Pridn?5-fem znaj)ih razlo-*°ievsks n a *ud' mformbi-* intormh-®‘ V prvih dneh
»m
kai n«iIr0^vskl tlsk za-J nojevsko taktiko, skril
M'avo
pesek, o obisku ni
amil ... e^avii, o 01
Xi odmeva68-6' K° pa’ za‘
vzoua-, ki ga ie Titov *C "dl,l v. svet'a. ni mo-klin « °	’ ie potegnil
fbščg Je stare’ Ze ogulje-
iilo 2fba*’. lisk, vse ostalo % m. ^nle Pa je sprejelo kt( m»a a 'rita ter razgo-ttjlsjv a. Jugoslovanskimi in kliki*,, drZavniki z izredno Prav slmPat’ianii. i #ti, dag°t?.Vo ne mislimo trta teh ,^° mnenja in iz-1 jih nekaj Londončanov, he Ansl -° navedli, prav za i? V vse?*?’ z,nano pa je, da jel ufo-I^ngliji le neznaten kih 10j,,lroievcev ter le ka-hjo j l. katoličanov, ki mo-iKej.ti P° ukazu od zgoraj 'leno. nenje, ki jim je vsi-
h*-
1 Jaii ■ ms ie železničar. I'zanempiva v baru je v ne-“u razgovoru rekel- »O
'“nitno Ne verjamem goslaviii ni svobode
- Sem	vu icm
v Mnol Pogosto čital v ti-Pkaj. j 5' o njem rečejo mar-■Vfka a* i.az menim, da m ?j »dločp u' mogel trditi, da ■ '"jo .„nL norec. Jugoslovani ? tslo C(,C‘kodo. To mi Britan-
hfe J, Ju	"
t0o!»„®Ogel misliti, da bi takl ?e z diktaturo obvla. ta Juo„ , dslv°> kot je ljud-volitvau av'je... Ko bomo
s«
"u na*k nvtobusa na 16. 'tani. » Kilburyju je na t/oril. pozna Tita, od-JjPtl! Ni, k° da ga ne bi ?"ti 0 t!em sicer upravičen J ki leBoem’ toda prav goto->Lk) so ’ so tisti g0SP0d" ta?1 coife ,vzga)ali celo v «li le«esih, prav sedaj 43» šwDa dan vprašanje
tfli X». -ki 50 ga v Jug0' ta^lje •	je	na
J, ^ “ngleške Katoliške liutadur-,*0 izdali nekak melis,6 “erltv0 preganjanju kato-ki ‘>i t*r ln vere v Jugo-lt>.P» Hi k;,na škofa Stepinca hu15 "a ir ?bešen, ampak ob-*. 0rb .. let zapora in pred hiSU?Sfien- op. ur.) Ne, prei ‘fpo- To bi lahko da , * W=i' az Povsem sogla-ba bo Lnnd°n°m. ki je rekel.
C1'
la
»o
”^I,..)az bi šel k njego-
Čel u Sd-š7- u* sel K “JC6U' ti-.» mu, toda moram
jifVles	laburist,	H
i.11 in » J* svoje mnenja c ozna*
% lI» juBrS sv?.je ,m^er g°slaviji takole
!!?»j s,
,stih i . - -------------
'» ki mislijo, da mo-
*i"n1a nb,skVeseli- da prihaja
k nam. Jaz sem
d» rebe ; a Evropa razumet tbV drUB h ,stremljenja naro-«|,krajev, pa naj gre ' Pa ,arade vzhodne Evrope «ba. a kolr
Obst
k°lonialne narode. «OdP°treba^“staja že imperativ.
t,- 'ova?? Po razumevanju in med narodi. Teh->i2“a SPailtve, moderna pre-h? ‘Q a? tva’ radio, televi-JtVo dr, !°n’ so privedli člo.
< rr'(ij . tega, da so danes vsi h.u8titiua “vetu postali drug C' živet02’?1 sosedi in morajo ij Evi g z drugim. Za-K bi Vp. °Pa mora razumeti C“c.0n č mogoče jemati re-*stvu ne Pokrete v gospo-»aitiep 2aostalih držah kot ^bljem b°rbo, ki teži za i*hto ln uničevanjem.
C0t>arn!. PJav' Primer revo-ji da. v ,e borbe nekega najele r-se bon za boljše živ-bi,B(idalii ni dovolil, da bi mu Moskva, kot tudi
P«d. • da bi mu ukazoval *
iS, V?matram, da je tak
h "ii(ltu “kor je Titov obisk Vrnilo i, 1 morda Anreriki. t dja „pi?risten, ker bo tako b! Pokrt, 8a revolucionarne-
> ful 8 lahko
ljudmi v Kremlju. Jaz upam, da bodo tako vlada kot šefi opozicije zahtevali od njega, naj govori o tem vprašanju popolnoma odkrito in upam, da bodo tako eni kot drugi poslušali to, kar bo rekel.*
Zdravnik Charles Coborn in njegova žena
Gospod Charles Coborn in njegova žena Kristjana, prvi zdravnik druga pa docent londonske univerze, sta izjavila: «Mi mislimo, da bo Titov obisk Veliki Britaniji mnogo koristil in da bo mnogo doprinesel v okrepitvi odnosov med obema državama ter med narodi Jugoslavije in Velike Britanije.* Doktor Coborn je dodal;
«Osebno sem izredno zadovoljen, da se naši državi nudi prilika, da pozdravi in izkaže priznanje šefu jugoslovanske države. Iskreno sem zadovoljen, da se ob kateri koli priložnosti povrne vsaj majhen del onega gostoljubja, na katero sem naletel v Jugoslaviji. Se nekaj bi dodal; Zdi se nam, da bo z obiskom maršala Tita prenehala ona žaljiva gonja, ki e še pred časom prihajala iz nekih katoliških krogov. Prepričan sem, da pravo razpoloženje našega ljudstva nasproti maršalu Titu predstavlja najbolje ona krasna karikatura, ki jo je objavil Lo v »Manchester Guardianu*, kjer je vse britansko ljudstvo pozdravilo Tita, dočim se je skupinica duhovnikov in njihovih pristašev skrila v kot. V naši državi so se simpatije in prijateljstvo nasproti Jugoslaviji rodjli že onem trenutku, ko smo se ramo ob rami še osamljeni borili proti skupnemu sovražniku in ko izgledi na zmago niso bih prav rožnati. Naše ljudstvo tikih stvari nikoli ne pozabi.*
Pristaniški delavec Bill Dalton
Pristaniški delavec, Bill Dalton, je bil bolj kratek, toda hkrati jedrnat: «Bil sem komunist. Sedaj nisem več. Nočem se vpisati niti v laburistično stranko, konservativci pa me lahko čakajo. Jaz jih ne bom iskal. Videl bom šele, kaj bo z Bevanom. Tito je silen človek. Ne verujem, da preganja katolike. Sicer pa katolikov nimam rad. Oni so kot so naši komunisti. Ne mislijo s svojo glavo, delajo tako, kot jim ukažejo... Zal mi je, da ne bom videl Tita, ki bi ga zelo rad pozdravil.*
Konservativec Hnery
Do tu smo navajali samo izraze simpatij in več ali manj ljudi, ki so s simpatijo gledali na maršalov obisk v Londonu. Tu bomo navedli tudi mnenje človeka, ki je bil ves čas v opoziciji, človeka, ki je kot organiziran katolik delal na tem, da bi preprečil obisk ali vsaj zmanjšal njegov pomen. George Rendel, član izvršnega odbora Katoliške unije in bivši ambasador pri kraljevski jugoslovanski vladi v Londonu v času vojne, ni hotel dati svojega osebnega mnenja in se je opravičil. Predlagal je naj b> dal svoje mnenje tajnik Katoliške unije, polkovnik Henrik Hop Henrik Hop je na vprašanje, ali soglaša z mnenjem ir. žaljivimi izjavami, ki so bile izražene na račun Jugoslavije in maršala Tita, rekel; «Jaz se strinjem edino z onim, kar je bilo objavljeno v našem poročilu Dopuščam pa, da smo v nekih izjavah šli predaleč.)) Na vprašanje pa, ali so pri oce njevanju razmer v Jugoslaviji upoštevali tudi jugeslo. vanske vire in ali so upoštevali načelo, da bi morali slišati tudi drugo plat zvona, je rekel; «Mi smo naše mnenje zgradili na osnovi tistih podatkov, ki so za nas verodostojni.* Navedli bomo že eno mnenje in sicer mnenje Giuliana Emerija, ljudskega poslanca, konservativca, ki je rekel; «Mi v maršalu Titu pozdravljamo zaveznika iz vojnih časov in to enega naših najbolj junaških in najbolj hrabrih zaveznikov. Mi smo se ves čas vojne skupno borili proti nacistični tiraniji. Po končani voj-
ni pa ograža naše upe v mir nova tiranija. Maršal Tito je tudi v svojem odporu proti novi nevarnosti, proti n .varnosti sovjetske tiranije, pokazal isto junaštvo, ki ga je pokazal proti nacistični tiraniji. On je v obeh primerih dokazal svojo odločnost, upreti se vsakemu poizkusu, ki bi grozil neodvisnosti Jugoslavije. Ce gledamo to z britanskega gledišča, smatram, da lahko trdimo, da smo zelo srečni, ker je bil sklenjen nov balkanski pakt, ki predstavlja za nrs ne-razdvojni del obrambe sveta v Sredozemlju in na Bližnjem vzhodu. Menim, da je zelo dobro, da prihaja maršal v London prav v trenutlti, ko kažejo spremembe v Sovjetski zvezi izredno važno potrebo, da se sestanejo in skupno posvetujejo vsi oni, katerim je pri srcu dejanski mir. Brez dvoma nam bo maršal lahko dal dovolj nasvetov in mnenj o tem, kar se dogaja v Moskvi. Upam da bomo s skupnimi napori lahko uredili svoja gledišča ter ustvarili tako politiko, ki ne bo izvajala sile
nad nikomer niti predstavljala kako provokacijo proti morebitnemu napadalcu. Nas ločijo od maršala Tita mnoge ideološke razlike, vendar to ni razlog, ki bi bil lahko preprečil, da bi narodi Jugoslavije in Britanije ne sodelovali v obrambi svoje nacionalne neodvisnosti. Mi smo se že v dveh vojnah skupno borili, zato moramo biti enotni tudi v skupnih naporih in ne dovoliti da bi prišlo do tretje svetovne katastrofe.*
Tu smo navedli nekaj mnenj Londončanov. Naštevali bi jih lahko še mnogo. Toda že sami ti primeri dovolj nazorno dokazujejo, da so Londončani, ki so poznani kot zelo uravnovešeni in trezni ljudje in ki ne poznajo ekspanzionističnih izbruhov, sprejeli maršala Tita in po njem vso Jugoslavijo s pravim občutjem zadovoljstva, prijateljstva in spoštovanja, ki ga lahko uživa država in ljudstvo, ki je v vsej svoji težki zgodovini pokazalo, da ne štedi z žrtvami, ko gre za obrambo svobode in neodvisnosti domovine.
> : •
ZAPISKI 0 SLOVENSKI LJUBEZENSKI LIRIKI
Pomladit! ia'i
vab
k izpovednosti - Anonimni ljudski pesniki, ljudje bežni in njihova pesem se je vedno znova porajala, dobivala nove oblike, nove čustvene odtenke, dokler ni dosegla vrhunca ljubezenske liričnosti
Pesem je izpoved človeškega srca, in odkar to srce utripa, ga je gnala sila čustev iz ljudstva, so peli o Iju-
^ !t'ku
v neposred-
Pomlad — ljubezen; dvoje
skoraj sličnih pojmov za isto čustveno razpoloženje, ki osvaja človeška srca. V pomladnih dneh, ki so nas obiskali, ne bo odveč, če nekoliko pokramljamo o slovenski ljubezenski liriki.
Ljubezen! Ni je teme, ki bi bila tako vseobsežna, tako življenjska in splošno človeška, kakor je ljubezen. Vsakega prevzame njen žar in vsakomur ima kaj povedati. Slovenska ljubezenska pesem sega daleč v sivo pre-•"tekiost. Anonimni vJjud-ski pesniki, ljudje iz ljudstva, so peli o ljubezni in njihova pesem se je vedno znova porajala, dobivala nove oblike, nove čustvene odtenke dokler je niso zapisovalci ljudske pesmi- vključili v našo kulturno dediščino.
O hrepenenju in prvem brstenju pojo te pesmi, o boli in izpolnitvi, o sreči in razočaranju, o upanju in spominih. Vse so izraz tiste prvobitne in večne življenjske sile, o kateri pravi ljudski pesnik;
Ljubezen je bila, ljubezen še bo, ko mene in tebe na svetu ne bo.
Ljudska pesem nam govori neposredno, preprosto kot čustva, ki so se prebujala v srcu našega človeka; govori nam o nagnjenih in razpoloženju zaljubljencev, vendar je v preprostih in skromnih besedah skrita pogosto tolikšna osebna, pretresljiva tragika, da človeka popolnoma prevzame. — Toda mimo tega je ljudska šegavost zaokrožila tudi poskočne, nagajive ljubezenske pesmi, polne zdravja in smeha. Gotovo so vam znani takšni in podobni utrinki iz narodnih pesmi;
Te lepe dekleta po kamrah leio, majo duri podprte z rženo slamo!
S pisano besedo, s prvo slovensko knjigo, je dobila tudi slovenska ljubezenska
pesem svoj oblikovni in vsebinski poudarek v književnem ustvarjalnem procesu. Res je, da je v prvih stoletjih slovenske književnosti živela ljubezenska pesem še bolj med ljudstvom kot med kjiževnimi ustvarjalci. Vzrok temu moramo iskati v času, ki je bil izrazito versko in vzgojno didaktičen. Toda prigodniške in liturgične popevčice spodrinejo v času prosvetljenstva prvi poizkusi umetne pesmi, ki imajo vse bolj osebno izkustven značaj (Vodnik). V začetku 19. stoletja, v času romantike. ko je z nacionalnim prebujanjem raslo tudi zanimanje za narodno preteklost in narodno pesništvo, je stopil v slovensko književnost France Prešeren in z njegovim ustvarjanjem smo prispevali Slovenci svoj pomembni delež v zakladnico svetovne literature. Prešeren je naš narodni genij, je pesnik, ki je oblikoval okorno slovensko besedo do tiste popolnosti ko je bila sposobna izražati najbolj osebne, plemenite in rahle čustvene vzgibe človeškega srca. Vsi njegovi sodobniki, ki so se skušali uveljaviti v pesniškem ustvarjanju, zgubijo ob njegovi veličini svoj zgodovinski pomen.
Po Prešernu že ni nastopila v našem pesništvu osebnost, ki bi dosegla njegovo umetniško veličino, čeprav so stopili za njim v našo kulturno areno pomembni liriki. V letih po Prešernovi smrti je bil brez dvoma najpomembnejši lirski pesnik Simon Jenko, rahločutna, nežna narava, ki je zaokrožil marsikatero toplo Tn prisrčno ljubezensko pesem. Imenovati moramo tudi Franceta Levstika, ki je v naši književnosti pomembnejši kot Jmtična in reformatorska osebnost, toda napisal je nekaj svojstvenih ljubezenskih pesmi (Franjine pesmi). Imen je še več: Josip Stritar, Anton Aškerc, «goriški slavček* Simon Gregorčič, Pagliaruzzi, Medved
in mnogo drugih, toda njihova ustvarjalnost ni dosegla v ljubezenski liriki svojega viška, zato se ne bomo posebej ustavljali pri njih. Tudi tako imenovane epigonske pesniške generacije (Funtek, Gangl itd) ne kaže posebej omenjati, saj je njihovo delo danes le še dokument časa.
Okrog leta 1900 so stopile v našo književnost štiri pomembne osebnosti; Ivan Cankar, Oton Zupančič, Dragotin Kette in Josip Murn-Aleksandrov. Prinesli so v naše pesništvo nove vrednote, duh moderne Evrope, klice zahodnih parnasovcev, močno individualno noto in čustveno prefinjen izraz za komaj zaznavne vzgibe človeškega srca. Tuji vplivi evropskega pesništva pa niso dali odločilnega tona njihovi pesmi, kajti vsi so bili globoko zakorenijeni v ljudstvu. Vneto so zajemali iz zakladnice ljudske pesmi, preveč tesno so živeli z ljud^ stvom, da bi tuji vplivi dali njihovemu ustvarjanju več kot moderen, blesteg izraz, čustveno pomlajeno, drzno in revolucionarno besedo. — Med vsemi štirimi osebnostmi naše moderne sta še najbolj zakoreninjena v domačem svetu Dragotin Kette in Josip Murn-Aleksandrov. Prvi zdrav, samostojen, za svoja leta morda nekoliko prezrel, večkrat fantovsko objesten pevec, drugi tiha, občutljiva in melanholična duša, ki se zateka in išče vzpodbud v naravi in kmečkem življenju. Za njegovo pesniško delo so značilne vrstice;
Kakor roža na poljani
vsa mi v svatovskem
[bleščiš,
ali greš mi v svate, dekle,
ali sama se možiš?
(Josip Murn; Pesem)
Vse drugačna sta Ivan Cankar in Oton Zupančič. V obeh prevladuje močan, zavesten individualističen čut, ki kritično vsrkava vase vrednote modernega pesni-
i»“a vloji Predstavniki sta-
v*hu da)°čega sistema ob-
“gnsla ambe’ *t' 50 nastale •	s >s<avijj.j)
u ^man
^aVrman' šofer avto-t,L«Tit0 ,d6?5 ie rekel slede-n “ se dober človek, moča k' jih i* “udlti zaradi stva-tu tll,,ra hi? naPravil. Menini,
Sj' S° nr Vobro 8pre'et pn
i*> hhslim ^a? tudi ljudje, ki is lAdoei i, *	’ kot mislim
Ča t[> h-Ah	mislijo, da
',6i*Clrpgania njlbovi ver> in ‘Očim ,, . cerkev Jaz ne
z»dni, J > na stvari. V
"e Sa,tl v, * VOlne sem bi* tu"
*iti,,ft'° malh' začetku voj-
s<i l rn',81i *? .vedeli in malo
O?1 trda, ° Titu. Ker
«ar ’°vane hgl;von'1- da vodi Na dbena -Pek' general, čila !,Sak način ne spominjam.
t*VD,eCost\pa 36 Tit0 ml'e'
Br°drl)’ r )e v vsem
“bi.? c ish	man' ljudski
rekih i1 ie o Titovem
S i *‘«dišča* n? i° Premc,trl-n )e ni n,? mednarodne si-
Po dolgih letih
bomo mogli spet obiskati
MarBVti vftr*alov oblsk mo-bo lahk	trenutku
“ h«?* Pudru nudil izredno d»j Podrobnosti o tem ka-
ravna
o tem ka-z novimi
V Ljubljani so se pričele prve priprave za ponovno vzpostavitev velesejma, ki je bil pred vojno kot znano redno vsako leto in si pridobit sloves in tradicijo. Po povoj, nem obdobju obnove ter naglem povečanju industrializacije v Sloveniji se je pojavila potreba po večjem razstavišču, kjer bi slovenska ter druga podjetja tako iz ostalih jugo-slovanskih republik kot iz 80. sednih držav lahko prikaževa, la svoje proizvode interesentom. Ze takoj, ko so se pojavili prvi glasovi o vzpostavitvi ljubljanskega velesejma so pokazala veliko zanimanje zanj podjetja v sesedni Koroški in Štajerski, kakor tudi dr žavi Grčija in Turčija, s ka' tenma je Slovenija v sklopu ostalih lugoslovanskih podjetij utrdila gospodarsko sodelovanje.
Do obnove velesejma v letošnjem letu še ne bo prišlo,
ker še ni na razpolago primernih prostorov, pač pa računajo, da bo v juniju 1954. leta velesejem prvič svečano odprt v novih prostorih. Znano je, da je predvojni velesejem’ v Ljubljani zavzemal prostore v bližni parka Tivoli pod Rožnikom, sedaj pa ga nameravajo postaviti ob Titovi cesti skoro v središču mesta nedaleč od kolodvora.
Pred kratkim ustanovljeno podjetje «Ljubljanski velesejem* je te dni že razpisalo natečaj za velesejmsko poslopje. Odločili so se za večnadstropno osrednjo zgradbo ter zgraditev še dveh velikih dvoran, ki bosta obsegali 3.500 oziro-ma 2.000 kv. m površine Centralna zgradba bo imela 15.000 kv m vsega razstavnega prostora ter bo moderno opremljena z vsemi potrebnimi stranskimi prostori, kot so pisarne. pošta, telefonske govorilnice menji,1nice z bančnim oddelkom in drugimi potreb-
nimi prostori. Večja stranska | publik, kakor tudi zainteresi-dvorana bo služila predvsem i ranih inozemskih razstavljav-industriji, v njej pa bodo lah- j cev, poleg tega pa bodo pro-ko izven velesejma tudi raz-1 stori tudi gospodarski rastav-na zborovanja, fizkulturne m
dtuge prireditve, manjšo, 2.000 kv. m obsegajočo dvorano, v kateri bodo razstavljeni predmeti lahke industrije, pa bodo lahko uporabljali tudi za prirejanje manjših razstav, koncertov, kulturnih in zabavnih prireditev med letom. V veliki osrednji zgradbi se bodo menjavale druge razstave skozi vse leto tako v republiškem kakor tudi v mednarodnem merilu. Prav tako bodo razstavne prostore lahko izkoriščali domači in inozemski razstavljavci za svoje blago in vzorce.
Osnovni smoter, ki ga zasledujejo organizatorji ljubljanskega velesejma je, da bo v Ljubljani vsako leto prirejen pomemben velesejem ki bo gospodarski odraz Slovenije tei drugih lugoslovanskih re-
m dom, ki bo deloval v večjem ali manjšem obsegu vse teto.
Za zgraditev prostorov je zagotovljenih že precej finančnih sredstev. Samo podjetja v Sloveniji, ki bodo sodelovala na velesejmu, so vložila že okrog sto milijonov dinarjev za zgraditev velesejmskega poslopja. Organizatorji bodo. čega velesejma se nadejajo, da bo ta povsem uspel, ne samo zaradi že dosežene tradicije predvojnega velesejma, temveč predvsem zaradi izredne rasti ter razširitve slovenske industrije v povojnih letih, kakor tudi zato, ker leži Ljubljana na izredno važnem križišču poti iz Srednje Evrope proti ladranskemu morju ter Zahodne Evrope v smeri jugo vzhodnih ozemelj našega kontinenta.	c.	S.
škega sveta. Zato je tudi njuna ljubezenska lirika^ drzna in samosvoja. Zupančič vzklika v ljubezenskem zanosu:
ln moje srce začutilo je tvojo tajno moč, in moje srce zaslutilo je, da jasni se noč!
In v moji duši vzbrstelo je
želja neb roj,
vse bistvo mi zahrepe.
[nelo je za teboj, za teboj...
Zupančičeva ljubezenska pesem je izpoved ponosnega, nekoliko vase zagledanega u-stvarjalca, ki se redko kdaj prepusti čustvenemu sozvočju z ljubljenim bitjem. Cankar je v svojem pesniškem delu mnogo bližji čustvenemu utripu, zanesenjaškega trubadurja.
V senci naše modeme so iskali svoj pesniški izraz pevci, ki pa kljub svoji samostojnosti niso mogli mimo im tonacije, ki so jo nakazali njeni predstavniki (Vojeslav Molč, Petruška, v začetnem pesniškem delu tudi Glazer, Gruden in Golia — nekaterih izrazitih »sopotnikov* sploh ne omenjam).
V času nria moderne in po njej nastopijo v nali liriki ustvarjalci, ki po svoji samoniklosti predstavljajo svet zase. V mislih imam predvsem Alojza Gradnika, ki je v svetu liubezenske lirike gotovo najbolj samosvoja, elementarna natura. Njegova ljubezenska lirika se giblje med nagonsko telesnostjo in trpnim predajanjem ljubezenskim bolečinam, ki ga z usodno privlačnostjo oblivajo. Med ljubeznijo in smrtjo zanj ni meja. Oba pojava sta na tečaju uničevanja in novega presnavljanja in v globočinah se med seboj dopolnjujeta in prelivata. Zato je njegova ljubezen čutna omama prvobitnih nagonov, zato z naporom napiše;
O, saj ne morem reči ti
[besede.
Ce sem ti ko drhteča roža [-- vtrži, če sem ti kakor čaša vina [— drži,
o drži me na ustih in me [pij.
da zadnja kaplja v tebi [izkopni.
•
V letih med obema vojnama je lirično ustvarjanje dobilo pri nas mnogo novih predstavnikov, ki jih pa v skopem, informativnem sestavku ne moremo posebej omenjati. Velja pa poudariti, da je čas po prvi svetovni vojni prinesel na naž Parnas predstavnike, ki so se po svoji umetnižko izpovedni u-smerjenosti bistveno razlikovali. Prvi so iskali svojo podobo v poduhovljenem svetu ekspresionističnega besednega bogastva (Jarc, Anton in France Vodnik, Pogačnik, Debeljak itd), druge je socialno neurejen čas, razredne neenakopravnosti vodil it človeško neposrednejši izpovedi, ki je motivno in izrazno poganjala iz svojega časa in okolja (Fran Albreht. Se-liškar, Klopčič, Kosovel, pa tudi Gruden in Fatur). Seveda ie bila njihova ljuben* zenska lirika mnogo bolj življenjska in je kazala določene poteze takratnega socialnega okolja. Spomnimo se samo ljubezenskih pesmi Toneta Seliškarja, ki so obenem s svojo intimno izpovednostjo tudi kričeč socialni protest, ali pa Grudnovih pesmi o natakarici Pepci in še ekspresionistične lire Srečka Kosovela, ki je v ljubezenskih izpovedih mnogo bolj intimno ubrana od ostalih, toda v socialnih je revo-ueionarno eksplozivna
Pobožal bi te po tvojih Tloseh
poljubil bi te na tvoje oči,
a oboje mi brani tvoj
[mladi smeh, tvoj mladi smeh, ki kot
[veter šumi.
(S Kosovel: Lirični piano)
Slovenski pesniki, ki so si izoblikovali svojo umetniško fiziognomijo malo pred drugo svetovno vojno, so, čeprav zrasli iz ekspresionistične šole, začeli ubirati drugo pot. Izrazno se približujejo preprosti in nazorni govorici, v območju ljubezenske izpovednosti pa se pogosto približujejo skeptičnemu, včasih celo ciničnemu tonu, ki je v svojem globljem smislu le protest nad časom, ki je «razvrednotil vrednote* in dajal trpek prizvok celo najelementarnejše-mu čustvu — ljubezni. (Božo Vodušekl). Mimogrede velja omeniti tudi najmlajše pred drugo svetovno vojno (Dušan Ludvik, Severin Sali, Kastelic, Vipotnik, Udovič in drugi), ki so se, krščansko usmerj-ini, šolali ob Domu in svetu in bili umetniški dediči povojnega ekspresionizma. Njihova ljubezenska lirika je plavala v imaginarnih vodah leporečja.
Revolucionarna doba osvobodilne vojne je v mnogih naših pesnikih sprostila silo revolucionarnega zagona; pa tudi tihih, intimnih akordov človeškega čustvovanja ni manjkalo. Prav ti akordi nam govorijo, da je prinesla nova doba tudi novo, nepo-srednejšo vrednotenje ljubezenskega čustva in poleg dramatičnih doživetij borbe, je bilo v tem času tudi mnogo človeško bogatih in intimnih trenutkov. Spomnimo se samo Ljubezenske pesmi partizanskega pesnika Kajuha;
Se veš, ko si prinesla mi [jasmin, in rekel sem; To cvet je [bolečin.
A ti, kot da bi mi verjela, si moje roke v svoje vzela in plaho, plaho zadrhtela...
Po vojni je ljubezenska pesem zadrhtela na strunah partizanskih pesnikov (Matej Bor, Peter Levec, Minatti, Smit, itd) in pesnikov, ki so si Že pred drugo svetovno vojno pridobili ime Udovič, Vipotnik in Se kdo). V tem času se je začela o-glašati tudi najmlajša generacija, ki se zadnja leta vedno bolj uveljavlja. Ljubezenska pesem teh je včasih res nekoliko zamolklo uglašena, toda nihče ji ne more odrekati iskrenega čustva, ki se tu in tam Se bori z izraznimi sredstvi. Toda; pot je pred njimi!
In kakor pomlad, tako se tudi pesem srca, ljubezenska pesem, vedno znova poraja,
BRANKO HOFMAN
Naš tedenski
pregled
Ob raznih mednarodnih do-
godkih zadnjega časa se kot stalen spremljevalec pojavlja vprašanje odnosov med Zahodom in ZSSR, vprašanje sovjetske politike po Stalinovi smrti. Časopisje se je o tem obširno razpisalo in ne manjka ne ugibanj ne prerokovanj. To je končno tudi razumljivo, kajti vsa ta ugibanja, pa naj morda slonijo še na tako nerealnih osnovah, izražajo vendarle globoko človeško željo po miru, po novem upanju, ki naj zasije v sedanji mračni mednarodni položaj.
V zadnji izdaji se to vp ra. Sanje pojavlja med razgovori francoske vladne delegacije v Washingtonu, kjer je sicer na dnevnem redu dovolj problemov, ki obe državi in njune medsebojne odnose mnogo bolj neposredno zanimajo, recimo vprašanje Indokine, ameriške gospodarske pomoči, «evropskega sodelovanja» in podob, no; predvsem pa so za Francoze seveda življenjske važno, st: gospodarska vprašanja, ki ne obsegajo samo dolarske pomoči, temveč tudi želje po liberalnejši ameriški trgovski politiki, ki naj ne bi več zapi• rala ameriškega tržišča evropskim proizvodom in s tem sama pomagala ustvarjati kronični dolarski deficit v Zahodni Evropi. Seveda pa je vpra. šanje odnosov med vzhodom in zahodom tako obsežno, da v dokajšnji meri vpliva na razvoj ostalih, neposrednejših vprašanj; Francozi imajo pri tem morda še zrnce upanja, da bi vsaj delna pomiritev O' topila aktualnost nadležnega vprašanja nemške oborožitve.
V OZN so nestrpno pričako vali povratek Višinskega iz Moskve. Nekdanji zunanji mi nister, ki je moral zdaj prepustiti svoje mesto Molotovu (in morda bi šla likvidacija Višia skega še dlje, ko ne bi nekdanji državni tožilec le preveč vedel o metodah in sredstvih na velikih moskovskih proce. sih), se je vrnil, vendar doslej kaj novega še ni povedal. Vprašanje je tudi, ali bo Moskva hotela razviti svojo srni-rovno ofenzivo» tudi v OZN. ker je ta okvir le preširok in pre demokratičen za kupčije bolj ali manj sumljive vrste. Zato se zdi mnogo bolj verjet na vest o poskusih kontaktov z Washingtonom neposredno, čeprav je treba tudi to sprejeti s primerno rezervo.
Vsekakor pa je nekaj zna kov, da poskuša Kremelj zdaj izvajati če ,|e ne pomirljivejšo politiko, pa vsaj poskuse, da nekoliko izboljša odnose s svo. jim glavnim nasprotnikom — ZDA, pn tudi z zahodnoevropskimi državami. Značilno je na primer vabilo generala Cujkova za sklicanje konfe renče o varnosti letalskega prometa v Nemčiji; Anglija je. to vabilo že sprejela. To vabilo se seveda sliši nekam čudno po bojevitem razpoloženju pilotov sovjetskih letal v Nemčiji, vendar z njim ni v nujnem nasprotju, kajti prvič je mogoče, da se je takšna boje. vita demonstracija zdela Kremlju potrebna v najbolj kritičnih dneh po Stalinovi smrti, drugič pa spet ni izključeno, da je šlo tudi za ameri-
•ško željo, da se malo sondira
novo sovjetsko stališče. Predvsem pa so mirovnih pozivov polni sovjetski propagandistični organi. Skoraj ne mine dan, da aPravdas ali slz-vestjat ne parafrazirata besed Georgija Malenkova o zmiro-ljubnem sodelomnju in tekmovanju med obema sistemoma* in da jima moskovski radio pridno ne sekundira. Kremelj podpira to svojo mirovno ofenzivo tudi z drugimi manj. širni in večjimi znaki, ki naj kažejo na spravljivost.
Nekoliko v nasprotju s tem pa je ponovna oživitev ofenzivne delavnosti na Koreji. Ta oživitev sicer še ne pomeni večje ofenzive, je pa v razdob. ju mirovnih gesel vendarle čudna. Je pa mogoče spet dvoje: lahko gre za demonstracijo moči, ki naj prepreči pod-cenjevanje v sovražnem taboru, lahko pa je spet Moskva pri tem kolikor toliko nedolžna in ima prste vmes Peking, ki ima na Koreji gotovo važno besedo, saj nosi glavno breme vojne,in ki se utegne — do. cela upravičeno — bati, da se Kremelj ne bi spustil v mešetarjenje z Washingtonom mi-mo Kitajske in proti njej.
Mirovnih ofenziv iz Moskve je bilo že mnogo. Vendar se zdi, da se sedanja nekoliko razlikuje od ostalih, ker je prvič nekoliko manj hrupna, brez večje mobilizacije raznih smirovnihs organizmov po svetu, drugič pa jo spremlja nekaj dejstev, ki jih je mogoče razlagati vsaj kot drobcene znake dobre volje. Za resnično popuščanje napetosti in premor v hladni vojni je seveda vse tn še mnogo premalo, in Moskva, ki je žc tolikokrat govorila eno, delala pa drugo, bo morala pokazati kaj več, če res misli resno
Ce pa je kaj na tem, potem gre verjetno za nekaj novega v sovjetski politiki — namreč ne več toliko za razdeljevanje interesnih sfer kot za željo po premirju, po premoru v hladni vojni. Premirje še ni mir, zato je vsak pretiran optimizem prav gotovo odveč.
*< $ *
In zakaj bi bilo Moskvi potrebno premirje? Odgovor je treba vsekakor iskati v sovjetskem notranjem položaju, kot se je izoblikoval po Stalinovi smrti, potem, ko se je takore. koč zrušil temelj, na katerem je slonel sovjetski sistem v svoji dosedanji obliki. Da takoj povemo: ne. gre morda za spremembo sistema; vse pa kaže, da poskušajo Stalinovi dediči polagoma spreminjati oblike in jih prilagoditi novemu položaju, v katerem je znaj-višjih*, kot vse kaže, več. Tudi včerajšnja velika amnestija je v tem oziru nadvse poučna.
15. marca se je v veliki kremeljski palači sestal vrhovni sovjet. V dobri uri je »odobril* celo vrsto važnih sprememb v sovjetski državni upravi:	#i-
menovals je Vorošilova namesto Svernika za predsednika prezidija, «odobrih je predlog Berja, naj se Malenkov ime. nuje za predsednika vlade, «sprejel» je predlog Malenko-va o reorganizaciji vlade, za
(Nadaljevanje na 6. strani)
Novi jugoslovanski film
Ko je bila pred dobrim mesecem premiera novega domačega filma »Vsi na morje*, katerega je izdelalo podjetje Avala film v Beogradu, je kritika ugotovila, da je to spet en neuspel domač film. Zato gre človek gledat ta domači izdelek s predsodkom, da bo videl res slab film. Zato pa ga film »Vsi na morje* skoraj preseneti, ker vidi, da le ni tako slab, kot je to ugotovila kritika.
Vsekakor pa je seveda točno, kar je ugotovila kritika, da film »Vsi na morje* ne zasleduje nobenih posebnih umetniških tendenc. Zato se pri njegovi oceni tudi ne moremo posluževati kakih umetniških kriterijev. Film je pač komedija, lahka glasbena komedija, ki nima drugega na-
t.
Tržaška »muiari ja* igra »ičinke*
mena, kot nuditi gledalcem devetdeset minut zabave. In pri-
znati moramo, da bo film gotovo zabaval večidel gledalcev, zlasti ker ima nekaj zapletov in ni neduhovit. Seveda je v filmu precej osladnosti in precej prizorov situacijske komike, ki jo poznamo iz podobnih tujih zabavnih filmov. Sicer pa sta scenarist in režiser pokazala, da imata razen smisla za humor tudi čut za satiro. In tako je v filmu precej pripomb na račun nekaterih pomanjkljivosti in na račun nekaterih naših umetnikov, ki jim gre samo za zaslužek, pa tudi nekaj na račun šahov s e mode. Dubrovniško okolje sredi poletne sezone, morje, majhne satirične osti in lahkotna, sicer malo sentimentalna komedija z nekompliciranimi zapleti, to prav ugaja gledalcem. Seveda pa je tudi točno, kar je ugotovila kritika, da je režiser preslabo izkoristil čudovite lepote Dubrovnika, ki bi filmu lahko dale mnogo lepši okvir. Prav taco bi mogle biti nekatere skoraj kabaretne plesne točke okusnejše, ali pa bi jih bilo nadomestiti s folklornimi nastopi. To bi bilo filmu samo v prid, saj bi tako dobil mnogo bolj domač značaj.
Vsekakor pa je film »Vsi na morje* ena prvih domačih filmskih komedij. Prihodnje, če jih bomo še izdelali, bodo morda imele več umetniških kvalitet; in morda se bo tudi pn njih uveljavil realizem, ki ga v filmu »Vsi na morje* ni. Vendar pa razprodane dvorane dokazujejo, da je film ljudem všeč. In to je že tudi nekaj.
Iplll?
NAŠE NEDELJSKO BRANJE
JABLAN KOČ/Č")
Davno že se je zmračilo. Na strnišču pod vasjo, v nekem zabrežju, se je Lujo stisnil pod plašč. Vidi se mu samo se pegasti obraz z velikimi, grahu podobnimi očmi in nekoliko kodrov rumenkastih las, razsutih po čelu. Nekaj korakov pred njim se pase Jablan.
Vsak večer, odkar je pritisnila vročina, pase Lujo nekaj časa ponoči svojega Jablana. Čuva ga kakor oči v glavi. Dvakrat na teden mu daje soli. Tudi svojo južino deli z njim. Rad ima Jablana — ker je Jablan najmočnejši bik v vsej okolici. Lujo se ponaša z njim. Druge govedarje in njih bike ponosno prezira. Sredi pokopališča bi lahko prenočil, kadar je Jablan z njim.
»Samo jutri!« — Lujo plane ko iz sna, vrže s sebe plašč, oči pa se mu zasvetijo od razburjenja.
Vstane, se približa biku in ga jame božati in se mu dobrikati in laskati;
«Le doblo se najej, Jabo! Juzinaj, blateč, kolikol ti duša plenese... Samo jutli! Blateč moj, mili moj, dlagi moj Jabo — samo jutli!«
V Lujevem zamolklem glasu je drhtelo mehko, nežno zaklinjanje. Bik je zamahnil po navadi z repom in ga ošinil malo po obrazu.
«Kaj mene, Jabo?« ga vpraša karajoč. «Zdaj bom pa iokal »
Odmakne se malo v stran in zajoče. Jablan dvigne glavo,
»Ne,	ne,	Jabo!	Šalim	se
Nisi me ti udalil. E, ne, hu-dimana, ne jezi se koj za vsako malenkost! Daj, da se poljubiva!«
Poljubita se. Lujo ogrne plašč in se spusti zopet na vlažno travo, da sanja o jutrišnjem dnevu.
Jutri	se	bo njegov Jabo
bodel s cesarskim bikom. V njem	že	davno	pčlje	in
plamti	želja; da	bi se	Ja-
blan tudi z Rudonjo pobo-del. Zaklinjal je župana, da mu izpolni željo. Tudi starejši so prosili župana.
«Ali, ljudje moji, to ni tako lahko — cesarski bik je to! Ampak napisal pa bom prošnjo. Ce odločijo cesarski, da se lahko bodeta, dobro tudi jaz ne bom proti, če pa ne dovolijo — kakor da ni bilo nič! Kaj ni tako, bratje?«
«Tako je, župan. Le stori tako kakor je pošteno in prav, pa se ne boj!«
Prošnja je bila napisana, župan je prejel odgovor; dovoli se! Jutri je Preobraže-nje in obenem cesarski praznik, Jutri se bosta na županovem domu ogledala Jablan in Rudonja.
Bedeč sanja Lujo o tem. Zdaj vidi kako je Jablan padal. kako uboden izdihava, zdaj zopet kako je nabodel Rudonjo in stoji ponosno na bojišču. Sliši kako gromovito tuli, brda pa odmevajo. Zapoje:
Volo-lige, dolo-lige!
Jače moje milo bače od te vaše jadne krave!
Ca. kravuljo, nagrduljo! Nagrdim ti govedara i u kuči kučanicu i na struži strugaricu, «Jabo, ti je kaj hladno?« vpraša Lujo izpod plašča. Jablan se pase, molči, nič ne odgovarja. Lujo vstane, ga poboža, izvleče iz stoga dva snopa ovsa, položi pred bika in leže kraj njega. Po dolgem polubudnem, drhtečem trepetu ga prevari sen. Ko Jablan poje žito, leže tudi on poleg svojega dobrega tovariša.
Globoka, strahovita tišina. Vlažna svežina se širi skoz noč. Mlačen veter piha preko hiš. ki se v polukrožnem, nepretrganem nizu razprostirajo pod planino. Strehe, obrasle z mahovino, se v mesečini komaj razločijo od zelenih sliv, skozi katere štrlijo. Samo ponekod se beli nova streha. Vas spi mirno, sladko, ko krepko zdravo in skipljivo planinsko dete, ko ga mati podoji in zaziba.
Sonce se je polagoma dvigalo izza planinskih vrhuncev, ki so še utrujeno počivali v prosojnem jutranjem somraku. En sam trenutek — in vse oblije z belkasto svetlobo. Vse trepeta, se preliva. Samo tam daleč pod planinami, v prisojnih rebrih, trepeče megličasta modrina. Vse se dviga, budi, vse puhti ko vroča kri, diha silo in svežino.
«0, sonce je že!« se pretegne Lujo, pomane oči in pogleda okoli sebe. »Jabo, blateč, zakaj me nisi ple-budil?«
Jablan je rano, zelo rano vstal in se dobro napasel. Prijetno je Luju, ko vidi, kako je Jablanu trebuh za-breknil.
«E, ko si se že tako najuži-nal, blateč, no, pa se še malo nasladi!« mu reče veselo Lujo in vrže pred bika nekoliko snopov ovsa.
Jablan pojč. potem kreneta k županovi hiši.
Vrane priletavajo iz bližnjih host in padajo na koruzo, ki je pravkar začela
zoreti. Čuvaji jih odganjajo. Strašila na ograjah okoli koruze frfotajo. Živina se izganja na pašo. Viki in klici od vseh strani.
Lujo stopa zamišljen za Jablanom. Vglobil se je v misli — ne sliši tega hrupa, tega življenja, ki se krog njega širi. Njegove misli se pletejo samo okoli Jablana in bikoborbe.
Nenadoma obstane, kakor da se je nečesa domislil. Raztegne prste in jame meriti palico.
«Jabo bo nabodel — ne bo, bo — ne bo, bo — ne bo, bo!« vzklikne Lujo, oči pa se mu zasvetijo od prevelike radosti.
CM navdušenja jame poljubljati in objemati bika.
«Kaj ne, Jabo, da ga boš nabodel? Naj le bo on cesarski! Požvižga se na to moj mili, dlagi, dobli Jabo. Kaj ni tako? Daj povej svojemu Luju!« se mu jame nedolžno dobrikati.
V pogovoru z Jablanom jo primaha Lujo do županove hiše, kjer se je bilo nabralo že mnogo ljudstva. Praznik je, ne dela se in ljudje so prišli, da se malo pomenijo med sabo, a kot planinci radi gledajo, kadar se biki
bodejo.
Luju se stisne srce ko zagleda Rudonjo. Zdi se mu strašen, orjaški, in debelejši in večji od Jablana.
»Jabo, blateč, ako danes plačaš z glavo, ne bodi hud na mene!« Lujo vzdihne, privije se k biku in jame zopet, na skrivnem, meriti palico. Pokazalo se je, da bo Jablan nabodel! Obraz se mu razvedri.
»Kaj si se preplašil, mali?«
«Nič se ne boj, sinko, tvoj bik je star veteran,« ga opogumi neki starček.
»Ne bojim se prav nič, hvala!« odvrne Lujo samozavestno.
«Bogme, ali boš zajavkal, pobič, ko bo Rudonja razparal čreva Jablanu,# ga straši poljski čuvaj. «Pa mi je tudi zadosti škode napravil.«
*To pa bomo , ti poljska straža, šele videli!« se mu nasmeje Lujo kljubovalno in zajedljivo.
»Zganite se, ljudje božji, prazne čenče! Na stran, deca in žene!« zakliče župan z o-strim, uradnim glasom. »Pripeljite bika na ravnico niže od plota!«
Pripeljejo ju. Množica se je zgrnila okoli njih od vseh strani. Bika se jameta voha-
ti, kakor da bi se rada spoznala.
»Zgrabi, Jablan!«
»Zgrabi. Rudonja!«
Bika jameta tuliti, kopati s prednjima nogama, zanašati se, rebriti, dokler ne butnejo z vso silo rogovi ob rogove. Prasketanje, lom! Zemlja se drobi, upogiba pod njima.
Lujo drhti, trepeta. Vsaka mišica se mu je razigrala. Izbočil je velike, grahaste oči, ne trene. Spremlja vsak gib, vsak udarec trene v razigranem srcu. Stisnil se je, sklonil se — pomagal bi Jablanu, če bi mogel. Oči so se mu zasenčile. Vidi samo, kako se nekaj pred njim vrti, vije, upogiblje.
Rudonja navali z vso silo.
»Zagrabi ga, Jabo!« zakliče Lujo, kakor izven sebe.
Jablan, stari, lokavi veteran, pade na desno koleno prednje noge, da bi zagrabil Rudonjo izpod vratu.
«Ne pustite, ljudje božji, ubil bo bika!« zakliče prestrašen župan.
Izpod Rudonjevega vratu sikne močan curek krvi. Lujo zavriskne. Jablan stoji ponosno na bojišču in tuli, a planinski vrhunci silno — silno odmevajo.
NAŠ FILATELISTIČNI KOTIČII,
10/
Lepo vreme je privabilo naše kmete na polja ln vinograde, kjer odslej ne bo . zmanjkalo dela. Po končanem vezanju trt, je treba prekopati zemljo pod latniki, pri čemer ie najbolj zaposlena mladina. Slika nam kaže mladince iz Sv. Križa pri delu v domačem vinogradu-
Iz kvCe v Tamarju na lialeške Pcncc
Tilltlllllllltlllltllllltlltll !l|ll,l,l>llil|ll!il,ll,1!llil!l,lllltlllil1ltlllltl!llini>ltltl!Illllllllllllllllltllllllllltillttlllflllllllt||||II|||||i|||ti||||||iti||i!||||||||||||||||l||it|||||||||||it|||||||||l||ini|||||t|||||||!||!||l|||||i|||||ll|||||HIIIIIIIII|||||||||||||IUIIItlllItllIII|illllilltlllllllU
Gore so lepe in čudovite, a treba jih je uživati previdno in s prave strani - Kraljestvo prepadov, prepadnih sten in globokih, ozkih dolinic, kjer vlada blagopo-kojen mir in kjer ima človek občutek brezskrbnega življenja, vse lepote in sreče
glllliulllllllllllllllllll’illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllll|l'
| Kaj vidimo | in kam lahko pridemo iz prekrasne Planiške doline
S prisojnih pobočij gora se je začel umikati sneg, po kopni-cah je vzcvetel teloh, kmalu bo prišel čas, ko se bomo lahko spet odpravili v gore. Zato vam podajam, dragi ljubitelji planinske narave, opis ture v gore, ki jo bo morda tudi od vas kdo podvzel, če je že ni.
Dalj časa me je vabila bajna Planica in strma Rateška Ponča na obisk. Bila je lepa jesenska sobota, ko sem potoval sam, prav počasi v njen objem, sam, da bi me ne motil prav nihče pri občudovanju narave, ki je posebno jeseni in spomladi tako lepa in pestra. Zamaknil sem se v izvir Nadiže, ki se poteka počasi po skalovju v dolino, kpt debela, žalostna solza po uvelem licu, ki žaluje za svojo mladostjo, dokler se ne usuši. Ta potoček ponikne v dolini na prodnatih kotanjicah, ko napravi nekaj plešočih kolobarjev.
Temno in svetlosivo so blestele na treh straneh trdnjavske stene Planice Na desni rajda Ponc, v ospredju visoka prepadno izklesana stena mogočnega Jalovca, iznad katere se ponosno dviga njegov ostri, ošiljeni vrh. Ob levi zapirajo pogled visoke, od tal do vrha navpične stene Sit in Travnika prav tja do prijazne Mojstrovke, Zaključek napravi od.
sekana stena Slemena. Prevzame nas občutek, da smo prišli na konec sveta, kjer ni več izhoda, ujeti v1 ogromno trdnjavo, umik ifeJSiagcč le na. zaj. — A ni tako! Ce smo pod. jetni, poženimo se skozi divji, strmi in zasneženi Ozebnik ob Jalovcu. Na vrhu nas bo objelo toplo trentarsko sonce. Oko bo begalo začudeno nad krasnim razgledom na Prisojnik, Razor, Triglav, Kanjavec in vse obširno pogorje za Trento. Od jutra do poznega večera obseva sonce prodnato, travna, to in strmo pobočje od Pelcev, Velikega Ozebnika mimo Jalovca preko Sit in Travnika do Mojstrovke. Globoko v dolini pa nas pozdravlja ljubka Zgornja Trenta. Tudi prijetne godbe ne bomo pogrešali. Nad Trento privre iz skalnih globin na dan v lepih akordih naša Soča. Kot srebrna struna se vleče in brni po dolini Trente mimo cerkvice sv. Marije ob domačijah zgodnjih go. . rohodcev in naših nekdanjih ' vodnikov Tožbarjev, Komacev | itd.
Ce pa gremo z vrha Ozeb- !
Pogled na Jalovec s Slemena
nika ob steni Jalovca in po zavarovani poti preko Velikega Ozebnika, pridemo do koče pod Spičko, kjer bodo iž-nenada od jaekod veselo pri skakljali tropi trentarskih ovc in koz in nam delali kratek čas ter nas spremljali na nadaljnji poti proti Škrbini za gradom, kjer kmalu zagledamo dolino Bavšico. Od tod nas vodi pot v prelepo Loško Koritnico.
Zaišel sem v mislih in spominih predaleč iz Tamarja. Zmotila me je krasota onstran Planice. Se ena lepa vrata iz tamarske trdnjave. Četrt ure pred kočo zavijemo na levo po daljšem prodišču skozi Grlo. Strm, širok prodnat žleb nas v pol ure pripelje na vrh Od tam jo lahko mahnem.) po lovski stezi v Malo Pišen-co in Kranjsko goro. Ali pa od Grla desno proti Slemenu, kjer bomo poleti občudovali edinstvena planinska očesca. Prihiteli nas bodo pozdravit spet tropi ljubkih ovac. Pozimi pa bomo občudovali s srebrnim snegom zalite kotanje. Ce smo dobri smučarji, nas bo I strmi padec prvega hribčka i pognal preko kotanje kar na drugega in tako naprej do roba Slemena ob Mojstrovki, kjer se bomo morali kar previdno spučati ob steni Travnika v Planico nazaj, če je nismo mahnili na Vršič.
Koča v Tamarju. Kmalu so prišli za menoj tovariši, s katerimi sem se domenil, da na. pravimo naslednji dan naskok na Rateško Pončo. Zjutraj smo jo še v temi mahnili naprej. Neroden vstop po strmi skalnati grapi je bil kmalu za nami. Pod širokim prodiščem sredi Ponče ‘smif prepodili trop gamsov. Poiskali smo markacije in se pognali v strmino. Prečkanje golih skalnatih grap, ki strmo padajo navzdol, je le zahtevalo nekaj previdnosti. Visoko nad seboj smo zagledali na strmem kuclju gamsa-stražarja, kj je stal ponosno in nepre mično ter omalovažujoče gledal naše premikanje. Sele ko smo se mu približali, je dal znak svoji čredi, ki se je pognala korajžno prek sten ter žela naše občudovanje. Se nekaj grebenčkov in strma prodnata grapa, pa smo stopili po dveinpolurni hoji na greben Rateške Ponče. Uživali smo brezoblažen razgled. Tovariši so me vabili s seboj po grebenu Male Ponče, ostre, ga Struga, Vevnice in Kotove Špice, a namenil sem se ostati sam in nemoteno uživati planinski raj. Sledil sem jim z očmi, kako so lezli navzdol, navzgor in ob straneh ozkega grebena, prijemajoč se za raztrgane jeklene vrvi, dokler jih ni zakril zadnji vrh.
Prehodil sem greben, se usedel na višjo skalo in se zamaknil v čar bližnjih in daljnih gora. Tik ob meni je stal ponosni Mangart s svojo navpično steno. Ob njegovem vznožju pa sta blesteli Belo-peški jezeri z zelenima tratama. Vleklo me je. da bi ju obiskal kot včasih Lepa ste-
za
_ ■_ na
za bi me kmalu pripeljala do nju, Qči so mi začele begati stezami in iskati pristop visoki, lepi Mangart, ki nam j,e žal s te strani nedostopen. Občudoval sem rajdo Visokih Tur, pod njimi pa za. gledal svojo rodno, zasužnjeno Slovensko Koroško. Zamislil sem se v nepozabna otroška in mladeniška leta. Leta 1917, ko je majniška deklaracija vzvalovila koroške Slovence, boji leta 1918, borba ob nesrečnem plebiscitu leta 1920 in končno beg od doma v novo domovino Jugoslavijo.
Vzdramil me je iz sanj in prevzel pogled na naše Julijce, ki so se, kopajoč se z svojem srebru, vrstili od Jalovca tja do Škrlatice in še naprej. Obujal sem prijetne spomine na vsa pota in vrhove, ki sem jih oblezel. Bili so lepi, sončni, poletni, pa tudi neprijetni deževni in sneženi zimski dnevi. Vrstile so se lagodne in tudi težke ter naporne ture, a vse so bile lepe in so nepozabne.
Bil sem v kraljestvu prepadnih sten in globokih, ozkih dolinic — vse je blestelo v zlatih, sončnih žarkih. Vladala je tišina, blagopojen mir, le v daljavi se je oglašal zvonček samotne črede ovac. Pel in vriskal je v mojih prsih občutek svobode in prostosti, občutek brezskrbnega življenja, vse lepote in sreče.
Pogledal sem na uro. Kar ustrašil sem se. Štiri ure sem sanjaril. Treba se je bilo vrniti. Pognal sem se navzdol. Nekaj časa je šlo kar dobro. Kmalu pa so izginile markacije. Veliko truda me je stalo iskanje. Kar naenkrat sem se znašel pred več stezami. Redke deloma izbrisane in samo od spodaj vidne markacije so mi vzele precej časa. Večkrat je bilo treba iti nazaj k markaciji in od nje previdno k naslednji. Staknil sem pri tem iskanju več zanimivih lukenj in kotanj. Zanimale so me, lezel in stikal sem po njih, jih slikal in občudoval. Našel sem eno prav lepo in prostorno, primerno za bivakiranje, ki je imela na koncu lepo, kakih deset metrov visoko navpično okno. Postlana je bila z drobno nasekanimi ruševimi vejicami. Najbrž je kdo prenočeval v njej, morda pastirji ali partizani.
Prepodil sem spet trop gamsov. V hitrici sem obiral napačne grebenčke in zašel nad prepade, ki jih ima Ponča prav dosti. Ze precej obupan sem opazil v podnožju dva obmejna stražarja in ju naprosil, da mi povesta, kje je prehodno. Po daljšem vpitju smo se sporazumeli in pokazala sta mi pravo stezo oziroma smer. Nagradil sem ju s cigaretami.
Poln nepozabnih vtisov sem se vrnil v kočo. Tam so ravnokar obvezovali turista z zlomljeno nogo. Sel je v družbi dveh podjetnih planink skozi Ozebnik na Jalovec. Hodili so prvič in zgrešili pot Krenili so koj za Ozebnikom po steni na vrh. Nazaj si niso upali. K sreči je priplezala po Hornovi smeri skupina plezal-
cev, ki je prestrašene planince spravila na vrvi z vrha. Pod Ozebnikom na strmem prodišču je dregnil ponesrečeni turist večjo skalo, ki se je premaknila in pomišljala, ali bi se spustila v dolino ali ne. Brezskrbno je šel naprej, skala pa za njim in mu zlomila nogo pod kolenom.
Take so gore, lepe in čudovite, a tudi nevarne, treba jih je uživati previdno in s prave strani.
ANTON BLAZEJ
IMue Blomska Merila
Privatne industrije in raziskovalne organizacije si bbdo v raziskovalne namene kmalu lahko omislile cenene atomske baterije, kakršne proučuje a-meriško letalstvo. Poskuse s to novo vrsto atomske baterija bodo končali letos poleti. Ža gorivo uporabljajo uran. Reaktor proizvaja energijo, enako energiji 160 KW. Z enim samim polnjenjem bo lahko ta delal 10 let po 40 ur na teden. Uporaba tega reaktorja bo brez nevarnosti mogoče tudi
sredi mestnih naselij, gradbeni stroški bodo znesli milijon dolarjev. Ne bo potrebno pogosto odstranjevanje radioaktivnih ostankov goriva; po.,ds. setih Tetih jih bodo odstranili iz reaktorja v posebno shrambo z debelimi stenami in od-premili na mesto, kjer jih bodo zopet regenerirali.
2arke nevtronov skozi odpr. tine reaktorjev bodo lahko u-porabljali za obsevanje, na pr. za zdravljenje raka.
V atomskem reaktorju proizvedena energija je podobna toplotni energiji goriva, zato morajo atomsko baterijo hladiti, kar je bolje s težko vodo. katere deuterij vsrka manj nevtronov, kakor pa vodik v navadni vodi. Ker je na proizvodnja težke vode zelo draga in dolgotrajna, uporabljajo za hlajenje velikih reaktorjev tokove rek, tako na pr. v ZDA tok cele reke Kolorado.
Zdi se, da raziskovalna dela atomske energije zelo hitro na.’ predujejo, če je strokovnjakom med drugim uspelo izdelati a-tomsko baterijo tako majhnega obsega, ki bo omogočala raziskovalna dela in neposredno uporabo atomske energije v tako humane namene, kakor je zdravljenje raka.
V preteklih stoletjih so drzni angleški mornarji, vojaki, trgovci in pustolovci zasedli v imenu angleške krone mnoga in obširna ozemlja na vseh petih kontinentih. Angleški prapor, znameniti «Union Jaok« je plapolal v Evropi, na Malti, v Kanadi, na An-tiljih, v Indiji, v vseh predelih Afrike in v Avstraliji.
V zadnjih petdesetih letih pa so se mnoge dežele, bivše kolonije angleške -krone, gospodarsko in politično osamosvojile; kljub tej osamosvojitvi pa so obdržale še vedno čvrste stike z «domovino». Današnji »British Commenwe-alth of Nations — Britanska skupnost narodov — je sestavljen iz; a) Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske; b) avtonomnih do-minionov; a.) kronskih kolonij; d) protektoratov in e) iz nekaterih neodvisnih držav pod angleškim varstvom. Poleg teh je še nekaj neodvisnih držav, ki so povezane z Veliko Britanijo z raznimi pakti. V zadnjem času pa imamo novo obliko države; Indijo in Pakistan, ki sta samostojni republiki, kljub temu pa tvorita sestavni del Commenwealtha.
2e v preteklem stoletju, ko se je začela pošta urejevati tudi v številnih prekomorskih kolonijah, so izšle prve fran-kovne znamke raznih angleških posestev. Dandanes vidimo, da se z znamkami angleških posestev lahko sestavi obsežna zbirka. Angleži pa so znani po dejstvu, da ne izdajajo kar vsevprek spominskih znamk, kot to delajo skoro vse druge države, marveč izdajo spominske znamke le ob izrednih prilikah, kot je kronanje kralja ali potovanje kralja po raznih kolonijah. Do-minioni pa izdajajo znamke na enak način kot ostale države.
Dominioni Avstralije, Kanade in Južne Afrike tiskajo sedaj doma svoje znamke; Indija in Pakistan delata isto. Dominion Nova Zelandija pošilja osnutki za svoje znamke za izdelavo v domovino. — Znamke kronskih kolonij, pro. tektoratov in neodvisnih povezanih držav pa se tiskajo brez izjeme v Veliki Britaniji.
Dominioni so do sedaj uporabljali za redno frankovno pošto znamke s portreti kralja ali kraljice, njihove spominske znamke pa so bile lokalnega značaja brez portreta vladarja. Neodvisne države izberejo same motive na znamkah, dočim vidimo na znamkah kronskih kolonij in protektoratov vedno vladarjev portret, razen na kaki posamezni seriji — na pr. na seriji za 75-obletnico obstoja Svetovne poštne zveze.
V Londonu je državni urad. ki se imenuje «Crown Agents for the Colonies« — Agenti krone za kolonije —; ta urad se bavi z vsemi upravnimi posli v vseh kolonijah, med katere spada tudi izdelovanje in dobava novih znamk. Ce poštna uprava kake kolonije prosi za nove znamke, vidimo da se kronski agenti pozanimajo za izdelavo in tiskanje gotove količine znamk, potem ko je «Colonial Office« — ministrstvo za kolonije — odo-
bril prošnjo. Te odobrit«« izdajo komaj vsa A n(_ sicer se lahko odo oleko# va serija tudip« obstajijo desetletne dob.e-.fin teh reza to resni ra.zlogl; fflai0.
nih razlogov je zel	H
Poglejmo kaj se	j
kak guverner ali^
• cinv.	„,,«10*
zbornica kake kolon« j0 „ ke agente I novo serijo znamk,
rmca	0i
kronske agente P j0 jt
"k’ul V
Colonial ovf.ee odobril
____________ Office
cedura bo naslednja,- ^ Kolonialne oblast' tere *> fotografije krajev, ^
bi bile naslikane na	,
Odobrene prospek e ^ izmed vehkih grafion* r ki se po navadi p ntffl znamk. Te tvrdke so: BjJ ry, Wilkinson et la Rue et Sons, W.tJU Sons in Harrison et a f nja tvrdka je spe .pXj& bakrotisku, to te bakro,is^ tisku za znamke. V et Sob* izdela tvrdka Harnson Jr, vse znamke Zdru Ijestva. Z izdelav pet> slike se začnejo te^ številni umetniki-s. so odvisni od teh polnijo sliko na pobarvajo, skratkai i znamko za množi ^ n04vrft
Ti »izdelki« so znovai P „j ni kontroli oblasti^^ pjlju ljejo izbrane v odobritev, posnetki so
Tako
,r
i tisk r
skarnam, ki izvršil0 _„«iefl(l hren' -kralj«’
breni ali neodobren' ^ jih
so podarjeni uvrsti v svojo zbir -'j0noVt Tudi znamke do* , ali nosijo portret vlad« s0 pod-nov vladarske rodb »jak1 .. vrženi odobritvi sam
Znamke neodvis
mik
1v
na pr. Malaje m ih delane tudi v ang1 nah; na tak način jo ceneno m odI t vo'
ter varnostni paP11' Ba ... odtisom. Vodni od 0jvis kah vseh kolin'! 18 pa C- ' ’ držav je vrste «1» agelit» to je grb kronsk«1 l0.epk Druge države, k° ^ %t tovski Sudan m ^ od dija, imajo lastni so V Znamke dominionov večini brez vodnega ^ p Po vsem tem, rj!iaj vedali, vidimo, da znamke angleškega viroi. wealtha iz razim®1	an?
splošno izdelujejo	. ,
-»»ln lene zn. »F čudit'
tvrdke zelo lepe **-. ^ se ne smemo č« A5.„,
mala kolonija,
kot oi
Helen,f;
ainkd
itd'
sion ali Sveta lepše izdelane zna' liki dominioni- -./lil
VE ZNAI^
FINSKA ird’1.
NOVE
znamko, namenjen0 b° |{« ti alkoholizmu,
slavila 300-letni«l VM v
(švedsko sefD»
hamm), za na°!d še prid Rdečega krl izbrali motivov. .. jj,
PORTUGALStfVJe.
bo v kratkem zam..o m! fj
njo frankovno * tivi. * p la« z novimi m
ia» z novi«" -	, ei^-
bodo segli platem dve V žep, saj bosta za ^ eS noti za 50 m za., p£>s' b'| Verjetno bo ser Jniniz L 1* D. Dinizu (Dom
šesti portugalski k	^
za sveje vIadaM prV°> v V 1325 — ustanov' Pgrzo nes obstoječo um imbri).
Študentje, umetna glasba in
Iz sLjudske pravice m po. vzemamo članek, ki velja tudi za naše razmere. Naj mladina o tem razmišlja!
Problemi o umetni glasbi in o jazzu kot lahki plesni glasbi so danes vedno bolj aktual. ni in sporni tam, kjer se razpravlja o umetnostni razliki in umetniški višini teh glasbenih vrst. Dejstvo je, da se vsi ti problemi sučejo okoli enega; «publike», to se pravi tistega, ki naj bi to glasbo sprejemal in za katerega je napisana.
Nikakor ne nameravam v tem članku razpravljati o vzgojni in moralni plati ene ali druge glasbe. «Muzika je muzika«, ki pač iz psihološkega stališča vpliva na naša čustva in jih razdraži, Kakšna pa naj bo tista glasba, ki bo razdražila čustva, je pa popolnoma individualna stvar.
Pri vsaki umetnosti imamo poleg prave umetniške panoge še eno stransko panogo, ki visi ob njej kot epigon in ki vpliva (reagira) na človeška čustva sentimentalno - lahko in enostransko. V glasbeni u-metnosli je ta stranska panoga lahka glasba — danes njena najnovejša oblika, jazz Lahka glasba se je porajala pri vseh glasbenih slogih od klasi, ke pa do danes in je večji del plesnega značaja.
Jazz se je razvil na eni stra. ni iz prvobitne črnske glasbe in na drugi iz umetne odnosno lahke glasbe. Od prve je sprejel ritem ter v večji ali v manjši meri melodijo, a harmonijo od druge, V ten* ni nič posebnega, čeprav mar sikdo misli, da je jazz poseb nost zato, ker ima v sebi pr vine črnske ljudske glasbe.
Umetna glasba S” je razvilo iz narodne. To je bilo nujno.
Od tistega trenutka, ko se je pojavila umetna glasba, najdemo v opojni moči tonov, šumov in ritma dve poti; ljudsko — elementarno in individualno — umetno. Ti dve gresta vsaka svojo pot in se ved. no bolj oddaljujeta druga od druge, čeprav se umetna glasba vedno zopet povrača k narodni in išče v njej nove prvine.
Jazz, ki je stranski izrastek umetne glasbe, nima takšnih teženj. Obsega mnogo oblik, ki pa so kratke in samo ritmičnega značaja, da so prikladne za ples.
Veliki umetniki, Igor Stravinski. Paul Hindemith in drugi, zlasti skladatelji, živeči v Ameriki, uvajajo v svojih skladbah nekatere elemente jazza. V bistvu pa ti skladatelji, ki ne pišejo plehko, ne pišejo jazza.
Vsak komponist si pač lahko brez «posebnega dovoljenja«, v svojem umetnikem delu lasti pravico uporabljati najrazličnejše glasbene oblike. Prav tako lahko pričakujemo na koncertnem odru oblike jazza — samba ali rumba — seveda v popolni umetniški zgradbi. Saj so vendar to samo nekoliko spremenjene stare glasbene oblike, ki izvirajo iz narodne glasbe ali pa jih je umetnost ustrojila.
Jazz zajame stilno v svojih oblikah najrazličnejše harmonije in melodije, ne da nam pa nič no.vega, ne povede nas v skrivnosti duše, ne kaže nam življenjske slike in dogodkov in ne plemeniti nam našega ušesa ob poslušanju ve. likih dejanj. V svoji sentimentalnosti nas lahko samo razburi, kakor je to pač značilno za plehko glasbo.
Študentje in dijaki se v pogledu sprejemanja glasbe de-
lijo na več vrst. Nekateri se zanimajo samo za jazz, drugi so v tem pogledu bolj nevtralni, poslušajo oboje. Potem so zopet študentje, ki sploh ne marajo umetne glasbe, itd.
Reči moram, da je študentov, ki vsako umetnost odklanjajo, zelo malo. To so že posebni amuzični tipi ali pa zagrizeni »jazzarji«. Značilno pa je pri študentih, ki poslušajo vsako muziko, da sprejemajo jazz iz lastnega nagnjenja, umetno glasbo pa bolj iz neke formal. nosti, ker pač svet pripisuje tej umetnosti veliko moč in jo ceni. Ceni umetnike, ker jih cenijo drugi, ki bi naj umetnost poznali. — Poslušajo vsakovrstno umetno glasbo, naj bo še tako atonalna in bi v svojem prevaranem občutju najbrž tudi Schoenbergov dvanajst-poitonski sistem in monocen-trično polifonijo melodij spre-jfli z navdušenjem.
Visokošolci in srednješolci, ki so kmečkega ali delavskega rodu, se od meščanske mladine zelo razlikujejo.
Mestna mladina že v mladosti pride v stik s P.rvo in drugo glasbeno ustvarjalnostjo. Večina obiskuje razne glas-bene ustanove in se glasbeno vzgaja, ne da bi se pozneje posvetila temu poklicu. Stalni obiski koncertov, oper, kinematografov itd. jim dajejo o-snovno vzgojo v glasbi — zlasti v umetni in lahki, prihajajo pa prav tako v stik z narodno glasbo. Delavska, zlasti Pa kmečka mladina ima pa samo in to velik stile z narodno glasbo, razen morda še rahel stik z vokalno umetno in cerkveno glasbo. Včasih pa še pride »v vas« kak star šlager Pozneje, ko pride ta mladina v gimnazijo.živi večinoma po domovih in tam postane »žrtev« lahke glasbe. Sele ko s e
razvije in vldb0inoi®8. ne ustreza P°P iskati zPo' čustvom, začne ^ jo
duševno hrano,
zadovoljila.	da	ta	jol°	!i,
Žalostno je dnj° „ Ul
dina absolvira sre	p
ne ve, kdo je • ^
Beethoven itd-. deia
poznala njiho
da je temu mnofc inS r ,as° goški zbor, ki P tovn po* talni in sploh *v poz<Vj; posveča PrenL dom3 r
Ne trdim. da ** £ V?«V’
mo voKalna mo domača, J veka ne more ^
liki muziki so e,g
svoja najvecja za orkestre.
na e'aaba "egfaibfr vokalna	Ji
domača, mtzadovolJ p,S*(
P8 ve^
razumljiva,
da«8
impresionizma	je . je
XIX' st°*odern* rf &
raznih
metnost
zel°
Naj bo to v * n*J cPi
zem in *u “kcistePcllaSt>'’hs k literaturi eks v gia
ekspresionizem teIna sicJ {j
četrttonskega	Sg.stp0ltorf,	>
Habe 'n d Schof biag°(o'‘ steni Nem«8 . vei pasr glasbi, kjer■	vec jr
ja, ostane	-aP°	!*
nik-	-itev?	'Lv«
Kje j« r<"orep°vefe la.bVJ‘j vanju m Sešitev Li lZ3»ar,L
«otov.° Stji
bi, v 'sv:°^' vanJU 6d>f K in °PTeMnbČ&B t ^ le bie *b
tanega	,
ben« proDeirfe ?b frfi £|i K
mladina	jl0di ^	gtv»r bo f
c er te!
I M
miši ja:	,£
tro preživ-e	0 0, fj
metnin Pa b jGoP 5
ase ni
zelena
urfno delai°
kr je ,1? v vinogradih, Posebno	Z6l° uy°dno>
ta burjn ? ?r Je Ponehajo n a zaskrbljeni (asa ni	ker ie dolgo
tono »emu6 Nebo 1e kj	pa vedno
W Tt^kaierih va-j*m2ilh 2e obeuiijo t GrofiWje	rode.
Kmer £ S0J° morali na Sfeni *e P^veljati s ka-1 So' vn„MlliSkih hrmh
v «S**sredo ostoc
f6,0 kratkem ne Ctea/0? Zd«? bi mo-I) fr„. .? .^se zeleno, pa
Se »vh mmki in
Var suhi kakor pozimi, (leteli d mandelini ie ju'u,sjcvs so začele že’n 2da^- P'-01’
fr!i0ll zamudile lemje in sctcino drevje.
H ih^?--vreme ie nai*
in b-1 JJiJWo sa posevke ie &**>■ Kako nyj vzkli-h, Z' krompir, grah, kiie,6 Je zemlja tako Tun *
4elja lrave ni, ker ni se j-ini^n° Va ie doseglo k zhJ°, vene. Prizadeti !fii Jul kraji, ki so oWu-kt0s inskega leta in
Skrne^0 Se paSe-''jlo /,as ie' da bi de-3e: ' Miren, zadosten tki* ,,rplcfla. bi bil zdaj • i>Ca l.eden za kmete in 'eli. nfrava pomlad v de-Pm amo v koledarju. »H °oUfeJ° Se kmetje v ton a*ki okolici, na !ktn 'v Brdih, na Gori-kgrl*fj pivki, v Brkinih }e K*'ker je suho vre-nJ?' v tržaški oko-% nip, uie skoraj Ze »»je . ®cav februarju
V6*0 le 22 mm p°-S1« eiLJpai°’ da Ho
u Hu/ končne prazni-Mje ^ deija, saj stgri « mlmi°. da te je su-Xno' s« mokri pirhi. Sla«	in izletnikom
Stiki ugajali mokri va bi m
5S.NE Šifrer
P°ve<lati mož, > 2,,». na Verne v 5tn« , ^ potiskale Jt žene tovor vso
*e koirmT klanca, >. gnjlCu lezel na u-
4t«	le	^kel:
j;'1-« 5n ,a«.. m tisti tre-S b« zahgl^le' ce bi se 5? to h.W da bi ga h V ,n^r:h pravilih
br^ajJn	prah'
sk^ov £ . Zag°varjalcl
ilo Vllostnn	in še‘na:
dr,° ln Pomiloval-C Pase"' % Pri511 so ob &-v«ro v'r^ -Ju svet lzgu'
5 *■ ZaUpatM ede in ie
in’ Z(iaiaH samo denar-^°znbiiii-^Se s^lvnostl
1 USe^i	vr;skov
sia^lo Pre*uw	ki °’
VelikBe SvatbfkLost- To so
111 Za al2 krt,0, 80 vozili Sav0 aifaJ?nib stra-vasi ,al' kar iz do-
;-#kM sik
KMETOVALEC V APRILU
saditev krompirja, koruze, fižola itd.
Prui koraki živine iz hlevov na zeleno pašo - Cepljenje sadnega drevja * Čebelnjak je oživel
POLJEDELSTVO
Kdor rii še z brano prevlekel ozimnega žita, naj to. delo čimprej izvrši! Naj nam ne bo žal za kakšno izrlto žitno rastlinico, ker bo gotovo škoda iz-j datno povrnjena. Sedaj je tudi skrajni čas, da žitu pognojimo z nitratom, katerega trosimo vrh žita. Prepozno trošenje nitrata pa žitu ni priporočljivo, posebno ne pri nas ker je v maju navadno suša
V tem mesecu so glavna o-pravila na polju, sajenje krompirja, setev krmske pese, koruze, fižola, detelje itd. Sadimo krompir ter sejmo koruzo in fižol v vrste. Sajenje in setev navedenih semen v vrste, ima zlasti to veliko prednost, da nam jih potem ni treba okopavati in osipati na roko, temveč z okopalnikom in osi-palnikom in z vprežno živino, kar je bolj popolno in cenejše delo. ki nam pripomore do boljših in obilnejših pridelkov. Ne žabi, da morajo imeti rastline v zemlji vse redilne snovi v zadostni meri, da ti lahko dajo dobrih pridelkov.
TRAVNISTVO
Nadaljuj in dokončaj čišče-trebljenje, gnojenje
Pogled na Steverjan s cvetočim drevjem in vinogradi
nje, brananje
travnikov. Kjer
ruša redka, moramo podsejati, a sejmo samo dobre trave. Skoraj povsod uspevajo angleška ljuljka, mačji rep pa tudi nekoliko deteljnega semena ne škoduje. Najboljša je ona krma iz dobrih krm trav in detelje. Smeti izpod sena in jasli so smeti, med katerimi je mnogo plevela, katerega bi morali povsod zatirati. Plevel na travniku je največkrat kriv, da pridelamo malo krme.
ŽIVINOREJA
Upoštevaj vse, kar smo svetovali za marec tudi v tem mesecu. Proti koncu aprila bomo začeli, vsaj po nekaterih krajih pri nas, krmiti živino z zelenimi krmili. Prehod od suhega k zelenemu krmljenju se mora začeti počasi, tako da preideš v 14 dneh samo na zeleno krmo. Zelena krma se kosi zjutraj po rosi ali proti večeru pred roso. Pazi, da se zelena krmila ne ugrejejo in ne uvenejo, zato jih spravi takoj domov in jih natanko in narahlo raztrosi po senčnem prostoru.
Vse živali, posebno pa mlade in breje, začni puščati bolj pogostoma in dalj časa na prosto, da se lahko pregibljejo in nadihajo svežega zraka. Bliža-
jo se zopet vroči dnevi in z njimi tudi vedno večja nevarnost za izbruh kužnih bolezni, ki povzročajo vsako leto obilo škode v naši živinoreji. Zato naj nikdo ne pozabi že sedaj temeljito razkužiti svoj hlev in svinjak z apnenim beležem. Pazi na snažnost jasli, korit in vse posode, ki jo rabiš za krmljenje živine.
Piščeta, ki so se izvalila, imej na toplem. Vsako pišče začni krmiti šele 48 ur potem ko se izvali, daj piščetu najprej drobni, potočni ali rečni pesek, ki je neobhodno potreben za pospešitev prebave. Ko pišče povžije nekaj zrnc peska, začni mu krmiti suhih krušnih drobtinic, proso in drugo drobno semenje, ječmenov ali ajdov zdrob.
Pri krmljenju piščet se drži pravila; nikdar preveč, pač pa večkrat. V prvem tednu krmi piščeta vsaki dve uri, v drugem vsake 2 in pol do 3 ure, potem pa približno vsake 3 ure.
SADJARSTVO
V sadovnjaku je v tem mesecu razven cepljenja le malo dela. Napreden sadjar je že v zimskih mesecih očistil, obrezal, okrpal in pognojil drevje. V tem mesecu se pojavi Škod-
CyiOL4r	4tčU
IZ GORIŠKE IN BENEČIJE
TO IN ONO Z OKI. AV.I t
prijazne vasice sončnih Brd
Na prisojni strani Brd stoji nad Sočo, tik ob novi državni meji, prijazna vas Oslav-je, ki šteje 72 hiš. Njeno središče je bilo'pred prvd šve-tovno vojno tam, kjer se danes dviga spomenik padlim italijanskim vojakom v prvi svetovni vojni. Tam je bila tudi cerkvica, ki je danes ni več. Vas je bila namreč med prvo svetovno vojno zelo prizadeta in bombardirana, ker je bila tam fronta. Vas je precej raztresena: večji del je blizu spomenika, drugi na «Brjaču» in «Gornjem brjaču« ter «pri Klajnščkovih». Skoraj vsi prebivalci se'ukvarjajo s poljedelstvom. Člani nekaterih družin, predvsem žene, delajo v podgorski predilnici nekateri
nov so poljski pridelki, predvsem pa vino in sadje, češnje in breskve. Vsi so samostojni kmetje, razen treh družin, ki obdelujejo zemljo ba,-rona Taifenbacha. Približno 20 družin pa ima v najemu zemljo ustanove «Tre Venezie« v dolini ob Soči. Ta zemlja jim daje dobršen del pridelka, ki ga ne bi mogli pridelati na hribovitem pobočju. Zato so ti kmetje zelo zainteresirani pri poteku spora in sodne razprave med njimi in omenjeno ustanovo zaradi najemniške zemlje.
Ceste so še precej v redu. Ne pa tako poljske poti. ki bi jih bilo treba popraviti. O-slavje nujno potrebuje vodovod. Najbolj je prizadet zlasti
mladeniči p^a so postali meha-1 gornjidelvas, od koder mo-niki ali električarji. V vasi pa j rajo ob suši po vodo z vozovi je tudi nekaj mlekaric ki i v Pevmo, ker je nimajo doma. dnevno vozijo mleko v Gcrico. | Občinski svetovalec tov. Pav-Glavni vir dohodkov vašča-ilin se je lani zelo zanimal za
8 TRŽAŠKEGA
Zvonik v Dolini I«*e po<l nebo
Dela za naš nov zvonik dobro napredujejo, ker je vr i-me zelo ugodno. Zidovi se dvigajo iz dneva v dan; do sedaj so že dosegli skoraj 10 m višine.
Zvonik gradi domače pod.
P hn),
na zciravila, i, -h pa >,p° rokah do-V farjev nudila na-
j!	Je *uPnik,
j- ktefl 0v v°ril ogenj, ko jN poste, i?1, na katere-kruha križ m kra-‘Jvir na, nazaj bral
Hsj!? davni*1 sodobn knv C^leni nLdcgodki. Ne-ko niso Jetike1*1131 in «vi-
£ p?Tdnji in o. ki ,Ue kraj* lne snega 'n biij ? tePejo ljudi,
411 moCi na
na dav^ m' s®°-ni , Pomanjka-i^^ive, boleč, sa-fctE*te so l bl'idkcstlm, CNati ^ora>l dedje
^ boiefin • Ved0- da «C^]Se 0nde>nakrbi ni-£,,n3,h°vih. a bip.,. 0bdan^13 8kele, saj 0^'Sth z balzamom
^vul6.11 Ušesi*11,1?1 .piskov
II
V Dolini gradijo zvonik
jetje Glavina iz Boljunca poti ebni denar pa je nakazala ZVU. Zvonik bo takšen kot je
bil prejšnji, visok bo 34.70 m Za gradnjo uporabljajo od
našega vaščana naprednega in borbenega Slovenca, 80-letnega Rudolfa Pregarca, ki je umrl 23 t. m. v tržaški bolnici.
Pokojnik je bil zelo znan daleč naokoli zaradi svoje zna-čajnosti, zavednosti in udejstvovanja tudi v kulturnem življenju. Na zadnji poti so ga spremili njegovi sorodniki ter številni znanci, prijatelji in vaščani med obredom v cerkvi pa je zapel nekaj žalostink domači ženski pevski zbor. Naj mu bo lahka domača zemlja, ki jo je tako ljubil in ji ostal vedno zvest
Fernetiči protrehu-jejo avtobusno *Ve*o / m«-*ioni
Po dolgem času se oglašamo
vodovod na Oslavju. toda komisija. ki je prišla na mesto, je bila mnenja, da ni mogoče zgraditi vodovoda, češ da ne bi zadostoval izvirek pod vasjo. Zdi se nam. da to opravičilo ni zadostno in da bi lahko vodovod speljali od drugod. Domačini so zaskrbljeni zaradi pitne vode, pa tudi za svojo živino, ker ni nobenega napajališča, čeprav je v vasi več kot 150 glav živine. Oslav-je spada pod goriško občino, toda goriška občinska uprava se vse premalo zanima za to vas. Domačini se pritožujejo tudi zaradi nezadostne in nepopolne cestne razsvetljave ki sega do sedaj le do spomenika.
Oslavski otroci hodijo v šolo v pevmo, najmlajši pa imajo otroški vrtec v vasi. Prosvetno delovanje je precej mrtvo. Pred časom so poskušali s pevskim zborom toda brez uspeha, ker nekateri pra. vijo. da nimajo smisla za petje. Ta trditev verjetno ne odgovarja resnici, morda potrebujejo le več dobre volje, Ce jim ne gre petje, naj pa organizirajo nekaj drugega za svoj kulturni razvoj, izobrazbo in razvedrilo. Za zgled naj jim bodo starejši vaščani, ki vedo povedati, kako se niso ustrašili niti fašizma in so po letu 1927. ko so oblasti preprečile in prepovedale slovensko pesem, ponoči zvezali harmonij. ga nesli na ramenih v delino pod Cslavje in se tam ob luninem svitu učili peti lepe slovenske narodne pesmi.
Me*IJ:in*lio
jožcfoviinje
Ne bi bilo prav, če bi izbrisali iz spomina nekdanje ses-Ijansko sromanjen 'na Jožefovo k grajski cerkvici, saj je pomenilo nekake male Ricmanje Tukaj so se zbrali Jožeti in Jožice in drugi ne-le iz vasi sedanje devinsko-nabrežinske občine, ampak tudi iz tistih preko njenih meja. Iz Velikega dola in Pliskovice so žene prinesle polne jerbase okusnih kraških štrukljev, fci so jih Jo. žefi kmalu pokupili in z njimi obdarili otroke.
Ko pa je fašizem videl tudi v tem «romanju» svojega
9Kr'1'r' ‘ 4 A
m
>v
<v; ,
'	'	-v	-	'
•- ■ v '.V' ‘v-	■:
A,' Zz.r,	f'*,
- *' x	y	\
^ *■ ,
f " , V
: S	■	■	-	3	•'
Trte pod aSankomji pri Sv. Križu
ljivi cvetoder in proti koncu meseca pa majski hrošč'. Ta dva škodljivca zatiramo s pobiranjem v odejo otresenih hroščev. V borbi proti škodljivcem so nam zelo koristni ptiči, zlasti sinice. Zato je priporočljivo postaviti v sadovnjak nekoliko tako imenovanih gnezdnih skrinjic. Te napravimo iz 30 do 50 cm dolgih lesenih panjev (čokičev) v katerih sredini izdolbemo do polovice dolžine 7 do 8 cm široko okroglo luknjo. Nato izvrtamo od strani luknjo za vhod. Ta luknja ne sme biti širša kakor 3 cm, ker sicer se bo v skrinjico ugnezdil vrabec. Ko smo to storili, zamašimo širšo luknjo s tem, da pribijemo na panjič desko, ki bo obenem služila za strešico. Pod vhodno luknjo zabijemo klin, na katerega se ptica usede! Končno pritrdimo skrinjico na močan drog, katerega privežemo vrh drevja.
VINOGRADNIŠTVO
V vinogradu ni posebnega dela, ako so trte že obrezane in povezane, ako j« pognojeno in prekopano. Kdor tega še ni uredil, naj uredi hitro. Ko začne trta brsteti, tedaj ae bi smeli imeti v vinogradu nobenega dela.
KLETARSTVO
V aprilu je Skrajni čas za drugo pretakanje vina, ki ga moramo izvršiti vsekakor prej kakor ozeleni trta. Znano je da se takrat tudi začno vina gibati. Ce stoje še na drožju, se lahko drožje dvigne in vino postane motno. Pri pretakanju ne smemo pozabiti žveplati sodov. Nadalje moramo skrbeti za snažnost kleti in sodov. Tla pometemo, stene pobelimo in sode obrišemo s suho cunjo
VRTNARSTVO
V zimskih gredicah zredčimo rastline in jih presadimo na prosto. Posebno priporočljivo je prepikirati sadike paradižnika, zelene paprike, malancane itd. katerih še ni mogoče zasajati na stalno mesto. Od začetka do srede aprila sejemo na prostem: čebulo pplgtnt) j^sflkev,, jedilno peso kumare, fižol in sploh že prejšnjih mesecih našteto zelenjavo, ki jo uporabljamo bolj pozno poleti. V aprilu je najbolj primeren čas, da posadimo mlade aparglje na stalno mesto. Zgodnji grah je treba okopati in obtakniti. Zimsko zelje ponovno zalijmo z gnojnico in okopljimo. Proti koncu aprila lahko začneš sejati pozni poletni ohrovt kapus, cvetačo.
ČEBELARSTVO
Čebelnjak je oživel:	čebele
letajo pridno na pašo ter prinašajo obnožnino, vodo in nektar. Te snovi jo nujno po-
trebne za hranjenje zalege, katere mora biti v tem mesecu iz dneva v dan več. Nekateri čebelarji skušajo čebelam pri nabiranju cvetnega prahu pomagati s tem, da jim nudijo raznih mak v nadomestilo za cvetni prah. Taki poizkusi so nevarni in utegnejo vej škoditi kakor koristiti, Mnogo bolj priporočljivo pa je špekulativno pitanje z medom. Tudi pri tem delu moram0 biti zelo oprezni in vedeti moramo, katerim družinam bi pitanje koristilo in katerim škodilo. Zastonj bi pitali slabiča, tudi če ima dobro matico, ker primanjkovalo bi mu potrebnih čebel valilk in zastonj bi pitali družino, ki ima slabo matico. V teh primerih pomaga edino združitev, v tem mesecu mora čebelar uporabiti vse svoje znanje, vse pomoči in sredstva, da pride v maju še preden se akacija razcvete do močnih družin, ki bodo zmožne izkoristiti to važno spomladansko pašo. Kdor {ebelari s slabiči in gleda bolj na število panjev kakor na število čebel, ta ne bo imel od čebelarstva nikdar gmotnih koristi. V njegovih panjih bo vladal namesto matice molj in iz panjev bodo zleteli metuljčki namesto čebel. Umni čebelar ji pripravi tudi pravočasno potrebne satnice.
prejšnjega zvonika, ki se je bil i - -	m«	♦«.!
zrušil, ostalo kamenje in kame čine-Fernetici-Sezana. Na tej -  .......................... me	pr0gi bi se vozili številni pot-
niki v Jugoslavijo ter doma-
nje iz Miljskih hribov. pri delu so zaposleni samo domačini iz Prebenega, Doline, Krogelj in Boljunca.
I*«gr«'b /itv<*«1 ni‘{ju iiiužu iz Kiciiiiiuj
“Ui c fanta,, , e ZD raJ° 1 50 use-h!? so se črednosti, aJai bonh, Urrlirili. To Stla višnja, m so
.^la S i in so se kjer *2 ravnin« na
^ Ufi? Z det, *i!le PUStO-
111 tak ’	P13ar’°
afe0 Pogoste.
tudi iz naše vasice, ki je sicer sovražnika, je zahteval da ma-■ '	šuje v Sesljanu devinski du-
hovnik Italijan in ne šempo-lajski, kot je bil star običaj. Tako je odpadel tudi šempolaj. s(ci cerkveni pevski zbor. Tako je staro «jožefovanje» prenehalo. Sedaj se na Jožefovo zberejo v Sesljanu le mavhinjski farani. Letos pa je namesto nekdanjih kraških Kromarjev* napolnilo Sesljan polno tržaških izletnikov, ki jim je ta vasica zelo priljubljena izletniška točka. Mnogo Tržačanov si tukaj gradi svoje vile, Z rastjo naselja pa rastejo cene stoobiščem, ki se že vrtijo nad 1000 lir za kv. m. Za Sesljan res velja, da se časi naglo nedeljah, pa tudi med tednom spreminjajo.
zUiAj SO USTAVILI GRADNJO
vodovodu na Gro&mo?
zelo majhna, a je postala znana odkar so tod začrtali mejo med Jugoslavijo in STO.
Zaradi cest se ne moremo pritoževati; nimamo pa nobene prometne zveze, ker v našo vas ne vozi noben avtobus. Nekateri menijo, da bi bilo mogoče in koristno postaviti redno avtobusno progo Opčine-Fernetiči-Sežana. ali Trst-Op-
Šifverjiinn mo brez pošte
Ze dolgo časa je govora o poštnem uradu v Steverjanu, toda do sedaj zadeva ni še rešena. Čeprav je v Steverjanu sedež občine ter so tu organi javne varnosti in je sama vas precej obsežna ter ima tudi javni telefon, nima pa še poštnega urada.
V vasi imajo sicer poštarja tudi poštni pečat: priporočeno pismo že dobiš, toda za oddajo priporočenih pisem ali denarnih pošiljk ter paketov je treba iti v Pevmo ali Gori-, To je zelo nerodno, zato je skrajni čas, da se v Ste-verj^nu postavi poštni urad za vso občino, tudi za Jazbine ki dobivajo do sedaj pošto iz Moše.
Pravijo, da se je zadeva izgubila v birokratskih mrežah nekje v Vidmu, morda na peštni direkciji ali kje drugje Prav bi bilo, da bi se za čimprejšnjo rešitev pozanimala občinska uprava.
Delo na polju_ je zelo zaostalo zaradi suše. Morali bi že posaditi krompir, toda v suho zemljo ga nobeden ne mara saditi, če ni upanja na skorajšen dež. Živinorejci so v veliki stiski tudi zaradi pomanjkanja krme in sena, ki stane zdaj kar 4.000 lir stot.
čini in meščani, ki radi priha-hajajo v naše kraje na izlet v
R-idi bi poročali kaj novega ii lepega, pa se moramo po-arvno pritoževati ker nekaj m v redu Upali smo. da bomo končno dobili vodovod; razveselili smo se, ko so žareli iropati jarke in so celo napravili rezervoar nad Peskom toda zdaj je vse zamrlo.
Dela za nov vodovod ki ga bildo napeljali iz Bazovice in bo služil Gročam. Pesku ter Dragi so ustavili že pred novim letom. Nihče ne ve za vzrok in se stvar zdi vsem zelo čudna, tembolj, ker, kakor smo že omenili je rezervoar že dograjen in. če bi krepko
žnnhiozDRAVj^jšKJ
Me koljite brez potrebe
'I	1	1	w	*	Pretirani	stra-h	vred	kokošjo
DO a03M KOKOSI kugo PreP°90Sto odvrača gospodinje od ukreDOv za o-zdravljenje bolnih kokoši. Kmalu bo na razpolago preventivno cepivo
Ko pokliče zjutraj gospodi-1 lovično peno, ker je kupec talija svoje pitke in jim vrže j koj razumel, da ni vse v reda se ena | du in da se ob taki priliki
ne.raj zrnja, opazi drži .klavrno, da težko hodi in da žre malo ali celo nič. Prestraši se in se spomni, da se je prav tako začelo lansko ali predlansko leto, ko je v nekaj dneh bila ob vse kokoši. Slišala je namreč praviti, da je to kokošja kuga, proti kateri ni nobene pomoči in da je zato najbolje, da se vse, pa tudi le sumljivo bolne kokoši, takoj pokolje. Ne, ji niso poginile — kakor tudi sosedom ne — ker jih je vsaki dan nekaj zaklala in nesla skrivaj v mesto mesarju ali znanemu gostilničarju ter oddala za po-
prijeli za delo, bi bil vodovod
lahko dokončan v kratkem času.
Zaradi vode smo že zdaj zelo zaskrbljeni, ker že čutimo posledice suhega vremena Kai bo pa poleti? Te teden so nam že morali pripeljati vodo s kamioni iz Doline.
V skrbeh smo za pitno vo-i .tu?‘ za naPajanje ži-i akaiu v Gr°čani smo že pisali. Čudno se nam zdi, da pristojne oblasti, zlasti Kmetijsko nadzorništvo, ne intervenirajo. ker je kai v seda njem stanju skrajno nehigien ski in nevaren za zdravje ži-1 vine,	j
Motiv z Oslavj a — «Na Brjaču*
lahko kaj več zasluži. Seveda, sosedom ni niti črhnila besede o tem. Kaj pa bi? Saj ji tako nobeden ne more pomagati in če je ona ob kokoši naj bodo tudi drugi! 2alostna je, ker ni več petelina, ki bi zgodaj naznanjal, da je treba vstati, in tudi pitke ne, ki bi s kokodakanjem povedala, da je spet v gnezdu sveže jajce. Koliko denarja bo šlo za malice, ko ni več jajc! Kmalu se potolaži. Ko bodo zrasli v jeseni piščančki, ki jih je pravkar podložila, bo vse spet v redu. edino strah pred novim izbruhom bolezni bo vedno ostal,
Tako se je v zadnjih 20 letih zgodilo premnogim našim kokošerejcem (nekaterim tudi večkrat). Približno pred tolikim časom se je namreč pojavila pri nas kokošja kuga, ki so jo prinesli iz Ahterike. Tudi sedaj redčijo kokošje vrste v skoraj vseh tržaških vaseh razne kužne in nalezljive bolezni. Gospodinje se navadno ne zanimajo na kakšni bolezni so obolele. Pred očmi imajo le hudo kugo, od katere le malo-katera žival ozdravi in jih zakoljejo rajši prej kakor pozneje;
To preuranjeno klanje ni na mestu. V naših krajih se pojavlja cela vrsta kužnih in nalezljivih bolezni med katerimi naj navedem le najbolj znane, kakor kolera, difterija in osepnice, tifus, kokcidioza in gliste, ki kažejo v začetku več ali manj podobne znake obolenja, kakor kokošja kuga. Z vsemi temi boleznini se v začetku lahko zamenjajo tudi razne zastrupitve.
Omenjene bolezni so sicer hude, ampak s skrbnim zdravljenjem in pazljivostjo se lahko lepo število živali ohrani. Tudi sama kokošja kuga ni vedno enako huda in marsikdaj se z zdravljenjem in varnostnimi merami reši še precej visok odstotek kokoši.
Bolezen, ki se sedaj širi po naših vaseh, in zaradi katere koljejo na stotine kokoši, ne izgleda tako huda, kakor navadno. Opazili so, da nekaj kokoši sploh ne oboli, druge obolijo malo in kmalu ozdravijo in da jih je le malo, ki poginejo, oziroma se jih mora zaklati, ker so zelo slabe. Skoraj nobene izgube ni med tistimi, ki so bile cepljene proti kokošji kugi. Pri zaklanih bolnih kokoših se opazijo velike spremembe na jajčnikih (rumenjaki se razlijejo v trebušno votlino).
Gospodinje! Ne koljite torej prehitro vaše bolne kokoši! Preglejte poprej na kakšni bolezni so obolele in če jih je možno zdraviti. Razdelite vse kokoši, takoj ko opazite bolezen, na majhne skupine in zaprite Vsako skupino zase. Razkužite kurnike in dvorišča in dajte v pitno vodo nekaj raz-kuževalnega sredstva. Cepite svoje kokoši porti kugi, posebno, če je bolezen v bližini. Ne kupujte kurjega mesa, če ne veste, da prihaja od popolnoma zdravih živali.
Zdi se, da bomo imeli kmalu na razpolago cepivo, ki bo imuniziralo živali proti kokošji kugi vsaj za eno leto (morda za vse življenje). Vsaka previdna gospodinja bo dala cepiti svoje živali enkrat na leto in se tako rešila velike skrbi.
Vet.
Baskih
UMETEN DEZ V BORBI PROTI SUSI
S posebnim metalcem «deževnih« raket je uspelo v A-meriki izzvati umeten dež. V «deževni» raketi so kristali srebrnega jodata ali ogljikov dvokis. V nizki temperaturi se pod vplivom teh «klic» začno zgoščevati vodne pare v izdaten ifet. Poleg raket in bomb so v Ameriki začeli uporabljati v ta namen tudi letala,
V Novi Mehiki je profesor Schaefer začel delati ekono-mičnejše poizkuse, da bi omogočil uporabljanje teh novih sredstev vsem kmetovalcem. Na neki planini je zažgal veliko količino mešanice srebrnega jodata z lesnim premogom. Topel zrak je visoko dvignil kristale jodata. Na popolnoma Jasnem nebu s« j« pojavil ogromen oblak in Izdaten dež je zalil 650 kvadratnih kilometrov zemlje.
1950. leta so v Franciji v dobi velike suše dosegli lepe u-spehe z umetnim dežjem. Los Angelos (ZDA) je z umetnim dežjem izdatno povečal ne samo količine vode, temveč tudi proizvodnjo električne energije.
Ko je v Sardiniji padla voda v bazenih na skrajni minimum ter j« pretila katastrofalna suša, so 40 dni izstreljevali (deževne* rakete ter tako izzvali dež, ki je dal 500 tisoč kubPnih metrov vode.
SLOVENSKI HMELJ ZA BRAZILIJO
Pred nekaj dnevi so odposlali z zagrebškega letališča 3000 kg hmelja slovenske hmeljarske zadruge «Wme<-ad» iz Žalca. Hmelj je kupila brazilska tvrdka Cayru v Rio de Janei-ru v Braziliji. Letalo je pr«s-neslo tovor hmelja v Zuerich, kjer ga je prevzelo neko brazilsko letalo. To je prva večja pošiljka slovenskega hmelja za Brazilijo.
KONFERENCA ZA KRMO V PARIZU
V Parizu se je začela 23. t. m. konferenca za krmo, ki jo je organizirala Organizacija združenih narodov za gospodarstvo in prehrano FAO skupaj z evropsko živinsko federacijo. Konferenca je sklicana zaradi težkega stanja glede krme v Evropi in bodo na njej sodelovali mnogi evropski strokovnjaki za krmo. Delegati Jugoslavije na tej konferenci bodo prof. dr. Belič Jovan in dr. Cedomir Obrače-vič,, oba iz Beograda,
NERED V SOVJETSKIH KOLHOZIH
Zaradi razpravljanja in tatvin krme v sovjetskih kolhozih ter zanemarjanja živine je moral javni tožilec kazahstanske sovjetske republike izdati nalog za splosno preiskavo na kolhozih te srednjeazijske republike. Stroge kazenske ukrepe bodo izvajali "proti tistim, za katere bodo ugotovili, da so s svojo nemarnostjo zakrivili pogin živine.
Dopisujte
v rubriko
jas nasiti vasr
»L ]*■ Vremenska napoved za danes: *-A spremenljivo oblačno vreme z vmesnimi oblačitvami. T emperatura brez bistvenih sprememb. Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 15.3 stopinje; najnižja 8.9 stopinje.
TRST, nedelja 29. marca 1953
PRIMORSKI DHEVMIK
TF’1*  —> ^
Maš tedenski
pregled
(Nadaljevanje s 3. strani)
kar je bila potrebna celo sprememba členov 70, 77 in 7$ so. vjetske ustave, 1300 poslancev, ki so se iz vseh krajev ZSSR pripeljali v Moskvo, je, kot bi trenil, opravilo svojo dolžnost in se spet vrnilo domov.
Sovjetska vlada je obsegala, dokler je bil Stalin še živ, 53 ministrstev in dva «državna komiteja«. Zdaj se je njihovo število znižalo na 25 (in dva komiteja); od novih ministrstev jih je deset obstajalo že prej in se jih reforma ni dotaknila, medtem ko je nastalo ostalih 15 iz 43 prejšnjih. Od 25 ministrov (v vladi je še Kaganovič kot minister brez listnice) rv.ujo Štirje naslov prvih ministrskih podpredsednikov — Berja, Molotov, Bulganin in Kaganovič. Kasneje se jim je na pol pridružil še Mikojan, ki pa ima samo naslov «podpredsednika vladen in torej ne spada med »prven.
Malenkov je izjavil pred vr. hovnim sovjetom, da je Stalin že dalj časa nameraval izvesti podobno reorgantzacijo in da so zdaj *v zvezi s hudo izgubo, ki smo jo utrpeli» pospešili izvedbo že dozorelih organizacijskih sprememb. Da je bila ta reforma dejansko potrebna, ni težko razumeti, kaj. ti ogromni aparat sovjetske vlade je povzročal samo zmedo in škodo zaradi razcepljenosti na nešteto sektorjev, ljubosumnosti med njimi in skrajno slabe koordinacije.
Značilno pa je — če je Malenkov govoril resnico o Stalinovih načrtih, in to nikakor ni izključeno — da Stalin ni imel poguma izvesti tako obsežne reforme. Ta reforma namreč dejansko pomeni vojno napoved tistim vrhovom sovjetske birokracije, ki so se vgnezdili v ministrstvih. Posredno pa prizadeva, kot vsako krčenje aparata, birokracijo v celoti. Birokracija pa je poleg policije glavna opora sovjetskega režima. #Tehnična inteligenca», kot se birokracija v Rusiji uradno imenuje, šte-je zdaj morda dva ducata milijonov ljudi in je tista nova aristokracija, ki na eni strani vzdržuje sovjetski sistem, na drugi strani pa živi od izkoriščanja neverjetne bede večine ljudstva.
Malenkovu, ali tistim, ki so skupno z njim izvedli to reorganizacijo, torej mi mogoče odrekati poguma — vprašanje pa je, kako daleč bodo mogli, smeli in hoteli iti po tej poti. Prvi korak sicer logično terja
SPOR MED STANOVALCI IN UPRAVO IACP V STRAŽICAH
Stanarino je mogoče povišati
samo t primeru deficitnega proračuna
Ustanovili so organizacijo Zvezo stanovanjskih najemnikov ljudskih hiš v Gorici
GORICA, 28. Ze dolgo časa je med stanovalci ljudskih hiš v Stražicah in upravnim odborom ustanove spor zaradi njegovih namer po zvišanju dosedanjih stanarin. Lansko leto ustanova zaradi odločnega stališča najemnikov ni mogla prilagoditi poviška, predvidenega na stanarine za leto 1952.
V četrtek: zvečer pa je bil v dvorani Cral v Stražicah skupni sestanek vseh stanovanjskih najemnikov IACP. V predsed-ništvo je bilo izvoljenih 6 oseb, zatem pa je predsednik odbora nrikazal položaj. Obvestil jih je o pogajanjih med odborom in upravo ustanove ter predložil v odobritev dva različna predloga za nadaljevanje dela odbora, ki bo poskušal doseči premirje pri ustanovi, seveda ne na škodo stanovalcev. Prvi predlog se nanaša na stanovanjski zakon od 23. maja 1950. leta, po katerem ustanova lahko zviša stanarino le v primeru deficita v proračunu. Nova stanarina pa bi prišla v poštev šele od trenutnka odobritve predloženega proračuna dalje. Drugi predlog je za začasno povišanje stanarine po dogovoru med ustanovo in najemniki, dokler ne bo stopil v
ganizacije in mu poverili začasno vodstvo nove organizacije.
delavski okraj, je bil zelo živahen. Po govoru predsednika odbora je sledila živahna diskusija. Končno je bil z veliko večino glasov izglasovan prvi predlog.
V nadaljnjem razpravljanju so prisotni odobrili dosedanje delo odbora in ga pooblastili voditi razgovore z upravo ustanove IACP. Končno so Sklenili ustanoviti posebno organizacijo, ki naj se briga za pravice stanovanjskih najemnikov in ki naj bi se imenova-! nični šoli v prihodnjem šol-la Zveza stanovanjskih najem- skem letu. Prizadeti si orne-nikov ljudskih hiš v Gorici, njeno uredbo lahko ogledajo Odboru so prisotni predložili j na sedežu šolskega skrbništva naj doseže priznanje nove or-1 na Korzu Verdi,
Vesli za neslalne učile*je
GORICA, 28. — Šolski oskrb. nik v Gorioi sporoča vsem prizadetim, da je izšla pred časom ministrska uredba za ime, novanje nestalnih učiteljev na srednjih šolah, klasični in realni gimnaziji, učiteljišču in teh-
Da bi se preživljali so tihotapili cigarete
Mladeniče so obsodili na denarne kazni
GORICA, 28. — Na včerajšnji razpravi na goriškem kazenskem sodišču so sodili trem tihotapcem cigaret «Nazionali esportazione«. Gre za 24-letne. ga Ivana Canazza iz okolice
Padove. 21-letnega Pavla Bor-veljavo novi zakon, ki bo ure- , ghija iz Benetk in 23-letnega
jal odnose med najemniki in gospodarji.
Sestanek, katerega se je udeležilo veliko število poglavarjev družin in predvsem delavcev, kajti Stražice so poznan
tudi drugega, dvomljivo pa je, ali si ga sme današnje kremeljsko vodstvo privoščiti.
Ne bi pa bilo nič čudnega, če bi moskovski voditelji v tem položaju želeli malo predaha v zunanji politiki, zlasti še, ker je Stalinova smrt že sama po sebi, brez reorganizacij in drugih posegov, vzbudi-la v ZSSR vrsto resnih notranjih problemov in nedvomno sprostila močne centrifugalne tendence.
Ce je torej kaj na sovjetski mirovni ofenzivi, jo narekujejo notranji razlogi in ne pomeni drugega kot priznanje slabosti sovjetskega sistema in režima.
Davida Cortellija brez stalnega bivališča. Vsi trije so bili že sojeni. Sodišče jih je po zaslišanju raznih prič spoznalo za krive in obsodilo prvega na 62.160 denarne kazni, drugega na 61.560 in Cortellinija na 31.200 lir. Vsi trije so financar jem izjavili, da so kupili cigarete z namenom, da jih bodo prodajali izven Tržaškega o-zemlja in si tako prislužili nekaj denarja. Prva dva je finančna policija našla na bloku v Tržiču, ko sta se peljala z vlakom iz Trsta. Tretjega so pa izsledili fmancarji v kavar. ni Bologna v Gorici, ko je pro. dajal tobak.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
GORICA, 28. — V goriški občini je bilo od 22. do 29. marca t. 1. 11 rojstev, 9 primerov smrti, 8 oklicev in 2 poroki.
ROJSTVA: Anton Di Dome-nico, Jurij Gorjup, Fulvij Marchesan, Salvatore Cirmi,
Gigliola Tomasin, Klavdij PiL Ion, Peter Beltram, Maria Pia Pahor, Robert Ferigo, Susetta Šuligoj, Franc Jacumin.
SMRTI; 64-letna gospodinja Karolina Dernovšefc vd. Misi-goj, 80-letna gospodinja Alojzija Leban vd. Bogataj* 58-!et-ni mehanik Virgilij Gaggio, 44-letni delavec Jožef Gallo, 56-letna gospodinja Karolina Sturm por. Sturm, 61-letna gospodinja Alojzija Miniussi por. Mauchigna, 49-letna gospodinja Rozina Hvala, 28-letna gospodinja Lilijana Corso, 86-letna gospodinja Uršula Lutman vd Buffolini.
OKLICI: trgovec Agnello La. manda in gospodinja Marija Lodatti, delavec Jordan Mauri in tkalka Roza Mučič, inženir Miran Pavlin in učiteljica Milena Jerkič, delavec Dominik Brajnik in gospodinja Marija Pecoraci financar Alojzij Rec. chiutti in gospodinja Mila Cor-denos, pek Armando Nicolussi in gospodinja Nives Violino, geometer Otello Del Piccolo in računovodja Bruna Bisaj, geometer Franc Nicoletti in gospodinja Renza Resemini.
STARA IN ZNANA TVRDKA
Poletni urnik
trgovskih obratov
Zveza trgovcev za gorišfco pokrajino sporoča vsem prizadetim, da s 1. aprilom t. 1. stopi v veljavo letni urnik vseh trgovinskih obratov, ki je predviden v prefektovem odloku št. 15840-III od 8. oktobra 1951.
Urnik je naslednji;
Pekarne od 6.30 do 12.30 in od 16. do 18.; mlekarne od 6.30 do 12.30 in od 17. do 19.30; trgovine jestvin in drogerije od 8. do 12.30 in od 16. do 19.30; trgovine z galanterijskimi in . industrijskimi predmeti od 8.3J i do 12.30 in od 15.30 do 19.30; že-1 leznina od 8.30 do 12.30 in od '
15. do 19.; trgovine s sadjem in zelenjavo od 8. do 12.30 in od
16. do 19.30; prodajalne kuriva od 8. do 12. in od 14. do 18.; trgovine avtomobilov, motorjev in pritiklin od 8. do 12. in od 15. do 19.; trgovine koles in pritiklin od 8.30 do 12.30 in od 15.3Q do 19.30; cvetličarne od 8. do 12.30 in od 15.30 do 19.30; trgovine kmetijskih proizvodov od 8. do 12.30 in od 15.30 do 19.; slaščičarne brez policijskega pooblastila in tiste, ki delujejo s pekarnami od 7.30 do 22.30; Urnik pokritega trga urejuje županstvo. Poslovanje mesnic: v ponedeljek zaprte ves dan; v torek od 6.30 do 13.; v sredo od 6.30 d0 13.; v četrtek od 6.30 do 13.; v petek 6.30 do 13.; v soboto ali pred praznikom od 6.30 do 13. in od 16. do 20.;
nedeljo od 6.30 do 11. Napovedani urmk je v veljavi v vseh občinah pokrajine.
DEŽURNA LEKARNA
GORICA, 28. — Danes posluje samo dopoldne lekarna Kuerner na Korzu Italia. Ves dan in vso noč Pa posluje lekarna Venuti v Ul. Rabatta št. 18 - tel. 24-24.
i 1 litri ...J v :I i 1		_gg y i ' i||
PO 18. KOŠARKARSKEM DVOBOJU MED OBEMA DEŽELAMA JE BILANCA IZENAČENA		
Nerazpoloženi Franco; proli Italijanom z 52-4	[i izen 7 (24-	bili 21)
Z današnjo zmago nad Francijo (52-47) je Italija izravnala bilanco. Obe moštvi sta sedaj zmagali devet krat, razmerje košev pa je 653 proti 666, še vedno v korist Francozov.
Italijanski uspeh je zaslužen. Ves čas tekme so bili v prednosti; njihovi igralci so po začetni nesigurnosti igrali vse bolje in v drugem polčasu prevzeli igro popolnoma v svck je ro.te. imeli so olajšano nalogo zaradi slabega dne francoskega moštva, ki danes ni pokazalo svoje vrednosti. Z izjemo mulata Antoineja, ki se je uveljavil kot strelec in Per-nicenija ki je vodil igro, so vsi drugi bili povprečni. Zlasti je zatajil Dessemme, čeprav je edini od Francozov izkoristil preko 50 odstotkov osebnih napak. Ostali so v tem popolnoma zatajili. Schlupp je v drugem polčasu zaradi štirih osebnih napak igral zelo previdno, a je končno vendar moral zapustiti igrišče. V začetku drugega polčasa so Francozi predstavili svojo drugo petorko; napad je vodil Gallay, in v tem času realiziral nekaj lepih košev.
Italijani so začeli tekmo v osnovni postavi s četvorico Borlettijevih igralcev in Can-no iz Gradiške. Boljšo igro nasprotnikov pod košem so nadomestili z hitrimi protinapadi, s katerimi sta Stefanini ter deloma Romanutti pripeljala svoje moštvo kmalu v vodstvo. Poleg obeh proslavljenih igralcev je ugajal Pagani, v drugem polčasu tudi Cerioni. Tržačan Posar ni razočaral, čeprav je igral samo nekaj minut v drugem delu.
Francozi so izgubili tekmo, ko so nekako sredi drugega polčasa pri stanju 33-36 zaradi nekaj napak zamenjali rezervno moštvo s standard teamom. Proti vsem pričakovanjem se igralci niso več znašli med seboj, morda tudi zaradi vedno večjega pritiska Italijanov. 6 minut pred koncem je stanje kljub vsem naporom bilo 35-43. Gostje so postavili na igrišče Gallaya in v zadnjih minutah začeli s «pressinogom», toda vse zaman. 32 sekund pred koncem, ob zadnji prekinitvi igre, je stanje bilo 45-52. Tekma je bila zgubljena in ko sta sodnika Pfeuti (Švica) in Turgot Atakol (Turčija) poslala igralce na počitek, se je ob velikem navdušenju občinstva na tabeli blestel naslednji rezultat 52-47.
Tracuzzl je z današnjo zmago prestal ognjeni krst. Francoze štejejo namreč za najmočnejše nasprotnike, kar jih je danes na igriščih zahodne Evrope in proti njim so Italijani v zadnjih letih od sedmih zmagali na eni sami tekmi.
V predtekmi so «mladi» (vendar ne preveč) porazili s tesnim rezultatom moštvo a-meriških vojakov «A11 star«. Rezultat je isti kot v glavni tekmi 52:47	(28:21). Igra je
bila ves čas izenačena, vojaki so pokazali večjo vigranost, i-gralci B reprezentance pa so izkoristili protinapade ter bili poleg tega bolj okretni od telesno močnejših nasprotnikov. 42 sekund pred koncpm je pri stanju 49:47 Furlani realiziral osebni strel, Damiani (med najboljšimi na igrišču)
pa je takoj nato prodrl po krilu in postavil končni rezultat. Med Američani je igral zelo inteligentno Mascioni, ki ga poznano iz tekem domačega moštva.
m. v.
TURNIR V BUKAREŠTI
Jugoslovani izpadli
Na svetovnem prvenstvu v namiznem tenisu v Bukarešti je bilo danes največje presenečenje poraz dveh kandidatov za svetovnega prvaka: Sti-pek (CSR) je premagal Bergmana (Angl.) s 3:1, Tokar (CSR) pa Leacha (Angl.) s 3:2. Dolinar je zgubil z Roothoftom z 0:3, Madžar Kocjan je premagal Francoza Lanscoia, Ceh Andreadis pa Madžara Sep-peszyja. Od Jugoslovanov se je plasiral le Harangozo z zmago nad Romunom Reiterjem s 3:0. Po zadnjih vesteh pa je tudi on izpadel, ker je nato izgubil z Andreadisom z 0:3. Tako so vsi Jugoslovani izpadli iz nadaljnjega tekmovanja. Finalne igre bodo jutri.
NAJZANIMIVEJSE SREČANJE XII. KOLA:
Najdort-Gligorič
Na mednarodnem šahovskem turnirju v Mar del Plati so danes odigrali XI. kolo. Naj-dorf je v 31. potezi premagal Eliskasesa, Gligorič pa je prekinil v boljši pozicij proti Jau-reguiju.
Danes so začeli igrati XII. kolo. Najzanimivejše v tem kolu je srečanje med obema tekme* cema za prvo mesto Najdorfom in Gligončem.
KINO
VERDI. 15: «Prisega Siouxov», C. Helton.
VITTORIA. 15:	«Gospa brez
kamelij«, L. Bose.
CENTRALE. 15. «Sedmorica velikega voza«, E. Rossi Drago in P. Cressoy.
MODERNO. 15. «Proces mestu«, A. Nazzari in S. Pam-panini.
STANDREZ. 18. in 20.15: «Rim ob 11.», C. del Poggio in M. Serato. — Tudi v ponedeljek ob 20.30.
Prvovrstne likerje, žganje in sirupe dobite pri stari TVRDKI
J
Posebnost: krema maršala, slivovka, tropino vec, jajčni brandy
TRSI, Ul. Xydias 6 Tel. 96332
Restavracija „VI190 KOPER w
LJUBLJANA, Gradišče 13
Točilnica »VINO KOPER"
LJUBLJANA, Titova c. 12
Restavracija „¥1190 KOPERu
CELJU, Prešernova ul. 2
1/ednn v zalogi originalna odprta in butoljska
istiska vina
Ob vsakem času topla in hladna jedila
PRVOVRSTNA POSTREŽBA
Dr. N. G1GLIA
ZDRAVNIK KIRURG ZOBOZDRAVNIK
Izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. — Zdravi z najmodernejšimi sistemi.
Sprejema od 9. do 13. ure in od 15. do 20. ure.
TRSI - Ul. Torrebtanca St. «3
(vogal Ul. Carducci) - Tel. 71-18
in cilajle
Pii motiki dnevniki
TULI
RUDOLFU
ki se je preselila v
Ul. della Giiardia 15
tel. 95089
z zadovoljstvom obvešča svoje odjemalce, da ima na razpolago novo vrsto šivalnih strojev svetovne znamke
si«
s križnim šivom za gumbnice, pritrjevanje gumbov in čipk ter vezenje brez okvira.
25-letno jamstvo. Naprodaj rabljeni poglobljivi stroji in v omaricah. Vzamemo v račun in dobro plačamo rabljene stroje. Popravila z jamstvom. Obročno odplačevanje po 50 lir dnevno brez predplačila- Brezplačen pouk v vezenju.
Velika izbira vseh vrst kuhalnikov in štedilnikov na plin, tekoči plin, elektriko, les in premog, najboljših znamk
Najlepši darilni predmeti, servisi iz porcelana, stekla, kristala, namizni pribor iz nerjavečega jekla
Vse za gostilne, bare in dom
Naravna in umetna svila za sita in mline pri
liriki EEf.ŽE
T R S T - Trg S, Giovauni X
ibtDLtG
HIJKL
AVTORIZIRAN MALI OBRTNIK IZDELUJE NAGROBNE SPOMENIKE IZ NAJBOLJŠIH KRAŠKIH IN TUJIH MARMORJEV. SLIKE NA PORCELANU, BRONASTE CRKE IN LUČKE, PRORAČUNE BREZPLAČNO, POSTAVITEV IZVRŠENIH SPOMENIKOV Z GARANCIJO.
Stanko Zidarič
ŠEMPOLAJ ŠT. 4 (Nabrežina) m
C K N K Z n E It N E OLAJŠAVE l*RI PLAČU.17
KROJAČN1CA ZA ŽENSKE IN MOŠKE
JOSIP KRAVOS
TRST, Ul. Brandesia 53, Sv. Ivan ki zadovolji in se trudi, da ugodi vsakemu okusu
NAROČNIKE v Jugoslaviji, ki še niso poravnali naročnine, vljudno prosimo, da to store še pred kon em tega meseca, sicer bomo primorani list ustaviti.
Naročnino nakažite na :
ADIT — Ljubljana tek. štev. rč. 606-T-892.
vas na sledeče cone Trsta: 15.20:
RA »10
Opozarjamo
oddaje: Jug. cuuc i rsia: io zu:	-------- .. j
Šopek slovenskih narodni h pesmi; 18.30: Popularne ^ be slovenskih avtorjev po jo moški zbori. — Trst I ••	•
Orkester Glasbene Matice v Trstu. — Trst I-: 22.00. cert pianistke Marise Can deloro.
fi&utev-,
Id 'Vdd Ct-ČčVUl!
Prispela je nova pošiljka
pomladanskih elegantnih čevljev
ta iendiie in tnoiUe
Trgovina G EC
TRST - ROJAA, Trg tra i 2
21% ^ j
Fotografski
laboratorij
RAZVIJANJ E KOPIRANJE POVEČAVE REPRODUKCIJE DOKUMENTOV HITRA POSTREŽBA IZDAJE INDUSTRIJSKIH IN REKLAMNIH FOTOGRAFIJ FOTOGRAFIRANJE BELO IN ČRNO IN V BARVAH
ZA POSVETOVANJA IN PRORAČUNI TELEFONIRAJTE BREZ OBVEZNOSTI NA
l N D V S T R I
Dajajte vrednost t proizvodom s t°t0^ ^ firanjem pri tiste,n^, vam lahko napr^
bar*ah
še v črnem m
95-073, 90-81]
... od fteičene ute do-
itfiOfiO-infette daicatdke
Nad 1(10 vmcev Mn*
Najboljša kakovost uporabljenega materiala poudarja vrednost ZNAMKE	-
Izdelovanj e po zadnjih iznajdbah modern	^
POPOLNO JAMSTVO NAJNIŽJA CENA
Te prednosti Vam nudi samo znamka
Mizarji i D.„. podjetniki iciwe, mace
kmetovalci! ,tiw# ln trdxh
  ........... lesov tn tra-
me nudi najugodneje
IBS!
visle Souninu 74 lel. 90441
IVAN
IZVOZ
ZALOGA TRDEGA LESA IN GOj
tlRAHI: UI..CRISP1 TUL#*-*®,*
Skladišč«: Ul. dcllo Milizie sL 17-1« - Tal-H®'
ki
m todicm
Odgovorni m edink STANISLAV HbNKO - UREDNIŠTVO ULICA MONTECCH1 Sl b III naa	Telefon številka »8-808 m r4 638	-	Poštni
predal	502 — UPRAVA ULICA SV FKANCISKA št. 20 — Telefonska številka 73-38 — OGLASI: od 8. do 12 30 in od 15	18	— Tel
73-38 — Cene oglasov. Za vsak mm vlšme v širint l stolpca trgovski 60 finančno upravni 100. o sin rtn.ee »o lir - Za FLKJ za vsak mn. širine 1 stolpca 7.3 vse vrste oglasov po 25,- din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT Podružn Gorica Ul S Pelliro I It Te' 33-82 - Rokopisi se ne vračajo
NAROČNINA Cona A: mesečna 350, tetitletna »00, polletna 1700 celoletna 3200 l|r. Fed ljud. repub. Jugoslavija: Izvod l0'	p,ni**'** fr5].
Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — za Jugoslavijo: Agencija demokratične«®	I’ 2<> ^
Ljubljana Trg revolucije 19 tel 20-009 tekoči račun prt Komunalni banki v Ljubljani 606 • T • 892 — Izdaja Založništvo tržaške«® "