TRST, petek 25. oktobra 1957 Leto XIII.. Št. 251 (3789) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94.638, 93.808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: tiL, MONTECCHI it, 6 II D3d, ■“ TELEFON 93-801 IN 94-638 PoJtni Drcdal 559 ““ UPRAVA* 131 SV ITRANCISKa 20 '''^i , _ J«*?. 7* >«* - £T». - c|VNEFS^ fc £ Postni "£E2»"£ vi«in*. „ ‘ —r ......................... —----*• w *u vo* u.-io. - Actciuu j/-ooo — c. t, in ti uvjtl. az*.j v: /.a vsak mm _ v Širini 1 stolpca: trgovski 80. finančno-uoravm 180, osmrtnice 90 lir . Za FLRJ za vsak trm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 8500, celoletna 4900 Ur. • FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tel, 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB . 1. 2. 375 • izdala založništvo tržaškega tiska IJ. ZOZ . Trst Danes predzadnji razgovor v Beli hiši Ustanovitev jedrske in raketne skupine in šest predlogov tajnika NATO Spaaka Oboje kaže na pospešeno vojaško in znanstveno sodelovanje spričo domnevno povečane sovjetske nevarnosti - Ameriška raketa «Far-Side» dosegla višino 1500 km DANES . Američani so sporočili, da J® raketa «Far Side» dosegla najmanj 1500 km višine, Ai°goče pa tudi 6500 km. predvčerajšnjim pa so spo-rocili, da so uspešno preizkusili prvo tretjino «Van-8uarda,>, ameriške umetne jnne. Mogoče bomo jutri brali novo podobno vest, kajti Američane je sovjetski *kputnik» mnogo bolj pripadel kot si v Evropi milimo. »Sovjetska prednost ne more biti rezultat sreč-nega naključja: imeti morajo številno skupino znanstvenikov, inženirjev in specializiranih delavcev z zelo razvitimi pomožnimi industrijami. Vse pa je spretno rganizirano in pod dobrim vodstvom ter obilno finan-ktrano,., To pomeni, da Za-°d tvega zaostalost glede napredka v znanosti in teh-b?ki. gr(ia zadeva...*, Pls® slavni ameriški novinar Lippman in trdi, da anaeriško blagostanje delu-kot uspavalno sredstvo, f*a v ZDA vlada filistrstvo b makartizem, da se je in^dbik na Po1 umaknil ,b da ni zastave, okrog ka-u re bi se ljudstvo zbralo, ar vodi v dogodke, kakrš-so v Little Rocku in povzroča, «da smo na vi- Pasaem morJu brez kom- rardi-se’ da Poročilo o vče-. jsnjih razgovorih v Beli d ji’} dokazuje, kako so vo-in 7n evropskega Zahoda (jj ^b>A razumeli zastoj tu-brez Lippmana in znan-da k-lk* Pa hitijo s poskusi, no n nadoknadili zamujeni,;. ^rav to — ne pa topa rednji vzhod, še manj razorožitev — je trenutka ®avno> kar jih skrbi, bi ^orožitev v svetu skr-ska teh dneh slabotna Ir-. fer ’ ki je predlagala kon-Or, bCo na najvišji ravni za komllltev’ ki bi bila prvi ve ivt na poti do razorožit-dom ala in miroljubna Ju-krptavi-ia Pa je dala kon-izstrmL Pobudo, naj se vsi 1 in vse vsemirske licJRave, ki jih tako mrz-ljai° Preizkušajo, uporab-ter V ■ niiroljubne namene at0mnai s® prepove izvoz držal ga orozia v druge WASHINGTON, 24. — Razgovori med Eisenhower-in Mac Millanom ob navzočnosti obeh zunanjih ministrov so se nadaljevali danes zjutraj v Beli hiši. Po razgovorih so objavili sledečo skupno izjavo: «Na današnjem jutranjem sestanku so predsednik, ministrski predsednik, državni tajnik in tajnik v Fo-reign Officeu podali kratko poročilo o splošni vsebini svojih včerajšnjih privatnih razgovorov. Vse štiri osebnosti so poudarile dejstvo, da je namen tega sestanka proučiti sredstva, s katerimi obe državi lahko v večji meri koristita svobodnemu svetu in v tem namenu način, kako naj se njih viri uporabljajo skupno in izkoriščajo s čim večjo učinkovitostjo. V ta namen sta Predsednik in ministrski predsednik sklenila ustanoviti dve študijski skupini, in sicer: 5. skupino, ki ji bosta predsedovala admiral Strauss, Predsednik ameriške komisije ta atomsko energijo, ter sir Edwin Plowden, predsednik britanske oblasti za atomsko energijo; 2. skupino, ki ji bosta predsedovala sir Richard Powell, stalni tajnik britanskega o-orambnega ministrstva in Do-nald Quarles, podtajnik v a-meriškem obrambnem departmaju. Skupina Strauss-Plovvden i-Pja nalogo pripraviti priporočila o odnosih in sodelovanju Pa jedrskem področju. Skupina Powell-Quarles ima nalogo Pripraviti priporočila na področju vojaške obrambe zlasti ta na področju izstrelkov in balističnih naprav. . V direktivah predsednika 'n ministrskega predsednika s,e je poudarilo, da je treba Pelo (eh dveh skupin voditi v skladu z vodilnim načelom ®estanka, t. j. ugotoviti, kako naj obe državi bolje služita svobodnemu svetu.» Iz skupne izjave, ki so jo Pojavili po današnji prvi plenarni seji, se da sklepati, da *ia se Eisenhower in Mac Mif-an načelno sporazumela o Potrebi tesnega sodelovanja med ZDA in Veliko Britanijo na jedrskem področju. Obe skupini, ki sta bili ustanovljeni, bosta verjetno že nocoj predložili Eisenhovverju ln Mac Millanu svoja prva ?Plošna priporočila. V pooblaščenih krogih pa domnevajo, ?a se bo delo teh skupin verjetno nadaljevalo še po za- ključku sedanjih razgovorov. Skupinama se bodo baje pridružili še nekateri člani ameriškega kongresa, ker je glavna ovira vprašanje spremembe ali ukinitve zakona Mac Mahon, ki brani ameriški vla. di, da sporoči kaki drugi državi ameriške atomske tajnosti. Na današnjih razgovorih so obravnavali tudi druga vprašanja. Čeprav poročilo tega ne omenja, domnevajo, da so govorili tudi o sirsko-turški krizi. Načelnik tiskovnega urada Bele hiše Hagerty je izjavil, da se angleški in ameriški voditelji zavedajo, da bodo glede nekaterih vprašanj, o katerih se razgovarjajo, potrebne zakonodajne pobude, da se omogoči tesnejše sodelovanje. Bela hiša je dalje sporočila, da bo končo poročilo, ki bo objavljeno jutri, zelo izčrpno in jasno. Danes popoldne je prišel v Washington tudi glavni tajnik NATO Spaak, ki ga je na letališču sprejel Foster Dulles. Ko je Spaaka pozdravil, je Dulles izjavil, da je njegov prihod v trenutku, ko se predsednik Eisenhower razgovarja z Mac Millanom, »srečno naključje«. Dodal je, da se bodo uradni razgovori s Spaa-kom tikali istih argumentov, o katerih govorita Eisenho-wer in Mac Millan. Popoldne se je Spaak razgovarjal z Dullesom pozneje pa z Mac Millanom. Predstavnik predsednika Eisenho-werja pa je sporočil, da se bo Spaak udeležil predzadnjega razgovora med Eisen-howerjem in Mac Millanom, ki bo v petek v Beli hiši, V govoru, ki ga je imel v klubu za tisk, je Spaak izjavil, da ZDA ne morejo več same rešiti vprašanj, ki jih je »sovjetsko izzivanje postavilo svobodnemu svetu«. Predlagal je: 1. tesno vskla. ditev zunanje politike vseh držav članic NATO. 2. ZDA naj dobavijo svojim evropskim zaveznikom najbolj moderno orožje. 3. Koordinirajo naj se znanstvena raziskovanja, ki so jih začele vse ((svobodne države«. 4. Ukinejo naj se omejitve o sporočanju jedrskih informacij zaveznikom ZDA. 5. Vse države NATO naj skupno uporabljajo svoja gospodarska bogastva.^ 6. Koordinira naj se pomoč, ki jo zahodne države dajejo neza- dostno razvitim državam, predvsem pa tistim, ki so pri-pravljane upirati se »komunističnemu izsiljevanju«. Clan zunanjepolitičnega odbora ameriškega senata Mike Mansffield je predlagal ustanovitev ameriškega ministrstva za znanstvena raziskovanja, ki naj ima nalogo neposredno nadzorovati vsa posebna vprašanja. Izrekel se je tudi za «možgansko skupnost« med 3DA in državami Evra-toma. V svojem govoru je demokratični senator svetoval ameriški vladi, naj uvede obsežen sistem študijskih štipendij za nadarjene učence za znanost, zato da se znova pridobi zgubljeni čas v korist SZ. Senator je izjavil, da se je na podlagi statistik v enem samem letu izšolalo v sovjetskih šolah in univerzah 50.000 znanstvenikov in tehnikov prot: 28.000 v ZDA. Zatem je Mansfield zagovarjal skupno akcijo med znanstveniki ZDA in šestih držav Evratoma na področju termonuklearne energije in obvladanja vsemirja. «ZDA, je dejal senator, nimajo monopola nad «možgani». Ameri-šk’ in zahodnoevropski znanstveniki lahko skupno in v skupnem interesu napravijo mnogo več kakor lahko napravijo, če delajo brez koordinacije, kakor se dogaja sedaj in kakor se je dogajalo v preteklosti«. Medtem pa je poveljstvo ameriškega letalstva sporočilo, da so z uspehom izstrelili poizkusno raketo »Thor«, ki doseže povprečno 1500 milj višine. Raketo «Thor» pripravlja letalstvo in tekmuje z voj-ko, ki pripravlja raiketo »Jupiter«. Kakor javljeno, so v torek zvečer izstrelili z istega oporišča v Cape Canaveral raketo «Jupiter». Do sedaj so izstrelili pet raket vrste «Thor». Od teh sta se dva poizkusa ponesrečila, drugi trrje pa so imeli samo delen uspeh. Raketa «Thor», ki so jo izstrelili danes. je zletela mnogo više, kakor so predvidevali, in je dosegla hitrost 4250 milj na uro, ki je tudi niso predvidevali. Ameriško letalstvo je sporočilo tudi, da so v ponedeljek z uspehom preizkusili raketo »Far - Side«. Predstavnik mornarice je izjavil, da je bila raketa opremljena z radijskim aparatom in da so lahko sprejemali njene znake. Dodal je, da ne morejo še potrditi, ali je raketa, kakor zatrjujejo, res dosegla višino 6400 kilometrov, pač pa so praktično gotovi, da je presegla višino tisoč milj (1500 kilometrov). Poleg tega je letalsko poveljstvo sporočilo, da so izstrelili tudi raketo vrste «Bo-marc« proti nčkemu letalu. Ta raketa ima akcijski radij 5uo kilometrov in dvakrat tolikšno hitrost kakor zvok. Namenjena je protiletalski obrambi mestnih področij, «»------ V Švedska vlada brez agrarcev STOCKHOLM. 24. — Agrarna stranka je sklenila, da izstopi iz vlade ter je tako |iovzročila vladno krizo. V švedski vladi, ki ji predseduje Tage Erlander, so bili štirje ministri člani agrarne stranke. Odstopili so po sklepu vodilnega odbora stranke. Čeprav ni naveden vzrok izstopa agrarcev iz vlade, je vendar verjetno, da ga je treba iskati v nesporazumih pri nedavnem referendumu o sistemu pokojnin. Ni izključeno, da ne bi Erlander lahko vlade samo izpopolnil s predstavniki lastne stranke ter tako sestavil manjšinsko vlado. Alžirci začeli splošno ofenzivo TUNIZ, 24. — Delegacija alžirske narodnoosvobodilne fronte v Tunlzu je objavila izjavo, s (katero javlja, da je alžirska osvobodilna fronta začela ((koordinirano vojaško akcijo na vsem ozemlju«. ((Ofenziva, dodaja poročilo, se je začela 20. o/ktobra ob fretji obletnici alžirske revolucije in zajema vse ozemlje Alžira od morja do saharskih meja.» -—.«» ---- Izjave Žukova o obisku v FLRJ TIRANA, 24. — Sovjetski obrambni minister Eukov, ki je na obisku v Albaniji, je prisostvoval s svojim spremstvom vojaškim taktičnim vajam nekaterih enot albanske vojske. Na velikem zborovanju v Tirani je maršal Zukov izjavil: ((Vodilni krogi v ZDA so sedaj glavni krivci za povečanje mednarodne napetosti, ki je dosegla višek na Srednjem vzhodu z vojaškimi izzivanjem in z izsiljevanjem, ki- so ga organizirale ZDA in Turčija proti Siriji«. O svojem obisku v Jugoslaviji je 2ukov izjavil: «V Jugoslaviji so nas sprejeli z izredno prisrčnostjo kot največje prijatelje. prepričali smo se. da goji jugoslovansko ljudstvo iskrena čustva do sovjetskega ljudstva in do narodov drugih, socialističnih drža \ ob strani katerih je odločeno boriti se za mir, za miroljubno koeksistenco in za napradek vsega človeštva«. Delo odborov in skupščine OZN Irska predlaga konferenco na najvišji ravni za zmanjšanje napetosti kot prvi korak na poti razorožitve Danes nadaljevanje razprave o sirskem protestu - Sirija vztraja, naj se ustanovi preiskovalna komisija OZN ■ Posvetovanja v Nev/ Yorku - Jugoslovanska resolucija o izstrelkih in vsemirskih napravah ■ Izjave Nehruja NEW YORK, 24. — Irski poslanik Frederick Boland je predlagal danes sklicanje konference na najvišji ravni za zmanjšanje mednarodne napetosti kot prvi korak na poti razorožitve. Predlagal je, naj se začnejo politični razgovori med velikimi državami, posebno pa med ZDA in SZ, med sedanjo debato o razorožitvi v političnem odboru OZN. Japonski zunanji minister Fujijama in sovjetski zu- nanji minister Gromiko sta imela danes privaten razgovor o razorožitvi na sedežu sovjetske delegacije v OZN. Japonski zunanji minister je prišel včeraj v New York, kjer je začel vrsto razgovorov, na podlagi katerih bo sprejet doikcnčni sklep o japonskem predlogu za prekinitev jedrskih poizkusov. Jutri bo Fujijama kosil s posebnim Eisenhowerjevim svetovalcem za vprašanja razorožitve Stas-senom, v soboto pa se bo sestal z egiptovskim zunanjim ministrom Favzijem. Jugoslovanska delegacija pa je predložila v političnem odboru resolucijo, ki poziva Sovjetsko zvezo in štiri zahodne velesile, naj pripravijo ukrepe, da se zagotovi, da se bodo medcelinske balistične rakete in vsemirske naprave uporabljale samo v miroljubne im znanstvene namene. Resolucija 'poziva pet velesil, naj se sporazumejo o prepovedi prenosa jedrskega orožja ali jedrskih snovi v vojne namene v druge države. Britanski zunanji ministei Selwyn Llcyd pa je danes ob dnevu Združenih narodov govoril po radiu v Washingtonu im je dejai, da navzočnost varnostnih sil OZN na področju Gaze prispeva k zmanjšanju napetosti na Srednjem vzhodu. Zatem je minister izjavil, ,da ima «delo OZN svoje omejitve«, in je pripomnil, da se nekatera vprašanja zaostrijo zaradi diskusije v OZN: ((Nekatere države, ki ostro reagirajo na vsako kritiko glede njihovih notranjih zadev, so vedno pripravljene uporabljati posto- Italijanska zunanja politika v središču zanimanja Pella je v svojem zavzel odločno stališče proti Siriji V parlamentu sta govorila tudi ministra Gonella in Moro - Togliattijeva izjava o socialistični združitvi - Pogajanja v PSDI za sestavo tajništva (Od našega dopisnika) RIM, 24. — Dejstvo, da se je italijanska delegacija v OZN vzdržala glasovanja ob turški zahtevi, da se razprava o turško-sirskem sporu odloži, je močno vznemirilo vse fanatike atlantizma. Med temi je seveda tudi Pacciardi, ki ga je zelo zadela tudi običajna vljudnostna fraza zunanjega ministra ob poslovilnem sprejemu na čast sirskemu veleposlaniku v Rimu. Toda palača Chigi se očitno danes strašno boji očitkov ne proti atlantizma, temveč že samo malenkostnega odstopa od »atlantske solidarnosti«. In tako je danes Arnsa razširila poluradno noto, s katero se pojasnjuje, da je italijanska delegacija v OZN ravnala popolnoma ortodoksno, ker je pač tako glasovala — pravzaprav se vzdržala — kot so to napravile Velika Britanija, Francija in druge zahodne države. Torej nikake lastne presoje ter samostojnega odločeva-nja ne glede na to, kaj bodo rekli drugi, temveč zgolj pri- iiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiitiiuiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiaiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiniiiitiiiiiiiiiiiHiiiiHHiiinHiiiiiniHHnH,,,,,,,!!! Dva delavca ubita in več ranjenih pri spopadih s policijo v Franciji Danes splošna stavka železničarjev ■ Mollet v težavah Demokristjani sklenili sodelovati v vladi PARIZ, 24. — Mcllet je danes popoldne poročal predsedniku republike o svojih dosedanjih razgovorih. Nekateri trdijo, da se je nameraval odpovedati mandatu. Toda Coty je baje vztrajal, naj nadaljuje z napori. Zaradi tega se je Moliet ponovno sestal s Pimn-yem. Toda tudi ta razgovor je bil brez rezultata, ker Molle-tov program desnice ne zadovoljuje. Po razgovoru je Pina.v potrdil, da večina njegove skupine nasprotuje Molle-tovemu programu, ter je dodal, da je Molletu povedal, da obstaja možnost sporazuma, samo če bi «on pristal, da z nami in z vsemi narodnimi strankami določi minimalni omejeni program za iskanje prave rešitve za nekatera nujna vprašanja«. Tudi demokristjani so danes pokazali precejšnje obotavljanje iz straiiu, da se ne bi kvalificirali preveč na levo spričc stališča, ki so ga zavzeli zmerni. Parlamentarna skupina MRP se je izrekla z 42 glasovi proti 23 za to, da od Molle-ta zahtevajo nova pojasnila o njegovem programu. Hoteli b,. naj bi Monet odložil načrte za socialne reforme, predvsem pa reformo šolstva, ki jo je že določila prejšnja vlada. Pozno ponoči pa se je vodstvo stranke z 28 glasovi proti 20 in tremi vzdržanimi izreklo za sodelovanje v Molletovi vladi. Skupina demokratične in so. cialistične zveze odpora ter skupina afriške demokratične zveze (21 poslancev) je sporočila, da je »za sedaj« naklonjena Molletu. Prekomorski neodvisni (10 poslancev) so pristali na sodelovanje v Molletovi vladi. Socialn, republikanci (bivši golisti), katerih voditelj Cha-ban . Delmas se je danes sestal s Pinayem, vztrajajo na temeljiti reformi ustave in ni- so še zavzeli dokončnega stališča. Mollet pa vztraja pri svojem programu. Kar se tiče zunanje politike, je poudaril, da je Francija odsotna z mednarodne pozornice v trenutku, ko se zdi, da sestanek Eisen-hower - Mac Millan napoveduje važne odločitve. Poudaril je potrebo okrepitve ((svobodnega sveta« pred nevarnostjo, ki nastaja s krizo na Srednjem vzhodu. Kar se tiče notranjega položaja, pa je Mollet sporočil, da namerava povečati izvoz in istočasno zmanjšati nadaljnji uvoz. Te ukrepe bi morali spremljati novo drastično varčevanje v upravi in davki za vsaj 200 milijard frankov. Omenil je nato možnost majhnega zvišanja mezd in je poudaril potrebo udeležbe delavcev pri upravljanju podjetij. Glede Alžira je Mollet ponovno predlagal svoj okvirni zakon, a je pristal na ponovno diskusijo o volitvah. Razen načrta za upravno reformo, katere namen naj bi bil okrepiti izvršno oblast in zagotoviti večjo stalnost vlade, omenja program glavne direktive, na katerih je slonel program njegove prejšnje vlade. Medtem pa se vedno bolj zaostrujejo sindikalni spori. Danes popoldne je prišlo v Saint Nazairu do incidentov, pri katerih sta bila ubita dva delavca, več pa ranjenih. Ranjenih je bilo tudi več policistov, ki so se spopadli z delavci. Do manjših incidentov je prišlo tudi v Nantesu. V vsej Bretagni vlada velika napetost. Oblasti se bojijo, da bodo današnji incidenti resno vplivali na splošno stavko železničarjev, ki je proglašena za jutri v vsej Franciji. iV. Saint Nazairu delavci že več časa stavkajo z zahtevo za I2-odstotno zvišanje mezd. Vodstvo ladjedelnic je zavrnilo njih zahtevo, a je poznejše ponudilo le majhen povišek, ki ga je predlagal posredovalec, katerega je imenovalo ministrstvo za delo. Zaradi nepopustljivosti delodajalcev so delavci stavko nadaljevali v presledkih in danes je vodstvo ladjedelnic enostavno napovedalo, da bo ladjedelnice zaprlo. Kmalu po 16. uri je veliko število delavcev obkolilo palačo ravnateljstva. Najprej so začeli metati kamenje in so nato vdrli v urade ter jih razdejali. Skupino policijskih agentov, ki so skušali posredovati. so demonstranti napadli. Prevrnili so tudi en policijski avtomobil ter več policistov ranili. Tedaj so prišla policijska ojačenja in policisti so demonstrante napadli s palicami ter z metanjem sol-zilnih bomb. Prišlo je do spopadov in pretepov, ki so trajali približno eno uro; policiji je uspelo demonstrante razgnati. Pred ladjedelnicami pa so ostale še večje skupine delavcev, ki so se spopadle s policisti. Manjši incidenti so se dogodili tudi v Nantesu, kjer sta že predvčerajšnjim bila ranjena glavni ravnatelj ladjedelnic Loire - Normandie in en sindikalist, ki je skušal demonstrante pomiriti. Za jutri so napovedana velika zborovanja v Nantesu in St. Nazairu. Policija je dobila ojačenja. Za jutri se pričakuje, da bo Francija ostala praktično paralizirana zaradi stavke železničarjev in v občinskem prevozništvu, ki je bila sklenjena sporazumno s Splošno zvezo dela in s krist-janskimi sindikati, medtem ko se socialistični sindikati nisi pridružili. Stavka bo popolna tudi pri pošti in telegrafu. lagoditev zahodnim državam, 1 se je sestal z novim veleposla-pa čeprav to pot ne skupno nikom Francije v Rimu Gasto-z ZDA. Da glede Sirije ni ni- nom Palevvskim. Ta je izrekel kakega piotiatlantizma, je končno dokazal Pella sam s svojim današnjim govorom v senatu, kjer se je postavil odločno na stališče proti Siriji. V svojem govoru je Pella najprej obravnaval gospodarske odnose Italije z inozemstvom ter se zavzel za povečanje izvoza. Glede odnosov z LR Kitajsko je rekel, da Italija »s pozornostjo upošteva možnost vedno večjega razvoja stikov na trgovinskem in kulturnem področju«. Najbolj pa je poslušalce v senatu zanimalo, kaj bo Pella povedal o Srednjem vzhodu. Pella je dejal, da se položaj na Srednjem vzhodu za. sleduje z budno pazljivostjo. Za sovjetsko prodiranje na to področje pravijo, da je v službi miru in neodvisnosti arabskih narodov, «toda v resnici je za druge namene«, je rekel Pella, ki ni nič povedal, če je lahko za mir in neodvisnost arabskih narodov kaka Eisenhowerjeva doktrina, to se pravi države, ki je od Srednjega vzhoda pač silno daleč na nekem drugem kontinentu. Rekel je je, da bi morala ta sovjetska penetracija navdajati z zaskrbljenostjo same arabske narode. O takojšnji vojni nevarnosti se ne more govoriti, vsekakor pa položaj ni brez nevarnosti. Italija pa namerava podpirati tiste postopke, ki lahko omogočijo prikazati svetovnemu javnemu mnenju neutemeljenost sovjetskih trditev, poslužujoč se pri tem svoje delegacije pri OZN. ((Želimo, je rekel Pella, da bi se Sirija prepričala, da se sama oddaljuje od svojih zakonitih nacionalnih namenov. Potem je še enkrat poudaril atlantsko politiko Italije v točkah, o katerih je že govoril pred dvema tednoma v poslanski zbornici. Da se je smer politike palače Chigi spremenila v proti-arabskem smislu, pa je potrdil zaupanje, v prijateljstvo in razumevanje Italije za težke probleme Francije zlasti v Severni Afriki, nakar mu je Zolj zagotovil odkritosrčno prijateljstvo. Kmalu za tem pa je Zoli sprejei maroškega veleposlanika ter tudi njemu zagotovil prijateljstvo. Zdelo bi se, da gre tu za dvolično italijansko politiko, toda to je videz, ker v resnici te dvoličnosti m. Za arabske narode, ki so se pred kratkim osvobodili ali pa se za svobodo še borijo, ima italijanska zunanja politika e-ventualmo lepe besede prijateljstva in razumevanje, toda dejanja italijanske solidarnosti so pa z državami, ki se sedaj izvajajo kolonialno nasilje in ki odrekajo arabskim državam pravico, da bi suvereno odločale o svoji usodi. Ob zaključku razprave o proračunu pravosodnega ministrstva je govoril Gonella, ki ni povedal kaj posebnega, v poslanski zbornici pa je i-mel dopoldne govor minister za prosveto Moro. V svojem govoru je pomanjševal pomen podpor, ki so bile priznane zasebnim šolam. Med drugim je zanikal veljavnost števila 409 tisoč, kolikor naj bi bilo v Italiji analfabetov v šolski dobi ter je to število zmanjšal na 240.000. Rekel je, da bo v šestih letih analfabetizem odraslih odpravljen. Togliatti, ki pojde na proslavo 40. obletnice oktobrske revolucije, je dejal, da bo prišel v stik z najvišjimi predstavniki komunizma in da bo to priložnost izkoristil za razgovore Potem je govoril o Nennijevem članku ter dejal, da ima Nenni najbolj prav tam, ko govori o nagrobnem kamnu na socialistični združitvi Saragat se je dames razgo-varjal s Pretijem in mu dejai, da bi poskusil sestaviti vodstvo stranke, v katerem bi bile zastopane vse struje; pripravljen bi bil tudi sprejeti tajništvo, če bi bilo vodstvo sam predsednik vlade Zoli, ko sestavljeno paritetično. Zaga- iiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniimiiiimiiiiuimmimi Vojaški udar v Guatemali Oblast je prevzela vojaška junta, ki je odstavila vlado Opozicija zahteva razveljavitev predsedniških volitev GUATEMALA, 24. — V Guatemali je prevzela oblast vojaška junta. Vlada, ki ji je predsedoval Luis Arturo Gonzales Lopez, je bila razpuščena. Novi vojaški jumti, ki je prevzela oblast preteklo noč ob treh, predseduje bivši podtajnik za obrambo polk. Oscar Mendoza Azurdia. V junti sta še polk, Gonzalo Yurrita Novoea in polk, Roberto Lorenzana. Vojska je sklep o ustanovitvi vojaške junte sprejela na svoji včerajšnji popoldanski seji, zato da omogoči rešitev krize, ki je nastala po predsedniških volitvah, ki so bile v nedeljo. Včeraj je prišlo v Guatemali do spopadov in streljanja med policijo in skupinami privržencev generala Fuentesa, ki je na volitvah v rijeva in Matteottijeva struja pa bi sprejeli Saragata za tajnika samo v primeru, da bi Saragat pristal na to, da ostane s svojimi nadaljnjimi štirimi predstavniki V manjšini proti šestim predstavnikom ostalih treh struj (3 Matteotti, 2 Za-gari, 1 Simonini). A. P. «»------------------ Kardelj pri grškem kralju Pavlu ATENE, 24. — Grški kralj Pavel in kraljica Federika sta sprejela danes v svojem dvoru Edvarda Kardelja in njegovo soprogo. Kardelja je spremljal tudi jugoslovanski poslanik Pavičevič s soprogo. Fo sprejemu sta kralj in kraljica pridržala Kardelja in Pavičeviča in njuni soprogi pri kosilu. S Kardeljevim obiskom pri kralju in kraljici se je končal njegov uradni obisk v Grčiji. Najboljšo oceno Kardeljevega obiska v Grčiji in jugoslo-vansko-grških odnosov je podal danes grški zunanji minister Averov, ko je izjavil, da je sodelovanje na političnem področju doseglo tako visoko stopnjo, da se ne more mnogo več storiti za njegov napredek in izrazil upanje, da bo mešana komisija, ki se bo v kratkem ustanovila, omogočila pomembne rezultate pri poglobitvi gospodarskega, tehničnega in kulturnega sodelovanja. 0 ameriški pomoči LONDON. 24. — V Foreign Officeu izjavljajo, da se ne predvideva nobena sprememba britanskega stališča, kar ;e tiče pomoči Jugoslaviji. To je predstavnik Foreign Officea izjavi! v zvevi z včerajšnjim sporočilom ZDA, da bodo »revidirale« svoj program gospodarske in vojaške pomoči Jugoslaviji. Jugoslavija razpolaga^ v Angliji še s krediti približno 500.000 šterlingov, ki so bili o-dobreni med leti 1951 in 1954. Del teh kreditov je že določen za nakup materiala za razvoj jugoslovanskega kmetijstva. V zvezi z ameriško pomočjo je predstavnik ameriškega državnega departmaja včeraj na tiskovni konferenci izjavil: «ZDA nameravajo v luči nedavnih dogodkov znova proučiti svoj program pomoči Jugoslaviji in predvidevajo diskusijo ^ o raznih straneh tega vpraša-nedeljo kandidiral za opozici- nja z jugoslovanskimi oblastjo in ki ga je porazil kandi- mi. Za sedaj ni še znan dan, dat vladne protikomunistične koalicije sodnik vrhovnega so. dišča Miguel Pasarelli. Ta je bil izvoljen za predsednika republike in nadomestil Ar-masa, ki je bil ubit julija letos. Pristaši Fuentesa zatrjujejo da je vladni kandidat zmagal s pomočjo sleparij, in zahtevajo razveljavljenje volitev. Vlada je proglasila obsedno stanje za 30 dni. Razveljavlje. nje volitev je zahteval tudi o-brambni minister in načelnik vojske. Dodal je, da želi vojska nove volitve, ker bi s tem odpravili napetost. Pri včerajšnjih demonstracijah je bila ubita ena oseba, sedem pa ranjenih. ko se bodo ti razgovori zače li. Pogajanja z Jugoslavijo o dobavah ameriških kmetijskih presežkov za prihodnje leto se niso še začela. Sedaj predvidene dobave, med katerimi so tudi dobave nadomestnih delov za vojaško opremo in za dobavo majhnega števila reaktivnih letal, se izvajajo. Tudi to vprašanje se proučuje. V sedanjem trenutku se izvaja do. bava kmetijskih presežkov v skladu z obstoječimi dogovori.« V jugoslovanskih krogih v Beogradu pa izjavljajo, da jim ni nič znanega o glasovih, ki so se razširili v ZDA, da bo Tito v kratkem obiskal Wa-shington pek OZN za vmešavanje v zadeve drugih držav«. Na koncu je Selwyn Lloyd izjavil, da mora svet povesil Združene narode k uspehu, in je dodal, da je od tega uspeh-»odvisnih toliko stvari, bodisi za nas, kakor za tiste. Ki bodo prišli za nami.« Predsednik indijske vlade Nehru je ob dnevu Združenih narodov danes izjavil, da upa, da bo OZN našla mimo reši tev sirsko-turške krize. Dodal je. da kljub šibkosti OZN, ni nobenega dvoma, da bi v zadnjih 12 letih brez te organizacije utegnila izbruhniti ena ar dve popolni vojni. Zatem je Nehru izjavil, da Indija vodi politiko nevključe-vanja v bloke, in je poudaril, da je ta politika pravilna in logična, kajti vsaka drugačna politika bi odvzela fndiji njeno svobodo. »Ta politika, je dodal Nehru, je prinesla Indiji prijateljstvo vseh narodov sveta. kar odkazuje prisrčen sprejem. ki ga je deležna povsod od Japonske do Skandinavije, od Sovjetske zveze do ZDA in do Kitajske.« Medtem so uradno sporočili da bo glavna skupsčma OZN jutri popoldne nadaljevala razpravo o sirskem protestu. Delegacije arabskih držav »o se danes posvetovale eno uro. Predstavnik teh delegacij je izjavil, da se bodo ponovno sestali jutri pred začetkom seje glavne skupščine. Sirski deiegat Zeineddin je novinarjem izjavil, da se arabsko stališče do tega vprašanja ni spremenilo, ter je poudaril, da Sirija ne žeii Ham-marskjoeldovega posredovanja. »Nase stališče je povsem jasno, je izjavil Zeineddin, hočemo preiskovalno komisijo.« Glavni tajnik OZN Hammar-skjoeld se je namreč danes zjutraj razgovarjal s sirskim zunanjim ministrom Bitarjem. Včeraj popoldne se je Ham-marskjoeld razgovarjal s tur škim delegatom v OZN Sar-perjem im z voditeljem ameri-6ške delegacije Lodgeom. Čeprav niso o današnjih razgovorih pouali nobene izjave, domrieVajd, da so v zvezi z morebitnim posredovanjem Hammarskjoelda, da se zmanjša napetost ob sirsko-turški meji. Zvedelo se je. da Ham-marskjoeld ne bi nasprotoval takemu poslanstvu, ki pa bi gl sprejel sa-mo, če bi ga vsi prizadeti pozvali, naj co nalogo sprejme. Kakor javljajo iz Damask«, je namestnik sirskega zunanjega ministra Kallas potrdil, da je sirska vlada nujno pozvals kralja Sauda, naj umakne svojo ponudbo za posredovanje, se preden glavna skupščina OZN jutri nadaljuje razpravo o sirskem protestu. Agencija za Srednji vzhod je pozneje sporočila, da je Predsednik sirske vlade Asali res pozval kralja Sauda, naj umakne svojo ponudbo za posredovanje. A-sali je dodal, da sirske oblast: upajo, da bo kralj Saud »odgovoril na poziv svojih bratov spričo njegove zaskroljenosti za neodvisnost in suverenost Sirije«. V Saudevi Arabiji m v Ankari pa so v zvezi z razgovori, ki jih je turški minister Zorlu imel s kraljem Saudom, objavili poročilo, ki pravi, da i* Turčija potrdila svojo zeljo, aa ohrani prijateljske odnose • Sirijo ter je ponovno zagotovila, da nima napadalnih namenov do nobene države. Poročilo dodaja, da je Zorlu izjavil, da je Turčija z zadovoljstvom sprejela napore kralja Sauda za posredoavnje. Kralj Saud pa je dal zagotovila Zorliju, da imajo njegovi napori edini namen odpraviti vzroke sumničenj in dvomov med Sirijo in Turčijo z namenom, da se Srednji vzhod in svet obvarujeta pred nepredvideno nesrečo. Kralj je dodal, da je v tesnem stiku s predsednikom sirske republike Kuatlijem in s predsednikom vlada Asalijem. Sirski minister za obrambo pa je danes v Damasku izjavil, da bodo Damask in vsa druga sirska mesta čim prej utrdili enako kakor Aleppo. Medtem pa javljajo, da je sirska vlada pooblastila odbor, ki ga vodi začasni minister za obrambo Azim, da podpiše sir-sko-sovjetski sporazum, na pod-lagi katerega bo Sovjetska zveza dobavila Siriji gospodarsko in tehnično pomoč za izvedbo več načrtov, ki bodo omogočili dvig narodnega dohodka za milijardo sirskih šterlingov letno (100 milijonov aingleških šterlingov). Domnevajo, da bo celotna sovjetska pomoč Siriji odgovarjala znesku J300 milijonov sirskih šterlingov (130 milijonov angleških šterlingov) vračljivih v 12 -etih. Danes pa je v izraelsko pristanišče Hajfo prispela britan-i ska vojna ladja «šolebay» na enotedenski obisk. Prvotno je bil določen obisk pet vojnin ladij, toda kakor je sporočilo britansko poslaništvo v Tel A-vivu, «je bilo sklenjeno zaradi sedanje napetosti na Srednjem vzhddu, da se pošlje samo en torpedni lovec, ker se je napoved obiska petih vojnih ladij v Hajfi napačno tolmačila«. Nicls Bohr dobil nagrado «Atomi za mir» VVASH1NGTON. 24. — Danski profesor Niels Bohr je danes v VVashingtonu dobil nagrado «Atomi za mir« v vrednosti 75.000 dolarjev. Med svečanostjo so profesorju Bohru izročili zlato medaljo. Navzoč je bil tudi predsednik Eisen-hower. V utemeljitvi je rečeno, da se je nagrada podelila prof. Bohru zaradi ((velikega moralnega vpliva, ki ga je on imel v korist uporabljanja atomske energije v miroljubne namene«. Prof. Bohr je docent v inštitutu za liziko v Kopen-hagnu. iiiiiiitiiiimiiiimiiiiiiiMiiiiiimiiiiiitiiiiniimiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiinn Nov uspeh laburistov pri dodatnih volitvah IPSWICH, 24. — Britanski laburisti so obdržali sedež v Ipswichu z dvakrat tolikšno večino kakor pri volitvah leta 1955 na dodatnih volitvah. nega čela Daniela Boveta, letošnjega nagrajenca za medicino. Ob 15.30 je švedski velepo- , . . ... . . .. slanik v Rimu obiskal prof. k, s° bilecanes v tem okrožju.; Dan;e!a Boveta v njeg0Hv-merov. Zbolelo je 993 ljudi v zasebnih stanovanjih, 35 vojakov, 133 beguncev in 7 oseb v internatih. Med begunci jih je največ zbolelo na Opčinah, in sicer 76; v taborišču v Padričah jih je zbolelo 18, pri Sv. Soboti pa 12. Omenjenemu uradu so tuci uradno prijavili smrt 16-letne dijakinje Flavie Damini, ki je umrla za azijsko gripo v bolnišnici pri «Magdaleni». Mi je rovanje naosnovi zakona štev. 1533 z dne 29.12.1956. Obvezno zavarovanje proti boleznim velja za obrtnike ii. njihove svojce, ki žive v družinski skupnosti, kakor tudi za sorodnike, ki delajo v obrtniškem podjetju, in njihove svoj ce. Pokrajinska boinfška blagajna obrtnikov v Ul. Ghega štev. 2 nudi naslednje usluge: 1. oskrbo v bolnišnicah; 2. specialistično zdravniško pomoč; 3. porodniško pomoč. Za dosego vsen dajatev in uslug, ki jih določa zakon, m za vse informacije se lahko prizadeti obrnejo na patronat INCA na Xorzu Italia 29/1., k' pomaga brezplačno vsem delavcem in tudi obrtnikom, da dosežejo pravilno m pravično uveljavljenje zakonov o socialnem in bolniškem zavarovanju. Prekinitev stavke v podjetju «Cambissa» Včeraj je bil na uradu za delo sestanek, ki so ga sklicali funkcionarji, da bi razpravljali o sporu v podjetju »Cambissa*. Navzoči so bili predstavniki delavcev obeh sindikalnih organizacij in predstavnik Zveze industrijcev. Odsoten pa je bil lastnik podjetja mž. Cambissa, zaradi česar niso mogla začeti prava pogajanja. Stavkajoči delavci so se takoj po sestanku na uradu za delo sestali in sklenili, da prenehajo s stavko, da pa še vedno ne bodo delali nadurnega dela. s tem so hoteli delavci- ponovno dokazati, da so pripravljeni na rešitev spora s pogajanji. Hkrati pa so izjavili, ca bodo ponovno stopili v borbo, če ne bo delodajalec pokazal nobenega razumevanja. Delavci vsekakor upajo, da se bo inž. Cambissa kmalu vrnil v Trst, da lahko pride do razgovorov. Delavci grafičnega oddelka podjetja ne zahtevajo nič drugega kot to, da začnejo veljati tudi zanje poviški, ki so bili priznan, njihovi stroki. Zveza industrijcev pa ni hotela počakati, da se sklene nova pogocba za kartotehnike. Trdovratnost delodajalca pa je še toliko bolj neupravičena, saj bi s priznanjem poviškov vsi delavci grafičnega oddelka skupaj dobili le 20.000 lir več na mesec. Skozi Trst gre 53,8 odst. avstrijskega izvoza V septembru povečan promet skozi tržaško pristanišče Skupno so natovorili in raztovorili 449.267 ton raznega blaga Še vedno neugodno razmerje med vkrcanim in izkrcanim blagom Celotni promet tržaškega pristanišča je dosegel v preteklem septembru zadovoljivo raven, saj je bil višji, kot je bil v avgustu odnosno v septembru preteklega leta. Ti podatki se nanašajo tako na promet Javnih skladišč kot tudi na promet lesnega skladišča pod Skednjem, dovoz premoga in rud za železarno ILVa in dovoz petroleja ter odvoz bencina in drugih izdelkov tržaških čistilnic mineralnih olj in se torej bistveno razlikujejo od podatkov o golemu prometu Javnih skladišč, katere je mogoče laže in hitreje sestaviti. V preteklem mesecu je pomorski promet pristanišča dosegel 449.267 ton, medtem ko je znašal v letošnjemu avgustu 422.398 ton in v lanskem septembru 367.082 ton. Promet je bil torej znatno višji kot v istem mesecu preteklega leta, kljub temu pa še vedno ni dosegel najvišje rekordne ravni, katero so zabeležili v septembru 1935. leta, ko so prepeljali sktozi pristanišče 464.400 ton blaga. Neugodno so se tudi gibali odnosi med vkrcanim in izkrcanim blagom, saj je znano, da v tržaško pristanišče pripeljejo velike količine masovnega blaga, medtem ko vkrcajo v pristanišču znatno manjše količine povečini dra- obrtnikom INCA sporoča obrtnikom, da začelo veljati zanje 1. julija 1957 obvezno bolniško zava- iiiinttiiiii IIIIHUIIHIIII ....................................II............ Prometne nezgode Nesramno ravnanje dveh motociklistov Povozila sta peka in »kuteriita, nato pa zbežala Neznani šofer je včeraj zjutraj med vožnjo z avtom po Nabrežju podrl na tla 52-let-nega Viktorja Košuto iz Križa št. 213, ki se je peljal s skuterjem, in je nato nesramno nadaljeval vožnjo. Košuta pa se je moral z rešilnim avtom zateči v bolnišnico, kjer so ga s prognozo o-krevanja v 5 ali 5 dneh pridržali na opazovalnem oddelku. Na istem oddelku in z e-nako prognozo »o nekaj ur kasneje sprejeli tudi 80-ietno Eleonoro Gorjup vd. Opel iz Ul. Canova, v katero se je tudi zaletel in jo podrl na tla neki šofer, ki je ravno tako nadaljeval vožnjo ne ca bi ženski priskočil na pomoč, kot je bila to njegova dolžnost. Med vožnjo z motorjem po cesti Milje - Lazaret sta se včeraj popoldne zakonca Lo-redan s Sprehajališča sv, Andreja prevrnila in se tudi poškodovala. 45-letni Ernest Lo-redan je šofiral motor, medtem ko je za njim sedela njegova žena Angela. V bližini Rtiča Olmi pa sta zaradi nenadne okvare na prednjih vilicah nepričakovano odletela na tla. i Okoli 15.30 so ju z res.lnim avtom pripeljali v bolnišnico. Mečtem ko so Loredanovo po nudeni zdravniški pomoči odslovili, so njenega moža pridržali s prognozo okrevanja v 20 dneh na II. kirurškem oddelku, ■»-------- Razne tatvine Claudiu Bigattiju iz Ulice Trento so 'atovi »očistili* nie-gov avto. Ko ga je bil pustil v Ul. Crispi, je biia v njem torbica z aparatom za britje in perilom. Ko je mož popovno prišel k avtu, pa ni našel ničesar več. Preostalo nn ni nič drugega, kot tatvino prijaviti najblizjemu komisariatu javne varnosti. Precejšnjo gnečo v tramvaju št. 6 je neznani žepai izrabil zato, da Je s svojo lahko roki segel v torbico 22-letne Anne-marije Visintin iz Ul. de lo Scpglio in ukradel denarnici z osebnimi uokumenti dekleta in 4.000 lirami. Pred dnevi pa so neznani in zelo drzni zlikovci vdrli v bar «Aquila» na Garibaldijevem korzu in odnesli s seboj okoli 20.000 lir v gotovini ter nekaj steklenic likerjev, s Katerimi so nato daleč od kraja svojega vdora praznovali uspeh. Seveda je policija uvedia preiskavo in če jih bo identificirala. tedaj jim bo prav gotovo zal tatvine, ker ho kazen vsekakor obilnejša kot je bil njihov plen —«»------- Žrtev pijanca 57-letni upokojenec Vittorio Mucherli iz Istrske ulice je postal žrtev nekega pijanca. Mož je bil v hčerini gostilni in je prisostvoval pogovoru med hčerko in nekim pija>ncem, ki je hotel še vina. Naiavno je, da mu ga hčerka ni hotela dati in ker je upokojenec potegnil z njo, se Je pijanec razbun' ter vrgel proti Mucherliju steklenico. Steklenica je upokojenca po rezala po zapestju desne roke po čelu in nosu in medtem ko je pijanec, ki je bil v družb' vinjenega prijatelja, izginil, je moral Mucherli v bolnišnico, kjer so ga pridržali na II. kirurškem oddelku. Okreval bo v 15 ali 20 uiieh. Policija ie «>■ veda uvedla preiskavo, da i-denlificira napadalnega pijan ca. iiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiitiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiaiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiii V ponedeljek seja pokrajinskega sveta V novi proračun vključena postavka za zidanje poslopja slovenskih šol ilaeunajo, da hodo znašali stroški nad 100 milijonov lir Pred poenotenjem plač vseh uslužbencev krajevnih ustanov Prihodnji ponedeljek se bo sestal pokrajinski svet. i\a dnevnem redu so številna navadna upravna vprašanja, ki jih bo moral pokrajinski svet rešiti. Odbornik za finance dr. Lelise pa je sporoč-1, da bo čimprej predložil svetu osnutek proračuna za leto 19o8. Na nase vprašanje, ali bo ta »čimprej* že prihodnji ponedeljek, nam je odgovoril, ča dvorni da bo pokrajinski odbor do ponedeljkove seje rešil vsa vprašanja glede proračuna. Sicer pa nam je poudaril, da je osnutek v svojih glavnih obrisih že pripravljen in bi ga lahko tudi ze predložili v obravnavo, če ne bi morali določiti torno vsoto ,z-dutka za osebje na osnovi poenotenja plač pokrajinskim u-službencem. Svoj čas smo že pisali, da je pokrajinski svet na rečni seji soglasno sprejel sklep za poenotenje plač pokrajinskem, uslužbencem, kar so uslužbetp ci že mnogo časa zahtevali. Tega sklepa pokrajinskega sveta, v katerem je bila tedaj že zračunana večja vsota izdatkov za osebje", pokrajinska u-pravna komisija ni potrdila. čeli že mnogo let od tega. To-t goče nadzidati še enega nad-da o tem pristojna oblast ni I stropja šoli pri Sv. Ivanu hotela tečaj nič slišati. Sele ob razpravi o letošnjem proračunu je bilo to vprašanje konkretno načeto v pokrajinskem svetu, kjer je svetovalec Siškovič opozoril odbor na neustrezne šolske prostore v Ul. Lazzarett« Vecchio in še na druga šolska vprašanja. Predsednik pokrajine je v odgovoru dejal, da še je za zadevo osebno zanimal in da je zagotovil, da se bo zanimal za čimprejšnje zidanje novega šolskega poslopja. Kasneje je prof. Gregoretti o tem obvestil tudi vladni kumisa-riat. Celotno vprašanje se je nato nekoliko zapletlo, ker so nekateri baje predlagali, naj bi nadzidali še eno nadstropje šolskega poslopja slovenskih šol pri Sv. Ivanu in tam nastanili gimnazije iz Ul. Laz-zaretto Vecchio. predlog seveda ni zadovoljil slovenskega javnega mnenja in večine slovenskih šolnikov, ker je bilo preveč očitno, da hočejo spraviti v predmestje e-dino slovensko višjo srednjo ker vladni komisariat ni hotel šolo, ki je še v središču me- priznati poenotenja, ki se ti-e tudi ostalih usluzoencev krajevnih ustanov. To vprašanje se vleče že več mesecev in so uslužbenci krajevnih ustanov tudi večkrat stavkali proti temu stališču vladnega komisariata. Končno je uslužbencem in njihovim sindikalnim organizacijam le uspelo, da so prepr.čali pristojno oblast, da je treba to vprašanje čimprej rešiti. Toda Palamara je celotno zadevo poslal v Rini, kjer pa je naletela na gluha ušesa na zakladnem ministrstvu, čeprav sta notranje in finančno ministrstvo odobrila poenotenje. Sedaj pa pričakujejo, da bo poenotenje plač vseh uslužbencev krajevnih u-»tanov v najkrajšem času rešeno, ker so ,t Kima ponovno vrnili vse spise vladnemu komisariatu s priporočilom, naj sam uredi vso zadevo. Od sklepa pokrajinskega »veta pa do sedaj je poteklo že več mesecev. Zato računi, ki so bili tedaj napravljen., ne ustrezajo več sedanjemu stanju. Zaradi tega mora pokrajinska uprava čakati na dokončen sklep pristojnih o-blasti, da potrdijo poenotenje plač in da nato lahko vključi v proračun za prihodnje leto točno vsoto izdatkov za osebje. Iz dobro obveščenih krogov pa smo zvečeli, da bodo izdatki proračuna za leto 1958 mnogo večji od lanskih izdatkov. Zlasti bodo v proračunu zvišani izdatki izrednih stroškov oziroma raznih javnih del, kot na primer povečanje zmogljivosti in modernizacija umobolnice pri Sv. Ivanu, kjer bodo gradili nove paviljone za tuberkulozne bolnike (ženske in moške) ter uredili še druge naprave. V razgovoru z odbornikom za-finance smo zvedeli, da bo v proračun prihodnjega leta vključena turi postavka za zidanje novega šolskega poslopja za slovenske višje gimnazije. Vsota ni bila ie točno določena, ker morajo zracu-nati še nekatere stroške, med drugimi tudi stroške za nakup zemljišča. Vsekakor pa bodo stroški za zidanje nove slovenske šole presegli 100 milijonov iir. To pomen,, da bo pokrajinska uprava, če ne bo naletela na nerazumevanje pri vladnem komisariatu, v najbližnji prihodnosti izpolnila svojo obljubo. Vprašanje zidanja novega poslopja za slovenske višje srednje šole, ki »o sedaj nastanjene v neustreznih prostorih v Ul. Laz-zaretto Vecchio, smo mi na- sta. Poleg tega pa bi bila šola preveč od rok za mnoge dijake, ki prihajajo iz gornje okolice z avtobusi in vlaki. Končno pa se je pokazalo, da iz tehničnih razlogov ni mo- Hkrati pa je treba upoštevati, da je šola pri Sv. Ivanu občinska, poslopje za slovenske višje gimnazije pa mora zičati pokrajina. Ce bi pri Sv, Ivanu nadzidali še eno nadstropje, bi pokrajina postala solastnik sedanjega občinskega poslopja. Takšna solastništva pa med dvema u-pravama niso zaželena ker povzročajo stalne spore glede kompetence, vzdrževanja in podobno. Sedaj pa, kot smo to omenili, je pokrajinska uprava pripravila nov načrt. Stroške bo vključila že v proračun za leto 1958. Upajmo torej, da bodo našli primeren prostor, ki bo zadovoljil slovensko javnost, šolnike in zlasti dijake. Obenem pa želimo, ča bi vladni komisariat načrt in izdatke za to novo šolsko poslopje za slovenske višje gimnazije čimprej odobril, da bi s tem slovenski dijaki iz Ul. Lazza-retto Vecchio končno dobili u-strezne šolske prostore. O Pomorska družba »Tržaški Lioyd» je sklenila z ameriško letalsko družbo TWA in z neko švicarsko družbo pogodbo za kombinirane potniške zveze z Dalnjnim vzhodom tako. da bodo potniki lanko uporabljali za del vožnje letala in za pieostaii del potniške ladje. gocenejšega blaga. Ta odnos je bil neugoden že pred desetletji, vendar pa se stalno slabša, kar velja v še večji meri prav za zadnje razdobje. Tako so v letošnjem septembru pripeljali v pristanišče 365.102 toni blaga, odpeljali pa so iz pristanišča le 84.162 ton; v letošnjem avgustu so pripeljali 317.356 ton in odpeljali 105.042; v sep-tehbru 1956. leta so pripeljali 279.324 ton in odpeljali 87.758 ton in končno leta 1955 so pripeljali 369.721 ton in odpeljali 94.679 ton blaga. Na osnovi teh podatkov lah. ko zaključimo, da se je pristaniški promet v zadniem razdobju nekoliko izboljšal, čeprav pa »e vedno ni dosegel ravni nekaterih povojnih lef, ko je tržaško pristanišče zabeležilo svoj rekordni promet. , Podobno sliko nudijo tudi podatki o tranzitnemu železniškemu prometu tržaškega pri-stanišča. saj so v letošnjem septembru prepeljali po železnici skozi Trst skupno 304.663 ton blaga, v avgustu so prepeljali 297.011 ton. v septembru 1956. leta 227.599 ton. v septembru 1955. leta 287.892 ton. Pri pomorskemu prometu sc izkrcali v septembru v primerjavi z letošnjim oktobrom večje količine surovega mineralnega olja. železne rude, koru- ^ ze in žitaric; znižal pa se ie promet s premogom in starim železom. Iz pristanišča pa sc odpeljali večje količine železa, medtem ko se je znižal promet z bencinom, lesom »n petrolejem. Pri železniškemu prome tu pa govore statistični podatki. da se je povečal dovoz lesa, magnezita in žitaric, medtem ko se je znižal dovoz papirja in kovinskih odpadkov, iz pristanišča pa so odpeljal’ v zaledne države po železnici večje količine rud. starega železa in koruze, zmanjšal pa so se pošiljke premoga in žitaric. Povečal se je promet s sko-ro vsemi državami in v prvi vrsti z deželami onstran Sueškega prekopa. Edino izjema je promet z ZDA. ki se je zn -žal. Železniški promet z Avstrijo. Madžarsko. CSR in Ju-gosiaviio se je nekoliko povečal. nekojiko znižal pa promet z Nemčijo. V zvezi s temi podatki o prometu tržaškega pristanišča v: preteklemu mesecu so zanimivi tudi nekateri podatki o razdelitvi avstrijskega prekomorskega uvoza in izvoza med raznimi pristanišči v prvem polletju letošnjega leta. Od januarja do junija 1957_ je šlo skozi tržaško pristanišče 53.8 odstotkov celotnega avstrijskega prekomorskega prometa, skozi Bremen 18,1 odst., skozi Hamburg 17,1 odst in skozi Roko 5,8 odst. Ti podatki niso najbolj zadovoljivi, saj prevzemajo konkurenčna pristanišča znaten del prometa, ki bi tradicionalno g,avitiral k tržaške, mu pristanišču. Tega prometa pa ne more tržaško pristanišče pritegniti, ker mu se vedno manjkajo nekatere potrebne redne pomorske zveze ter obstaja režim previsokih pristaniških in železniških tarif. Septembrski podatki o obsegu prometa s CSR so še vedno zadovoljivi, vendar pa je promet s CSR v oktobru zabeležil zelo občuten nenaden pa- itiiiHiHMiHiiiuiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiMfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiitHiiiiiHiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiimitiimiiiMiiimiiii Izpred kazenskega sodišča Zasliševanje prič na procesu proli uradniku IMJI Drioliju Štiri mesece zapora zakrknjenemu žeparju, ki je bil včeraj že devetindvajsetič obsojen Giorgija Driolija iz Ul. F. Venezian, ki je obtožen, da si je kot uradnik 1NAM prisvojil skoraj tri milijone lir in s tem prevaral bolniško blagajno, ne bočo pregledali psihiatri. Tako je odredilo na včerajšnji razpravi sodišče, ki je zavrnilo zahtevo obtožen-čevega zagovornika. Driolijev branilec odv. An-tonini je predlagal zdravniški pregled, vendar ni s svojo zahtevo dosegel ničesar, ker so bili sodnik, mnenja, da ni nobenega elementa, ki naj bi potrjeval vsaj delno obtožen-čevo slaboumnost, /ato se je razprava nadaljevala z zasliševanjem ostalih dveh obtožencev 37-letnega Klinija Stavri-ja iz Ul. Gozzi in 33-letnega Giuffride iz Drevoreda C. E-lisi, ki sta obtožena sodelovanja pri prevari in istih obtožb kot Drioli. Drioli ni nikoli zanikal krivde, medtem ko sta Klini in Giuffrida zavračala vsakršno obtožbo in se sklicevala, da se čutita nedolžna. S tem da sta šla po denar k bolniški blagajni, sta mislila, da delata usluge Drioliju in kakemu bolniku, ki osebno ni mogel iti po bolniško doklado. Zanimivo je, da sta oba izrazila dvom v zakonitost dvigov in to dvema policijskima agentoma. Giuffrida je celo prosil za pojasnila svojega brata, ki je bil agent pri letečem oddelku kvesture. O zadevi je bil obveščen tu dl bivši poveljnik letečega oddelka dr. Grappone, ki je hotel ujeti Driolija v past. Pri tem bi mu morala jiomagati Klin, in Giuffrida, a ker je Drioli verjetno kaj zavohal, ni hotel izdati nobenega pla preiskave, ki jo je sprožila uprava INAM in katero je vodil neki inšpektor, ki je prišel v Trst iz Rima. Ta inšpektor je včeraj preč sodiščem potrdil v celoti poročilo o rezultatih preiskave in je omenil, da je Drioli stopil v službo pri bolniškem zavodu 1944. leta. Ker se je izkazal, »da zna delati*, so ga premestili med uradnike. Pred sodniki so se včeraj vrstili številni uradniki INAM, ki so potrdili, da niso nikakor mogli ugotoviti nezakonito delovanje Driolija, ker je ta delal v uracu, kjer so pripravljali bolniške knjižice, zaradi česar je .mel na razpolago za svoje nepošteno delo tako določene obrazce kakor tudi žige. Vrhu tega se je Drioli posluževal spretne zamenjave bolniških listov. Niti revizor blagajne ni ugotovil, ker pač ni mogel, ničesar, s čimer bi lahko vsaj v letih 1954 in 1955 obtožili nepoštenega u-radnika. Sodišče je tudi zaslišalo nekaj oseb, ki so dvigali denar s ponarejenimi plač.lnimi nalogi in s pooblastili, ki jih je pripravljal in tudi podpisoval Driol.. Tega seveda oni niso vedeli, ker jih je Drioli zaprosil za uslugo, medtem ko »u čakali vrsto pred blagajno, kjer so čvigali bolniške doklade po končanem zdravljenju. Skoraj vedno jim je Drioli dajal poleg pooblastila za dvig tudi osebno izkaznico človeka, na katerega je bil naslovljen plačilni nalog. Končno sta prišla pričat pred sodišče tudi Duil.o Furlan in Giovanni Giuffrida, o-ba policijska agenta. Njuni čilnega naloga več. Tako je | izjavi sta odgovarjali izjavam zadeva zamrla in se je začelo i ki sta jih obtoženca Klini in govoriti o njej šele zaradi i Giuffrida (ki je brat policij- skega agenta) dala tako državnemu tožilcu meč preiskavo kot tudi pred sodiščem. Nanašale pa so se na obvestilo policijskih organov o Driolijevem delovanju. Razpravo je sodišče odložilo na soboto zjutraj, ko bodo verjetno zaslišali Driolijevo mater in njegovega brata. Preds.: Fabrlo, tož.; Malte-se, zapisn.; Urbani, odv. zas. stranke za INAM: Cavalieri, obramba: odv. Antonioi, Pa-dovani in Stradella. * # * Pred istimi sodniki se je še prej moral zagovarjati 61-letni Giuseppe Sorsa iz Ul. Gozzi, ki je bil včeraj 29. obsojen. Mož je znan policijskim organom kot spreten žepar in to ga je pokopalo. Septembra letos ga je namreč neki policijski podčastnik vi-čel sredi gneče ljudi, ki so na Goldonijevem trgu čakali na filobuse. Podčastnik je dobro vedel, da je Sorsa v pri-čakovanju ugodnega trenutka in prav zato je stopil za njim in ga opazoval. Prav tedaj je privozil filobus št. 15. Skupina ljudi se je odpravila k vhodu in naravno je, da »e je med gnečo stisnil tudi Sor-sa. Tedaj je podčastnik opazil kako je žepar spretno očprl torbico Anne . Stradiot vd. Cordi in segel vanjo. Agentu je bilo dovolj; moža je prijel za ramo in ga obvestil, da je aretiran. Pri tem pa je Sorsa bliskovito potegnil roko iz torbice, zaradi česar jo je prevrnil, tako da je nekaj reči padlo na tla. Seveda Sorsa ni mogel zanikati dejanja ne pred policijskimi ne pred sodnimi organi, ki so ga sedaj ob s o 1 i 1 i na 4 mesece zapora in na ,4.000 lir globe. dec ter je ponovno to blago skoro izginilo iz tržaškega pristanišča. Vzrok za taso stan.e je v dejstvu, da italijanska to češkoslovaška vlada nista podaljšali trgovinskega sporazuma, ki je med drug,m določal, da CSR lahko plačuje pristaniške stroške v blagu in ne več s svobodnimi valutami. «»------------------ Sestanek odbora • sindikata upokojencev Jutri se ob 15. uri v Ul. Zonta 2 sestane glavni odbor pokrajinskega sindikata upokojencev. Na dnevnem redu je izvolitev izvršnega odbora in tajništva, izvolitev zastopnika v glavni svet Delavske zbornice CGIL in razno. -«>i---- Skupščine sindikatov Danes bo v Ul. Zonta 2 kongresna skupščina sindikata pekovskih delavcev. Ob 18. u-ri pa bodo imeli v dvorani svojega 'krožka v Ul. Galatti skupščino člani sindikata u-službeneev pošte, brzojava in telefona. Jutri pa bo skupščina krajevne Delavske zbornice CGIL v Dolini. . «» Licitacije za javna dela 22. t. m. je bila licitacija za vzdrževalna dela na državnih cestah št. 13, 15 in 55 z vzklicno ceno 15.570.000 lir. Dela so dodelili gradbenemu podjetju Caputo iz Milj. Nadalje je bila licitacija za vzdrževalna čela na (Iržavnih cestah št. 58 in 202 z vzklicno ceno 19.400.000 lir. Dela so poverili podjetju Rolland Roberto iz Trsta. V obeh primerih gre za vzdrževanje cest od novembra 1957 do junija 1958. Tretja licitacija se je likala pleskanja lesenja.j vrste »Pasotti* v begunskih taboriščih na Opčinah, v Padričah, pro Orehu in pri Sv. Andreju. Vzkliena cena je bila 5.800.000 lir. Dela so poverili podjetju Alberi Narciso iz Trsta. Nezgoda pri delu 27-letni Albino De Carli od Oreha je včeraj stopil na streho barake, kjer stanuje, in jo hotel popraviti. V njegovo smolo mu je priletel na glavo precej debel tram, ki mu je povzročil precejšnjo rano. Z rešilnim avtom se je De Carli odpravil v bolnišnico, kjer je ostal na II. kirurškem oddelku. Okreval bo v 8 ali 10 čneh. — K»------ Delo policije v pretckicm mesecu Skoraj 400 oseb je pretekli mesec šlo skozi urade letečega oddelka kvesture in drugih komisariatov in seveda se bodo morale zagovarjati preč sodiščem zaradi te ali one kršitve zakona. Mesečne statistike policijskih organov dokazujejo, da imamo v Trstu še precej tatov, ki se ukvarjajo le z «drobnimi» tatvinami. Teh je bilo v preteklem mesecu 122. Precej številna je pri nas skupina pijančkov (89) in pros-jakov (26). V ostalem pa je bilo prijavljenih sodišču kakor sledi; za nenamerni umor 2 osebi, za povzročitve telesnih poškodb 28, za izsiljevanje 2, za pretep 9, za prevare 7, za nezakonito prilaščanje 12, za žalitve II itd. Med drugimi so prijavili sodnim organom v nadaljnji postopek tudi 2 o-sebi poči obtožbo priležništva. Odsek za moralo pri policijskih organih je v istem obdobju aretiralo 3 prostitutke, medtem ko je za 229 odredil zdravniški pregled. Dve, ki sta presegli vse meje' dostojnosti, pa so poslali z izgon-skim listom, od koder sta prišli. _ «* — Hude posledice padca v stanovanju Ze predvčerajšnjim zvečer je 60-letna Giuseppina Borri por. Pollio iz Ul. Carducci je nerodno padla v svojem stanovanju in kot se čestokrat dogaja, se ženska ni zatekla takoj po zdravniško pomoč. Toda bolečine so jo včeraj prisilile, da je očšla v bolnišnico, kar je bilo edino pravilno: njene poškodbe, to je zlom roke, zlom stegnenice in nekaj ran, so razmeroma resne in tako je morala ostati na ortopedskem oddelku, kjer so mnenja, da bo okrevala, razen seveda če ne bi nastopile nevarne komplikacije, v 90 a-li morda celo v 100 dneh. — «»— Identificirana žrtev prometne nesreče Gluhonemo žensko, ki je predvčerajšnjim zvečer postala žrtev prometne nezgode, zaradi česar so jo morali sprejeti v bolnišnico, so identificirali šele včeraj zjutraj. Njen sin se je namreč navsezgodaj zjutraj zglasil v bolnišnici in je predložil osebno izkaznico, iz katere so izvedeli, da gre za 54-letno Lucijo Mahnič vd. Muhovič iz Ul. Rossetti 47. PHISPE VAJTE /A DIJAŠKO MATICOI SNG v TRSTU V soboto 26. t.m. ob 20.30 v dvorani na stadionu »Prvi maju, Vrdeiska c. 7 PREMIERA NICOI.A MANZARI Naši ljubi otroci Prvič v slovenščini Komedija v treh dejanjih Režija in prevod: N. GABRIJELCICEVA Scena: JOŽE CESAR Osebe; Marilde, 38 let, advokat - Štefka Drolče-va; Riri, 16' let, njen sin, študent - Silvij Kobal; Marco, 45 let, inženir -Jožko Lukeš; Grazia, 15 let, njegova hči, študentka - Nedeljka Kacinova, kot gost; Predsednik sodišča za mladoletne. 50 let - Justo Košuta; Giu-lietta, 25 let, hišna - Bogdana Bratuževa. PONOVITEV V nedeljo, '27. t. m. ob 16.30 in ob 20. uri v dvorani na stadionu »Prvi maj* Za mladino neprimerno) Za vse predstave veljajo gledališki kuponi! Za nedeljsko večerno predstavo veljajo tudi izkaznice «Z». Prodaja vstopnic v Trž. knjigarni, Trst, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 37-3-38 ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni dvorane. ( OLEDALlSČA GLEDALIŠČE VERDI Gledališka blagajna sprejema do 31. t. m. potrditev gledaliških abonmajev prejšnje sezone. Po tem roku bodo prostore, ki ostanejo na razpolago dodelili novim prosilcem. TEATRO NUOVO V ponedeljek 28. t. m. ob 21. uri bo otvoritvena predstava gledališke sezone stalne gledališke dramske skupine z igro »Nadvojvoda*, (tragedija v Mayerlingu) G. A. Borgeseja. Režija Franco En-riquez. Pročaja in naročanje vstopnic pri gledališki blagajni tel. 24-183 in pri Centralni blagajni v Galeriji Protti. «»------------- Jrremiera cNadvojvode> Delo G.A. Borgeseja, ki ga bodo prikazali 28. t. m gledališkemu občinstvu, prekaša. okvir zgodovinskih dogodkov. Globoka poezija, psihološka poglobljenost oseb in drama-tičua napetost že same po sebi priča,o o popolnosti tega dramskega dela. Osebnosti Budolfa in Marije sta mojstrsko podan i v vsej njuni raznolikosti; Rudolf je nestanoviten in muhast, Marija pa naivna in utesnjena v žalost. Čudovito je orisan lik Giovan-nija iz Toskane, ki se odreče svojemu imenu, da bi dosegel uresničenje svojih sanj. V njem je tolikšna sla po svobodi, ki je Rudolf še zdaleč ne more občutiti. Velik je bil napor Franca F.nriqueza, toda rezultat, ki ga je dosegel, dokazuje, da se je mladi režiser upravičeno uveljavil v Italiji in v inozemstvu. Vsekakor pa bo o tem najbolje sodilo občinstvo samo. { I.JII) DIHA 1‘KOSVKTA J Prosvetno društvo »S. Škamperle* pri Sv. Ivanu obvešča svoje člane, da bo letni občni zbor v društvenih prostorih dne 30. t. m. ob 20. uri. Prosvetno društvo »Ivan Cankar* Sv. Jakob. Pričeli smo ponovno z glasbenim poukom. Kdor bi se hotel prijaviti, dobi informacije vsak torek in petek ob 17. uri v Ul. Montecchi 6-111. aesno. IZVRŠNI ODBOR SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE bo Imel jejo danes 25. oktobra t. I. ob 14.30 na sedežu. Prosimo odbornike, da so točni. ( I X L B T » ) Izlet v Riselce. SPDT priredi v nedeljo 27. t. m. izlet v Riselce. Kdor hoče videti naš Kras v zadnji jesenski barvni lepoti, naj pride. Odhod z glavne avtobusne postaje ob 8.30 uri do Proseka. Zbiranje četrt ure prej. 'darovi IN PKINPEVKlj N.N. daruje 14.004 lir Glasbeni Matici. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 24. oktobra se je v Trslu rodilo 8 otrok, porok je bilo 12, umrlo pa je 9 oseb. POROČILI SO SE: ki nem. ope. rater Giuseppe Cassano (n delavki Lidia Foriunato, uradnik lul-lio Perottj in gospodinja Maria Princioh, težak Ferdinande Gostiša in delavka Bruna Ozbich, finančni siražnik Giovanni Mar-chese in gospodinja Nerella /atu chi, mehanik Giuseppe Barocco in gospodinja Marcella Scherll, aranžer Adriano Candido in prodajalka Anna Maria Prelz, mehanik Giuseppe Turello in ti-skarka Carniela Kneipp, delavec Giuseppe Amtonini In gospodinja Norma Sallch, agent Javne varnosti Antimo di Coste in šivilja Ida Dose, posestnik Ermanno Hausbrandt in gospodinja Nidia Rossaldi, upokojenec Silvio Ba- O Pomorska družba «Italia* bo s 15. januarjem prihodnje ga leta znatno okrepila svojo progo proti Severni Ameriki-Tihemu oceanu, kamor bouo vozile tri nove ladje, ki jih jo ta družba kupila v Franciji. V primeru potrebe bodo na tej progi vozile tudi ladje tipa «Li-berty». sevi in upokojenka Angelica Gin. gm, inženir Attilio Trani in učiteljica Sara Aguocioni. UMRLI SO; 53-letna Alina Montauti por. Galvanini, 80-letm Just Sancin, 58-letna Emilia B»-sec vd. Komac, 70-letna Gemma Levi por. Levi, 74-letna Antonia Hrovatin por. Millo, 54-letna A-gostima Coslovich por. Coslovich, 68-1 etna Irene Iacchia, 70-letn« Anna Martelanc vd. Ciatvi, 16-letna Flavia Damini. NOČNA SLUŽBA LEKARN v oktobru Davanzo, Ul. Berninl 4; Giustt, Strada del Friuli 7 (Greta); Md-Jo, Ul. Buonarroti 11; Mizzan, Trg Venezia 2; Tamaro-Neri, Ul. Dante 7. K A D I O PETEK, 25. oktobra 1057 TRSI POSTAJA A 11.30 Lahka glasba; 12.00 Pr*. davanje: »Pariz ni bil vedino prestolnica Francije*; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.4Š V svetu kulture; 12.55 Orkester Cergoli; 13.30 Glasba po željah; 17.30 Plesna glasba; 18.00 Cesar Franck: Simfonija v d-molu; 18.38 Kmečki motivi; 18.53 Griegovi samospevi — poje sopranistka Kirsten F;ag-stad: 19.15 Sola in vzgoja: »Alt so med nami leni otroci?*; 19-30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Slovenska folklorna glasba; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu! 21.15 Velika dela slavnih mojstrov; 21.45 Ob zvokih orkestro Mantovami; 22.00 Lesena pihala! »Klarinet in saksofoni*; 22.15 Ve-Černe melodije; 22.45 Saksofonist Sil Austin s svojim plesnim orkestrom. T n S T I. 11.45 Operna glasba; 12.10 Orkester Carla Esposita; 16.30 Nekaj pesmi z natečaja polifonične glasbe v Arezzu; 18.15 Koncert sopranistke Nede Pittane; 18.55 Trio Dave Brubek; 21.00 Skladbe Domenica Scarlattija. KOPER Poročila v ita'ijanšč'Dl: 6.JU 12.30. 16 30. 17.30. 19.15, 23.00. Poročna v slovenščini: 13.30. 15.00. 5.00-6.15 Spored iz Ljubljane; 6.15 Jutranja glasba; 7.00-7.15 Spored iz Ljubljane; 7.15 Glasba za dobro jutro; 7.45 Jutranji koledar; 8.00-12.00 Spored iz Ljubljane; 13.40 Kmetijski nasveti: Vpliv silaže na kvaliteto mleka; 13.45 Melodije in ritmi; 14.00 Pisan spored solistične in orkestralne glasbe; 14.30 Gospodarska oddaja: »Za razvoj našega obrtništva*; 14.40 Glasba iz operet; 15.10 Zabavna glasba; 15.25 Mladinski pevski zbor nižje gimnazije iz Ilirske Bistrice; 15.40-17UO Spored iz Ljubljane; 17.00 Za otroke: «V polarni noči*; 17.25 Od melodije do nne'odiie: 181“ Operni odlomki; 19.30-22.15 Spored iz Ljubljane. Sl O VENU A 327.1 m 202.1 m. 212,4 m Poročila; a.uu, 6,o0, 7.00, 8.0«, 10.00, .3 00, 15.UU, 17.00. 19-30 22110 5.00 Pisan glasbeni spored; 8y5 Jutranji divei timento; 10.10 Drobne skladbe velikih mojstrov; 11-“ Narodne pesmi raznih ljudstev, 11.30 Za dom in žene; 11.40 Ansambel Mojmira Sepeta in trio Boruta Lesjaka: 12.00 Opoldanski koncertni spored: 12.40 Igra vam Kmečka godba; 13.15 Od arij* arije: 14.35 Poslušalci čestitajo ih pozdravljajo; 15.40 Iz svetovne književnosti — Legenda o Penini Tan-Vin: 16.00 Mojstri koncertnega odra: Friedrich Gnida; 17.10 Od polke do calypsa; 18-30 Pevsko društvo »Slavček* iz Trbovelj; 18.50 Družinski pogovori, 20.15 Tedenski zunanje-političm pregled: 20.30 Pogled v orkestralno ustvarjanje Johanna Sebastia-na Bacha (glasbena oddaja s Komentarjem). "TCLEVIZIJA , 17.30 Naša žena; 18.15 Spor^ za otroke; 21.00 Ivan Turgenjev. «Mesec dni na deželi*, slušna igra. KINO Exceksior. 16.00: »Razbeljen svinec*, Burt Lancaster, Tony Curtis, Susan Harrisom Fenice. 16.00; «ZeIezni razred*. Film o mladini brez skrbi. Nazionale. 16.00: »Zig sovraštva*. Joseph Cotten in Viveca Lind-fors. Filodrammatico. 16.00: »Zena 1* ranchera*, A. Eckberg, S. Hay-den. Grattacielo. 16.00: «Mala koča*. Ava Gardner, VValter Chiari, ®-Granger. Mladoletnim prepovedan vstop. Supercinema. 16.00: »Samčeva noč*, Don Rurray. Arcobaleno. 15.30: »Tisti, ki mor« umreti*. Zadnje delo velike** režiserja Julesa Dassina. Je*« Scrvs is Astra Rojan. 13.00: »Poročnik namil», A. Murphy, Capito). 15.30: «Otok v soncu** Cineinascope, technicolor. ** Mason, J. Fontaine, J. Da’n* dridge, H. Belafonte. CristaUo. 16.00: «Kaplar Sam** Zelo komičen film, Dean tin in Jerry Levvis. . Alabarda. 15.30: »Samotn*i orel** James Stevvart. Ariston. 16.00: »Prepovedani net», W. Pidfjeon, Anne FranC'** Armonia. 15.00: »Lovci na morske pse», Victor Mature. Aurora. 16.30: »Susanna panna», Marlsa Allasio. Garibaldi. 16.00: »Dva Iz Texasa». W!lliam Holden, Glerrn Ford. Ideale. 16.00: »Avanture mister)* Coryja», Tony Curtis, Kathrl« Grant. . Impero. 16.30. »Susanna t«1 panna*. , Italia. 16.00: »Razigrani*. Sal neo. . Moderno. 16.00 »Trapez*, G. L°i' lobrlglda, B. Lancaster, Curtis. San Marco. 16 00: «Preživeli». nemascope. J. Ferrer, T. “ vvard. Savona 16.00: »Očetje in sinovi*. A. Lualdi, V. De Slca. „ Viale. 16.00: «Resnična zgodba Jessu banditu*, R. VVagner, Hunler. Vitt, Veneto. 15.30: «Carovn>« dežja*, B. Lancaster, K. HeP-biirn. Belvedere. 16.00; «Kajnova hc*r' ka», J. Ferrer in J. Allvson. Marconi. 16.00: «Beg na son J. Marais, Delia Scala. Masslmo. 16.00: »Najlepša Jula De Palma, Carlo d’Angei“' Novo cine. 16.00: »Šejkova hči*1 Anne Baxter. . Odeon. 16.00: #Povratek z oto* zakladov*, Anne Baxter, D* Dailey. Radio. 16.00: »Sami v neskončn sti», WIUiam Holden, V. LeK': Secolo Sv. Ivan, 16.00: »Cest« _ neskončnost*, L. Cacon, L. Armstrong. Skedenj. 18.00: »Madame BU«er fly». Barvni film. t MALI OGLASI PODI IZ FURNIRJA pO 3: t kv. m —; »e prodajajo v Ui. I buli 3, 1 |i Vrnila sta se iz nekega ki-n». v katerem so vrteli film *Die Koenige Herz«. Ona je bila vitko osemnajstletno dekle s 'kratko pristriženimi las-nn in z cimi, ki so imele karvo kostanja. On pa je bil visok, plavolas podčastnik. I-h'e mu je bilo Wilim. Ker ni želela, da bi jo pospremil do vežnih vrat, sta se ločila na Pfogi, nasproti vojaškim lesenjačam, v katerih so od začetka vojne živeli Nemci in Je zato periferija dobila na-devek «Lsseni Dunaj«, Periferija je bila ob tovornem kolodvoru, kje- je bila na progi ^e sestavljena kompozicija s tanki, pripravljenimi za vzhod. Bila je to periferija, ki 3* razen po tem slovela trdi kot središče tihotapcev sahari-na. sveč in soli. Ko je Wilim izginil v notranjost neke lesenjače, se je bapotila dalje in šla mimo atraiarja, ki je pobalinsko po-kašljal. Cesta, po kateri je stopala, je bila na obeh straneh pora-sl* z grmičevjem in nivjer n: bilo luči. Sele tam, tik Prad njeno hišo, je stal prvi električni steber z žarnico, • je v vojnem vzdušju ko-braj brlela. Vsakokrat, ko je t'k pred policijsko uro šla sa-*na tod, ji je bilo neprijetno. Prav tako neprijetno ji je bi-1° tudi, ko je bila z Wiiimom, Njega pa je morala prenašati. Za to je bilo več vzrokov. Zaradi onega dne, ko so njenega brata odvlekli iz gimnazije ln ga odpeljali, da se ni več vrbil; zaradi orožja, ki so ga. hasli pod njegovimi knjigami ln ki ga je Wilim ob hišni Preiskavi skril zase. Da, te-'taj je bil W ilim prvič presto-P'l njihov prag. Zagledal se Je vanjo in od tec-aj stalno zahajal k njim. Toda odkar 1* Prihajal Wilim, jih je ge-Jtapo prenehala nadlegovati, "lena mati je menila, da je °lje, če prihaja Wilim, kot bi bil gestapo odpeljal še hčer. In ko je, tako razmišljajoč ® Wilimu in o vsem tem, stopa(a po poti. se je v gr-ob cesti nekaj premakni-°- V strahu je obstala. Ker P* je bilo spet vse tiho, je Pomišlja, da se ji je to le Zazdelo in je spet nadaljevala P°t. Ko pa je napravila le nekaj korakov, se je iz grma stegnila neznana roka in ji zamašila usta. Od strahu je ,ar okamenela. Da bi se o-tresla roke, je začela greosti * svojimi dolgimi nohti, kar ji je on preprečil, ko je zlezel ves iz grma. Ker ni v t*hii mogla spoznati njegovega obraza, je pomislila na velikega Čerkeza, ki je bil ku-"*r v barakah in ki je že večkrat napadel ženske v tej hiestni četrti. Glas neznanca P'1 jo je kmalu prepričal, da gre za Čerkeza, kljub te-pa je strah ni zapustil. ”udi tega se je bala. ~~ Pst ... Ne boj se — ji ,e£e — Tebi ne b'm storil thčesar, pa čeprav bi ti rad vsetreščil glavo, ker se vlačiš okrog s tem Švabom. Toda 0 Pot bi skoraj ne imel nič *>r°ti temu, da je tvoj podčastnik še živ. Vsaj za nocoj ne- ker bi sicer ne mogel izvesti tega, kar bom lahko •Žoril samo s tvojo pomočjo. In preden ji je pojasnil to. česar ni mogel sam storiti, *° je tprašal; ." Onega stražnika, na pro-®‘> Poznaš? ' Da, — je pokimala, . In če bi se vrnila, te ne Ustavil in te vrnil? Odkimala je. ~~ Torej se boš vrnila in ta fvojček odnesla čez progo, j« do drugega stebra, ki ni Osvetljen. Moški, ki te že ne-,trPno čaka, te bo vprašal za «za Leseni Dunaj«. Tedaj hoj izročila zavojček, to- * Pazi, «pot za Leseni Du-n*i* je geslo. Ih vtem ji je osvobodil u-*t». . ~~ Ce pa mi nride naproti drug in me vpraša isto? je rekla z drhtečim glasom. . Nihče ne bo ob tej uri °dil tod mimo, niti ne bo ®Praševal za «L,eseni Dunaj«. al vsi poznajo ta brlog. Senčna, v kolikor bi ti sama '* opozorila stražarja. Menim P*1, da ti ne bo kaj takega šibo v g|avo> )tajti izdajalce °vražim — je s poudarkom dodal Ona ni niti pomišljala na »žarja, pač pa je čutila ev samokresa pod levo lo-atico, — Stražarja ne bom Pozorila — je odločno odvrnila. , krnila se je mimo stražar-n ki sedaj tu obračal nanjo i. un* Pozornosti. Prepričan m-,. « da se vrača k Wilimu. >lim je bil njegov predstoj-'n kako bi si mogel pre-■■zniti in ustavljati njegovo ek]* Tega m smel, vsaj v **enem Dunaju« ne. Ona >>. -žv> • ' je to vedela in se zato stražarja ni bala. Vse bolj se je bala zaradi zavojčka, ki ga je skrila na gole prsi in v katerem je slutila peklenski stroj. Vsa zavzeta v te misli je podzavestno obrnila pogled proti lesenjači, v kateri je Wilim — ne da bi ga vest pekla — kadil iz majhne pipe, ki jo je bil zaplenil nekemu judovskemu profesorju v Varšavi. Peklenski stroj in Wi-lim sta ji izmamila na ustnice ironičen nasmeh. Podzavestno se je ustavila, toda le za trenutek in nato nadaljevala pot. In tedaj je ob prvem električnem stebru, ki je bil csvetljen, zagledala znanega moškega v usnjenem plašču, ki je mirno puhal cigaretni dim. Hotela je mimo njega, tpda o-n jo je zadržal. V moškem z usnjenim plaščem je prepoznala človeka od tajne pjlicije, ki je bil pri njih ob hišni preiskavi, ko so njenega brata odpeljali. — Bo tudi zame kaj? — jo vpraša. — Kar sem mogla dati. sem že dala Wilimu — je hladnokrvno odvrnila. Za trenutek jo je gledal z nezaupanjem, nato iztegnil roko proti njenim prsim, kjer je tičal skriti zavojček... V istem trenutku je odjeknil o-ster udarec, nato krik ki je prelomil vso tišino. Moški v usnjenem plašču se je zrušil k njenim nogam. In preden je stražar na progi zakričal svoj «halt! . . .» ji je neznan glas rekel: ((Beživa!« In ne da bi jo sploh o-govoril, jo je pograbil za roko in jo potegnil za seboj. Ni se branila. Tekla je vštric z njim čez travnik proti malim hišicam, pred katerimi so bi1' majhni Vrtovi, ograjeni s činim trnom. Na stražarjev klic sp iz lesenjač prihileli vojaki in, ko so moškega v usnjenem plašču našli nepremičnega na tleh, so oddirjali za beguncema . . . Ta dva^pa sta si našla skrivališče v vrtu predzadnje hiše, v zaklonišču, ki so si ga bili domačini izkopali za primer bombnih napadov. Zaklonišče je uilo pod debelim deblom nagnite jablane, poleg vrtne črpalke. Slišala sta korake svojih preganjalcev in Wilimove besede: — Vrnimo se po psa, edino tako nam ne bosta zbežala . . . — Morava od tod — je rekla. — Odšli so po psa. — Pojdiva — je rekel on. — Skušal te bom izvleči iz te zagati ... Kje stanuješ? — V eni izmed onih hig čez progo. Le da se ne smem več vrniti domov. Tam ob onem, ki si ga tako pošteno usekal, mi je padla na tla torbica in oni iz lesenjač so jo gotovo že našli in spoznali. — Ko je govorila tako, je pomislila na VVilima, ki ji je bil poklonil torbico in ona > je nocoj vzela s sabo, da hi ga ne žalila Njena mati je rekla, da je bolje, če VVilima ne žali. No, pojdiva, preden se vrnejo s psom ™ je rekel. Odvedel te bom s sabo. Izkobacala sta se iz blatnega zaklonišča in ko sta že preskočila živo mejo, so sirene najavljale letalski napan. Luči po hišah so se za trenutek prižgale in takoj nato ugasnile Vse mesto je bilo v polni temi. Vrata predzadnje hiše so zacvilila. Stanovalci so odhajali v zaklonišče . . . — Vrnila sc bos spet v za-klonišče — ji reče. — Oni se ne bodo več vrnili, jaz pa bom poskusil izkoristiti sedanjo zmedo. Odšel bom na kraj, kjer si izgubila torbico, morda je še niso našli. Nato bcm opravil svojo nalogo in se vrnil sem. — Ce se pa ne vrneš? — je vprašala. , — Vrnil se bom, vrnil — jo je prepričeval, pa čeprav m bil niti sam preveč prepričan, in dodal: — Kljr.b temu preden grem, mi povej vsaj kako ti je ime, ko te v tej temi ne morem niti vide-ti. — Olga — je rekla. — O-semnajst let mi je. Ir ti? — Leto dni sem starejši od tebe. ime pa ti bom povedal, ko se vrnem. — Ce s» pa ne vrneš? — je vztrajala V istem trenutku so -e začula lets'a in prvi streli protiletalske oDrambe. Dvignila je glavo v temno nebo, ki je grozilo, in rekla; _ In če me ne najdej več? — Namesto odgovora jo je neznanec poljubil na lice. Na svidenje, Olga - ji reče in hvala ti za zavojček, Brnenje letalskih motorjev je nresekaio nočno tišino. Takoj so začele treskati prve granate in prve bombe, ki to Zgrešile progo, od majhnih hišic .11 vrtičkov in črnega trna pa ni ostalo nič. LJERKA MARINKOVIČ OB PRVI PREMIERI SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA Na razpotju usodne podzavesti Eugene 0’Neill: «Strast pod brestu V Rimu se te dni ukvarjajo s sodno razpravo o mamilih. V tem škandalu je vpletenih nekaj sinov rimske aristokracije. Na sliki pogled na del obtožencev na sodišču. Ne moremo reči, da bj bil 0’Neill pri nas že povsem raz-isk-an avtor. Vse premalo pa poznamo in tistih nekaj stavkov o idejni in slopovni opredelitvi v svetovni dramaturgiji resnično ni dovolj, da bi ga lahko kakorkoli docela doumeli. Mimo tega pa tudi slovenska prevodna literatura ni ravno prekipevala v namenu, da bi presadila v naj jezik večje število njegovih del, tako da razen treh ali štirih VNeillo-vih stvaritev (Strast pod bresti, Arina Christie, Elektra v črnini in — zdaj jo pripravljajo v ljubljanski Drami — Dolgega dneva potovanje v noč) skorajda ne poznamo niti četrtino njegovega velikega o-pusa. ]n če k omenjenemu dodamo še dejstvo, da so k tej v nekem smislu mehanični abstinenci v veliki meri pripomogli tudi precej neenotni in nerazgledani repertoarji slovenskih gledališč v .zadnjem desetletju, potem bomo lahko z razumevanjem verjeli po- lililltlltiiimiiiliiiiiitlliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiliiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiliiiiiiliiiiiiiniiiiiMiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiti ■■iiiiiimiii ■ai.ialiiiii.mai KAJ BO TREBA PREMAGATI PRI MEDPLANETARNIH POLETIH PoIe[ človeka vse mi rje Na človeški organizem in njegovo duševnost preži v vsemirju nešteto «sovražnikov»: pomanjkanje kisika in teže, kozmični žarki, izguba čuta za orientacijo, zaslepljajoča svetloba, občutek samote, utrujenost, razdražljivost in podobno uPočakati bomo morali verjetno še kakih 20 let, da bi potovanja v vsemirje postala varna, pogosta in ekonomična« — je izjavil eden od udeležencev astronavtičnega kongresa, ki se je vršil nedavno v Barceloni. To pomeni, da bomo imeli okrog leta 1977 medplanetarne potniške ladje, na katere se bodo turisti vkrcali z manjšim strahom, kot «•* nekdaj (kako daleč se nam to zdi danes!) to delali potniki, ko so se usedli na prvi vlak na parni pogon. Toda preden se bo to zgn dilo, bo treba rešiti — poleg j.-popolnitve naprav in strojev za vsemirske polete — še neko povsem novo vprašanje' kako usposobiti človeka za življenje' izven našega planeta, na katerem se je rodil, ali bolje izven planet-., v katerega okolju se je razvil in se postopno prilagojeval obstoi*-čim pogojem in oblikoval lastne organe in čutila v dolgem, tisočletja in tisočletja trajajočem razvojnem procesu. Iz te-ge je v teh poslednjih letih zrasla nova znanstvena vpja — vsemirska medicna — kot veja že obstoječe aeronavtične medicine, ki se peča, v določenih plateh, s podobnim vprašanjem, namreč, kako s, obnaša človeški organizem za časa letenja skozi atmosfero. V zvezi z medplanetarnimi polet- pa nastajajo za človeka drugačne težkoče in motnje, ki jih je moč razdeliti v tri osnovne skupine-, »izguba« teže začetna in poslednja pospešitev hitrosti ter pogoji okoli* Z uporabo določenih v-st eksperimentalnih kabin je z.nanstevnikom uspelo ustvariti — sicer le za kratek čas — pogoje, ki se bodo pojavili, ko človek, osvobodivši se privlačne sile naše Zemlje, ne bo imel več lastne težt, oziroma ko bo imel — to je odvisno od planeta, na katerem se bo izkrcal — večjo ah manjšo težo, kot jo ima na Zemlji. Toda tu ne moremo priti do enotnega zaključka, ker so reakcije oseb, ki jih podvržejo tem poskusom, zelo različne, prav tako kot je različno obnašanje potnikov n", navadni 'adji, ko nastopi nevihta. Neki 45-letnik, ki i-ma za seboj bogat** letalske izkušnje, tako pojasnjuje svoje Vtise; (dVenudno se mi je zdc’o. da me je nekaj dvignilo s sto tegnilo biti zelo nevarno on osebju, ki bo upravljalo naprave vsemirske ladje. Ko se železnica, avtomobil aii letalo premikajo z enako rierno hitrostjo, ne občut' človek nikakršne neugodnosti. Toda dojičeno neprijetnost predstavljata odhod -n ustav-lienje zaradi naglih sprememb v hitrosti. Ce potisočerite t,» reprijetni občutek, ki ste ga imeli pri startu ali pristaja Nevarnosti v atmosferi 6.000 m — prve težkoče z dihanjem 8.000 m — potreba po kisiku 19.000 — 23.000 m — težkoče v krvnem obtoku; nujna osebna oblačila m kabina s stalnim zračnim pritiskom 26.000 m — zelo močni kozmični žarki 47.000 m — najbolj močni kozmični žarki 53.000 m — ultravioletni žarki Nevarnosti v vsemirju Meteoriti; kozmični žarki; pomanjkanje teže; oslepljujoča svetloba; izguba čuta za orientacijo; utrujenost; razdražljivost; fizična prenapetost. lire, na kateri sem sedel m l nji) letala, boste dobili približ dr. m- drže samo jermeni, ki sem bil z njimi privezan, To. kar sem občutil, bi mogli primerjati 7 omamo, z določeno primesjo občutka prijetnosti, Kljub temu, da sem bil na to pripravljen, sem z začudenjem pledal na posamezne predmete, kako so viseli nad podom, medlem ko so se moje noge premikale brez nujmanjšega napora mišic. Tudi roke sem dpipal brez vsakršnega napora; določen na-por sem moral uporabiti samo za to, da bi mi roke ne odšle, dalje kot sem hotel.» Toda mnogim se to »potovanje« ni zdelo tako zabavno. Pri znatnem številu oseb so ugotovili različne organske motnje in neugodnosti: vrto glavico, stud, nehotene kretnje, napačno mnenje o položaju lastnih udov, kar bi u- .. POMENEK 0 JEZIKE Povabiti pozvati opozoriti NI PRAVILNO: Stražnik je povabil vse razgrajače na policijo. Orožnik ga je nato povabii, naj mu sledi. Uradnik ga je najprej vljudno povabil, naj svoje besede izbira.. PRAVILNO JE: Stražnik Je pozval vse razgrajače na policijo. Orožnik ga je nato pozval, naj gre z njim (in ne sledi, ker bi moral tako iti za njim). Uradnik ga Je najprej vljudno opozoril, naj svoje besede izbira... * * * NI Sorojak kovrtttnik PRAVILNO: Karel jo Lojzetov sorojak, zato sta tudi vedno skupaj. Kaj se hoče, ko pa so sorojaki! Ta dva sta pa sovrstnika. Saj se mu vidi. da je njegov sovrstnik, PRAVILNO JE: Karel Je Lojzetov rojak zato sta vedno skupaj. Kaj se hoče, no pa so rojaki! la dva sta pa vrstnika. Saj se mu vidi, da Je njegov vrstnik! «Lcpah strokovnjakov, mar:še, k-*' smo jih imeli pri osvajaniu morja ali zraka. Rešena znanstvenika na Južnent tečaju Dva člana britanske antarktične odprave sta po enajstih dneh, ki sta jih moral aprebiti v neki ledeni pečini v belih , ur » jijooiuvtieno u simam v-/ i\ puščavah Weddelovega morja, ,, ... . »»i sKcoa premišljevanja o prispela v novozelandsko an- ; tarktično oporišče v McMurdo-vem zalivu. Dr. Allan Rogers in letalski poročnik Gordon Haslop sta bila na izvidniškem poletu in sta morala zaradi slabega vremena pristati na ledu. Vodja antarktične odprave britanske skupnosti narodov dr. Vivian Fuchs je po radiu obvestil njune tovariše da sta ol zdrava in da sta po enajstih dneh, prebitih na ledu, samo nekoliko izčrpana. vprečne mu gledališkemu obiskovalcu, ki z nepretirano iskrenostjo trdi, da (J’Neilla ne pozna. Tržaško gledališče ga tokrat drugič in z drugim delom predstavlja svojemu občinstuu. Pred desetimi leti Anna Christie, danes Strast pod bresti. Nič manj ali celo več kakor mnoga slovenska gledališča, če upoštevamo določene okolnosti. VNeilla je v vsem njegovem ustvarjalnem delu pritegovalo predvsem to, o čemer sam pravi, da je spod površjem življenja*. Torej: ne toliko racionalen odnos človeka do človeka, kakor bolj odnos človeka do iracionalnih sestavin, do iracionalnih vrednot življenja samega. Tako se javljajo v njem brezumne strasti in ne-nadziruni nagoni kot svet podzavesti. Jasno je, da v tem smislu tudi ne moremo zanikati dovolj očitnega vpliva Freudove teorije, k'i jo je naš avtor temeljito poznal. Njegove drame niso zgolj kritika družbe (to bi bilo hudo enosmerno!) pač pa tudi iracionalna vizija človeških usod. Menjavanje in prepletanje i-dejnih in slogovnih vidikov je značilno za vse U Ne Ulove drame: Strast pod bresti (1924), Veliki bog Brown (ki ga, kolikor je znano, v slovenščini še nimamo, 1925), Nenavadna medigra (prav tako, 192ti) in Elektra v črnini, če ne upoštevamo nekaterih njegovih izrazito romantičnih del. Mnogo oolj je — če tako rečemo — 0’Neillovski motiv, ki nas spominja na uvtorje evropskega naturalizma, motiv, ki ga predstavlja njegovo delo Strast pod bresti. To je motiv boja dveh mož za ženo motiv borbe med očetom in sinom Mlada žena starega C abota Abbie, zapelje njegovega sina Ebna, mu rudi otroka in ga naposled ubije iz strahu, da ne izgubi pastorkove ljubezni. To je vsebina v eni sami črti, dasi je neokvirna fabula bolj komplicirana. Človek bi prvi hip lahko pomislil na Tolstoju: nenasitne strasti, umor o-troka, prešuštvo. Bes pa je, da v tem primeru ne gre za epski lok tolstojanskega koncepta, ampak za bolj poglobljeno, m-tarzirano hegemonijo človeške podzavesti. Strast pod bresti ni drama kavzalnosti, ampak jtripoved o nekih usodnih posledicah. Preil nami živijo (kadar živijo!) živi ljudje s svojimi iz materialnih vzrokov pogojenimi karakterji, njihovi medsebojni spopadi, pa naj bodo še tako primi)ione narave, izhajajo iz neposredne akcije, iz »logike dejstva*. Vsekakor pa drži da zapusti to gledališko delo bolj globok, močnejši, bolj enkraten vtis kot na primer Anna Christie. Bolj je poglobljeno v smislu U’Neillov-odno- sih med svetom, med okoljem in podzapesf nimi nagoni, ki mrtvijo in spet razburjajo človeško voljo. Tu je nuni reč imenitno poudarjena psihologija vsakdanjosti, ki živi neopaženo in sili človeka, da o njej premišljuje. Za razliko od evropske naturalistične drame, ki poudarja kavzalnost «psihologije nagonov*. Režiser Jože Babič, ki si je v svojem dosedanjem plodnem in uspešnem gledališkem odnosno režijskem delu osvojil neki njemu lasten stil, neke posebne poglede in celo v nekem smislu indiuidunlno maniro, pozna 0’Neilla, zlasti še Strast pod bresti. Po izbiri o-seb sodim, da je del svojega študija utemeljil z enovitostjo, izenačenostjo karakterjev in tem v enem zamahu rešil problem okvirnega koncepta. Njegova dejanja so v pravem pomenu besede aktivna, tudi interpunkcije so do skrajnosti intenzivne, delikatne situacije skrbno pripravljene in izpeljane. Izvedba je torej v tem smislu doživela nesporen u-speh. Zelo redka in iskana je mimo tega tudi njegova tipična kvaliteta, da avtorja v določenem smislu »prefiltrira» skozi lastno pojmovanje nekega teksta in ga skuša — če je le mogoče — prevrednotit i in s tem poglobiti. Razlogov za tak odnos je lahko več: izrazit smisel za improvizacijo, osebni nagibi za psihološko eksperimentiranje, moč posredovanja... in tako naprej. Po pred- MOUEST SANCIN kot stari Efraim Cabot stavi (odn. premieri) sodeč, je Babič zasnoval režijo na metodi, ki bi ji lahko rekli «verižni sistem spopadov*. Glavna vrednota, ki izhaja iz takega sistema, je vsekakor dinami-zem, ki poganja dejanje, akcijo od situacije do situacije. Pokazalo pa se je, da ima taka bietoda (če,je.'to sploh metoda ali pa je bilo-naključje?) tudi svoje slabe strani. Ena od teh je bila ob koncu očitna: zaradi prevelikega apostrofiranja epizodnih konfliktov je v nekem smislu zbledel in izgubil na intenziteti osnovni konflikt. Dolgotrujna gledališka izkušnja nartireč uči, da je pozornost širšega občinstvu v veliko večji meri naperjena v napeto dejanje v drami, to je v oblikovano fabulo kakor pa na razvoj karakterjev, kar ima svoje psihološke razloge. Gledalec se mnogo laže, brez notranjega napora osredotoči na napeto dejanje kot na problematiko karakterjev, ki zahteva od njega precejšnjega duševnega sodelovanju in psihološkega podoživljanja. Iz tega psihološkega momenta dela dramatika, l;i snuje iz bližine gledališča, svojemu občinstvu že od nekdaj večje ali manjše koncesije. Ker pa vlada med karakterji in dejanji tesna medsebojna odvisnost, imajo tako samozahtevno organizirane si- HIIIIIHHtHIIIHIIMIIIfllllllltllllllllimtliailllllllllllliaillllllllllllHIIIIIIIIIItlllHIIlHIllIlHIIIIItHimilllllllllltllllllllllllimillllllllMIIIIIIllllllllllllll Z demokrščanskega vrta 25 sekund Preden bi začeli debato c proračunu, je Giovanni Leo ne, predsednik poslanske zbor niče, sklenil razdeliti razpolož ijivi čas med razne parlamen tsrne skupine, upoštevajoč pri tem njihovo številčno moč. Poslanec Buciarelli-Ducci, podpredsednik parlamentarne skupine DC, je napravil ustrezni račun in dejal poslancu Scot-tiiu, edinemu predstavniku kmečke stranke: »Tebi pripada 25 sekund*. Scotti je odgovoril: «Mi zadoščajo. Moram reči le,- Bog naj mi odpusti vsa moja glasovanja v korist vlade.* Svoboda tiska Leonardo Rampa iz Bergama, nacionalni svetnik DC, je dobil od Fanfanija opozorilo, nai v časopisu «11 Campano-ne», ki ga urejuje, ne priobčuje več člankov, ki zadevajo družbo »Italcementi«. Pred tedni je «11 Companone« objavil članek z naslovom »Pravica do stanovanja«, ki ga je predsednik «ltalcementi», Pe-senti, poslal Fanfaniju, hkrati pa podčrtal z rdečim svinčnikom odstavke, ki so vsebovali kritiko njegove družbe. Fanfani je takoj poslal časopis Rampi, na časopisu pa napisal s svinčnikom: »Pazi, če hočeš kandidirati v letu 1958». Pred leti je Rampa v istem časopisu napsal članek z naslovom «Gramoz in .emeiit«. Nekaj dni kasneje je bila njegova žena, ki je bila že več let ti«, usluVbena pri odpuščena. »Ttalcemen- Gneča pa laka! Senatorsko volilno okrožje Rho je vedno dajalo 80 odst. glasov krščanski demokraciji in je krščanskim demokratskim kandidatom zelo pri srcu. Po nekih vesteh se za to volilno okrožje poteguje že sedaj kar več kandidatov. Med temi so bivši pomočnik ministra Filippo Meda, ki naj hi bil svojo kandidaturo podprl s trditvijo, da je družina Meda najstarejša demokrščan-ska družina v Milanu. Nadalje je bivši visoki komisar za javno zdravstvo Giovan Bat-tista Migliori, tretji kandidat, ki se poteguje ra to mesto je predsednik pokrajinskega sveta v Milanu Adrio Casati, nadalje še predsednik denarnih zavodov «Casse di Risparmio Lombarde« Giordano dell’A-more, za katerega je baje že dal dobro besedo nadškof Montini, nato še bivši minister Piero Mnlvestiti, ki ’» svojo kandidaturo podprl baje s svojimi 20 publikacijam-o gospodarskih in socialnih problemih, minister Dino De* Bo, poslanec Tommaso Zerbi Alberto Marcora, ki je trenut-no podtajnik krščanske demo kracije v Milanu, ki pa ne bo mogel kandidirati za sena torja, ker še nima 40 let. Ir končno še pokrajinski tajnik krščanske demokracije za M' lan, Camillo Ripamonti, ki pa je vso svojo zadevo prepusti* kar Fanfaniju. iiiiititMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiioMiii""1"""" on "ti m n iti ti n imuni milimi milimi n C MR' — Sedaj lahko odkrito govorimo. Kolegi menim, da se ne bo izmazal, kajne?. tuacije nujne posledice n« vrednost karakterjev, ki se morajo s svojim moralnim obsegom prilagoditi taki odrsko prikrojeni resničnosti ter postanejo zato nujno opisni karakterji, učinkoviti zgolj po svoji povrhni značilnosti. Babičeva režija je morda nehote dajala koncesije m počasi, toda zanesljivo skozi dve dejanji hromila ostro in nap#, to sodelovanje publike. Vse t# je imelo za režiserja lahko določen smisel. Spomnim se detajla, ki po svoji pomembnosti prerašča vse ostalo v drum-skem dogajanju: ko Abbte po dialogu z filmom odide v svojo sobo z namenom, da ubije otroku. Intenziteta situacije narašča z vsako sekundo, odličen glasbeni komentar še stopnjuje napetost v občinstvu. Abbie sede pred zibko, dvigne blazino (v tem hipu se v njej bijeta strastna, primitivna ljubezen do Elina in materinska ljubezen do otrgka, ki j« pran tako Ebnov)... itj se čez ca* obrne do otroka in odloži bt» zino. Naravnost smešno bi bilo misliti da se občinstvo ta hip ni oddahnilo. Usodna sekunda je mimo, zdaj je vse prav in dobro. (Tukaj bi se drama skoraj lahko nehala!) Vse, kar se je dogodilo potem, je obšlo pritisk, je zamudilo efekt: blazina, hi jo je Abbie dovolj rahlo položila čez zibelko, J» lahko ali pa ni lahko ubila otroka. Se danes o vsem tem razmišljam v podzavestnem tipanju, da je šlo le za nepomemben inferpretacijski lapsus. Ne verjamem namreč, da je Babič prav tako zasnoval konflikt. Nenavzočnost psihološkega prevrednotenja je i-mela malo manj kakor usodne posledice. EI;saktnost karakterjev je zaradi tega delana izgubila svojo ostrino, v kolikor je ni izgubila že s prevodom iz nemščine, kajti izvirnik je glede idejnega po-antiziranja nekoliko drugačen: stari Cabot se na koncu obesi in s tem so značaji takoj jasnejši. Zena in pastorek zbežita, pri našem koncu pa zbledi celotna galerija značajev, Zal je premalo prostora, da bi se dalj časa u-kvarjali z napačno (po našem mnenju) izpeljavo Ab-bienega konflikta. To je namreč že področje psihoanalize. Sceno je zasnoval Vlado Rijavec. Zelo verbalistično zveni, če rečemo, da je bila funkcionalna. Bila je realistična z nakazanimi možnostmi v prostornem smislu. Hiša, odmaknjena v notranjost in pred njo dovolj prostornine. Ob njej dva bresta, ki — kakor jiravi avtor — «ždita nad hišo kot dvoje izčrpanih žena z unelimi grudi*. Pogled je bil vsekakor slikovit in dejaven. Starega Efraima Cabota je kieirul Modest Sancin. Sredi vrtoglavice karnalnih, elementarnih smehov je delonul malce odmaknjeno, vendar dovolj silovito in verjetno, Z malenkostno sprostitvijo svojih premikov (zlasti hoje), ki so včasih pretirano senilni in v nasprotju z 0’Neilovsko o-ptsnostjo «starega vraga*, bi svojemu liku pomagal k določnejši markanlnosti. Sicer pa; čudovito obvladovati je prostora! Abbie Putman je za žensko lepa, toda prav tako zahtevna vloga. Igrala jo je Zlata Kodoikova v razponu omejenega čustvovati ja od nebrzdane pohlepnosti do zlobne in strupene pristrastnosti. Učinkoviti so bili zlasti polni in gradirani dialogi z Ebenom. Le-tega je z velikim zaletom, a neko razmi.ljeuo neti.na-nostjo igral Julij Guštin. Krivulja njegove igre je somerne rasla in somerno padala, bi! je agresiven in topi. aoo vdan v eni sami frazi. V šolski zvezek bi nemara zapisali; očigleden napredek. Brata Simeona in petra sta kreirala Stane Raztresen in Danilo Turk: ob a uglašena v nedopovedljivo hrupn ki je preskakovala kakor iskra z enega na drugega. Zlasti je » primerno igro presenetil Danilo Turk. Manjšo vlogo šerifa je zaigral Edo Martinuzzi. Ni bilo slabe vloge in ne slab« interpretacije. Nikoli si človek pravzaprav n na jasnem, kje se začne u-po dabljajoča moč igralca in kje preneha oblikovalna sugestija režiserja. Cim večje je razumevanje po iskrenem sodelovanju in čim močnejša je režiserjeva težnja, da bi skozi prizmo igralčevega intimnega čustvovanja notranje uskladil njegov bodoči lik, tem več uspeha si lahko obeta. Te maksime so stare, a še vedno vredne, da jih človek zapiše. Zapisal pa sem jih zategadelj, ker sem prepričan, da je. prišlo do tega skupnega dela. Prepričan pa sem zategadelj, ker je to delo zaplodilo uspeh predstave Strast pod bresti. Pred vojno 0’Neill ni prodrl v slovensko javnost (Anna Christie in Strast pod bresti), k«r pri občinstvu ni bilo pravega odmeva. Ce je to merilo, potem je tržaška izvedba prodrla. MILAN LINDIČ fioriško-b eiieš EICVIllSi Kmalu bo odločena usoda proste cone Finančna komisija v zbornici prouči vprašanje prihodnji teden Stavka v CRDA popolnoma uspela Nasprotovanje raznih krogov podaljšanju zakonu - Prebivalstvo zahteva takojšnje podaljšanje zakona Te dni r,e bo odločila usoda proste cone za mesto Gorico. Senatna komisija za finance in zaklad je že pred parlamentarnimi počitnicami odobrila zakonski osnutek, ki priznava Gorici podaljšanje zakona o prosti coni. Te dni pa bc usoda zakona zapečatena iuai pred enako komisijo poslanske zbornice. Komisija je namreč pričela razpravljati o zakonskem osnutku v sredo opoldne in je precej temeljito pregledala osnutek. Zaradi pomanjkanja časa se bo ponovno sestala danes ali pa najkasneje prihodnjo sredo. Na sestankih te komisije se bo pokazalo, kdo je dejansko za prosto cono in kdo proti njej. Stališče poslancev se bo namreč nujno opredelilo. že na prvem sestanku se je pokazalo, da nekateri poslanci ne razumejo potreb našega mesta in da nasprotujejo zakonskemu osnutku, ki lahko v marsičem pomore našemu gospodarstvu. Tako je na primer poslanec Marzotto predlagal, naj bi se zakon podaljšal samo za štiri leta. Proizvodi proste cone naj bi se prodajali samo na področju proste cone, predlagal je nadzorstvo nad proizvodnimi stroški, da se ugotovijo dobički lastnikov tovarn, in vključitev tržaških in videmskih predstavnikov v posvetovalni odbor proste cone. Poslanec Schiratti je podpr prediog poslanca Berzantija, naj se tudi na ostale pokrajine dežele Furlanije-Julijske krajine razširijo davčne olajšave, ki so z zakonom predvidene za Jug. Po časopisnih poročilih naj bi bila splošna usmeritev poslancev in ministra Andreottija naklonjena ustanovitvi cone. Čeprav je v stališču videmskih poslancev, ki nasprotujejo goriški prosti coni, kakor tudi v stališču poslanca Marzot-ta precej nevoščlivosti izven-j goriških industrijskih krogov j sina, kakor se je bil obvezal. Nadalje naj bi 1. aprila letos v javnosti ženo udaril po glavi in deset dni kasneje prav tako v prisotnosti drugih o-seb močno brcnil. Končno pa se je moral Odorico zagovarjati, da je za štiri dni odpeljal sina, čeprav je slednjega, kot mladoletnega sodišče prisodilo v varstvo ženi. Odorico se je izgovarjal, da ženi ni pomagal samo dva meseca in sicer aprila in maja ker je bil ves ta čas brezposeln Zanikal pa je, da bi jo sploh kdaj udaril in končno ifjavil, da je imel ljubljenega sina pri sebi samo dva dni in to z ženinim privoljenjem. Ko je pretor zaslišal Miche-luttijevo, smo seveda lahko slišali drugo plat zvona. Zena je potrdila vse zgoraj navedene obtožbe, vendar pa je končno po prigovarjanju odvetnika obtožbo umaknila in sodišče Odorica sploh ni obsodilo. • # * Pravočasno se je sodni kazni umaknil tudi 58-letni Ivan Tončič iz Tržiča: Ul. Romana 5 ki je 24. maja letos kupil od podjetja Vittorija Vriza 5.000 opek za vrednost 79.290 lir, pa dolga ni poravnal. Z Vrizom naj bi se Tončič domenil, da bo plačal naročeno opeko takoj po prevozu domov, toda tega ni storil, niti takrat niti pozneje. Vriz je bil primoran vložiti tožbo in šele takrat se je Tončič zavedel nevarnosti in nemudoma poravnal dolg. Tako je tudi preprečil, da bi prišlo do pro. cesa, ki je bil včeraj in na katerem bi bil verjetno tudi obsojen. __*»------ Operni predstavi v soboto in nedeljo V soboto in nedeljo bomo v gledališču Verdi gledali Puccinijevo «Boheme» in Rossini- j jevega «Seviljskega brivca». zaradi predvidenega ukrepa v . y {iBohimef> bg nastoptia tudi korist goriškega premvalstva j TT~ačanka Undina Otta. Prvo in naše industrije, je pa ven- j 0peT0 bo dirigiral. Antonio. darle tudi res, da ti ljudje ne | jVarducci, drugo pa VČolf-Fer-bi imeli tolikšne moči, če b' j raru Vstopnice so že naprodaj. goriški industrijci, ki so se o-j Sedeži po 1.500 in 1.000 lir. koristil s prosto cono, bili prr- j Goriški ljubitelji glasbe še ni-vičnejši do svojih uslužbencev, i so pozabili ponesrečenih pred-če bi zaposlili tolikšno število j stav v prejšnji sezoni in upa-delavcev, kolikor je skladu s j j0, da jih organizatorji to-prejetim kontingentiranim bla- krat ne bodo napetnajstili. gom, če bi skratka bili socia'-nejši in če bi se zadovoljili z manjšim zaslužkom. Nihče jim ni nikoli odrekal pravice, da za svoje tveganje prejmejo zadovoljivo plačilo, toda tudi v tem mora prevladati mera Bolj kot kdo drugi je trgovinska zbornica poklicana, da bo odobritvi zakonskega osnutka — kar je iskrene želje vseh Goričanov, ki občutijo gospodarske težkoče — na podlagi devetletnih izkušenj preceni svoje dosedanje ravnanje in ga prilagodi interesom najširših slojev prebivalstva' kapitala ni treba več ščititi, ampak delovne ljudi, katerim edino je bila namenjena prosta cona. Včeraj na goriški preturi Žena pravočasno umaknila tožbo Včeraj so na goriški Rretu-ri sodili 34-letnega Diulia O-dorica iz Gradišče, Ul. B. Rith 3, ker je prekrši kar tri člene civilnega zakonika. Odorico naj bi po ločitvi, ki jo je sklenil v Gorici z ženo Ottavio Michelutti, ne skrbel zanjo in za njenega | Devetag razstavlja V Caffe Teatro razstavlja goriški slikar cdv. Devetag Danes bo., v CRDA v Tržiču tretja enourna stavka, ki bo od 16. čo 17. ure. Stavko so I proglasile vse tri sindikalne j organizacije v znak protesta j proti- prekinitvi pogajanj v Rimu, na katerih so proučevali zahteve kovinarjev. Včerajšnja stavka je popolnoma uspela. Stavkalo je nad 4.000 delavcev, tako da v ča-» , . _ , , su stavke ni obratoval noben sest _ oljnatih slik. Razstavlje- , oddelek. Qd h60Q uradnikov ne bodo do Preči njim je razstavljal Raoul Cenisi. Odvzete obrtnice avtoprevoznikom Zaradi prevelike obtežitve so za en mesec odvzeli obrtni-co prikolicam sledečih avtoprevoznikov: Dante Bertom iz Gorice, družba La Goriziana, obrtnico za tovornik in prikolico so za en mesec odvzeli Kocjančiču in Nanutu, dalje Pietru Gratonu iz Romansa, A-rigu Cocianniju iz Starancana. Šofersko knjižico tretje stopnje so zaradi kršenja zakona o cestnem prometu odvzeli za 15 dni Telemacu Caprariju iz Gorice. jih je stavkalo v znak solidarnosti z delavci samo kakšnih deset. «»------- «Živi plamen» 27. oktobra v Gorici Slovensko narodno gledali-ššče iz Trsta gostuje v nedeljo 27. oktobra v Gorici z dramo Johna Steinbecka «2ivi plamen«, ki jo je v slovenššči-nc prevedla Mira Mihelič. Predstavi bosta v Prosvetni dvorani na Korzu ob 16. in ob 20. uri. Prodaja vstopnic v kavarni Bratuš in na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli 1. in zapirale lokalov. Psoderec je v septembru zajel 21 psov brez nagobčnika. IHIIIIIIIIMIIIIIIIUIIIIIIIMIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllMIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIilliililllli) Sklepi občinske gradbene komisije V Ul. Faiti zgradijo 15-nadstropni nebotičnik Prejšnji teden se je v Beli dvorani sestala občinska gradbena komisija, ki je odobrila sledeče načrte: Gradnja stanovanjske hiše v Ul. Udine v Ločniku; razširitev poslopja v industrijske namene v Ul. A. Volta 20; razširitev stanovanjske hiše v Ul. Bona 5 A; razširitev in preureditev stanovanjske hiše v Ul. del Carso 75; dvig stanovanjske hiše za eno nadstropje v Ul. Trieste 94; razširitev stanovanjske hiše v Ul. Sabotino 4; gradnja skladišča v Ul. Cappelfa 24; razširitev in notranja ureditev stanovanjske hiše v Ul. Leoni 82; gradnja stanovanjske hiše v Ul. Ristori; gradnja stanovanjske hiše in garaže v Ul. Romana; gradnja 10-sta-novanjške'hiše v ‘Ul. Pascoli. S spremembami je komisija odobrila sledeče načrte; gradnja 13-nadstropne stanovanjske hiše v Ul. Parini; gradnja stanovanjske hiše INA-Casa v Ul. Ascoli; gradnja 9-stanovanjske hiše v Ul. S. Pelieeo. Premestitev bencinske črpalke družbe AGIP na Korzu Italia štev. 58; gradnja skladišča na dvorišču v Ul. Mattioli 11; v glavnem so odobrili načrt za gradnjo ^nadstropne in 15-nadstropne palače in dve zasebni garaži v Ul. Faiti; gradnja 8-stanovanj. ske hiše z garažami v Ul. T. Grossi; gradnja dvostanovanjske hiše v Ul. T. Grossi. obolelo že 31 odst. zaposlenih Azijska gripa še vedno išče novih žrtev. Včeraj je sicer pokrajinski zdravnik zabeležil manjše število obolelih za to neprijetno boleznijo, vendar pa so učilnice še vedno precej prazne, prav tako tudi delovni obrati večjih tovarn, V podgorski predilnici je doslej za azijsko gripo obolelo že 720 delavk in delavcev, približno 31 odst, vseh zaposlenih. Včeraj so v Gorici zabeležili 26 novih obolenj, v Ka-privi 8 v Moraru 6, v San Lorencu 6 in v Turjaku 5. Našli so truplo neznanca Prvega oktobra sc našli v kraju Larderia pri Messini truplo neznanca, starega okoli 25 let, srednje postave, kostanjevih las, z dvema brazgotinama na desnem zapestju in brez štirih prstov na levi nogi. Kdor bi kaj vedel o njem, naj sporoči našemu listu. Konfekcija AL CORSO - Gorica, Corso Italia 7 TEDEN DEŽNIH PLAŠČEV od 24. oktobra dalje Najboljša prilika za nakup po ugodnih cenah Dežni plašči mako s podlogo.......... 7.500 lir Dežni plašči Nylon Rhodiatoce........ 4.900 lir Otroški dežni plašči iz makoja ...... 3.500 lir Dežni plašči z volneno podlogo • Najboljše znamke Prvovrstna izbira blaga novih barv in modelov Toplo vreme dovedlo do padca cen zelenjavi Še vedno dovolj paradižnika, pa tudi grozdja Cene jabolk so izredno visoke - Dobre kupčije na četrtkovem semnju Lepa, sončna in topla jesen je omogočila tudi vsakdanje obilne zaloge goriškega zele-njadnega trga. Včeraj je bilo na pr. toliko cvetače na prodaj. da je pridelovalci niso mogli vse niti prodati. Njena cena za kg na debelo je bila od 20 do 30 lir, prav tako pa je bilo tudi dovolj ohrovta, katerega cena se je vrtela od 20 do 30 lir za kg. Mnogo je bilo tudi paradižnika, ki so ga prinesle na trg predvsem Steverjanke. Za žeto špinačo so plačevali od 60 do 70 lir, za špinačo s koreninami pa 40 lir; motovilec ima še vedno precej visoko ceno in sicer 120 do 150 lir. Se vedno je dovolj poletne solate, ki jo prodajajo po 80 lir, pa tudi endivije ne manjka’ od 60 do 70 lir. Prvi rez radiča je razmeroma drag in to po 200 do 220 lir; drugi in tretji pa je sorazmerno cenejši. Cikorija je bila včeraj od 30 do 40 lir, zelena pa 40 dc 50 lir. Se vedno je zele-njadni trg dobro založen s krompirjem, ki ga na debelo prodajajo po 26 do 28 lir. Cas trgatve je mimo nas, vendar na trgu še vedno dobimo še dobro domače namiz. no grozdje a prav tako tudi uvoženo amerikansko. Med sadeži sedaj predvladuje kostanj, ki ga nudijo na debelo po 80 do 100 lir, medtem ko je letos izredno malo jabolk, kar je razumljivo, saj je bila lanska letina jabolk odlična. Zaradi tega so tudi cene tega sadeža dokaj visoke in boljša jabolka ni moči kupiti izpod 10C lir. Na trgu smo zapazili tudi prve pomaranče, ki so vsekakor še precej drage; ne manjka niti limon, čeprav je povpraševanje po tem koristnem sadežu zaradi azijske gripe zelo naraslo. Kljub temu pa se v Gorici ni zgodilo, da bi se cene limon povišale, kot je bil primer v ostalih, predvsem večjih mestih Italije. ... Včerajšnji običajni semenj na Telovadnem trgu je obiskalo precej ljudi z Goriškega in onstran meje. Ljudje so nakupovali copate, visoke čevlje ali gojzarice. Izbira je bila včeraj velika in kaže, da kramarji še niso vrgli vseh svojih zalog na trg, verjetno čakajo Andrejev semenj, ko bodo v Gorico lahko pripeljali vse svoje razpoložljivo blago. Pri kramarju z lonci, pravzaprav je bila tokrat krama-rica je bil včeraj kot že običajno pravi naval. Sklede, Ion. ci in podobna šara niso bili dražji od 100 lir kos, zato so tudi šli v prodajo; do kdaj bodo sicer izdržali najbrž ne bomo izvedeli, vsekakor pa je bilo tudi kupcev za podjetno trgovko več kot preveč. Mlade gospodinje in otroke so privlačevale včeraj tudi lepe punčke iz plastičnih mas; vse so bile na oko prijetne in tudi ne preveč drage Toda tudi slednje bomo raje izbirali na Andrejevem semnju, ki se bliža z vso naglico. kramarji se le obupano sprašujejo, kam bodo postavili svoje stojnice, ko pa Telovadni trg obnavljajo, Travnik je že pozidan in Trg sena predaleč od centra. O tem pa vodi računa občinski tehnični urad, ki bo te dni tudi izdal dovoljenja za namestitev stojnic in vrtiljakov v mestu. Deček si je zlomil stegnenico V St. Lenartu v Beneški Sloveniji se je pred dnevi pripetila nenavadna nesreča, kj bi lahko imela hujše po- Claudio Siban je prišel k stari mami v kuhinjo. Vzela ga je v naročje, kjer se je Clau-dio kot vedno zelo ugodno počutil. Nenadoma pa je starki postalo slabo. Zgrudila se je na tla prav na svojega vnuka. Medtem ko je ženski bilo kmalu bolje, so morah dečka odpeljati- v čedadsko bolnišnico, kjer so ugotovili zlom leve stegnenice. «»--- Nesreča upokojenca Ko se je ob 16.45 peljal z motociklom 57-letni upokojenec Fiorino Michelon iz Ul. Formi-ca 11 po Ul. Garzarolii, se je na vogalu Ul. Africe zaletel v betonski steber ob nekem vhodu. Pri trčenju si je pretresel možgane ter ranil na čelu in rami. Ce ne bodo nastale komplikacije, bo ozdravel v 8 dneh. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem letališču zabeležili ob 15. uri 18,6 stopinj C, zjutraj ob 4. uri pa 9,2 stopinji C. «»------ DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves cran in ponoči lekarna Pontoni-Bassi v Rastelu 26, tel. 33-49. «» — - KINO - CORSO. 17.15: «Da, gospod general«, K. Douglas, S. Hay-ward, v warnerscopu. VERDI. 17.00: «Dečje mesto«. S. Tracy, M. Roony. VITTORIA. 17.15: «Samo Bog me bo ustavil«, G. Landry, L. Padovani«. CENTRALE. 17.00: »Povratek k življenju«, F. Lulli. MODERNO. 17.00: «11 centu- chiano«, B. Lanchaster. Športni dnevnih Svetovno košarkarsko prvenstvo za ženske Samo ekipi ZDA in SZ v borbi za prwenstm> Zmaga ZDA nad Češkoslovaško - Prvi uspeh Madžark - V tolažilni skupini vodi Mehika RIO DE JANEIRO, 24. -- Svetovno prvenstvo za ženske, ki se odvija v brazilski prestolnici, je z današnjimi rezultati vstopilo v odločilnejšo fazo. Doslej so veljale kot favoriti za končno zmago ekipe SZ, Češkoslovaške in ZDA, ki so bile še edine nepremagane v finalni skupini, ki pa se med seboj še niso pomerile. Od teh treh kandidatov je danes praktično odpadla Češkoslovaška s porazom proti ZDA z rezultatom 61:55. Ima pa ekipa ČSP. še vedno teoretično možnost na končni uspeh v primeru, da ekipa SZ premaga ekipo ZDA. ekipa ČSR pa ekipo SZ z dovolj visok ■> razliko. Seveda na je tak nadaljnji razvoj prvenstva kaj malo verjeten ker vsaj po današnji igri sodeč e-kipa ČSR nima skoraj nobenih izgledov na uspeh proti SZ, s katero se bo pomerila jutri. Praktično se bo tako borba za naslov svetovnega prvaka vodiia le med ekipama Sovjetske zveze in ZDA, ki se bosta srečal, v zaključni teknu turnirja, ki bo v soboto. Za srečanje med ČSR in ZDA je vladalo izredno zanimanje, posebno še. ker je tekma veljala kot revanžna za e-kipo ZDA, katero je v izločilnih skupinah ekipa ČSR premagala z razliko treh košev 53:50. Toda Američanke so bile tokrat odločno boljše in so z lahkoto obdržale do konca prednost, ki so si jo priborila že v prvem delu srečanja, ki so ga zaključile v svojo korist — z rezultatom 30:24. V drugi tekmi finalne Skupine je Madžarska premagala Paragvaj s tesnim rezultatom 50:46 in dosegla svojo zmago v finalu. Treba pa je upoštevati, da se je Madžarska v dosedanjih treh srečanjih pomerila z vsemi tremi kandidati za prvo mesto in da bo verjetno vsa preostala srečanja odločila v svojo korist pri čemer pa bo imela v boibi za četrto mesio najnevarnejšega tekmeca v ekipi Brazilije. V tolažiini skupini sta bili tudi danes odigrani dve tekmi. Peru je premagal Kubo, Mehika pa Argentino. Mehika si je tako praktično že zagotovila prvo mesto v tolažilni skupini oz. osmo v končni klasifikaciji med 12 ekipami. Današnji rezultati: Madžarska - Paragvaj 50:46 (28*25) ZDA - CSR «1:55 ( 30:24) Tolažilna skupina: Peru - Kuba 50:31 Mehika - Argentina 49:48 Lestvica finalne skupine: SZ 4 4 0 256:184 3 ZDA 4 4 0 255:192 3 CSR 4 3 1 254:188 7 Brazilija 4 2 2 202:233 6 Paragvaj 5 1 4 234:278 6 Madžarska 4 13 158:216 5 Čile 5 0 5 238:301 5 Lestvica tolažilne skupine: Mehika Avstralija Argentina Peru Kuba 4 4 0 196:173 8 4 2 2 170:171 6 3 2 1 162:139 5 3 12 118:114 4 4 0 4 170:219 .4 NOGOMET itiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiiiiiitiimiitiiittiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiii Za prihodnjo kolesarsko dirko po Franciji Pomembne spremembe v Jour de France" 10 ekip namesto 12; vsaka ekipa 12 dirkačev namesto 10 • Samo 4 francoske ekipe PARIZ, 24. — Kolesarska dirka po Franciji (Tour de France), ki bo prihodnje leto od 26. junija do 19. juhja (mogoče tudi od 27. junija do 20. julija), bo imela povsem drugačne značilnosti kot prejšnja leta. Organizatorji so namreč sprejeli pomemben sklep, da bo ekipe sestavljalo 12 dirkačev ( in ne 10 kot doslej) in da se število sodelujočih ekip zmanjša od 12 na 10. Francozi bodo postavili samo 4 moštva s 48 dirkači. 12 od teh jih bo sestavljalo uradno državno e-kipo pod vodstvom Marcela Bidota, ostali pa bodo razdeljeni v moštva «Jug-center» (tehnični direktor Sauveur Duca-zeaux), »Zahod« (teh. direktor Paul de Drogo) in «Sever-vzhod« (teh. direktor Jean Ma-zier). Doslej so imeii Francozi na tej njihovi največji kolesarski dirki poleg nacionalnega moštva še pet drugih moštev po deset kolesarjev. Inozemskih moštev bo po novem načrtu 6. Belgija, Italija in skoraj gotovo tudi Španija bodo lahko sestavile homogene ekipe, ostali tradicionalni udeleženci (Luksemburg, Holandska, Švica, Portugalska m Anglija) pa se bodo morali verjetno povezati med seboj ali pa z drugimi državami. Tako se bodo na primer lahko nemški kolesarji združili z luksemburškimi, danski s holandskimi, Avstrija pa bo lahko nekaj svojih dirkačev posodila Švicarjem. Nedvomno bo nova formula imela številne posledice na potek dirke. Predvsem do za države s kompletnimi ekipami laže predvideti že od vsega za- četka po dva »kapetana« ekipe. Francozi pa bodo končno lahko v istem moštvu združili Louisona Bobeta in Anquetila. Coppi uspešen v Barletti BARLETTA, 24. — Fausto Coppi, ki je že popolnoma prebolel azijsko influenco, zaradi katere ni mogel nastopiti na dirki po Lombardiji, je včeraj popoldne tekmoval na dirkališču v Barletti v družbi svojih klubskih tovarišev Gismondi-ja, Nasciinbeneja in Furlonija. Tekmovanja sta se udiežila tudi Monti m Ciancola. Omnium je osvojila dvojica Coppi-Gismondi z 23 točkami pred dvojico Monti - Ciancola z 22 in Nascimbene-Furioni z 11 točkami. V individualni vožnji (60 krogov dirkališča) je zmagal Monti pred Gismondi-jem, Coppijem, Furlanijem, Nascimbenejem in Ciancolo. Coppi. ki je potrdil, da je v odlični fizični kondiciji je izjavil, da se bo zanesljivo udeležil zadnjih dirk v sezoni. Puskas ne bo smel igrati za «Sportklub> DUNAJ, 24. — Avstrijska nogometna zveza ne bo d°vohl“ Ferencu Puskasu, da bi l3™1? nastopal v prijateljskih tekmah za dunajski «SportkluB za katerega je madžarski be gunski nogometaš podpisa* včeraj pristopnico. Pred nedeljsko tekmo proti Leccu Triestina je trenirala proti verižni obrambi Belloni skoraj gotovo še ne bo mogel igrati - Najboljši na treningu ■ Brach Rezultat 3:2 za A moštvo NOGOMET VICENZA, 24. — Izvršni svet kluba «Lar.erossi Vicenza A C.» je po proučitvi tehničnega položaja v prvem moštvu sklenil sporazumno s trenerjem Giovanmijem Varglienom prekiniti odnose med njim in klubom. Funkcijo novega trenerja je že prevzel Roberto Lerici, ki je bil doslej pomožni trene-. V okviru rednih tedenskih priprav je imela Triestina včeraj popoldne na občinskem stadionu običajno trening tekmo z enajstorico rezerv m mladincev. Ker je nedeljski nasprotnik Triestine — Lecco — poznan po prakticiranju verižne obrambe, je trene- Tivieri izdelal posebni napadalni načrt, ki bo moral napadalnemu kvintetu tržaške enajstonce kljub verižni obrambi gostov odpreti poti do njihovih vrat. V ta namen je Oiivieri tudi poveril Clautu vlogo prostega branilca v moštvu rezerv. Enajstonci sta nastopili v naslednjih formacijah: A moštvo. Bandini; Belloni, Castano; Rimbaldo, Varglien, Tulissi; Szoke, Mazzero, Milani Petris, Oiivieri. Rezerve: Marzuttini; Costel-li, Bonetti, Petagna, Claut Freschi; Ceppa, Gherbaz, Cos-sar, Brach. Attilli. Trening je trajal dva polčasa po 40’, v katerih je A moštvo doseglo 3 gole, rezerve pa 2. Prikazana igra je na splošno zadovoljila, posebno v drugem delu prvega polčasa, medtem ko je bil začetek titular-cev dokaj meglen. Prvi gol za A moštvo je dosegel okrog 15 Milani po uspešni izmenjavi žoge med Petrisom. Olivier:-jem in Szokejem. Kmalu za tem je Vratar rezervnega moštva lepo ubranil močan Pe- trisov strel iz bližine, le nekaj minut za tem pa je Mazzero dosegel drugi gol z roba ka- zenskega prostora. Pred zaključkom polčasa so tudi re- zerve prišle do prvega gola po zaslugi Brancha, ki je s pn-zemnim strelom ukanil Ban-dinija. V drugem polčasu je Oiivieri zamenjal vratarja m Bančti-ni je moral kmalu se enkrat po zogo v mrežo, kamor jo je spravil Milani. Po 15’ igre je moral zapustiti igrišče Belloni. ker je začel zopet čutiti bolečine v levem stegnu. Njegovo mesto je zavzel Brach iz moštva rezerv. Nekaj minut pred koncem igre je Cossar dosegel drugi gol za rezerve s točnim strelom v desni kot. Kot že rečeno, je igra A moštva v glavnem bila dobra, čeprav je napad izkoristil premalo priložnosti. Dobro je igraia predvsem krilska vrsta. Trener Oiivieri se ni še od ločil za sestavo nedeljske formacije, kar je spričo ponovnega poslabšanja Bellonijeve poškodbe povsem razumljivo. Zelo verjetno je, da Belloni še ne bo mogel nastopiti, vprašanje pa je kdo ga bo nadome- stil. Možno je. da bo Oliviert zopet pomaknil v obramba Szokeja, v napadalno petoric® pa vključil Bracha, ki je M* včeraj med najboljšimi če 76 ne najboljšii na igrišču. Milan-Rapid v Zuerichn 30. okt. v nočni tekmi ZUERICH, 24. — Evropska nogometna zveza je dokončne določila sedež, datum in ur0 tretjega in odločilnega srečanja med Milanom in Rapidom za pokal evropskih prvakov. Tekma bo 30. oktobra v Ziie* richu in sicer ponoči z začetkom ob 20,15. Kot znano je Milan sprejel za kraj tekme Zuerich toda 1® pod pogojem, da bo tesma Prl dnevni svetlobi, na nočno tekmo pa je pristal le, če bi t* bila v Barceloni. S svojo današnjo odločitvijo je evropska zveza napravila konec nespora-zumom med obema kluboma. AVTOMOBILIZEM Moss in Brooks (Vanwall) najhitrejša v Casablanci CASABLANCA, 24. — Britanska pilota Moss m Brookšr oba z avtom Vanvvall, sta bila najhitrejša na današnjih P°" skusnih vožnjah za veliko nagrado Maroka, ki bo v nedeljo. Moss je prevozil krog s povprečno hitrostjo 189,786 kr* na uro, Brooks pa s hitrostjo 186.767 km. Fangio je z avtom Mašerah dosegel povprečno nitrostjo 186.171 km, med piloti hiše Ferrari pa je bil najhitrejši Collins s 180.700 km na uro. omovurai ureasne STANISLAV HENKO Tiska TiskarsV zavod ZTT • KINO SKEDENJ predvaja danes 25., jutri 26. in v nedeljo 27. t. n». film v barvah ,/Jtiadane LOJZ KRAIGHER r Roman Vi kontrolor} ŠKR0BAR 1 Nervozna rdečica mu je nabrekla senca, oči so se skalile. Dotakne se me s prsti — mrzli so trepetajoči: «Vi sami veste: — Prvo je — denar! Pri nas je revščina, vse je odvisno od nemškega kredita. — Jaz sam... Saj ste slišali in brali... Sami so me prisilili. Kaj sem hotel drugega? Zdaj trobijo, da sem nemškutar — vsa trobila trobijo...« Solze mu blišče v očeh. Da jih zakrije, pije hlastno. «Bog mi je priča, če je trpela moja narodnost! Saj se še izkaže... Naj bo! Zdaj moram potrpeti... Ali boste trčili z nemškutarjem? — Na zdravje, gospod kontrolor!« »Kaj pa vidva šepetata venomer?« se oglasi gospa Julija. Z obraza bere možu, da se je razburil in zaplete naju v skupen pogovor. Filipina sluti moje simpatije s čmkom in je skrajno ljubezniva z njim. On je hvaležen; razigra se in nazadnje celo zapoje. — Res se mi zdi, da bi lepo vozili skupaj. Domov se vračamo že v temi. Z drjem Črnkom hodim spredaj, ženske in otroci zadaj. Kakor da bi bila poročena, hodiva vsak zase s Filipino. S pogledi se pozdraviva in prijeten nama je občutek, da sva gotova drug drugega, tudi če se ne drživa pod pazduho. če ni ničesar 'nerodnejšega v zakonu — kaj praviš, Amošt? — tedaj to ni tako veliko zlo!... črnko se me oprime za komolec, tu in tam se me dotakne njegov trebušček. «Ko sem prišel k Sv. Jedrti, so mi bili risali razmere po- polnoma obupno. Vse nemškutarsko, vse klerikalno. Ko sem se razgledal, sem si rekel: Saj ni res, moj ljubi, tako obupno pa le ni! Vsa nemška stavba se mi je zdela strašno rahla; treba jo je malce stresti, pa se zruši. In da ni vse črno, so mi bili priča štajercijanci, ki so pred vsem drugim protifarški. -• Dolgo sem se držal rezervirano. Občeval sem z vsemi, tudi z Nemci. Z župnikom sva se celo pobratila — trgatev, vino, vesela prilika... Potuhnil sem se torej! — Nekdaj pridem v mesto k neki slavnosti. Kolega me predstavi doktorju Vrhovcu, odličnemu prvaku. Ta me pogleda od zgoraj dol, mi da roko — pa se obme proč in nadaljuje razgovor s svojo družbo... Kaj naj to pomeni? Ali je to antipatija proti Kranjcu? — Ha! — Pogovarjam se s prvakom druge vrste. Izprašuje me o razmerah mojega prejšnjega bivališča. Moj naslednik — v majhnem kranjskem trgu — je baje že z vsemi sprt. Jaz sem bil tam načelnik okrajnega odbora narodno-napredne stranke. Vkljub temu sem si bil dober z vsemi — celo z duhovništvom. Ko to povem prvaku, se mu hipoma obraz podaljša, umolkne — in me v zadregi zapusti. — Kaj je zopet to? — Hahaha... Pri Sv. Jedrti sem se bil pobratil z župnikom. Držal sem se nevtralno. Potuhnil sem se bil... Torej se vendar ne smeš potuhniti? Razkričali so me za klerikalca... Hahaha — dobro, gospodje! Dr. črnko zna tudi drugače. Ustanovim napredno stranko in se vržem v boj... Poraz!... Tudi to ni bilo prav. Saj poznate zgodovino! — Vse je narobe, kar storiš. Storiti namreč ne smeš ničesar! Zabavljati smeš, jeziti se, kričati, če te slišijo samo pristaši in če greš samo nad klerikalce... Storiti ne smeš ničesar! Čakati moraš kakor drugi. Le izpostavljati se ne smeš preveč; že zato ne, da ne vzbudiš zavisti kakega prvaka. Samo eno Je’potrebno: pokloni se prvaku in po tihem mu povej, da čakaš z njim!« Dr. črnko prasne v prešeren smeh, ki pa nenadoma izzveni v bridkost in resignacijo. — Dolgo hodiva molče. Končno se oglasi zopet: «Zdaj bodo volitve. Žižkov ugovor bo zavrnjen. Brez par-dona! Za nas je slabo. Uspeh popolnoma izključen.« Ustavi se in me pogleda z utripajočimi očmi. Navzlic temi razločim njegove spačene poteze. »A jaz stavim z vami: Slovenci pojdemo volit!« »Zakaj?« se ustrašim. Upal sem, da mi bo prizanesena neprilika. «Moj gospod kolega me more preizkusiti, če se res nisem nič zavezal Pokornigu!« Gledam ga vprašujoče — on pa stopa zopet dalje. «Jaz pojdem volit. Te preizkušnje se ne bojim. — Ha! To vam povem, gospod kontrolor: — Če postane Kranjec na štajerskem nemškutar, je to zadoščenje za domačine, da si obliznejo vse prste! Te zabave jim ne napravim.« A tako mi je, ko da ga navdaja vseeno tesnoba: Kaj, če pride vendar do volitev in bo šlo samo za glas? — In tudi mene zgrabi ta tesnoba... Filipina mi ovije roki krog tilnika in pravi blaženo: «Ali se nisi spomnil? Na binkoštni ponedeljek sva bila tudi pri Petku.« «Na binkoštni ponedeljek?« »Danes si razglasil najino zaročitev. Saj ne velja razglas, jaz ga ne priznam; ampak — da si storil ravno zopet pri Petku?... Natančno zopet pri Petku?...« »Kaj je bilo takrat?« Ne morem se spomniti. »Ah... Moški ste resnično... Vidiš kako je prav, da se ti upiram in da odlašam? — Ravno tako pozabiš današnji dan in ta razglas!« Nenadoma se spomnim: takrat sem ji bil razodel ljubezen. Ah, kako je bila še plitka ta ljubezen! — Ali je danes globlja, Arnošt? —• Vrag vedi; tako mi je, da bi se res poročil... «Današnjega ne pozabim, ljubica.« Pritisnem jo k sebi in poljubim: »Sedaj mi odgovori, kdaj! Sedaj te vprašam drugič!« Ona se mi izmuzne in se zavrti na peti: »Ah... Ne, ne, ne, ne, ne... Danes ne velja. Popolnoma od-Kritosrčno mora biti. To je skoraj, ko da se čutiš dolžnega...« Ujamem jo in vzkliknem razigrano: »Und bist du nicht willig so brauch ich Gewalt!» A vprašanj« to pot ni veljalo, XVII. Tistega večera je bil pri Seljaku bakanal. Milika je rajala in popivala do onemoglosti; a bila je okrutna proti vsem laskacem, vsiljivce je odbijala s srdito brezobzirnostjo. «Omamljala se je. Lahko si zadovoljen!« mi razlaga dr. Rupnik nevoščljivo. Prsti se mu tresejo: pač se je bil tudi sam dobršno omamljal! »Seljak me je vrgel po stopnicah dol-B krčmarico sta jo spremila do sobe — ali do postelje, kaj ja2 vem... Tudi jaz bi bil rad pomagal.« Pa se zasmeje nenadoma in si otare svoje zasolzeno oko: »Zjutraj sem si mislil, da ga udarim — z bojkotom. Ha-ha-ha... Hudiča boš udaril: — edina krčma, edina družba! Pozabi, joger! Napravi, ko da se ničesar ne spominjaš! Pijanost j® pijanost.« Ko se mu poleže prskajoči smeh, se usekne bučno in pljune v robec: «Akademična čast — piši ti Kranjca pokonci! Koleno mi je obtolčeno — vsemu se privadi človek. — Saj te ne zavidam, bratec — si preneumen!« in zopet prskne v smeh. «Ampak to ti svetujem: Filiko nekam spravi, dokler je ona tu!« Tako hudo pa le ni bilo. Narobe: Milika je bila kakor izpremenjena. Maloglasna in pohlevna je sedela pri obedu, pri večerji. Zbadljivost jo je minila, za dovtip je izgubila smisel-če sem se oglasil, se je zdrznila. Strahoma me je ošinila S pogledom, polnim kesa, polnim prošnje. Nazadnje me Je celo ogovorila — z zardelimi lici, povešenimi očmj. Ustna so ji trepetala od bojazni, da ji ne odgovorim. A potem — na njen hvaležni in hoteči pogled — me je izpreletelo sladko po telesu- Ko se v soboto dvignem od obeda, plane Milika nenadno, ko da bi se bila spomnila na nekaj silno nujnega, in teče ven. V veži je zdajci poleg mene; glas ji je razburjen, kakor zlomljen od pridržanih solz: »Prideš po uradu?« Samo za trenutek me objame vonj njenih las in njene kože; toplo in prožno se pritisnejo njena nedra k mojim prsim... »Pridem.« , /Nadaljevanje sledi).